List 6. Gospodarske stvari. 0 reji in oskrbovanji goveje živine. Reja in oskrbovanje goveje živine je posebno pri malih posestnikih jako zanemarjeno. Hlevi so majhni, nizki, zaduhli in brez dobrih odtokov za gnojnico. Okna so majhna, kletnim luknjam podobna, tudi v najhujši vročini zaprta, da se ja kaka čista in zdrava sapica ne prikrade v hlev in da vse „prijetne vonjave" v njem ostanejo. Vsled tega napravi se slab spriden zrak, kateri gotovo živini ni na korist, ker zadržuje živino v rasti. Nestevilne druge bolezni nastanejo vsled tega, v prvi vrsti zvrženje. Zaredi se tudi v takem nečistem in nesnažnem hlevu vsakovrstna druga golazen, katera živino nadleguje in v reji zadržuje. Izpuhtenje skozi kožo je vsled nesnažnosti zabranjeno in živina tako rekoč počasi hira, kakor cvetlica v slabi prsti in v slabem zraku. Ko se živina spomladi prvič izpusti na pašo, srce mora človeka boleti, če jo vidi suho, na zadnjem delu vso z blatnimi skorjami pokrito, z razmr-Šeno, kviško stoječo dlako klavrno lezti. Večkrat manjka dobre krme ali se pa ta neredno poklada; včasih se prehitro preide od suhe krme na zeleno in frišno. Ko se klaja spravi pod streho, poklada se večkrat preobilo, brez pameti, kar nastilja se z njo. Ko pa začne vsled takega ravnanja krme primanjkovati, dela se zopet prevarčno, tako namreč, da živina strada. Varčno pokladati se prične navadno spomladi, ko živina na polji največ trpi, ali se pa detelja in trava, komaj da se od tal vzdigne, pokosi in zopet brezpametno razmetuje in potroša. Isto tako nespametno ravnanje je tudi z nastilanjem. Kdo pa trpi vsled tega? Živina in z njo posestnik sam. Tako brezpametno gospodarstvo živinsko rejo jako zadržuje in je tudi pogost vzrok, da gospodar pade oderuhom v kremplje, katerim redkokrat kdo srečno uide. V naslednjem hočem nekatere opazke navesti iz praktičnega stališča o reji in oskrbovanji goveje živine. Da se živina dobro sponaša, ne zadostuje le dobra, obila in redilna klaja, ampak v prvi vrsti so potrebni zdravi, suhi, prostorni hlevi, kateri se lahko dobro prezračijo, posebno ko hujša vročina nastaja. Gledati se mora tudi na zadostno število oken, da veliko svitlobe v hlev pride. Čim več je svitlobe, tim veče je izhlap- Ijenje ogljenčevega kisleca; in ker je tudi kakor pri človeku presnova v zvezi z dihanjem , upliva toraj naravno hitreje in uspešoejvše na delovanje notranjih živinskih organov. Po preiskavah je dognano, da dihala v temi počasi delujejo, veliko bolj počasi kakor v svit-lobi; živina je torej v temnih hlevih bolj lena , živčna in kožna opravila počasnejša, živina izgubi vsled tega na teži, pita se pa lože, pa na stroške njenega zdravja. Zatorej svitlobo in čisti zrak v hleve! Nezdravi zrak, ki nastaja po izpuhtenji scalnice itd., odpravlja sa s tem , da gnoj le malo časa v hlevu pustimo, da pridno nastiljarno in redno z mavcem potre-sujomo ('/4 kilg. za rep), kakor tudi s tem, da napravimo dobre odprte odtoke za gnojnico, katere lože z vodo snažimo, kakor zaprte. Kaj zdravo je za živino tudi pogosto kopanje poleti; pospešuje se posebno kožno izpuhtenje. Isto tako mora imeti vsako živinče v hlevu zadosti prostora. Na dobro nastiljanje in na snažnost živine in jasli je treba vedno strogo paziti. Vsak gospodar naj vestno po vsakem krmljenji jasli čisto osnaži, da ne nastanejo mnogovrstni kisleci v lesenem koritu. Večkrat hlapci vole snažijo, ko živina je; to naj se opusti, ker živina ne more v miru jesti, kar jej gotovo ne koristi. Tudi naj se živina loči po starosti, teži in porabi in naj se za vsako posebej piča pripravi boljša ali slabša, kar je posebne važnosti pri mladi živini. V gorkih dneh naj se izpušča v proste zagraje, katere so pa z drevesi obdane, da živina lahko v senco leže; tudi pri tem je potrebno mlade in slabe od starejših in močnejših, kakor tudi po spolu ločiti. Tudi molzne krave naj se izpuščajo v take zagraje, da se malo sprelete; ako tudi v začetku vsled večega premikanja manj mleka dajejo, se vendar krave tega kmalu privadijo in ravno tako dobro molzejo. (Dalje prihodnjič.) List 7. O reji in oskrbovanji goveje živine. (Konec.) Kar se tiče košnje travnikov in žetve žita, drži se še vedno večina kmetovalcev staroverske navade: „Kosi tedaj, ko je seme zrelo in so odcvetele trave na travnikih !'' To pravilo je napačno; veljati pa naj ima naslednje pravilo: Ne čakaj popolnega semenskega dozo-renja, ampak pokosi travo uže tedaj, ko bilke niso še 50 popolnoma suhe in zrna ne še popolnoma trda , kedar namreč tako zvana rumena zrelost nastane. V tem v Času ne zgubimo nič ne na semenu, ne na slami. Ce čakamo do popolne semenske zrelosti, otrese se zrno pri košnji, preobračanji, vezanji in nakladanji. Tudi za kupčijo izgube zrna na vrednosti, ker postane lu&Čina debelejša in trša. Travniki, ki se takrat kose, ko je največ jcvetlic v cvetji, dajejo najboljše in najtečnejše seno. Ce pa odlašamo košnjo, dobimo jako slabo klajo, ker se lahko razkrojljive organiČne snovi pretvore v težko prebavljive bilke, namreč preveč olesene. 8 preveliko zrelostjo tudi travnikom preveč škodujemo in po pozni košnji sena se otava kaj slabo obnese. Pametno gospodarstvo mora združeno biti tudi s pametno razdelitvijo klaje in stelje. Ko kmetovalec spravi pridelke pod streho, preceni naj natanko, koliko ima žita, koliko sena, otave itd. in po tem naj se ravna. Nobeno gospodarstvo ne sme biti brez tehtnice (vage). Večim gospodarjem ali celim občinam bi priporočili veliko tehtnico z mostom, ker je mala preveč zamudna. Lože potem pazimo na vse kmetijske pridelke in prej zapazimo nemarno ravoanje naših hlapcev s klajo, z eno besedo: posestnik ve, koliko ima. Vsakdanja piča naj se odmeri ali odvaga, da živina ne dobi enkrat preveč, v drugo zopet premalo; s tem se tudi potrata za brani. Vsi pridelki naj se primerno shranjujejo, zapirajo in večkrat pregledujejo. Krmi naj se živina vedno v istem času. Sem ter tje naj se piča tudi malo zboljša, kar živini v hlevu posebno pozimi jako ugaja; preide naj se pa vedno iz slabše na boljšo jako varno, da ne nastanejo napenjanja, driska itd. Izkušen živinorejec nam pripoveduje: ,,Vso zelenjavo sem prej drobno zrezal in z različno skopo zmešal in s tem živino krmil. Živine res ni napenjalo, ali potrate frišne piče nisem mogel ustaviti. Sedaj krmim vprežno živino le s suho dobro klajo; vso frišno pičo posušim. Mislim, da se mi sedaj voli bolje rede in da boljši gnoj dobim, vsakako sem pa zabranil silno potrato zelenjave". Ako imamo različno krmo, je velike važnosti, da jo primerno mešamo in potem pokladamo. Vsa krma naj se na drobno zreže, in če je potrebno, zmehča in popari. Močno in slabo redilna klaja se na ta način skupno porabi, z omehčanjem in poparjenjem nastane kemično pretvorjenje mnogih tvarin, kar je za prebavljen] e važno. Poklada naj se po malem pa večkrat na dan, ne pa cele kupe na enkrat, da potem živina izbira, razmetava in s klajo nastilja. Ne le gospodar, ampak tudi živina trpi pri takem krmljenji. Pijače, kakor tudi soli živina pri suhem krmljenji več potrebuje kakor pri frišnem. Vsak naj daje živini čisto frišne vode, ne pa kalne in zastale. Sol naj se daje po 1—2 krat na teden po 24-32 gramov na ži-vinče, ker jej zelo tekne in posebno prebavljenje pospešuje. Kar se pa tiče oskrbovanja in pitanja breje živine, kakor tudi vzgoje telet, greši se še mnogo o tem obziru. Breji živini se večkrat piča nič ne zboljša, ali se ji daje krompir, ali se pa taka živina v pregorke in te3ne hleve zapira, kjer se še gibati ne more in je večkrat tudi prepihu razpostavljena. Ravnanje med in ravno pred porodom je dostikrat nedopustljivo, ker se s pomočjo nekaterih mož tele s silo iz telesa iztrga. Od dobre in slabe reje in oskrbovanja mladega te-leleta v prvi dobi je odvisna njegova rast in razvijanje. Tudi mati mora dobivati lahko prebavljivo, pa krepko in zdravo pičo, da se teliček dobro razvijati začne. Najboljša piča za breje krave je dobro seno in zrezana pšenična slama. Pridava naj se včasi raztrgano žito (turšica, oves, ječmen) in otrobi. Kuhani ali surovi krompir naj se brejim kravam nikdar ne daje, ker rade po njem izvržejo ali pa dobi teliček premesnato popkovnico, katera se navadno v malih dneh vname, in ži-vinče pogine vsled tega. 6 — 7 tednov pred porodom naj se molzenje preneha, da krave vso moč za telička porabiti zamorejo. Breje krave naj se vsak dan, če je le mogoče, na prostem malo pregibajo. Cem bliženje krava porodu, tim varnejše naj se ž njo ravna. Ce je porod težak, naj pomaga pameten Človek, kateri naj si roko z oljem namaže; pa jako previdno naj se ravna, da se ne pokonča teliček in zraven še krava. Najboljša hrana za mlado tele v prvih dveh mesecih je naravno materno mleko in še le potem, ko prebavni organi krepkejgi postanejo, naj se prične z drugo pičo. Mnogi se napačno trde, da prvo materno mleko teličku škoduje; ta ni istina! ono ima mnogo beljakovine v sebi in je zaradi tega jako redilno. V tretjem mesecu naj se tele počasi odstavi in z dobrim mehkim senom, s kuhanimi otrobi in z raztrganim kuhanim žitom hrani. Izvrstna piča za teleta je sladje; daje naj se mlačno in osoljeno. Samo na sebi je umevno, da se tele ne sme na enkrat odstaviti, ker lahko zboli. Poleti naj se ima mlada živina v hladnih, pozimi pa v gorkih hlevih, pa ne na preozkih prostorih. Cisto ravnanje in večkratno prezračenje se posebno priporoča. Ce pogledamo lepo živino sosednjih dežel, katere nimajo za živinorejo tako pripravnih tal, kakor ravno naša planinska Avstrija, nai bode to nam v spodbudo, da delamo neutrudljivo za povzdigo živinoreje, ker s tem si le sebi koristimo. Kar drugi lahko dosežejo, zakaj bi mi ne! Toraj naprej na potu napredka! E. Kramar.