L.O.: Spomenik cesarice Elizabete v Trstu. f JmSsiL Nn ° nas'^n' sm:rti naše cesarice Elizabete, ki je pretresla MtoT^L ] ) vsa srca zvestih avstrijskih državljanov, so začeli «^Y"*5k J / v Trstu »rnisliti na to, da postavijo spomenik Nje mjmL[~y>^^ Veličanstvu. Dne 2. marca leta 1900. so sklicali pri- \&!L~^~Y\ pravljalni odbor in dne 2. decembra istega leta je & Y\ izšel oklic na tržaško prebivalstvo za prispevke. ^^^^te ^ Temu odboru se je pridružil tudi še častni odbor, j I ^^^p --'ff in oba sta nabrala okrog 100.000 K, vsota, ki se je zdela dovolj visoka za postavitev spomenika, vred- nega uimrle cesarice. V nedeljo, dne 15. grudna 1912., so odkrili v drugem ljudskem vrtu pred južnim kolodvorom v Trstu spomenik rajni cesarici Elizabeti ob veli-kanski udeležbi tržaškega mestnega in okoličanskega občinstva in nav-zočnosti cesarjevega zastopnika, nadvojvode Frana Salvatorja. Spomenik je pravo umetniško delo vn kaže cesarico, stoječo pred prestolomi, okrašenim z rožami. Pogled je cesarici uprt v daljo, levica je nalahno oprta ob prestol. Kip cesarice in prestol sta vlita iz brona. Na obeh straneh kipa sta v kararskem' mramorju izdelana neliefa; desni predočuje Ijubezen viso>ke pokojnice do ljudstva, levi pa njeno oboževanje prirodc in umetnosti. Prestol je naslonjen na skalo, a ves spomenik stoji na mogoč-nem pločišču s stopnicanri. Ves podstav je izdelan iz domačega mramorja. Cesaričine poteze so izdelane z največjo vestnostjo in natančnostjo; videti je tu vsa njena lepota, miloba in veličanstvenost. Kipar Fran Seifert, ki je spomenik izdelal, je Dunajčan in tudi gojenec dunajske akademije lepih umetnosti. Svoje študije je popolnil z daljšimii po-učnimi potovanji po Nemičiji in Italiji. Ustvaril je že več spomenikov in je bil odlikovan s Franc Jožefovim nedom! ob priliki odkritja spomenika skladateljema Straussu in Lannerju na Dunaju. S spomenikom1 cesarid Elizabeti v Trstu se je powovno izkazal pravega rrtojstra-umietnika. Spomenik cesarice Elizabete v Trstu