GEOLOGIJA 46/2, 313–328, Ljubljana 2003 Geolo{ke raziskave nahajali{~ litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo Geological investigations of the sites of lithothamnian limestone in the area between Brezno and Savinja Ivan STRGAR Geolo{ki zavod Slovenije, Dimi~eva 14, 1000 Ljubljana Klju~ne besede: geolo{ke raziskave, nahajali{~a, litotamnijski apnenec, zaloge, viri, Slovenija Key words: geological investigations, deposits, lithotamnian limestone, reserves, resources, Slovenia Kratka vsebina Na obmo~ju med Breznim in Savinjo so bile v letih 1991 in 1992, v skladu s programom raziskav, izvr{ene detajlne in prospekcijske geolo{ke raziskave desetih nahajali{~ litota-mnijskega apnenca in sicer: • na severu, delno na obmo~ju nekdanjega pridobivalnega prostora rudnika rjavega premoga La{ko, z nahajali{~i Brezno – Bezovi{ki hrib, zahodno od Gornjega Breznega, med Gornjim Breznim in Govcami, Gov{ki hrib, Trnov hrib, med ja{kom Li{a in rovom Barbara, med rovom Barbara in Konju{nico, Brdo in Pod{mihel. Zahodna nahajali{~a le‘ijo na obmo~ju Ob~ine Hrastnik, prete‘no pa na obmo~ju Ob~ine La{ko • na jugu obmo~je Turski les, ki le‘i na obmo~ju Ob~ine Hrastnik. Namen teh raziskav je bil ugotoviti zaloge in vire litotamnijskega apnenca kot teh-ni~nega kamna za potrebe gradbeni{tva. Abstract In the area between Brezno and Savinja, detailed geological investigations and geological prospecting of ten lithothamnian limestone deposits were carried out according to the program of investigations in 1991 and 1992. Those sites were: • In the north, partly in the extraction area of former La{ko colliery, with deposits Brezno – Bezovi{ki hrib, west of Gornje Brezno, between Gornje Brezno and Govce, Gov{ki hrib, Trnov hrib, between Li{a shaft and Barbara level, between Barbara level and Ko-nju{nica, Brdo and Pod{mihel. Western sites lie in the area belonging to the Hrastnik Municipality, but mostly in the area belonging to the La{ko Municipality • In the south the area of Turski les, which belongs to the Hrastnik Municipality The objective of the investigations was to establish reserves and resources of lithotha-mnian limestone for the purposes of construction industry. The limestone should be extracted according to a special program of substitutional activities after the La{ko mine will be closed. In the area Brezno – Brezovi{ki hrib detailed geological investigations were made, while in other nine areas only geological prospecting and assessment of the resources of lithothamnian limestone were carried out. Each of the investigated areas was assessed from the point of view of natural and economic indicators, such as: quantity of reserves and resources of lithothamnian limestone with preliminary evaluation of quality, usability, access and urban parts, possible impacts on narrow and wide surroundings, environment and usability of rock and aggregate. The results of the investigations pointed out three deposits as potentially interesting and perspective: between the Barbara shaft and Konju{nica, Brdo and Turski les. Other deposits were classified either as deposits with limited reserves and resources of lithotha-mnian limestone, or as non-perspective due to different limitations. 314 Ivan Strgar Uvod V novembru leta 1990 je Izvr{ni svet Skup{~ine Republike Slovenije s posebnim sklepom ustanovil in imenoval Strokovno skupino za pripravo programa ukrepov Iz-vr{nega sveta Skup{~ine Republike Slovenije in za koordinacijo delovanja republi{kih upravnih organov, ob~in in drugih in{titucij pri usmerjanju razvoja Zasavja in ob~ine La-{ko izven podro~ja premogovni{tva. Za izvajanje tega sklepa je Strokovna skupina pripravila program ukrepov tudi za pre-struktuiranje nekdanjega Rudnika rjavega premoga (RRP) La{ko, ki se je v letu 1990 preimenovala v Delovno enoto (DE) dru‘be-nega podjetja Rudniki rjavega premoga Slovenije (DP RRPS), Trbovlje. Po takratni usmeritvi naj bi se delavci DE RRPS La{ko, zaposleni na zunanjem obratu, zaposlili na predvidenem novem programu proizvodnje prednapetih votlih betonskih plo{~ (PUP). Zaradi dogodkov v nekdanji Jugoslaviji do izvedbe tega programa ni pri{lo. Iz prvotno na~rtovanega programa PUP se je osnovala dru‘ba GRATEX, d.o.o., z ve-~inskim kapitalskim vlo‘kom RRPS, Trbovlje, ki je zaposlila delavce iz ‘e obstoje~ega kamnoloma. Njena glavna dejavnost je pridobivanje dolomitnih agregatov in prodaja kuriv. Nekdanja DE RRPS La{ko je pri iskanju programov novih nadomestnih dejavnosti zaradi zapiranja jame in opustitve proizvodnje premoga, izdelala nekaj programov, med katerimi je bila tudi mo‘nost izkori{~anja litotamnijskega apnenca za razli~ne potrebe gradbeni{tva. Raziskave je financiralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in Dru‘beno podjetje Rudniki rjavega premoga Slovenije, Trbovlje. Geolo{ke raziskave posameznih nahajali{~ V letu 1991 je bilo v ta namen na predlog investitorja DE RRP La{ko raziskano naha-jali{~e litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Zg. Breznim in Bezovi{kim hribom. To obmo~je je v bli‘ini nekdanjih obratnih prostorov in objektov na Breznem. Zato je investitor ‘elel, da bi se tedanja obstoje~a rudni{ka infrastruktura na tem obratu uporabljala za potrebe morebitne proizvodnje tehni~nega kamna – litotamnijskega apnenca. V tem nahajali{~u so bile z detajlnimi geo-lo{kimi raziskavami ugotovljene omejene bi-lan~ne zaloge litotamnijskega apnenca. Zaradi tega smo v letu 1992 glede na geolo{ke danosti, izvr{ili prospekcijo 9 obmo~ij z na-hajali{~i enakega apnenca med Breznim na zahodu in Savinjo na vzhodu. Ta obmo~ja so od zahoda proti vzhodu naslednja: 1. Brezno – Bezovi{ki hrib, 2. Zahodno od Gornjega Breznega, 3. Med Gornjim Brez-nim in Govcami, 4. Gov{ki hrib, 5. Trnov hrib, 6. Med ja{kom Li{a in rovom Barbara, 7. Med rovom Barbara in Konju{nico, 8. Brdo, 9. Pod{mihel, 10. Turski les. Situacije posameznih obmo~ij z nahajali-{~i so pregledno prikazane na sliki 1. Na teh obmo~jih doslej {e ni bilo polde-tajlnih ali detajlnih geolo{kih raziskav, razen na obmo~ju 1. Nahajali{~a na omenjenih obmo~jih od 1 do 9 (Zg. Brezno – Savinja) so deloma znotraj nekdanjega rudni{kega pridobivalnega prostora, deloma pa izven njega. Metode dela Vsako posamezno obmo~je smo po programu raziskav posku{ali oceniti z vidika naslednjih kazalcev: zaloge in viri litota-mnijskega apnenca ter preliminarna dolo~i-tev kvalitete (kemi~ne in kompleksometrij-ske analize), uporabnost mineralne surovine, mo‘nost kori{~enja potrebne energije, dostopnost in bli‘ina urbanih naselij, vplivi morebitnih posegov na o‘jo in {ir{o okolico, uporabnost kamnine in agregatov. V pripravljalni fazi dela smo iz obstoje~e arhivske dokumentacije, predvsem iz posameznih strokovnih poro~il in objavljenih ~lankov, zbrali geolo{ke podatke o potencialnih nahajali{~ih litotamnijskega apnenca med Gornjim Breznim in Savinjo ter na ob-mo~ju Turskega lesa. Ti so slu‘ili kot osnova za razdelitev na posamezna obmo~ja. Tako smo ozemlje med Gornjim Breznim in Savinjo razdelili na 9 obmo~ij in na Turski les, ki je izven navedenega pasu. Terenska dela so bila namenjena preverjanju litostratigrafskih mej in njihovih posebnosti, vzor~evanju za razli~ne potrebe, pregledu nahajali{~ glede mo‘nosti oskrbe s Geolo{ke raziskave nahajali{~ litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo 315 316 potrebno pogonsko energijo, vplivu na ur-banost in krajinski izgled, dostopnost in podobno. Laboratorijske preiskave vzorcev iz posameznih obmo~ij so obsegale kemi~ne in kompleksometrijske analize, petrografsko-sedimentolo{ke in mikroskopske preiskave ter preiskave fizikalno-mehanskih danosti kamenine. Opomba: Rezultate teh laboratorijskih analiz in preiskav povzemamo le delno, v celoti so prikazani v posameznih neobjavljenih poro~ilih (Strgar , I. 1992b). Izdelava poro~ila je zajemala rezultate raziskovalnih del z vrednotenjem le-teh, tako v grafi~nem kot v tekstnem delu. Geolo{ke raziskave posameznih nahaja-li{~ je opravil tedanji Geolo{ki zavod Ljubljana (GZL), In{titut za geologijo, geotehniko in geofiziko (IGGG), geodetske meritve in vrtalna dela z vrtalno garnituro Diamec-251 pa DE RRP La{ko v lastni re‘iji. Kratek prikaz geolo{ke zgradbe obmo~ja raziskav Zaradi preglednosti pogojev nastopanja litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo, bomo na kratko opisno prikazali celotno terciarno in obrobno geo-lo{ko zgradbo, povzeto po {tudiji Placerja (1987, 1990). Podlago terciarnih plasti tvorijo triadne in starej{e kamnine, ki so med seboj v takem strukturnem odnosu, kot je sicer zna~ilno za ju‘no krilo Trojanske antiklinale, predvsem psevdoziljski skladi, ki obsegajo srednjo tri-ado in del zgornje. Terciarju pripadajo srednjeoligocenske Sote{ke plasti (talninska glina, premog in krovni lapor), pozneje obravnavane kot Trboveljske plasti (Placer, 1998), oligocen-sko – spodnjemiocenska morska laporasta glina (sivica), eggenburgijski gov{ki pe{~e-njaki, badenijski la{ki apnenec, pe{~enjak in lapor ter sarmatijski konglomerat, pe{~e-njak, pesek in laporna glina, pozneje poimenovane Dolske plasti (Placer, 1998). Tektonska zgradba geolo{ko pregledanega ozemlja je na prvi pogled enostavna, vendar ji je botrovala pisana terciarna aktivnost, kar se odra‘a na {tevilnih prelomih in narivih v razli~nih smereh in z razli~nimi stopnjami intenzivnosti. Ivan Strgar Podlago severnega krila La{ke sinklinale tvori litotamnijski apnenec, ki le‘i diskor-dantno na psevdoziljskih skladih, meljevcu, drobniku in vulkanitih. Nanj so narinjene Trboveljske plasti in sivica ter Psevdoziljski skladi triasne podlage, ki so bolj ali manj deformirani v naluskano sinklinalo in anti-klinalo. Pas tako deformiranih kamenin ima smer zahod-vzhod in je na povr{ju {irok od nekaj 10 m do 250 m. Ju‘no mejo tega pasu tvori tudi narivna ploskev, ob kateri je bilo ju‘no krilo prvotne terciarne kadunje narinjeno proti severu. Po Placerju (1987, 1990) je la{ki apnenec na obmo~ju Turij in Turskega lesa vlo‘en med la{ki lapor in je srednjemiocenske starosti (tortonijska stopnja). Povzetek rezultatov raziskav po posameznih obmo~jih V tem poglavju povzemamo rezultate raziskav vseh nahajali{~ na posameznih obmo~-jih, ki smo jih ‘e navedli z oznakami od 1 do 10 in so prikazane na skici 1. Za vsako obmo~je navajamo kratke podatke: – geografski polo‘aj, komunikacije, naseljenost ter morfolo{ke zna~ilnosti – osnovne geolo{ke podatke in zna~ilnosti zgradbe nahajali{~a – vzor~evanje litotamnijskega apnenca in rezultati preiskav – ocena potencialnih zalog in virov litota-mnijskega apnenca – ocena mo‘nosti izkori{~anja. Obmo~je 1: Brezno-Bezovi{ki hrib Nahajali{~e le‘i jugozahodno od nekdanjega rudni{kega obrata Brezno, kjer so v preteklosti ‘e izkori{~ali ta apnenec. Pobo~-je Bezovi{kega hriba je v smeri NW-SE mor-folo{ko mo~no izra‘eni z gozdom pora{~eni greben litotamnijskega apnenca. Ta je po-vpre~no {irok okoli 60 m in dolg okoli 1,3 km. Po podatkih Osnovne geolo{ke karte (OGK) 1:100.000, list Celje, je ta litotamnij-ski apnenec srednjemiocenske starosti (torton). Placer (1987) ga je ozna~il kot la{ke plasti. V letu 1991 je bilo to nahajali{~e detajlno geolo{ko kartirano in raziskano z do 50 m globokimi vrtinami ter z razkopi. Geolo{ke raziskave nahajali{~ litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo 317 Iz rezultatov raziskav povzemamo, da meji litotamnijski apnenec na severnem robu grebena na sivo zeleno morsko laporasto glino (sivico), ob skrajnem severovzhodnem delu nahajali{~a pa je verjetno v kontaktu z gov{kimi plastmi, kar pa ni dokazano. Apnenec je plastovit. Generalno vpada proti jugu pod kotom med 30°do 60°. Debelina plasti niha med 20 do 60 cm. Ve~inoma so debele okoli 40 cm. Petrografska preiskava vzorcev je pokazala, da je apnenec biosparitni z zelo redkimi zrni kremena. Kompleksometrijske analize posameznih vzorcev izvrtanine so pokazale, da je kamnina prete‘no apnenec, s podrejenimi ko-li~inami dolomitiziranega apnenca. Kemi~ne analize kompozitnih vzorcev iz-vrtanine iz posameznih vrtin in s povr{ja so pokazale, da apnenec povpre~no vsebuje od 47,28 % do 54,44 % CaO in od 0,23 % do 1,33 % MgO. Volumska masa kompozitnih vzorcev iz vrtin in s povr{ja je zna{ala od 2,60 t/m3 do 2,67 t/m3. Na osnovi preiskav fizikalno-mehanskih lastnosti kompozitnega vzorca kamnine iz nahajali{~a je bilo ugotovljeno, da litota-mnijski apnenec ustreza kakovostim za: pripravo kamenega agregata za betone in tampone, pripravo peska za malte, pripravo kamenega agregata za asfalte in sicer: spodnje in zgornje bituminizirane nosilne plasti za vse skupine prometnih obremenitev, asfaltne betone za nosilne plasti vseh skupin prometne obremenitve, izdelavo kamene moke za asfaltne zmesi, izdelavo ‘ivalske krede in izdelavo aditiva za od‘vepljevanje dimnih plinov (zahteva EGS, najmanj 95 % CaCO3 in najve~ 1,5 % MgO). Litotamnijski apnenec pa bi bil prav gotovo uporaben tudi za druge namene (npr. za ‘ganje apna), za kar pa ni bilo preiskav. Glede na stopnjo raziskanosti z vsemi raziskovalnimi deli so bile izra~unane bi-lan~ne zaloge kategorij A, B in C1, v skupni koli~ini 452.000 m3. Upo{tevane so bile le znotraj ekonomsko zanimivih kriterijev od-kopavanja (debelina, lega) in sicer do kote 410. Viri litotamnijskega apnenca niso bili ocenjeni zaradi neugodnih naravnih danosti. Nahajali{~e je bilo zaradi omejenih zalog litotamnijskega apnenca ocenjeno kot pogojno perspektivno. Obmo~je 2: Zahodno od Gornjega Breznega Okoli 150 m od osrednjega dela obmo~ja 1, zahodno od vasi Gornje Brezno je ozek pas litotamnijskega apnenca, ki le‘i na mor-folo{ko manj izra‘enem in prete‘no gozdnatem grebenu. Na vzhodnem in ju‘nem obrobju nahajali{~a je delno tudi travnato. V neposredni bli‘ini je na ju‘ni strani opu{~eni rudni{ki rov oziroma ja{ek, ki je zastavljen v tem apnencu. Vzhodneje od tega ja{ka je tudi opu{~eni in zaprti Martina-~ev rov, na koti okoli 520. Pas litotamnijskega apnenca se razteza v smeri W-E, na razdalji okoli 2,0 km in je povpre~no {irok okoli 60 m. Po P l a c e r j u (1987, 1990) je ta pas lito-tamnijskega apnenca stratigrafsko verjetno ekvivalent sivice, ki se okoli 600 m zahodno od doma~ije Podkoritnik izklinja med psev-doziljskimi plastmi in morsko laporasto glino (sivico), na vzhodu pa je omejen s prelomom smeri NW-SE. Na severu je erozijska meja s psevdoziljskimi plastmi, ki vpadajo generalno proti jugu. Kontakti so na povr{i-ni delno odkriti in jasno vidni, delno pa pokriti z gru{~em in preperino. Na ju‘ni strani je litotamnijski apnenec v kontaktu z Novo-dolskim narivom, ob katerem je na zahodnem in deloma osrednjem delu nahajali{~a morska laporasta glina (sivica), delno pa la-{ki lapor. Litotamnijski apnenec vpada generalno proti jugu, pod kotom od 20° do 30°. Debelina posameznih plasti je od 20 do 40 cm. Iz tega nahajali{~a smo odvzeli skupno 7 vzorcev kamnine za mikropaleontolo{ke in petrografske preiskave ter kompleksometrij-ske in kemi~ne analize. Mikropaleontolo{ko sta bila pregledana dva vzorca, ki nista vsebovala mikrofosilov, po katerih bi bilo mo‘no sklepati na starost kamnine. Petrografska preiskava vzorca je pokazala, da je kamnina biointransparitni drobno-zrnat dolomit, slabo vezan in z redkimi de-triti~nimi zrni kremena. Za kompleksometrijske analize sta bila odvzeta dva vzorca. Analiza je pokazala, da vsebuje prvi vzorec 31,81 % CaO in 18,98 % MgO, drugi vzorec pa 52,91 % CaO in 1% MgO. Indeksno razmerje CaO/MgO in deter-minacija (F roll, 1959) je za prvi vzorec pokazala, da je kamnina dolomit, za drugi vzorec pa apnenec. 318 Kemi~na (silikatna) analiza posameznih vzorcev je pokazala, da prvi vzorec apnenca vsebuje 47,47 % CaO in 4,90 MgO, drugi pa 51,78 % CaO in 2,31 % MgO. Volumska masa prvega vzorca je 2,56 t/m3, drugega pa 2,48 t/m3. Indeksno razmerje CaO/MgO ka‘e, da je bil v obeh primerih vzor~evan rahlo dolomi-tiziran apnenec. Na povr{ini okoli 6,0 ha so bili ocenjeni viri apnenca kategorije C2 okoli 793.000 m3 ra{~ene kamnine. Zaradi omejenih morfolo{kih in geolo{kih danosti ter ob upo{tevanju drugih kriterijev za morebitno izkori{~anje, to nahajali{~e ni primerno za nadaljnje raziskave. Zato je bilo ocenjeno kot neperspektivno. Obmo~je 3: Med Gornjim Breznim in Govcami Litotamnijski apnenec med Gornjim Breznim in Govcami je vzhodno od obmo~ja 2 proti vzhodu, vendar je zveza tektonsko prekinjena. Le‘i severovzhodno od nekdanjega jamskega obrata Brezno na ju‘nem pobo~ju Gov{kega brda. Morfolo{ko se teren enakomerno dviga v pobo~je Gov{kega brda, kar velja predvsem za zahodno stran nahajali{~a. Na osrednjem in vzhodnem delu nahajali{~a je teren bolj poru{en, kar je pogojeno z vplivi rudarjenja v jami La{ko (polji Govce in Jo‘efa – Brezno). V neposredni bli‘ini so posamezne hi{e in vikend, preko zahodnega in severnega dela nahajali{~a pa poteka daljnovod visoke napetosti. Na jugu je ve~ji bajer z ribogojnico. Pas litotamnijskega apnenca je v smeri W-E dolg okoli 900 m in {irok do okoli 120 m v osrednjem delu. Na zahodu in vzhodu na-hajali{~a se izklinja ob novodolskem narivu. Po Placerju (1987, 1990) je tudi ta apnenec verjetno ekvivalent sivice. Na severni strani ga na celotni dol‘ini omejujejo psev-doziljske plasti, s katerimi je v erozijskem kontaktu. Meja med litotamnijskim apnencem in psevdoziljskimi plastmi na terenu ni povsod vidna, ker je pokrita z mlaj{imi nanosi preperine, plazin in dolomitnega gru-{~a. Na ju‘ni strani nahajali{~a je Novodolski nariv, ob katerem so prete‘no prav tako psevdoziljske plasti, v osrednjem in vzhodnem delu pa tudi talninska glina. Na skrajnem vzhodnem delu nahajali{~a je ob novo- Ivan Strgar dolskem narivu kontakt z morsko laporasto glino (sivico). Ker so litolo{ke meje na po-vr{ju terena precej pokrite, jih je bilo nedvomno mo‘no rekonstruirati iz obstoje~e ja-momerske dokumentacije nekdanjega rudnika La{ko. Litotamnijski apnenec je svetlo rjavkaste in belkaste barve, prete‘no z nejasno plasto-vitostjo, ~eprav je mo‘no opazovati generalni vpad plasti proti jugu, pod kotom med 55°–60°. Mestoma so v apnencu zelo jasno vidni skeleti litotamnij. Iz tega nahajali{~a so bili odvzeti 3 vzorci za mikropaleontolo{ke in 4 vzorci za petro-grafsko-sedimentne preiskave, 2 vzorca za kompleksometrijske in 2 vzorca za kemi~ne analize kamnine. Mikropaleontolo{ke preiskave vzorcev or-ganogenega bre~astega apnenca s foramini-ferami, litotamnijami, spikulami morskih je‘kov, z odlomki briozojev in makrofavne so pokazale, da apnenec spada v spodnji mi-ocen. Petrografska preiskava vzorca s skrajnega zahodnega dela nahajali{~a je pokazala, da je kamnina mo~no dolomitiziran bio-sparitni litotamnijski apnenec (biotit) z de-triti~nimi zrni kremena, vzorec iz osrednjega dela nahajali{~a je bil ozna~en kot biosparitni apnenec (biotit) oziroma kalci-rudit. Z vzhodnega dela nahajali{~a sta bila odvzeta dva vzorca, ki predstavljata po strukturi zna~ilni litotamnijski biokalkare-nit, ki pogosto vsebuje do 1 cm, izjemoma pa tudi do 5 cm velike gomolje litotamnij. Razen karbonatne komponente se v kamnini mestoma javljajo {e detriti~na zrna kremena, ki merijo do 1 mm. Njihov dele‘ pa zna{a do najve~ 5 %. Kompleksometrijski analizi dveh vzorcev z zahodnega in vzhodnega dela nahajali{~a sta pokazali, da prvi vzorec vsebuje 43,27 % CaO in 1,02 % MgO ter ima volumsko maso 2,21 t/m3, drugi pa 54,14 % CaO in 0,36 % MgO ter ima volumsko maso 2,62 t/m3. Za silikatno analizo sta bila odvzeta dva vzorca. Prvi je bil odvzet v osrednjem, drugi pa na vzhodnem delu nahajali{~a. Analiza prvega vzorca je pokazala, da vsebuje 54,01 % CaO in 1,25 % MgO, drugi vzorec pa 50,19 % CaO in 0,72 % MgO. Volumska masa prvega vzorca je 2,57 t/m3, drugega pa 2,39 t/m3. Volumski masi obeh vzorcev se nekoliko medsebojno razlikujeta, prav tako Geolo{ke raziskave nahajali{~ litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo 319 tudi primerjalno z vzorcema, odvzetima za kompleksometrijske analize (do 18 %). Viri apenca kategorije C2 so bili ocenjeni na povr{ini okoli 9,0 ha in zna{ajo okoli 1.246.000 m3 ra{~ene kamnine. ^eprav so geolo{ke danosti nahajali{~a ugodne za morebitno izkori{~anje, ga zaradi kriterijev naravovarstvenega zna~aja, predvsem prevelike vidljivosti posega v prostor, varovanja obstoje~ih infrastrukturnih objektov, vodnih virov in drugo, ocenjujemo kot neperspektivno za nadaljnje raziskave. Obmo~je 4: Gov{ki hrib Nahajali{~e je locirano na severnem po-bo~ju osrednjega dela Gov{kega hriba, na razdalji okoli 700 m vzhodno od opu{~enega jamskega obrata Brezno. Morfolo{ko se teren dviga dokaj enakomerno med kotama 550 do 580. V neposredni bli‘ini nahajali{~a ni naselja, posamezne hi{e so precej ju‘neje v zaselku Prahe. Litotamnijski apnenec v tem nahajali{~u je na ju‘ni strani Brezni{kega nariva in po Placerju (1987, 1990) spada v La{ke plasti, ki so po podatkih ‘e predhodnih geolo-{kih regionalnih kartiranj srednjemiocenske starosti (tortonijska stopnja). Ta pas litotamnijskega apnenca je vzhodno nadaljevanje enakega apnenca z obmo~-ja 1. Na vzhodnem delu nahajali{~a se ob prelomu smeri NE-SW, nekoliko premakne poti severu in nadaljuje preko Trnovega hriba proti vzhodu. Na severnem delu nahajali-{~a je v diskordantnem kontaktu z gov{kimi plastmi, na ju‘ni strani pa v normalnem geo-lo{kem kontaktu z la{kim laporjem in kla-stiti. Apnenec je sive, sivo rjave in svetlo rjave barve, mestoma jasno plastovit in vpada od 55° do 60° proti jugu. Debelina posameznih plasti apnenca je od 30 do 60 cm, ki so deloma zelo trde in kompaktne, delno pa bolj zlomljene in pretrte. Vzorci kamnine za razne laboratorijske raziskave so bili odvzeti na zahodnem, osrednjem in vzhodnem delu nahajali{~a: po dva vzorca za mikropaleontolo{ke in petrograf-sko-sedimentolo{ke preiskave ter dva vzorca za kompleksometrijske in en vzorec za kemi~no analizo. Mikropaleontolo{ka preiskava posameznih vzorcev je pokazala, da je kamnina organogeni apnenec s posameznimi forami-niferami, litotamnijami, briozoji in ehino- dermi. Starostno sta bila uvr{~ena v zg. oli-gocen – sp. miocen. Petrografska preiskava vzorcev, ki sta bila odvzeta na istem mestu kot vzorca za mi-kropaleontolo{ke in kompleksometrijske analize, to je na zahodnem in vzhodnem delu nahajali{~a je pokazala, da je prvi biokal-karenit, ki prehaja v drobnozrnat konglomerat z redkimi detriti~nimi zrni kremena in s sledovi glavkonita. Kot cementno vezivo je sparitni kalcit. Razen kremena se kot ne-karbonatna komponenta pojavljajo {e redki klasti tufa. Drugi vzorec je po strukturi bio-mikritni apnenec, ki vsebuje do 10 % drobnih zrn detriti~nega kremena in do 2 % glav-konita. Kompleksometrijska analiza prvega vzorca je pokazala, da apnenec vsebuje 32,08 % CaO in 16,60 % MgO ter ima volumsko maso 2,63 t/m3. Drugi vzorec pa 51,98 % CaO in 1,11 % MgO ter ima volumsko maso 2,59 t/m3. Indeksno razmerje CaO/MgO (F roll, 1959) je pokazalo, da je prvi vzorec rahlo apneni dolomit, drugi pa rahlo dolomitizira-ni apnenec. Za kemi~no analizo je bil odvzet le en vzorec iz osrednjega dela nahajali{~a. Predstavlja kompozitni vzorec apnenca od kontakta s sivico do la{kih plasti. Vsebuje 42,97 % CaO in 1,00 MgO. Indeksno razmerje CaO/ MgO pri navedenem vzorcu ka‘e, da je apnenec rahlo dolomitiziran. Viri apnenca kategorije C2 so bili ocenjeni na povr{ini okoli 3,0 ha in zna{ajo okoli 350.000 m3 ra{~ene kamnine. Zaradi omejenih geolo{kih danosti, bli‘i-ne naselja in ob upo{tevanju kriterijev krajinskega izgleda to nahajali{~e ni perspektivno oziroma ugodno za nadaljnje raziskave litotamnijskega apnenca. Obmo~je 5: Trnov hrib Litotamnijski apnenec v nahajali{~u Trnov hrib predstavlja neposredno nadaljevanje pasu tega apnenca z obmo~ja Gov{kega hriba, ki ga na zahodu preseka in premakne za okoli 60 m proti severu prelom smeri NE-SW. Na vzhodu se ta pas mo~no zo‘i (na manj kot 30 m). Teren je prete‘no pokrit z listnatim gozdom, delno grmovjem, na ju‘ni strani na-hajali{~a so travniki in pa{niki. Stalnih vodnih pretokov, izvirov ali zajetij vode ni na povr{ini. Na obmo~ju nahajali{~a sta dve kmetiji. 320 Geolo{ke razmere tega nahajali{~a so enake kot na predhodno opisanem obmo~ju Gov{ki hrib, le da so na ju‘nem delu nahaja-li{~a v litotamnijskem apnencu nepravilno vklju~ene le~e bazalnega konglomerata. Za laboratorijske preiskave so bili iz li-totamnijskega apnenca odvzeti vzorci na zahodnem, osrednjem in vzhodnem delu na-hajali{~a in sicer: 5 vzorcev za mikropaleon-tolo{ke preiskave v letu 1991, 3 vzorci za petrografsko-sedimentolo{ke preiskave, 1 vzorec za kompleksometrijsko analizo in 3 vzorci za kemi~no (silikatno) analizo. Z mikropaleontolo{kimi preiskavami vzorcev na vzhodnem in zahodnem delu na-hajali{~a je bilo ugotovljeno, da so vsebovali posamezne foraminifere, spikule morskih je‘kov, litotamnije, briozoje in ehinoderme. Stratigrafsko je bila kamenina uvr{~ena v zg. oligocen – sp. miocen. Vzorci, ki so bili odvzeti iz pe{~eno-lapo-rastih gov{kih plasti so vsebovali le posamezne foraminifere. Iz istih odvzemnih mest nahajali{~a Trnov hrib so bili odvzeti tudi vzorci za petro-grafsko-sedimentolo{ke preiskave. Petrografsko-sedimentolo{ke preiskave vseh vzorcev so pokazale, da je kamnina bio-kalkarenit, ki prehaja v drobnozrnat konglomerat s precej{njo primesjo detriti~nih zrn kremena (8-30 %). Karbonatni in liti~ni drobci merijo do 2 cm, izjemoma do 5 cm, ve~ji del pa od 2 do 5 mm. Drobci so tudi dobro zaobljeni. Liti~ne drobce sestavljajo ve~ji del tufske kamnine in ro‘enec. Od ne-karbonatne komponente so bila v sledovih opazovana drobna zrna glavkonita. Kompleksometrijska analiza vzorca iz zahodnega dela nahajali{~a je pokazala, da kamnina vsebuje 48,26 % CaO in 0,79 % Mg ter ima volumsko maso 2,65 t/m3. Indeksno razmerje CaO/MgO je 61,08, kar po klasifikaciji (F roll, 1959) uvr{~a kamnino med apnence. Kemi~no analizirani vzorci kamnine so bili odvzeti v osrednjem in vzhodnem delu nahajali{~a. Vzorec na vzhodnem delu nahajali{~a predstavlja kompozit, kjer je bil odvzet tudi vzorec za petrografsko preiskavo. Indeksno razmerje CaO/MgO (F roll, 1959) ka‘e, da je kamnina apnenec. Vzorca, ki sta bila odvzeta kot kompozit-na iz litolo{kih razli~kov v osrednjem delu nahajali{~a pa vsebujeta 30,33 % CaO in Ivan Strgar 0,95 % MgO oziroma 48,90 % CaO in 1,01 % MgO. Indeksno razmerje CaO/MgO pri obeh vzorcih ka‘e zelo podobni vrednosti, kamnina pa je bila ozna~ena kot rahlo dolomitizi-rani apnenec. Volumski masi posameznih vzorcev sta 2,53 t/m3 oziroma 2,59 t/m3. Viri apnenca kategorije C2 so bili ocenjeni na povr{ini okoli 3,5 ha in zna{ajo okoli 353.000 m3 ra{~ene kamnine. Zaradi neugodnih morfolo{kih in geolo-{kih pogojev, bli‘ine naseljenih doma~ij in varovanja nekaterih infrastrukturnih objektov, nahajali{~e ni perspektivno za nadaljnje raziskave in izkori{~anje. Obmo~je 6: Med ja{kom Li{a in rovom Barbara To nahajali{~e je poimenovano po dveh nekdanjih zelo markantnih rudni{kih objektih, ja{kom Li{a na zahodu in rovom Barbara na vzhodu. V smeri zahod – vzhod se razprostira na dol‘ini ve~ kot 1 km in spada med ve~ja posamezna nahajali{~a. Na zahodu je omejeno s prelomom v smeri NE-SW, ki se naslanja na Novodolski nariv, na vzhodu pa prav tako s prelomom smeri sever – jug, ki poteka ob grapi ju‘no od Hude jame. Obmo~je z litotamnijskim apnencem je mo~no izra‘eni greben, ki je predvsem na vzhodu zelo strm. Na severu je bolj polo‘en. V celoti je porasel prete‘no z listnatim gozdom, le na ju‘ni strani so manj{i gozdni poseki z grmi~evjem. Neposredna okolica nahajali{~a ni naseljena. Najbli‘je doma~ije so na jugu v vasi Trnov hrib, severno pa v vasi Huda jama. Na zahodnem delu nahajali{~a je kapelica kot za{~iteni sakralni objekt. Litotamnijski apnenec je po Placerju (1989) stratigrafsko verjetno ekvivalent sive laporaste gline (sivice). Na zahodu je apnenec omejen s prelomom, ob katerem so psev-doziljske plasti, na severu pa je skoraj na celotni dol‘ini keratofir in keratofirski tuf. Kontakt med kislimi kamninami in litota-mnijskim apnencem je erozijska meja. Na ju‘ni strani nahajali{~a je litotamnij-ski apnenec omejen z Novodolskim narivom, ob katerem izdanjajo sote{ke plasti, predvsem plastoviti krovni lapor, mestoma iz-danki premoga in talninska glina. V tem apnencu so tudi konglomeratni vlo‘ki, s pre-te‘no kremenovimi in manj keratofirskimi prodniki. Geolo{ke raziskave nahajali{~ litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo 321 Litotamnijski apnenec je sive, sivo rjave in rjavo belkaste barve, prete‘no zelo kompakten, plastovit, z generalnim vpadom plasti proti jugu, pod kotom med 50°do 60°. V tem nahajali{~u so bili na zahodnem, osrednjem in vzhodnem delu odvzeti vzorci za naslednje preiskave: 2 vzorca za mikro-paleontolo{ke preiskave, 4 vzorci za petro-grafsko-sedimentne preiskave, 3 vzorci za kompleksometrijske analize, 3 vzorci za ke-mi~ne analize. Za mikropaleontolo{ke preiskave sta bila odvzeta vzorca na skrajnem zahodnem in na vzhodnem delu nahajali{~a. Oba vzorca sta bila ozna~ena kot organogeni litotamnijski apnenec s prehodom v pe{~enjak, ki vsebujeta foraminifere, litotamnije, briozoje, ehi-noderme, spikule morskih je‘kov in odlomke makrofavne. Starostno sta bila opredeljena v spodnji miocen (?). Vzorci za petrografsko-sedimentolo{ko preiskavo so bili odvzeti na razli~nih mestih zahodnega in osrednjega dela nahajali{~a, skupaj z vzorci za druge preiskave ali posa-mi~no. Iz rezultatov preiskav povzemamo, da v vzorcih iz tega nahajali{~a prevladuje po strukturni zgradbi izprani biomikritni apnenec oziroma litotamnijski apnenec tipa »bo-undstone« in »packstone«. Skelet kamnine sestavljajo drobci litotamnij, briozojev mo-luskov, ehinodermov ter foraminifere, med katere so pome{ane {e do nekaj cm velike kopu~e oziroma gomolji litotamnij. Med bio-klaste so pome{ana v manj{i koli~ini drobna zrna kremena ter liti~na zrna tufskih kamnin. Vzorci za kompleksometrijske analize so bili odvzeti na zahodnem, osrednjem in vzhodnem delu nahajali{~a. Analiza vzorca s skrajnega zahodnega dela nahajali{~a je pokazala, da ta vzorec vsebuje 50,42 % CaO in 0,69 % MgO ter ima volumsko maso 2,48 t/m3. Vzorec, ki je bil odvzet v osrednjem delu nahajali{~a vsebuje 53,83 % CaO ter 1,12 % MgO. Volumska masa zna{a 2,64 t/m3. Vzorec, ki je bil odvzet na vzhodnem delu nahajali{~a, vsebuje 55,30 % CaO in 0,62 % MgO. Volumska masa je 2,7 t/m3. Indeksno razmerje CaO/MgO in klasifikacija (Froll, 1959) je pokazala, da je vzorec iz skrajnega zahodnega dela nahajali{~a apnenec, iz osrednjega dela dolomitiziran apnenec in iz vzhodnega dela apnenec. Kemi~no so bili analizirani 3 vzorci in predstavljajo kompozitni vzorec v vzor~eva-nih profilih, med obema kontaktoma (na severu in jugu). Vzorci so bili odvzeti na zahodnem, v osrednjem in na skrajnem vzhodnem delu nahajali{~a. Vzorca iz zahodnega in vzhodnega dela nahajali{~a imata 51,98 % CaO in 1,11 % MgO, indeksno razmerje CaO/MgO je 46,80 oziroma 50,15 % CaO in 1,23 % MgO, indeksno razmerje je 40,77. Oba sta ozna~ena kot dolomitizirani apnenec. Vzorec iz osrednjega dela nahajali{~a ima 55,71 % CaO in 0,50 % MgO, indeksno razmerje je 111. Ozna~en je kot apnenec. Na povr{ini okoli 7,0 ha so ocenjeni viri apnenca kategorije C2. Med kotama 450 in 515 zna{ajo okoli 1.840.000 m3 ra{~ene kamnine. Na zahodu smo upo{tevali varovalni pas zaradi bli‘ine daljnovoda in lovske ko~e. Greben litotamnijskega apnenca med ja-{kom Li{a in rovom Barbara je z vidika naravnih danosti (morfolo{ke in geolo{ke) ugoden za morebitno odpiranje novega kamnoloma tehni~nega kamna – apnenca. Potrebno pa je nahajali{~e detajlno geolo{ko raziskati z vrtinami in s tehnolo{kimi preiskavami kamnine, ker je treba ugotoviti morebitno nastopanje konglomeratnih le~ ali vlo‘kov ob novodolskem narivu in tudi v samem litotamnijskem apnencu. Tega na po-vr{ini ni mo‘no opazovati zaradi humusnega pokrova. Obmo~je 6 je ocenjeno kot ugodno in perspektivno za nadaljnje raziskave litotamnij-skega apnenca kot tehni~nega kamna. Na osnovi tak{ne ocene je obmo~je med ja{kom Li{a in rovom Barbara bilo predlagano ter upo{tevano kot potencialni prostor v spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~nega plana Ob~ine La{ko, dopolnitev v letu 2000. Obmo~je 7: Med rovom Barbara in Konju{nico Obmo~je se nahaja severno od vasi Trnov hrib, med dvema mo~nej{ima prelomoma smeri N-S. Predstavlja o‘ji pas litotamnij-skega apnenca, ki ga na severni strani omejujejo kisle predornine, na ju‘ni pa Novo-dolski nariv oziroma mlaj{e terciarne kamnine. Greben je porasel z gozdom in se dviga od zahoda proti vzhodu. Neposredna 322 okolica grebena ni poseljena, le na jugovzhodni strani je opu{~ena kmetija Gre{ak. Litotamnijski apnenec predstavlja nadaljevanje pasu le-tega z nahajali{~a 6 proti Brdu. Po Placerju (1987, 1990) je apnenec verjetni ekvivalent razvoja morske lapora-ste gline (sivice). Zgradba pobo~ja z litotamnijskim apnencem je slede~a: na severu so razvite psevdoziljske plasti zgornjetriasne starosti, ki so v normalnem geolo{kem kontaktu z mlaj{imi kislimi kamninami, prav tako zgornjetriasne starosti. Kisle predornine so v diskordantnem kontaktu z litotamnijskim apnencem, ki ga na ju‘ni strani omejuje Novodolski nariv. Ob njem so mlaj{e plasti terciarne starosti v Li{ki sinklinali (talnin-ska glina, krovni lapor, morska laporasta glina in gov{ke plasti). Kontakti med navedenimi litolo{kimi ~leni so prete‘no tektonski. Litotamnijski apnenec je sive do sivo rjave barve, gost in kompakten, plastovit, z vpadom generalno proti jugu, pod kotom okoli 60°. Na severozahodnem robu nahajali{~a so tudi konglomerati~ni vlo‘ki v litotamnij-skem apnencu, na ju‘ni strani jih nismo registrirali. Za laboratorijske preiskave in analize je bil odvzet 1 vzorec za mikropaleontolo{ke preiskave, 1 vzorec za sedimentolo{ko-pe-trografsko preiskavo in 2 vzorca za kemi~no analizo. Vzorec za mikropaleontolo{ke preiskave, ozna~en kot organogeni apnenec, je bil odvzet na zahodnem delu nahajali{~a in vsebuje foraminifere, litotamnije, briozoje in ehino-derme. Vzorec za petrografsko-sedimentolo{ko preiskavo je bil odvzet na zahodnem delu nahajali{~a, skupaj z vzorcema za mikropa-leontolo{ko preiskavo in kemi~no analizo. Rezultat preiskave vzorca je pokazal, da je kamnina biokalkarenit, ki prehaja v drob-nozrnati konglomerat z redkimi zrni kremena (3 %) in liti~nih zrn tufskih kamenin (2 %). Skelet kamnine sestavljajo predvsem drobci briozojev, zelene skeletne alge, rde~e litotamnijske alge (drobci in kopu~e), molu-ski, ehinodermi in foraminifere. Apnenec je rahlo porozen. Vzorca za kemi~no analizo sta bila odvzeta kot kompozitna med obema kontaktoma na zahodnem in na vzhodnem delu nahajali-{~a. Ivan Strgar Kemi~na (silikatna) analiza obeh vzorcev je pokazala, da ima vzorec iz zahodnega dela nahajali{~a 52,22 % CaO in 1,08 % MgO, vzorec iz vzhodnega dela nahajali{~a pa 53,30 % CaO in 0,86 % MgO. Volumska masa prvega vzorca je 2,62 t/m3, drugega pa 2,60 t/m3. Indeksno razmerje CaO/MgO pri posameznih vzorcih ka‘e, da je vzorec iz zahodnega dela nahajali{~a rahlo dolomitizirani apnenec (indeks 48,35), vzorec iz vzhodnega dela pa apnenec (indeks 61,9). Na povr{ini okoli 2,2 ha so bili ocenjeni viri apnenca kategorije C2 okoli 209.000 m3 ra{~ene kamnine. Glede na geolo{ke in morfolo{ke danosti nahajali{~a ter ocenjene vire apnenca, to na-hajali{~e ni perspektivno. V primeru odpiranja najbolj perspektivnega nahajali{~a na obmo~ju 8, bo mo‘no vzhodni del obmo~ja 7 odkopavati kot teh-ni~ni kamen za potrebe gradbeni{tva. Obmo~je 8: Brdo To nahajali{~e smo poimenovali po hribu Brdo (kota 572,8). Na zahodu je omejeno s prelomom smeri N-S, ki poteka preko Ko-nju{nice, na vzhodu pa s krakom Letu{kega preloma – 3. V smeri zahod – vzhod se razteza na dol‘ini okoli 600 m in s povpre~no {irino pasu litotamnijskega apnenca okoli 180 m, od kote 400 do vrha hriba Brdo. Teren se dviga od zahoda proti vzhodu do vrha hriba Brdo, nato pa strmo pada do Letu{ke-ga preloma – 3. Obmo~je je poraslo z gozdom. Na severu je litotamnijski apnenec med navedenima prelomoma omejen s kislimi predorninami (keratofir in tuf), vzhodno od Letu{kega preloma – 3 pa so psevdozilj-ske plasti. Na jugu je omejitev litotamnij-skega apnenca ostra z Novodolskim nari-vom, ob katerem so Trboveljske plasti in morska laporasta glina (sivica) srednjeoli-gocenske starosti. V neposredni bli‘ini na-hajali{~a sta na jugu dve nenaseljeni do-ma~iji. Litotamnijski apnenec je sive do sivo rjave barve, precej homogen in kompakten, pla-stovit in vpada pod kotom okoli 60° generalno proti jugu. Za posamezne vrste laboratorijskih preiskav in analiz sta bila odvzeta 2 vzorca za mikropaleontolo{ke preiskave, 1 vzorec za sedimentolo{ko-petrografsko, 1 vzorec za Geolo{ke raziskave nahajali{~ litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo 323 kompleksometrijsko analizo in 2 vzorca za kemi~ne analize. Mikropaleontolo{ka preiskava vzorca, ki je bil odvzet na vzhodu na vrhu hriba Brdo, predstavlja litotamnijski apnenec, ki vsebuje litotamnije, briozoje, spikule morskih je‘-kov in odlomke makrofavne. Vzorec, ki je bil odvzet na zahodnem delu nahajali{~a, skupaj z vzorcema za sediment-no-petrografsko preiskavo in kemi~no analizo je bil ozna~en kot organogeni apnenec, ki vsebuje foraminifere, litotamnije, briozo-je, ehinoderme in odlomke makrofavne. Na osnovi najdenih makrofosilov je bila dolo~e-na starost kamnine (zg. oligocen – sp. mi-ocen). Petrografsko-sedimentolo{ka preiskava vzorca je pokazala, da je kamnina po strukturi zna~ilen litotamnijski apnenec, katerega jedro sestavljajo fragmenti, kopu~e in prevleke litotamnijskih rde~ih alg, ki jih je zajela intenzivna endolitizacija. V sledovih so prisotni {e moluski, morski je‘ki in fora-minifere. Cement je sparitni kalcit z do 20 µm velikimi zrni. Nekarbonatno komponento sestavlja drobnozrnati kremen, ki se javlja v do 0,3 mm velikih zrnih in sicer v sledovih. Kamnina je precej porozna, dele‘ medzrnskih por je ocenjen na okrog 10 %. Kompleksometrijska analiza vzorca, ki je bil odvzet na vzhodnem delu nahajali{~a, ob kraku Letu{kega preloma – 3 je pokazala, da kamnina vsebuje 54,28 % CaO in 1,38% MgO ter ima volumsko maso 2,72 t/m3. Vzorca za kemi~no (silikatno) analizo sta bila odvzeta kot kompozitna na zahodni in vzhodni strani nahajali{~a. Analiza obeh vzorcev je pokazala, da ima vzorec iz zahodnega dela nahajali{~a 53,79 % CaO in 0,62 % MgO, vzorec iz vzhodnega dela pa 54,94 % CaO in 0,48 % MgO. Indeksno razmerje CaO/MgO pri obeh vzorcih ka‘e, da je kamnina ~isti apnenec (indeks za prvi vzorec je 86,75, za drugi pa 114,45). Volumska masa je pri obeh vzorcih skoraj enaka, zelo podobna je tudi pri vzorcu za kompleksometrijsko analizo (2,59 t/m3 za prvi vzorec in 2,56 t/m3 za drugi vzorec). Viri litotamnijskega apnenca kategorije C2 so bili ocenjeni na povr{ini okoli 10 ha okoli 3,6 milijona m3 ra{~ene kamnine do nivoja 475 in okoli 1,4 milijona m3 ra{~ene kamnine med nivojema 475 in 450, skupaj okoli 5,0 milijonov m3 ra{~ene kamnine. Nahajali{~e Brdo je po ocenjenih virih li-totamnijskega apnenca kategorije C2 ter po morfolo{kih in geolo{kih danostih, najbolj ugodno in perspektivno za nadaljnje raziskave in izkori{~anje, v celotnem pasu med Breznim in Savinjo. Seveda pa ga je pred morebitnim odpiranjem kamnoloma potrebno detajlno raziskati z vrtinami in tehnolo-{kimi preiskavami kamnine. Zaradi navedenih ugotovitev je obmo~je Brdo uvr{~eno kot potencialni prostor za eventuelno izkori{~anje litotamnijskega apnenca kot tehni~nega kamna, v spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dol-goro~nega in srednjero~nega plana Ob~ine La{ko, dopolnitev v letu 2000. Naj omenimo {e to, da je ta apnenec mo‘-no izkori{~ati tudi kot naravni kamen, za kar so ga v preteklosti verjetno ‘e uporabljali pri raznih sakralnih objektih in spominskih obele‘jih. Obmo~je 9: Pod{mihel Nahajali{~e smo poimenovali po kraju Pod{mihel in je najbolj vzhodni samostojni del pasu litotamnijskega apnenca. Le‘i na jugozahodnem delu grebena med [mihelom in La{kim. Na zahodu je omejeno s prelomom smeri NE-SW, na vzhodu pa z zahodnim predelom mesta La{ko nad ‘elezni{ko postajo. Morfolo{ko je teren nekoliko razgiban, porasel prete‘no z gozdom, delno je grmi-~evje. Nahajali{~e ima neugodno lego zaradi bli-‘ine mestnega sredi{~a, {e posebej pa zaradi tega, ker le‘i znotraj varstvenega pasu Zdra-vili{~a La{ko. Na severni strani je nahajali{~e omejeno z Novodolskim narivom, ob katerem je na severni strani bazalni konglomerat, ki je verjetno ~asovni ekvivalent sivice (Placer, 1987), na vzhodnem delu pa krovni lapor, ki je ‘e na ju‘ni strani Novodolskega nariva. Ob skrajnem vzhodnem robu nahajali{~a je aluvialni nanos. Na ju‘ni strani nahajali{~a je normalni kontakt med litotamnijskim apnencem in si-vico (morsko laporasto glino). Litotamnijski apnenec je plastovit, z vpadom generalno proti jugu, pod kotom okoli 50°. Barve je sivo rjave, precej trd, ponekod pa tudi razpokan. Mestoma so prehodi v pe-{~eni apnenec, z vmesnimi kalcitnimi inkru-stacijami po razpokah, ki so prete‘no pravo- 324 kotne na vpad plasti. Na povr{ini je prete‘-no preperel in ponekod s konglomerati~nimi vlo‘ki. Na vzhodnem delu nahajali{~a je bil v preteklosti ‘e manj{i kamnolom litotamnij-skega apnenca, saj je na terenu {e viden plato in zidan podporni zid. Nad tem opu{~e-nim kopom je {e dobro ohranjeno sakralno znamenje, ki je izdelano v glavnem iz litota-mnijskega apnenca, pridobljenega verjetno na tem delu nahajali{~a. Za posamezne vrste laboratorijskih preiskav in analiz so bili odvzeti naslednji vzorci: 2 vzorca za mikropaleontolo{ke preiskave, 2 vzorca za sedimentolo{ko-petrografske preiskave, 2 vzorca za kompleksometrijsko analizo in 1 vzorec za kemi~no analizo. Za mikropaleontolo{ko preiskavo je bil odvzet prvi vzorec na skrajnem zahodnem delu nahajali{~a, skupaj z vzorcema za sedi-mentolo{ko-petrografsko preiskavo in kom-pleksometrijo, drugi vzorec pa na vzhodnem delu nahajali{~a. Prvi vzorec predstavlja organogeni apnenec skoraj brez veziva (deloma kalkarenit, deloma apnenec), ki vsebuje foraminifere, litotamnije, briozoje, ehinoderme, mikroga-stropode in odlomke makrofavne. Stratigraf-sko je bil uvr{~en v spodnji miocen. Drugi vzorec je haracejski apnenec. Ha-raceje ka‘ejo na sladkovodno, deloma bra-ki~no okolje. Petrografsko-sedimentolo{ko sta bila preiskana vzorca, ki sta bila odvzeta na skrajnem zahodnem in osrednjem delu naha-jali{~a. Oba vzorca sta ozna~ena kot biokalkarenit, ki prehaja v drobnozrnati li-totamnijski konglomerat, z okrog 3 % detri-ti~nih zrn kremena. Med fosili prevladujejo litotamnijske alge, med ostalo standardno spremljajo~o zdru‘bo (briozoji, foraminife-re, moluski, zelene skeletne alge in ehino-dermi). Cement je drobnozrnati sparit, ki je v vzorcu iz osrednjega dela nahajali{~a do-lomitiziran. Dolomitizacija je kasnodiage-netska, dele‘ dolomita je ocenjen na okrog 10 %. Apnenec je dokaj porozen. Kompleksometrijska analiza vzorcev, ki sta bila odvzeta na zahodnem in vzhodnem delu nahajali{~a je pokazala, da vsebuje prvi vzorec 50,33 % CO in 3,01 % MgO, drugi vzorec pa 50,82 % CO in 1,99 % MgO. Glede na indeksno razmerje CaO/MgO sta bila ozna~ena kot rahlo dolomitizirani apnenec. Ivan Strgar Kemi~no analiziran je bil vzorec, ki je bil to~kasto odvzet pribli‘no preko osrednjega dela nahajali{~a. Kemi~na (silikatna) analiza tega kompo-zitnega vzorca je pokazala, da vsebuje 45,88 % CaO in 4,89 % MgO. Volumska masa zna-{a 2,47 t/m3. Indeksno razmerje CaO/MgO (9,38) ka‘e, da je kamnina dolomitizirani apnenec. Na povr{ini okoli 1,4 ha so bili ocenjeni viri litotamnijskega apnenca kategorije C2, okoli 195.000 m3 ra{~ene kamnine. Nahajali{~e Pod{mihel ima med vsemi opisanimi najbolj neugodno lego in omejitvene kriterije naravovarstvenega in krajinskega zna~aja. Zelo omejeni so tudi navedeni potencialni viri kamnine. Zato nahajali{~e ne more biti perspektivno za nadaljnje raziskave in odpiranje kamnoloma. Obmo~je 10: Turski les Nahajali{~e Turski les smo poimenovali po pobo~ju, ki le‘i ju‘no in jugovzhodno od vasi Turje. Razdelili smo ga na dva dela in sicer na severni del (10-s) in ju‘ni del (10-j). Severni del nahajali{~a (z oznako 10-s) predstavlja omejeni prostor od kote 525 v Vrta~ah na severu, do kote okoli 690 na jugu. Na zahodu je omejeno z varnostnim pasom do posameznih doma~ij, na vzhodu je meja z dolomitom triasne starosti. Teren se enakomerno dviga od kote 525 po severni strani hriba Turski les proti jugu. Na posameznih delih nahajali{~a so kra{ke vrta~e, na meji z dolomitom je teren bolj strm in prepaden. V neposredni bli‘ini nahajali{~a Turski les 10-s so na zahodu posamezne hi{e in gospodarska poslopja, na vzhodu sta dve opu-{~eni doma~iji. Nahajali{~e Turski les – jug (z oznako 10-j) je ju‘no od ceste Turje – Gore – Kopitnik in sega do gozdnega roba v Pre{ah. Na zahodu smo ga omejili pribli‘no ob grebenu od Mandrge do gozdnega roba Pod lazami. Na vzhodni strani je nahajali{~e omejeno prav tako z grebenom in robom gozda. Po podatkih Osnovne geolo{ke karte (OGK) 1:100.000, list Celje, predstavlja ob-mo~je jugovzhodno od Dola pri Hrastniku do planote Gore, najve~je nahajali{~e litota-mnijskega apnenca na celotnem kartiranem obmo~ju tega lista in je srednjemiocenske starosti (tortonijska stopnja). P l a c e r (1987) Geolo{ke raziskave nahajali{~ litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo 325 je isti litotamnijski apnenec ozna~il kot La-{ke plasti, pri ~emer je severni kontakt z la{kim laporjem ozna~il kot konkordanten, mejo z dolomitom na vzhodu pa kot erozij-sko-tektonsko diskordanco. Utemeljitev tak-{nega kontakta je dokazoval z bazalno bre-~o, ki je na strmem dolomitnem pobo~ju nad Ma~kom v ^reti. Po B u serju (1978) pa naj bi bila meja med triasnim dolomitom in terciarnimi plastmi tektonska (prelom). Litotamnijski apnenec na celotnem ob-mo~ju nahajali{~a Turski les je prete‘no sive do sivo rjave barve, trd in kompakten, vendar razpokan z neizrazito plastovitostjo. Izmerjeni vpadi plasti apnenca so generalno proti severu oziroma severovzhodu, pod kotom med 20° do 35°. Na obmo~ju obeh delov nahajali{~a Tur-ski les 10-s in 10-j so bili za posamezne laboratorijske preiskave in analize odvzeti naslednji vzorci: Severni del, 10-s: 1 vzorec za mikropale-ontolo{ke preiskave, 2 vzorca za petrograf-sko-sedimentno preiskavo, 1 vzorec za kom-pleksometrijsko analizo in 2 vzorca za kemi~no analizo. Ju‘ni del, 10-j: 3 vzorci za kemi~no analizo. Vzorci za posamezne preiskave in analize so bili odvzeti tudi izven omenjenih obmo~ij 10-s in 10-j, predvsem na zahodu in vzhodu, katerih rezultate preiskav in analiz pa ne vklju~ujemo v na{o obdelavo. Mikropaleontolo{ka preiskava vzorca iz severnega dela nahajali{~a je pokazala, da litotamnijski apnenec vsebuje foraminifere, litotamnije, ehinoderme, briozoje in odlomke makrofavne. Stratigrafsko je bila kamnina uvr{~ena v zg. oligocen – sp. miocen. Petrografsko-sedimentolo{ko sta bila preiskana dva vzorca litotamnijskega apnenca z ju‘nega in vzhodnega dela severnega na-hajali{~a. Oba vzorca predstavljata biospa-ritni apnenec (biokalkarenit, packstone) z detriti~nim kremenom. Dele‘ kremenovih zrn je do 200/µm, prete‘no so ostroroba. Med fosili so navedeni isti kot pri mikropaleon-tolo{kem pregledu. Po mineralni sestavi prevladuje kalcit, vmes pa so {e kremen (v razli~nih %), sledovi liti~nih drobcev ter glavkonita in pirita. Kompleksometrijska analiza vzorca iz severnega dela nahajali{~a 10-s je pokazala, da vsebuje vzorec 50,37 % CaO in 0,97 % MgO. Indeksno razmerje CaO/MgO ka‘e, da je kamnina apnenec, z volumsko maso 2,57 t/m3. Kemi~na (silikatna) analiza posameznih vzorcev iz obeh delov nahajali{~a je pokazala, da vsebujejo od 52,82 % do 55,12 % CaO in od 0,45 % do 1,09 % MgO. Volumske mase posameznih vzorcev so od 2,48 t/m3 do 2,67 t/m3. Indeksna razmerja CaO/MgO ka‘ejo za vse vzorce, da je kamnina apnenec s prevla-dujo~o kalcitno komponento. Viri litotamnijskega apnenca kategorije C2 so bili ocenjeni takole: • v nahajali{~u Turski les – sever (10-s) na povr{ini okoli 22 ha okoli 9,6 milijona m3 ra{~ene kamnine • v nahajali{~u Turski les – jug (10-j) na povr{ini okoli 38 ha pa okoli 11,0 milijonov m3 ra{~ene kamnine. Nahajali{~e Turski les, ki je razdeljeno na severni in ju‘ni del, spada po ocenjenih virih litotamnijskega apnenca med zelo perspektivna. Montangeolo{ki pogoji za eventuelno pridobivanje litotamnijskega apnenca so ugodni, prav tako tudi mo‘nost dostopa do obeh delov nahajali{~a. Nekoliko bolj problemati~no je nahajali-{~e s krajinskega oziroma okoljevarstvenega vidika, saj bi bil eventuelno na novo odprti kamnolom viden iz doline Savinje. Povzetek rezultatov raziskav Za obmo~ja posameznih potencialnih na-hajali{~ litotamnijskega apnenca med Zgornjim Breznim in Savinjo (obmo~je 1 do 9) ter na obmo~ju Turski les (obmo~je 10) lahko ugotovimo, da so bila v prvi fazi obdelana le poldetajlno, razen nahajali{~a 1. Namen pol-detajlnih raziskav posameznih nahajali{~ li-totamnijskega apnenca je bil primerjalno ovrednotiti vsako od potencialnih nahaja-li{~, po kriterijih montangeolo{kih razmer, koli~ine zalog in virov litotamnijskega apnenca, preliminarne dolo~itve sestave kamnine, mo‘nosti infrastrukturne izgradnje ter ocene vplivov na o‘jo in {ir{o okolico. Litotamnijski apnenec naj bi se izkori{~al predvsem kot tehni~ni kamen za razli~ne potrebe gradbeni{tva, deloma pa verjetno tudi kot naravni kamen, ne samo na obmo~ju Ob-~ine La{ko, ampak tudi v regiji. Litostratigrafsko je Placer (1987) litota-mnijski apnenec v nahajali{~ih zahodno od 326 Ivan Strgar Zap. {tev. Oznaka nahaja- nahajali{~a li{~a Zaloge in viri litotamnijskega apnenca v (m3) bilan~ne zaloge viri kat. C2 kat. A+B+C1 O p o m b e 1 2 3 4 Brezno – Bezovi{ki 452.000 – hrib Zahodno od – 1.793.000 Gornjega Breznega Med Gornjim – 1.246.000 Breznim in Govcami Gov{ki hrib – 350.000 5 Trnov hrib – 353.000 6 7 8 Med ja{kom Li{a – in rovom Barbara Med Barbara – rovom in Konju{nico Brdo – 1.840.000 209.000 5.000.000 9 Podšmihel 195.000 10-s Turski les – – severno nahajali{~e 9.600.000 10-i Turski les – – 11.000.000 južno nahajališče raziskano v letu 1991. Nahajali{~e ima zelo omejene zaloge nahajali{~e ni ugodno in perspektivno za detajlne raziskave nahajali{~e je ocenjeno kot neugodno in neperspektivno za nadaljnje raziskave nahajali{~e je ocenjeno kot neugodno in neperspektivno za nadaljnje raziskave nahajali{~e je ocenjeno kot neugodno in neperspektivno za nadaljnje raziskave nahajali{~e je ocenjeno kot ugodno in perspektivno za nadaljnje raziskave nahajali{~e je ocenjeno kot neugodno in neperspektivno za nadaljnje raziskave nahajali{~e je ocenjeno kot zelo ugodno in najbolj perspektivno za nadaljnje raziskave nahajali{~e je ocenjeno kot najmanj ugodno in neprimerno za nadaljnje raziskave nahajali{~e je ocenjeno kot zelo perspektivno in ugodno za nadaljnje raziskave ocena nahajali{~a je enaka kot pri severnem delu (10-s) SKUPAJ 452.000 30.586.000 Zgornjega Breznega (1), Gov{ki hrib (4), Trnov hrib (5) in Turski les (10) uvrstil v la{ke plasti, v ostalih nahajali{~ih zahodno od Gornjega Brezna (2), med Spodnjim Breznim in Govcami (3), med ja{kom Li{a in rovom Barbara (16), med rovom Barbara in Konju{nico (7), Brdo (8) in Pod{mihel (9) pa kot verjetni ekvivalent morske laporaste gline (sivice), ki je zg. oligocenske – sp. miocenske starosti. Tak{no uvrstitev so potrdile tudi mikropale-ontolo{ke preiskave vzorcev s posameznih na-hajali{~, razen v primerih, ko so ostale premalo dokazane zaradi pomanjkanja zna~ilnih oziroma vodilnih mikrofosilov. Litotamnijski apnenec je na izgled skoraj v vseh nahajali{~ih enak, le da vsebuje ponekod tudi nepravilne vklju~ke konglomerata. Kemi~ne in kompleksometrijske analize vzorcev iz posameznih nahajali{~ so pokazale ve~ja odstopanja le tam, kjer kamnina po litolo{ki sestavi ni homogena. Ve~ina analiziranih vzorcev je pokazala, da prevladuje litotamnijski apnenec, le v manj{i meri pa rahlo dolomitizirani apnenec. Tak{ne ugotovitve potrjujejo in dopolnjujejo tudi rezultati sedimentolo{ko-petro-grafskih preiskav vzorcev iz posameznih nahajali{~. Viri litotamnijskega apnenca kategorije C2 so bili ocenjeni v vseh nahajali{~ih, razen na obmo~ju Brezno – Brezovi{ki vrh (1), kjer so bile v letu 1991 ugotovljene bilan~-ne zaloge kategorije A+B+C1, na osnovi iz-vr{enih detajlnih geolo{kih raziskav z raz-kopi, vrtinami in tehnolo{kimi preiskavami kamnine. Pregledno stanje bilan~nih zalog in virov litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo ter na obmo~ju Turski les prikazuje tabela. ^e posku{amo na osnovi ocenjenih virov litotamnijskega apnenca in njihove mo‘no-sti izkori{~anja v posameznih nahajali{~ih, razvrstiti le-ta po vseh upo{tevanih kriterijih, dobimo naslednji vrstni red (samo za nahajali{~a od 2 do 10): a) Nahajali{~a med Zg. Breznim in Savinjo 1. Obmo~je 8, Brdo (ugodno za nadaljnje detajlne raziskave, najbolj perspektivno) 2. Obmo~je 6, Med ja{kom Li{a in rovom Barbara (ugodno za nadaljnje raziskave in perspektivno) 3. Obmo~je 3, Med Gornjim Breznim in Govcami (neugodno in neperspektivno za nadaljnje raziskave) Geolo{ke raziskave nahajali{~ litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo 327 4. Obmo~je 2, Zahodno od Gornjega Brez-nega (neugodno in neperspektivno za nadaljnje raziskave) 5. Obmo~je 7, Med rovom Barbara in Ko-nju{nico (nahajali{~e je neugodno in neperspektivno za nadaljnje raziskave, zelo omejeni viri) 6. Obmo~je 4, Gov{ki hrib (neperspektivno za nadaljnje raziskave, zelo omejeni viri) 7. Obmo~je 5, Trnov hrib (neugodno in neperspektivno za nadaljnje raziskave, zelo omejeni viri) 8. Obmo~je 9, Pod{mihel (najmanj ugodno in neperspektivno za nadaljnje raziskave, {tevilni omejitveni dejavniki). b) Nahajali{~e Turski les Za obe nahajali{~i na obmo~ju Turskega lesa, severno (10-s) in ju‘no (10-j) velja ocena, da sta ugodni in perspektivni za morebitne nadaljnje detajlne raziskave. Pri tem ima severno nahajali{~e prednost pred ju‘-nim (ne glede na njuno primerjavo ocenjenih virov litotamnijskega apnenca), ker nima v neposredni bli‘ini objektov kot je to primer na obmo~ju Gore. Za vsa perspektivno ocenjena nahajali{~a velja poudariti, da jih bo potrebno pred morebitnim odpiranjem detajlno raziskati z raziskovalnimi vrtinami in ustreznimi teh-nolo{kimi preiskavami vzorcev glede kvalitete in uporabnosti mineralne surovine. Zaklju~ek Prospekcija potencialnih nahajali{~ lito-tamnijskega apnenca na obmo~ju med Brez-nim in Savinjo, kamor smo vklju~ili tudi dislocirano obmo~je Turskega lesa, je imela namen ugotoviti oziroma oceniti potencialne vire navedenega apnenca in perspektivnost posameznih nahajali{~ za eventuelno izkori{~anje. Pri tem so bili upo{tevani tako naravni in vrednostni kriteriji kot so: naravne danosti, vplivi na okolje, urbanizi-ranost, dostop in drugo. Naloga je imela izrazito razvojno-aplikativni zna~aj, saj je bila namenjena neposrednemu koristniku, to je nekdanjem Rudniku rjavega premoga La{ko. Z rezultati prospekcije je bilo ugotovljeno, da so od devetih obdelanih nahajali{~ litotamnijskega apnenca samo tri tak{na, ki jih predlagamo kot ugodna in perspektivna za nadaljnje detajlne raziskave. Ta nahajali-{~a so: – Brdo ter Med ja{kom Li{a in rovom Barbara, na obmo~ju med Zg. Breznim in Savinjo in – Turski les kot lo~eno nahajali{~e, ju‘no od obeh navedenih. Ostala nahajali{~a litotamnijskega apnenca so ocenjena kot neugodna in neperspektivna za nadaljnje raziskave, zaradi samih naravnih danosti (zelo omejene zaloge in viri), zelo neugodni pogoji za morebitno odpiranje kamnoloma, bli‘ina naselij, prometnih poti in neugoden vpliv na okolje. Za perspektivno ocenjena nahajali{~a za nadaljnje detajlne geolo{ke raziskave litota-mnijskega apnenca smatramo, da ima potencialni koristnik podane osnovne parametre za nadaljnje odlo~anje. Menimo, da smo s prikazanimi rezultati raziskav izdvojili le tista posamezna naha-jali{~a litotamnijskega apnenca, ki imajo tako po naravnih danostih kot tudi po drugih upo{tevanih kriterijih dolgoro~no zagotovljene vire te vrste mineralne surovine. Smatramo tudi, da je bil na ta na~in dose-‘en namen naloge, ki sta jo financirala takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije in takratno Dru‘beno podjetje Rudniki rjavega premoga Slovenije, d.o.o., Trbovlje. Zahvala Za pregled ~lanka in koristne sugestije se avtor lepo zahvaljuje sodelavcu geologu dr. Ladislavu Placerju in doc. dr. Bojanu Ogorelcu, Jo‘etu [tihu in Majdi Saradjen za pomo~ pri ra~unalni{ki izdelavi skice ter teksta, Ireni Trebu{ak pa za prevod v angle-{~ino. Literatura Objavljeni viri: Buser, S. et al. 1978: Osnovna geolo{ka karta SFRJ 1:100.000, List Celje, Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. Buser, S. 1979: Tolma~ k Osnovni geolo{ki karti 1:100.000, List Celje, Zvezni geolo{ki zavod, Beograd. 328 Ivan Strgar Kova~ , P. 1991: Aktivnosti IS Republike Slovenije za odpiranje razvojnih alternativ Zasavja in ob~ine La{ko izven razvoja premogovni{tva, »SRE^NO«, 5, 7-8, Trbovlje. Kova~ , P. 1992: Prestrukturiranje - kje smo? »SRE^NO«, 12, 0-10, Trbovlje. K u { ~ e r , D. 1967: Zagorski terciar, - Geologija 10, 5-85, Ljubljana. M i t r e v s k i , G. & K u { ~ e r , D. 1979: Geologija mejnega obmo~ja med jamama Hrastnik in Dol, Rudarsko-metalur{ki zbornik, {tev. 2-3, Ljubljana. P l a c e r , L. 1987: Raziskave geolo{ke zgradbe nahajali{~a premoga v La{kem, »SRE^NO«, 5, 12, Trbovlje. S t r g a r , I. 1992: Geolo{ke raziskave litota-mnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Bezovi{kim hribom, »SRE^NO«, 2, 9-14, Trbovlje. S t r g a r , I. 1993: Prospekcija potencialnih lo-kalnosti litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo, »SRE^NO«, 1, 12-13, Trbovlje. Neobjavljeni viri: P l a c e r , L. 1985: Strukturna obdelava premo-gi{~a v La{kem, 1985. Tipkano poro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. P l a c e r , L. 1987: Strukturne raziskave pre-mogi{~a v La{kem, II. del, Zgrada premogi{~a v La{kem. Kon~no poro~ilo, 1986, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. P l a c e r , L. et al. 1990: Geolo{ka reambulacija povr{ine med Trbovljami in La{kim ter raziskave v jamah Hrastnik - Ojstro in La{ko, 1990. Tipkano poro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. S t r g a r , I. 1992a: Elaborat o kategorizaciji, klasifikaciji in izra~unu zalog tehni~nega gradbenega kamna - litotamnijskega apnenca na obmo~-ju Brezno - Bezovi{ki hrib. Tipkano poro~ilo, Geo-lo{ki zavod Slovenije, Ljubljana. S t r g a r , I. 1992b: Poro~ilo o rezultatih geolo{ke prospekcije potencialnih lokalnosti litotamnijskega apnenca na obmo~ju med Breznim in Savinjo. Tipkano poro~ilo, Geolo{ki zavod Slovenije, Ljubljana.