LUBLANSKE
NOV
• JANN. FRIDR.
i ■ i i
Nro. 42*
Lublana,
na vezher fe je perpelal is Terfti ±y v' Lublano Prinz Auguft lin angleski-ga Kraki poned^lek je fhel na Dunej, on je bil v'Rimi, od tam b^shal v' Neap&l, is Neapel fe perpelal po morji v5 Terft na eni neapolfki verftni barki.
Slovfzha foldafhka vhajalza Valentin Kimavez ali Zapek, inu Juri Rupret oba rojena Kraju za ft a vj^ta v'foldafhki Staabs sap^ri, terdno sakovana inu perklen^na, inu pod terdno ftrasho, dokler bo praviza zheš nju Rekla. Nobeden nefmf k' njima pridig
EGERJA*
———^
ti, svfsana fta, de fe nemoreta ganiti, jih pitajo foldatje od ftrashe, inu per potrebah
P©ftr£shejo*
Dunej tC. velki Travna.
Po ranzi Zefarizi je bilo predvezh?raj duhovno opravilo inu molitve v' dvorni fa-ri. Sraven je bila vfa zefarfka inu dvorna gofpoda.
Dvorni Natifkalez gofpod TomashTratt-ner je pred tremi dn^vi obhajal fvoje p?t-deffto l?to, kar je gofpodar fvoje imenitne natifkarie.
Shpania.
Prinz de Paz je vs?l flovo od dvora v* Madriti, inu je fhel prebivat na fvoje gra-fhine v'Greuadi s'z?lo fvojo drushino,
Po sanoshinah okoli broda Kadix fo fta-re barke poftavlene s'rasbelenmi kuglami, de bi na Anglese ftr^lale* ako bi fe proti mfftu perblishaln
Kanonerji fhpanfki fe vadio fl^herni dan na ftr?lanje is fhtukov, inu zhedalaj bol saftopni poftajajo.
Dv? fhpanfke fregate inu ena verftnir ža fo fr^zho im^le fe m^mo aligleskeh bark is Kadixa vkrafti, anglese fkusi sapeljve sna-mina smotiti, de jeli nifo fpasili, inu fo v-fhle na globoko morje. P^lejo v* Ameriko
shivo
shivo frebro sa rudne jame v'desheli Mexi-co, katera fhpanzam flifhi. inu ker oni bogate slate inu freberne rudnike imajo.
_ Ena Angleška fregata fe je prevezh h' kraji perblishala, inu iet na pefek vfadila; jo nifo mogli fplaviti, temuzh jo sashgati, po tem, k*fo ludi inu orodje is nje fpravilu
Dv^ Angleške barke fte fhle v'fredde-shelno morje ogledat, kaj franzosi v'brodi Toulon delajo, inu kam namerjajo.
L ajkko.
Novize is Majlanda pravio: Franzoski visharji fo sa dobro fposnali, nekaj v' Zisal-pinii prenarediti, sato ker med Lahmi ni miru, inu ker fhe pifina od glihanja med franzosmi inu Lahi nifo ism^njane. Satiga volo fo is flushbe djani fheft mosh is fveta ftarifhih, inu tri? is med mlajfhih. — Franzosi tedaj delajo s'Lahmi ne kakor fof^dje, temuzh kakor gofpodarji; Lahi nimajo pro-ftofti, sunaj, kolikor fe franzosam polubi, njim pervoliti al prepovedati. Majlandfki Visharji oppominajo. ludftvo, de imajo lu-besen imeti proti poftavam; zhe ne, bodo vfo mozh persadeli, ludi perfilitu
Genoveski poflanik je perfhel is Parisa domii, pravio de je pifma pern^fel, v' ka-tereh je glihanje med Genovo inu franzosam na boj inu na bran.
Fran-
Franzia>
Poflaniki is Shv^die, Rima, inu Genove fo bili saflifhani od Visharjov. Proti fv?dfkimu je r?kel president: en tanek oblak fe je bil med Sv?dio inu Franzio pre-pr^gel, al ftara perjasnoft ni isgnfti mogla, lp?t je ponovlena. Franzoski visharji jo prejmejo s' vefelam slafti k?r im je poflanik Baron Stael pofebno vf?zh, inu dober porok sa l?po saftopnoft. Potle hvalio njega, inu pravio, de je vfelej bil perjatel nih republike.
Kashe, de perpravlanje zhes Anglio je enmalo pregnalo, tudi tifti uzheni moshje fo v'Pariš nasaj poklizani, kateri fo shf v' brodi Toulon bili. Per vfim tim v' Toulo-ci na preterganje barke delajo, inu v'oro-shifhi perpravlajo, tudi fe k?kaj foldatje nabirajo.
Mlaj f hi sborima sdaj opraviti s'pregl?-danjam, al fo novi moshj? po poftavah is-/voleni l^tafhno pomlad sa oba sbiralifha.
Anglia.
Anglesi imajo pravizo, de nefmfjo pre-zej v'j?zho vtakneni biti, ako 1$ fiim nanje leti, de fo kral?vi volji soperni inu nebo-glivi, ali puntarfki, temuzh morejo popred nekatere svishanja per pravizi zhes take ludi ispelane biti; to pravizo fo v'parlamenti na en l§to prevsdignili, tako de Iftaf bo
snal vfaki borfh v'j??ho djan biti, kat?ri-Jcol nima dobriga proti Kralu svfftiga imena. Ta prevsdignena praviza fe imenuje v' angleskeh poftavah: habeas corpus.
K?r je Shvajz sdaj pod franzosko fablo, fe nefm? is Anglie nizh kjepoflati, ne blago, ne gotovina.
Rafladt♦
Dva poflanika pojdeta is Hollanda, e-den v'Pariš, drugi v' Madrit h' fhpanfkimu Kralu.
Shvajz,
Sdaj fe franzosi vojfkujejo zhes Kantone Glarus, Zug, Shviz inu Untervalden; do zhetertiga v?lki Travna fhe ni bilo nizh sar?f flifhati, al fo jih premagali, al ne. Ti kantoni fo v'gorah inu gojsdih, sato jih bo teshko premojftriti.
JSemjhko.
Drugi dan tiga m?fza je zefarfki minifter v'Raftadti graf Metternich franzoske pooblaftene vabil, fkoro en odgovor dati; oni fo fe ogovarjali, de fo im?li dofti pre-mifliti, inu nifo zhafa im?li berfh odgovoriti; vunder fo tretji majnika njemu ta odgovor pifali:
Rajna je sa mejo, fhkoda fe bo fkusi duhovfke deshele vrazhovala; t? dv£ rezhi
fmo
fmo fklenili; sdaj oftane raslozhiti, kako fe bo oboje ifpelalo.
Pr?den fe sguba verne, fe more nje ze-na fturiti, kolikaj snefe; N^mzi shele od naf en raslozhik zhes to. Mi franzosi bo-lno farno na to gledali, kar bo vain inu nam k5pridu; kakor hitro bote prebrali, kar she-limo, bote vidili, de nafhe otenje je (podobno , inu de fmo dali sadoftni odgovor na vfe vafhe prafhanja.
Tedaj voshna na Rajni ima biti odper-ta N^mzam inu franzosam na enako visho, drugim ptujim pa 1? s' obeh pervolenjam. Stegne ob vodi, kodar ladie vl?zhejo , imajo fleherni na fvoji ftrani popravlati , vun-der bres fhkode nafprotniga brega. Obojim je perpufheno po flegnah na obeh krajih hoditi inu ladie vlezhi, noben z^ftni zoll nima biti. Sam navadni zoll oftane tam, ker fe blago isklada; vunder nimajo ti zoli na eniin kraji Rajne v^zhi biti, kakor fo na drugim.
Kar je otokov po fredi Rajne inu med. nj? pitetokmi, bodo franzosam flifhali.
Ker fe v?, kajsen korift ali prid ludem pernefe profta kupzhia, imamo upanje, de bodo Nemzi sa dobro fposnali puftiti profto voshno tudi po drugeh vodah, katere v'Rajno tezhejo, inu po drugih velikeh nemfh-keh rekah, pof^bno po Dovavi.
Nsl
Na enako visho bode franzosko fojbod-flvo na nemfhkim kraji Rajne febi obdersha-lo terdnavo Kehl> inu nje okrajno. Sleherni zhlovek lam vidi, de to mi nefturimo sa-volo nafhiga rasf hiranj a, temuzh 1? sa na-fho varnoft, mir, inu de bi vfo perloshnoft k'perhodnim prepiranji odresali.
En ravno tako mozhen usrok naf per* ganja, de fe terdnava Ehrenbreitftein rasva-M inu podere, katera je fhkodliva na na-fhim kraji lešheozhimu meftu Coblenz.
Od terdniga m^fta Cafsel nebomo dofti govorili; deflih je na vafhim kraji, vunder je le predmeftje Majnza; tedaj terdnava Kaf« sel flifhi s'tvojo okrajno h'Majnzu> inu fe »am nima odtergvati.
Sadnizh shel? franzosi, de fe moftzhes Kajno med ftarim inu novim Breisah fpet poftavi, inu de fe pred ftarim moftam per Huningi petdefet johov semle inu potrebna pot franzosam da na nemfhkim kraji Rajne.
Franzoska vojfka fe bo prezej takrat zhes Rajno nasaj potegnila, kader bo mir fklenen , inu nafproti poterjen.
Sdaj oftane fhe taifte nemfhke laftine popifati, katere nemzi na unim kraji sgub?. Franzosi menio, de ni treba zhes to dofti govoriti, ker Nemzi lahko vidio, de fe more vfe tim kraji odfhkodovati, kar fo unitn kraji pofedli firfhtje, nemfhki ftanovi, inu
kojnikn Tudi fe bodo vfi nih dolgovi na deshele prenefli, katere tim kraji doboio, karkol dolgov fo fturili na poprejfhne fvoje deshele unim kraji.
Tudi je saflopleno, de Nemzi vfe terjanja inu pravize popuflf, kar jeh na uni kraj imajo; inu de fe tudi perimkam ali ti-telnam uneh deshel odpovejo.
Te odpovedanja fe morejo fturiti tako, de pravize inu perimki pridejo na franzor se inu druge s'ni mi svesane republike.
IJalaj perhodnikrat.
Vmerli fo v1 JLublanu
Ig. velki Travna. Goipoda Leopold Frerenteih, fhtazunarja hzhi, Sharlotta, ofem mefzov» na Ter-gi Nro. 58o. 19. dan.
Valentin Male, delovza fin, 4. 1» na Polanah Nro. 28. Joannes Slirek, najden otrok, 8*dni^ na Polanah Nro. 67.
VPleterjah bo 31. tiga mefza na liziti-ranje naprodaj 444. mernikov ajde.
Na povele naftne gofpofke nefme nobeden nizh kupiti od nobeniga foldata, zhe loldat pifane pravize nepokashe, de fme pro-, dati; fizer bo kuplena rezh prozh vseta.