POSAMEZNE UKREPE PRILAGODIMO SPLOŠNIM SMOTROM Novi sistem razdelitve dohodka gospo-darsk-ih organizaoij je izhajal iz naček, da se morajo dohodki konmn formirati predvsem Lz osebnih dohodkov državlja-nov. To je temeilj, na katerein morajo Ijudski odbori graditi svoje plane in za-gotovRi fciste potrebe državljanov iu v ta-kem obsegu, koliikor to dopušča razvitost komune ali kolikor to dopuščajo razpo-ložljivi dohodki državljanov, ki živijo na tem ozemlju. To je, razumljivo. Uhodišče, Zveza, ljudske repubLike in okraji bodo upoštevajoč mekatere neodiložljiive potre-be gospodarsilke gradatve posameznih po-dročij daJe na razpolaigo določena sred-stva, da bi bLlo mogoče zadovoljiti oeka-fere iemeljiie potrebe vsaike komune. Ostane pa kot bistveno, da je nadaljnjd napredek komunailnih služb odvisem od obsega zaipo&lenosti in ravni dohodta dr-žavljanov rsake posamezne komune. V takeni sistemiu je nair&vrto, da so se organi komume ustneriilii k proučevaoju virov dohodJtov prebivailstva, iz kater.ih je mogoče zagotoviti poTečanje dohodtov komnne. Mnoge prej zapostavljene oblike zbiranja dohod:koy. kakršne so krajevni davek na promet, razne iaikse za usluge, ki jHi komuna opravlja držaTljanom, re-alnejše plačilo komunalnih uslug itd., so postali sedaj čedalje bolj var/ni viri do-hodkov. Taiko se je začel tudi proces obli-kovanja realnih cen posamezjiih komu-nalnfh uslug in posfopno odpravljanje subveTicij, ki so jih v raznih oblikah d<>-bivali državljani z nizkini'i cenami komu-naliiih tn drugih uslug. kar je zameglje-valo dejanski obseg potrošnje prebival-stva in vodilo> k nerealnemu izkazovanju reafae plače dela-vceT. Taka usmeiritev ljudskih odborov je nedvomno pozitiTna. Če že v začetku iz-vajanja sisteima opozarjamo tudi na ne-katere negatiwne pojave. tega ne delamo iz razloga, ker bi taka usmeritev ljudskih odborov splošno vzeto ne bila pravilna, teraveč zato, Iker bi prav pretiravanja v tej usmeritvi laliko vrgla senčo na vso osnovo komunalnega Finansiranje in spra-viila v negoto^ost tudi nekatere izmed postavk nove-g.a načina razdelitve skupne-ga dohodka gospodarskih organizacij, Preden bom«o opozorili na nekatere ne-gativne pojave, moramo predTsem pouda- rifci, da je v 1. 1958 ena izmed temaljnih nailog, ki jo je določil družbeni plan — povečanje živjjenjskega standarda delav-cev ia za.gotovatev stabllizacije tržišča in vsega našega gospoda/rstva. Ta splošai smoter iin naloga mora biti potemtakem tudi temelj vseh planov korniin ia dolo-čanja vseh posaime»aih planskiih nailog v lokalnem obsegu kakor tudi pri dajanju pobude za ustvarjanje novih virov do-hodkov. Vetiao se moiaaio zavedati, da Napisal: Kiro GLIGOROV ae siMtano spraviti v neigotovost izpolnj-tev te bistvene naJoge. Pri tem je v veli-kih komunah, posebno pa v mestib. in industr.ijskih krajih, to vprašanje toliko bolj občutno, Jke-r prizadenejo nove obre-menitve dohodiov prebiTalstva predvsem delavce in uslužbence in lahko potemta-kein neposredno vplivajo, da naloga po-večanja živiljeujskega standajda ne bo izvršena. Praksa nekaterih ljudskih odborov Ce upoštevarao to priipombo, tedaj ino-ramo ugotoviti, da so v posameznih me-stib. in industrijskih krajih v težnji, da bi izikoristili vsa pooblastila, ki so jim dama z novim sistemom razdelitve skupnega dohodika uvedl.i dodatne davke v raznih obliikak. pri katerih ni mogoče, da ne bi vplivali v neki nieri tudi na otež-kočenje dosege naloge, da se poveča osebna po-trošnja delavcev. Tuko so na priiner po-samezni Ijudski odbori uvedli krajevni davek na ves promet z iiulustrijski.m bla-gom in izkoristiili maksinioim poobla«til, kj so j.ifh dobi.Li z dru/.benim planom in drugimi zveznimi predpisi, zaitem pa so poleg tcpa skiemiili vivesti tudi dopolnilni davek na osebni doliodek, povišali so da-vek na promet z obrtnimi in gostinskimi uislugami, alkoholnimi pijačami in končno so zvišali tudi nekatere cene komunalnih u&lug. (Nadaljevanje s 1. straoi) Vsak izmed teh ukrepov, če gledamo nanj posamezno, je laliko upravičen, po-sebno pa, ko gre za uvedbo nekaiterih davJsov in taks na alkoholme pijače a>li druigo potrošnjo, ki ni osnovnega pomena za standard delavcev. Kjer koli pa je prišlo do kumulativnega uvajanja več ta-kih davkov, se očitno ni računalo z nalo-go, da se zagotovi plainrano povečanje življenjskega slandarda delavcev. V po-sameznih mestih je na prinier magoee ugotoviti, da latuko znašajo tako uvedeni dodaitni davki ia takse do štiri io tudi pet odstotkov osebnega dohodka delavcev. a družbeni plan določa, da se bo realna po-trošnja delavcev povečala le za osem od-stoiikov. Ce pri tem upoštevamo, da je z vrsto ukrepov, ki so bili uveljavljeni z družbenim planom in kasnejžimi zvezni- nu predpisj, omejema možnost povečanja o.scbnih dohod.kov delavcev, da bi čim-prej dost-gli bolj sUibi.liiie odnose na trži-5ču iii preprečili težnj« k poviševanju cen, tedaj ju očitno, da-ta in taka poHtika zveznih organov in te odločitve konuiiiari čanju o novih davkih in taiksah upo-števati, kako bodo ti ukrepi vplivali na izpolnitev nekaterih temeljnih nalog, ki so postavljene r naši« gospodarski in spIoSni politiiki, in ali so ti uikrepi na tej 6rti a!i pa se morda dobne posledice kakor pretirano obremenjevanje osebnih dohodkov mestuega prebivalstva po komunah. Govora je namreč o naravni težnji kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in drugih zadružnih organizacij, da si v splošnem poletu, kd je nastal v zvezi z oživitvijo njihovega dela, prizadevajo, da bi Čim več aJcumulirale. da bi čimprej postale nositeljdce kmetijske proizvodnje, kooperacije z individualinim proizvajaJ-cem in odkupa kmetijskih pridelkov. Smo-ter take njihove iežnje je. da bi čimprej ustvarile svoje sklade, ki bodo zadrugam omogočiile, da bodo dobile svojo material-no podilagoin da bodo, ko bodo razpolagale z družbenimi skladi, ustrezno gospodar-sko vplivale tako na preobrazlx> kmetij-ske proizvodnje kaikor enako tudi na družbene odnose na vasi. Mnogo boljše je Lraeti take zadruge kakor zadruge, ki poslujejo z izgubami, ki se ne zanimajo za nastajanje svojih skladov im za povečanje svoje delavnosfci. Toda tudi to je točno samo v neki meri io do neke meje. Zadruga naj vzpostavj trajnejše odnose zaupanja iin neposredne-ga gospodarskega sodelovanja s proizva-j&lci na da-Ijši>oik, a ne da oim več zaslu-ži tako. "da izkoristi položaj na tržišču. Skrajni smoter njene aktivnosti je oiin hitrejši razvoj proizvodnje in vključeva-n;e v raznih oblikah drobuega proizva-jalca v moderno gospodarstvo in v socia-lifitične proizvodne odnose. Ni potemta-kem dobro in upravičeno, da teži zadruga s tem. ko se ravna po možnostih zashiž-ka, ki jih nudi danes neurejeni promet, ea realiziranjem neupravičeno visokih razliik med cemami, ki jdh prizna proiz-vajalce-m. in cenami, ki jih realizira, ko te pridelke proda potrošnjikom. Toda ne samo to. Taka' usmeritev po-meni tndi izkoriščanje izjemno ugodnega, da ne rečem nianopolističnega položaja pri odkupu, za povišanje cen kmetijskim proizvodom, ki so zelo važni za standard mestnega prebivalstva. Ceprav se niti od daileiS ne more trdiii, da je temeljni vzrok stalnega povečevanja cen ta.ka težnja po realizaoiji velikih razl.ik pri cenah, ki se pojavlja pri zadrugali. ker je vzrok za povisanje cen predvs^m v objektivnih od-nosih, v ponudbi Ln povpraševanju pc kmetijskih prklelkih, vendar imajo ne-opravičeno velike razlike med odkupni-mi ia prodajnimi cenarai kmetijskih pri-delkov, ki jih realizirajo zadružne orga-nizacije, določen vpliy tako na splošno raven cen kakor tudi na tempo porasta teh cen. Smoter težnje, da bi ustvarili 6im rečje sklade v zadrugah. je, kakor smo omenili, nsposobiti zadrugo. da bi investiraia y krnetijstro in da bi se iz nje razvil te-meljni gospodarski činitelj na vasi. Toda p<) drugi strani, če se ti skladi formirajo predvsem iz zaslužka pri prometu s kme-tijskimi prideilki, a ne iz rezultatov, do-sežemh v proizvodnji, lahko y noki nieri vnesejo napačno usmeritev v vs$ posio vanje zadrug. Podzavestno se bodo usme-rile ninogo bolj k dejavnostim v pronietu, kjer so v pomanjkanju kmetijskih dobrin znatni viri za povečamje dohodikov" zadiru-ge, a manj se bodo usmeriile k pospeše-vanju proizvajainih dejavnosti, kjer so za dosego določenih reaultatov potrebni znat-n« večji napori. Tudi v tej usmeritvj je poirebno torej najti ne.ko mero taiko zairadi praTilnega razvoja samih zadrug. a prav tafko tudi zaradi zagotovitve, da bodo teroeljiai smotri družbenega plama uresničeni: da ne bomo spodbujali tistih čšniiteljev, ki motijo tržišče in da ne bomo ogrožali po-večanja življenjskega standarda pa^bivail-stva, s katerim računairvo. Ni nohenega dvoma, da so potrebe kme-tijstva po denamiih sredstvih iu skladih &dalje večje prav zato, ker je prišlo do poziitivnih spr&inemb tako t us.menitri za-drug kaikor prav tako tudi v usineritya kmetijskih proizvajalcev v proizrodmjo. Dolgo zapostavljano področje terja. ko j<± prišk) do oživiitve n jegovih notranjih sil in niož.nosti, znatna sretistva za svoj pri-hodnji razvoj. Vsa naša skupnost im tista gospodars.ka področj«. ki so t ugodnej-Sem gospoclarskera položaju, kaikršno je na primer industrija, morajo pomagati razvoju kmetijstva in mu dati na razpo-lago del aikum^ulacije, k«?r je to pogoj za splošai hitrejši razvoj vsega gospodar-sfva. Za ures.n.ičenje tega smotra pa nii potrebno, da pritiskaimo na cene ali ,da tako preporazdeljujemo sredstTa. da lah-ko spravimo v negotovost ur&sničenje ne-katerih tetneljnih proporcev, ki smo jih planirali. , Tako usmeritev komun kakor usmeritev zadrug. da bi prišle do več dohodkov, da bi se hitreje razvijale. se lahko uresni-čujeta samo postopno v skladu z naiimi splt^nimi gospodarskimi možnostmi.