iMp
5LOyEH5KI
TEPMIK
Naročnina a Afstroojrsto: Vi leta K 2-50, 'A leta K 6'—, celo leto K 10-— U Soočijo:	„	K S-50,	„ K ?•-,	„	K 14-— za ost Inozemstvo:	„	Ir. 4'20,	„	fr. 8'20,	„	fr. 16-80 za Ameriko celo leto 3'25 dolarje.		V Ljubljani, v četrtek, dne 16. aprila 1914. Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. lo, I. nadstropje.			Oglasnina za 6 krat deljeno mm vrsto enkrat 7 vin. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Štev. 16.	Posamezna številka 22 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake in vojake 8 kron.		Leto IV.
Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1915. Za vsake pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino za vsako sliko.						
Borba poljskih staršev v berlinski dominikanski cerkvi za slovanske molitve o priliki prvega obhajila poljskih otrok. V cerkev so vdrli pruski policaji, izgnali Poljake in zaprli cerkev.
Klic.
Bratje, moji rodni bratje, sanje zbrišite iz oči, teme ni, in bela zora nam odpira jasne dni.
Naše grobe je potresel veličastni božji glas — odleteli so zaklepi, smrt zbežala je od nas.
Cvetko Golar.
ooo
Kje?
Kje je zarja,, ki nam dan prinese, vse svetlejšega od zvezd — več ne bo hodila domovina moja draga temnih cest.
Zarja zlata nam je od izhoda, in svobodno je nebo, velik dan se niža moji zemlji, sluti moje ga oko.
Cvetko Golar.
IVAN POVEDAR:
Karijera.
Tomaž Zavrtnik in Zvonimir Ahlin sta bila že pred petnajstimi leti uradna tovariša. Oba sta bila takrat mlada, vesela in zdrava praktikanta.
Tomaž pa je bil nerodnež, zakaj že s svojim rojstvom si je začel kvariti karijero. Sin revnega pisarja s kopo otrok je bil in ko se je prestradal in preinstruiral skozi gimnazijo, se je kot zelen abiturijent že nesmrtno zaljubil. Plaho, plavolaso dekletce je imelo vse vrline bodoče vzorne gospodinje, toda nosilo je na sebi tudi cesarsko napako, ki je ne prezre nihče, ki hoče napraviti dobro karijero:	brez
dote je bila in v vsem sorodstvu ni poznala ne enega strica in ne ene tete, ki bi ji s čimerkoli mogla koristiti. In to je bila druga nerodnost.
Ko je bil Tomaž v šestem semestru filozofije, se mu je v hipu ljubezenske zamaknjenosti pripetila še tretja nerodnost: smatral je za svojo moško dolžnost, da si nemudoma poišče službico in odpelje svojo obupajočo trepetličico brž brž pred oltar. Nekaj mesecev je čital potem le in-serate in pisaril ponudbe.
Prav tistega dne, ko mu je povila ženka krepkega sinka, pa je dobil dekret, da je imenovan okrožnim praktikantom. Trikrat je bilo razpisano mesto, in trikrat je bil Tomaž edini prosilec. Le tako se je zgodilo, da je dobil službico z adjutom 90 K na mesec.
Stanoval je v podstrešni sobici z razgledom na ozko skladišče deščic za parkete in na globok jarek za mestom. Mlada žena je kuhala, šivala, pestovala dečka ter mu bila skratka soproga, kuharica, pestunja in dekla v eni osebi. Pa tudi Tomaž ji je prav vneto pomagal pri gospodinjstvu. Kadar je prišel iz urada, je hodil v drvarnico,-kjer je naklal drv, nabral trsek ter jih_ v košu prinesel v kuhinjo svoji ženki. Če je bilo treba, je vzel tudi metlo v roko ter je spretno očedil svoje stanovanje vseh pajčevin, prahu in smeti. Večkrat je pobral žimnici s postelj ter kratko tenko preprogo s tal, nesel je vse na dvorišče ter ondi izprašil s prožno paličico. In ko je bil temeljito gotov, je zadel vse skupaj zopet na glavo ter nesel po stopnicah gor v III. nadstropje.
Ljudje, filistrske duše v hiši, so se mu rogali, in mogočni hišnik rdečezarip-
Ijenega obraza in okroglega trebuščka ga je nekdaj, ko je nesel na glavi celo sklado, pičil z navideznim sočutjem: »Ali, gospod komisar, kako ste pridni! Zakaj pa ne opravi takega dela vaša dekla?«
Tomaž se je zlobnežu nasmejal v obraz ter je dejal:
»Ali poznate Ibsena?«
»»Ne, gospod komisar.««
»Škoda! No, vidite, Ibsen pravi: Najmočnejši je tisti mož, ki je sam — brez dekle. In glejte, tako močan mož sem jaz. Na zdar, gospod hišnik!«
Hišnik je molče zijal za veselim praktikantom ter si je mislil, majaje z glavo: »Ibsen je gotovo prav taka mevža, ko tale Zavrtnik, ki opravlja babje posle.« In krenil je v gostilno na šesti vrček.
Tako se je godilo Tomažu Zavrtniku.
Zvonko Ahlin pa je bil sin trgovčev in absolviral je jus, napravil vse državne izpite ter ostal samec. Bil je namreč prav pameten mladenič brez trohice nepraktičnega poetskega duha. Ljubezni ni poznal drugače, kakor iz knjig, ki jih je bil moral po naročilu profesorjev čitati v VII. in VIII. šoli, in z ženskim spolom je bil prišel v ožjo dotiko na Dunaju le po nočnih kavarnah ter pozneje z natakaricami v gostilni. Živel je torej veselo in srečno ter je od 20. vsakega meseca brezskrbno izrabljal kredit, ki ga je imel v izobilju povsod, kamor je le prišel. Hodil je vedno eleganten, oblečen po najnovejši modi, udeleževal se je navdušen vseh narodnih veselic, preplesal vse plese ter je za časa volitev stal vedno tudi v prvi vrsti popivajočih narodnih agitatorjev. Skratka: Zvonko je imel vse talente za sijajno karijero.
Tomaž in Zvonko sta si bila dobra tovariša. V uradu sta bila sicer prideljena raznima referatoma, vendar sta bila skoraj neločljiva. Očividno pa se je kazalo, da je Zvonko Tomažu celo udanejši prijatelj, kakor nerodni Tomaž finemu Zvonku.
To se je dalo soditi po dejstvu, da je Zvonko večkrat na dan priletel v Tomaževo pisarnico. Vselej je sedel z vso ljubeznivostjo na stol poleg njegove pisalne mizice, vzel iz svoje okusne usnjate di-žice dve cigareti ter eno poklonil Tomažu.
»Tu, prižgi si jo!« mu je dejal ter se navadno na to hitro začudil: »He, kaj že zopet nimaš nič dela?«
In besedi »nič dela« je izgovoril na glas z zavistjo, ki ji je dal seveda šaljiv značaj, ter je pristavil z rahlo ironijo: »Pa tičiš v literaturi seveda? Glej ga, resnica! « — Sklonil se je nad knjigo, ki je ležala pred Tomažem: »Ah, pesniki, filozofi, estetiki... vedno isto! Meni niso bili ti postopači nikdar simpatični, in knjig sem se preobjedel v vseučiliški knjižnici, ko sem se pripravljal na izpite!«
Besedo »izpiti« je izgovoril zopet prav na glas, tako da se je čula tudi po sosednjih pisarnah.
»Kje pa si bil sinoči? Mi smo ga zopet poganjali pri »Zeleni žabi« do 4. Oh, to je bilo veselo!« je pripovedoval napol šepetaje. »Veš, imeli smo dunajske muzikantke, fine, zrele tičice, in peli smo operetne kuplete in zmešane zbore s spremljevanjem orkestra. Haha! Jaz sem bil končno koncertni vodja! — Imenitno! Haha!« Zasmejal se je bučno, da se mu je videlo, da uživa še ob spominih na pretekle radosti. »In kod si se potepal ti, filister?«
»Jaz sem bil s svojo ženo v gledališču. Sedela sva sicer na zadnji galeriji, ali ta drama... ta drama!... psihološki umotvor! Pravkar čitam izborno študijo o genijalnem avtorju ...«
»Juridična snov?« je vprašal raztreseno Zvonko. »Prešestvo ... tatvina ... umor?«
»Ne, čisto umetniška... fina, sila nežna snov ... Čuj, povem ti ves razpletek!«
»Hvala, ni treba. Mene zanimajo le juridične drame. N. pr. »Črni talar« ... saj ga poznaš?«
»Ti misliš rdečega?«
»Ne spominjam se več tako natanko,« je zamahnil Zvonko ter potegnil izpod pazduhe akt. »Prišel sem ti pokazat vele-zanimiv juridičen slučaj. Poslušaj, — rešitev imam skoraj že gotovo; trikrat sem začel,, predno sem zadel pravo, a manjka mi le še zaključka ... Torej čuj!« — Zvonko je začel čitati dopis, a ga je hitro položil pred Tomaža, češ naj ga čita sam ter naj mu potem pove, kako bi on napravil rešitev. »Zares sem radoveden, ali zadeneš v črno! Komplicirana stvar, boš videl.«
Tomaž je naglo prečital, se nasmeh-Ijal ter dejal:
»Nič posebnega. Akt je rešiti, kakor nam daje že zdrav in praktičen razum, tako in tako...« In povedal mu je rešitev. Zvonko ga je pozorno gledal, poslušal, zamišljeno prikimaval, in ko je Tomaž končal, je vzkliknil pokroviteljsko: »Bravo, čisto moje mnenje, — dobro si jo povedal; vidiš, prav tako sem ga hotel rešiti jaz! — Ali čakaj! — da se ne bom lovil za zaključkom — daj mi kosec papirja ter mi diktiraj rešitev po svoje, da jo bom mogel primerjati s svojo!«
Urno je vzel iz telovnika skrbno priostren svinčnik ter pisal po narekovanju prijatelja Tomaža. Ko je bil gotov, je pobral svoj akt ter odhitel z vzdihom:
»Ah, glava me boli — preveč smo ga lomili — pa imam še toliko dela! — Servus! Pridi zvečer k »Zeleni žabi«; nocoj bodo raki!« Tomaž je pomajal z glavo in se zatopil v svojo knjigo.
Čez pol ure pa se je Zvonko že zopet vrnil k Tomažu s konceptom rešitve, spisane s svinčnikom na referatni poli:
»Na, preglej mojo rešitev še jezikovno! Saj veš, v gramatiki in pravopisju nisem junak .. glavno mi je pač meritornost... naš stari pa jaha rad slovnico!«
Tomaž je vzel črnilo, popravljal, črtal, brisal in dostavljal ter mu je končno rešitev vrnih Zvonko je med tem popušil še dve cigareti, položil končno eno na mizo za Tomaža ter se je smeje poslovil:
»Vidi se ti, da nisi jurist, prijatelj! — Ti si rojen pikolovec! Torej servus! Zvečer pa prideš k »žabi«, kaj ne, če te pusti tvoja stara? «
»Ne; zvečer pojdeva k vojaškemu koncertu v »Ljudskem vrtu« in potem bom čital najnovejši zvezek zgodovine francoske revolucije.«
»Pojdi spat, filister!« se je zaničljivo namrdil Zvonko ter odšel v svojo pisarnico; tam je počasi prepisal še tretjič rešitev svojega akta ter ga potem s triumfom nesel doli k protokolistu. Na stopnicah pa je srečal blagorodje uradnega ravnatelja, suhljatega moža dolgih nog in kratke sape.
»Usojam se opozoriti vas, gospod ravnatelj, na zanimiv akt... prosim, poglejte! — Rešitev mi je dala prebrisano mnogo preglavice... a upam, da sem jo zadel! — Ali dovolite, da pridem jutri v vaš urad? Kot jurista me stvar sila zanima in hvaležen bi vam bil, če mi razodenete svoje nazore. — Klanjam se ... sluga ponižen!« In skokoma je odhitel po stopnji-cah navzdol.
Z zadovoljstvom se je smehljal blagorodje ravnatelj za Zvonkom, kimal s
svojo plešo in veličastno stopal v svoj urad.
»Ambiciozen, resen, temeljit mladenič!« si je mislil spotoma. »Čisto zagrizel se je v jus ter živi le za urad! In pri vsem tem je dobro odgojen, lepih manir ter pazi tudi na svojo zunanjost. Čeden, fin, sposoben fant! Izborna pridobitev!«
V »zapisniku« je našel Zvonko malega predsedstvenega tajnika, moža vedno skrbi polnih, vedno tužnih potez in važ-notehtovitih besed.
»Ah, velecenjeni gospod tajnik,« je vzkliknil Zvonko, ko je zagledal melanholika, »povsod sem vas že iskal; čujte, sila zanimiv slučaj in sila težka rešitev! He, kaj pravite? Temeljito, kaj? — Pa prosim, opozorite na ta juridični casus tudi preblagorodnega gospoda načelnika! On žalibog sicer ni jurist, a ima izboren, uprav fenomenalen juridični instinkt! Zares, jaz imam vse juridične državne izpite, enega celo z odliko, — a naravnost občudovati moram preblagorodnega gospoda načelnika! Da, naravnost strmeti moram večkrat nad nfegovo duhovitostjo!«
Melanholiku je šinila preko bledega lica kislasta senčica — dokaz, da se je izkušal gospod predsedstveni tajnik ljubeznivo nasmehniti — in z veliko težavo je zapiskal s falzetnim tenorom:
»Da, da, ves juridični svet ga občuduje, našega preblagorodnega gospoda načelnika! Vaša rešitev pa je izvrstna, gospod konceptni praktikant, in — prosim! —- le moja uradna dolžnost je, da opozorim nanjo preblagorodje načelnika.«
»Najlepša hvala, velecenjeni gospod tajnik... klanjam se... ponižen sluga!«
Zvonko je zaloputnil vrata ter preko treh stopnjic skakaje v največjem diru hitel v svojo pisarnico. Iz pisaren se je videlo na hodnik, in gospodje uradniki so lahko opazili, kako natančno se drži^mladi praktikant načelnikovega gesla:	Čas je
denar!
Velecenjeni gospod predsedstveni tajnik pa je zrl s kislim smehljajem za dirjajočim praktikantom ter si je mislil:
»Vzoren mlad uradnik! Prav takle sem bil jaz, ko sem bil še mlad — o! Iz tegale bo še nekaj, če ga slabi tovariši ne pokvarijo ... Navdušen za delo ... neumoren ... temeljit... In — redka čednost — poln spoštovanja pred avtoritetami izkušenih praktikov... In kar je naj-lepše: disciplino ima že v krvi. Čisto pravilno je zadel instančno pot: jaz, predsedstveni tajnik, opozorim blagorodje načelnika ... Čisto po predpisih poslovnega reda iz leta 1873., § 5. odstavek II., vrsta 3. in 4.«
Zvonko Ahlin je sedel med tem že za svojo mizo ter si je počasi ostrigel, opilil in ogladil vseh desetero prstov, “si nato pred žepnim zrcalcem temeljito pregledal krivino vsake dlačice svojih črnih brk, potem si je prevezal dvakrat kravato v krasen vozel, izkrtačil svoje hlače, telovnik in suknjo, izbrisal in izlikal cilinder s posebno ščetko, si oblekel končno rokavice ter počasnih, resnobnih korakov odšel iz pisarne, vihteč med prsti drobno paličico s srebrnim držajem. In zamišljeno je stopal, ugibajoč, kako naj se glasi Pri krojaču naročitev pisanega telovnika z dvovrstnimi steklenimi gumbi in z belim obrobkom okoli vratu ...
Po mestnih cerkvah je začelo zvoniti k poldnevu, po ulicah so hitele trume dijakov, delavcev in raznih uslužbencev, in tudi pisarne so se hitro praznile. Najprej gospodje svetniki, nato tajniki, potem v presledku deseterih stopnic komisarji in kontrolorji, dalje s primernim počasnim korakom koncipisti, nato praktikant To-
maž Zavrtnik, a prav zadnji njegova milost, velecenjeni gospod predsedstveni tajnik.
Staremu samcu se ni iz urada nikdar mudilo; saj je bila njegova uradna dolžnost, da je s sijajnim vzgledom svetil kakor zvezda repatica v ozvezdju malih, velikih in največjih pisarniških zvezd.
Tri četrtine svojega uradnega življenja je ta vzornik vseh uradnikov prebil v svoji pisarnici. Izvzemši čas, ki ga je rabil za obed in večerjo ter za spanje izven urada, je ždel gospod tajnik vedno za svojo pisalno mizo. Na izprehod ni hodil, ker je stanoval na skrajnem koncu mesta v polkmetiški hišici, izletov, veselic in koncertov ali pa celo gledaliških predstav se ni udeleževal — kakor je dejal — iz principa, ker take reči veljajo mnogo denarja in pa —- kar je najvažneje —- ker take neumnosti resnega uradnika samo begajo in motijo v uradnih dolžnostih.
Uradnemu načelniku in ravnatelju je bil torej gospod tajnik na razpolago vsako minuto in ob vsaki dnevni dobi. Jedva se je izdanilo in pozno na noč, zmeraj je
Profesor Srečko Albini, hrvatski operni in operetni skladatelj, ravnatelj opere kr. zetnalj. hrvat, kazališta v Zagrebu.
bil gospod tajnik na svojem mestu. Govorilo se je, da užije doma le polovico svojega spanja, drugo polovico pa tikoma pod električnim zvoncem uradnega načelnika. Resnično! Prav pod zvoncem so kazali na steni masten madež, ki ga je baje napravila tajnikova pomadizirana glava, ker je sedal ta utrjeni biser vsega uradništva po storjenem delu na stol, ki ga je pomaknil pod najzanesljivejšega klicana k dolžnosti. Tako se je moglo zgoditi, da je raztreseni uradni načelnik pozvonil v svoji zamišljenosti velecenjenemu gospodu tajniku ob 6. zjutraj ali pa ob 11. ponoči — za hip pozneje se je že prikazal med vrati rmenkasti obraz skrbi in tugepolnega gospoda tajnika, ki je s svojim falzetnim tenorčkom zapiskal: »Na uslugo sem, vaše preblagorodje ...!«
Mali, suhi tajnik ostre, polsive, pol-črne brade je stopal sedaj z dolgimi, težkimi koraki z resnonagubanim čelom, bolestnim, tužnokislim obrazom in visoko-dvignjenimi suhotnimi ramami k obedu. Stopal je kakor pomilovanja vredna žrtev najtežje odgovornosti in najvažnejšega referata. Zamišljeno je zrl v tla, kakor bi se snovalo v njem nebroj dalekosežnih rešitev epohalnega pomena.
Tistega opoldneva pa je začul tik sebe uprav nespodobno, glasno žvižganje Začudenje, neločljivo pozakonjeno z najsvetejšim ogorčenjem, je pokrilo mahoma njegovo pergamentno lice; to začudenje z ogorčenjem pa se je izpremenilo takoj v zgražanje, objemajoče se z zaničevanjem, ko je gospod tajnik vzrl pred sabo praktikanta Tomaža Zavrtnika.
»O, živio, gospod tajnik!« je vzkliknil veseli Tomaž, nesoč na desni rami s komičnim držanjem kopo aktov. »Pa pojdimo malo pogledat, kaj so nam mama skuhali! Prokleto mi že kruli po želodcu!«
Moj bog, tak ton! In ta človek je v ndar le praktikant!!
»Gospod praktikant, vi — žvižgate?«
»Ali ste me čuli? Veste, kaj je bilo to? — Krasna arija iz opere »Mignon«: Poznaš deželo, kjer oranža cvete...? Ostala nli je v spominu od predsinoči ter me sorc dja že ves dan. — Živio, gospod tajnik! Dober tek! Pri nas bodo danes sirovi štruklji, zame prva delikatesa!«
In Tomaž je izginil s svojimi akti v »Zapisniku«.
Tajnik pa se je le s težavo otajal iz hipne okamenelosti. Nervozno je šinila njegova trskasta desnica preko plesnive brade, suha ramena so mu padala ter se dvigala in na obraz mu je legel mrak rme-nosive boje. In iz ozkih prsi mu je ušel vzdih najbolestnejšega razočaranja:
»Konceptni praktikant, ki žvižga operne arije! — Žvižga na glas kakor kak črevljarski vajenec! — Žvižga po hodnikih urada vpričo predsedstvenega tajnika! —- O, o, kakšen je vendar ta naraščaj! — Namesto, da bi se resnobno posvetil uradnim dolžnostim, študiral akte in paragrafe, pa zahaja k operam, kjer se prepeva o pomarančah in citronah! — Ne, ne, to je slabo izpričevalo za tega gospodiča jako ohlapnih manir!«
Gospod tajnik je koračil zopet z dolgimi, težkimi koraki dalje, a hipoma se je ustavil, dvignil pleča do ušes, povesil glavo do prsi ter položil prst desne roke na svoj nos. Tako je delal, kadar je premišljal prav posebno napeto.
»§ 13. odstavek 1., III. poglavje službene pragmatike«, je dejal polglasno nato. »Da, da, § 13., deloma pa tudi §§ 7., 8. in 9. disciplinarnih določeb! I, seveda! — Tega fantiča je treba opomniti, —■ prav resno opomniti, dokler je še čas. Anarhije ne smemo in ne moremo trpeti. Opozoriti bo torej preblagorodnega gospoda načelnika na današnji nastop gospoda praktikanta Tomaža Zavrtnika... da, da, opozoriti v smislu § 5. službenih navodil za predsedstvenega tajnika iz 1. 1895 ...«
Gospod tajnik se je med tem že znatno približal zakotni gostilnici, v kateri je vsak dan obedoval za 60 v brez pijače in kruha. Običajno je porabljal gospod tajnik pot od urada do gostilne v to svrho, da si je sestavil jedilni red, t. j. da se je odločil med žganci in cmoki ter med govedino in jagnjetino; danes pa je vse njegovo mišljenje prevzelo nedostojno žvižganje in poniglavsko vedenje praktikanta Tomaža, tako da je sedel že za mizo ter še vedno mislil na svoje uradne dolžnosti.
»In kako frivolno pozdravlja ta za-nikarnež!« je premišljal, zroč duhaodsoten na prazni krožnik pred seboj. »Kar »živio« in »dober tek«, kakor bi bila midva kdaj pasla krave skupaj! Čudno, da še ne reče »servus« in »na zdar!«, ta surovina kmetiška! — O, to je pač velik razloček med gospodom praktikantom Ahlinom in med tem burovžem! Tudi zunanje. Ahlin fin, eleganten, vedno akura-ten, — ta Zavrtnik pa posvalkan, zapra«
šen in ogoljen... O, o, kolika razlika izobrazbe. in sposobnosti!«
Debela krčmarica je uslužno se smehljaje postavila pred tajnika veliko skledo najrahlejših in tolsto zabeljenih žgancev.
Preko tajnikovega lica je legel blesk zadovoljnega muzanja, priznalno je zagodrnjal, obrisal ob mizni prt baktonsko žlico ter se je udal uživanju. A hipoma se je ozrl zamišljen skozi okno, držal pra-
Dr. Pavel Mudron, velezaslužniAoditelj Slovakov, ki je umrl 10. marca t.!.
zno žlico kviško in kremžil obraz. Potem pa je energično zmajal glavo. »Uradno poročilo napišem, pa je!« je zamrmral in se iznova lotil kupa v skledi.
*
Tak nerodnež je bil Tomaž od prvega leta svoje karijere. In zato ni prav nič čudno, da je danes po petnajstih službenih letih še zmeraj koncipist extra sta-
Nedavno sem ga srečal: razcefrane hlače in kratek, preozek suknjič je nosil, pod vsako pazduho pa je tiščal velik papirnat zavoj. V enem so bile črešnje, v drugem pa salata. Vesel in živahen je stopal mimo mene ter žvižgal zmagonos-no pesem Eskamiljevo:
»Toreador ti smeli, pazi nase, pazi nase!«
Dr. Pavel Mudron,
slovaški rodoljub.
Dne 12. marcija t. 1. so pokopali Slovaki v Turčanskem Sv. Martinu svojega voditelja Pavla Mudronja, svojega največjega moža.
Pavel Mudronj se je rodil s svojim bratom dvojčičem Mihaelom dne_ 7. decembra 1835 kot sin učitelja »na Čabrač-kom Vrbovku v Honte« na Zgornjem Ogrskem. Z bratom sta skup študirala, slednjič pravo na Dunaju. Zanimiv je spomin iz tega časa. Brata sta si bila zelo podobna ne samo po zunanjosti in vedenju, nego tudi po glasu in govorjenju. Nekoč je klical profesor kanoničnega prava dr. Pachmann svoje dijake po imenu. »Michael Mudron!« Odgovor: »Hier!« — Potem: »Paul Mudron!« — Zopet: »Hier!« Profesor pa je dobro slišal in vzklikne: »Tu eden odgovarja za dva! — Prosim še enkrat!« Ko si ju potem podrobno pregleda, zagodrnja:	»Das ist aber eine
scheussliche Ahnlichkeit!«
Oba brata sta postala odvetnika na Slovaškem. Zlasti Pavel si je pridobil spoštovanje in ljubezen Slovakov. Delal je kot odvetnik, kot politik, žurnalist, in vsak njegov korak je bil narodu v korist. Mad-jari so mu ponujali tisočake, da bi se izneveril rojakom, a rajši je ostal zvest domovini in revež. Nosil je narod v svojem srcu in gojil zanj neizmerno ljubezen, ki
V. maskirani ples šentjakobške mladine v Trstu. (Opis glej v zadnji, t j. velikonočni številki.)
tum. Osem otrok ima in prideljen je blagorodju svetniku Zvonimiru Ahlinu.
Velecenjeni gospod predsedstveni tajnik je postal medtem že neizprosno strog uradni načelnik. Z nikomer ni toli nezadovoljen kakor s koncipistom Zavrt-nikom in nihče ni pri njem zapisan bolje, kakor svetnik Ahlin.
Pa menite, da je zato Tomaž nesrečen? I kaj še!
je prenašala z radostjo tudi najtežje žrtve. Prestal je v teku dolgih let mnogo za svojo narodnost, leta 1898. so ga Ogri celo tri mesece zaprli. To je pa prišlo tako. Iz večletne državne ječe se je vrnil urednik »Narodnych Novin« Pietor. Martinci so ga slovesno sprejeli, pozdravljali, govoril je tudi Pavel Mudronj in vseh 20 »govornikov« je bilo v Bistrici obsojenih v navadno ječo, ker so pre hvalili zločin,
Mudronj je bil že takrat blizu sedemdesetih, pa odsedel je svoje tri mesece kot kak mladenič. Ko so mu izrekali sožalje, je veselo vzkliknil:
»Hej, ved’ za narod trpet’, oj ved’ to neboli!«
Bil je pred leti tudi na shodu slovanskih časnikarjev v Ljubljani. Majhen, grd in tih možiček z debelimi naočniki. Malo smo ga poznali takrat. Danes pa, ko či-
Nadučitelj Filip Koderman, odličen šolnik in zaslužen rodoljub, je postal 1.1. m. 80 let star.
tamo slovaške liste, polne obupne bolesti in neizmerne tuge, vemo, da je bil tihi, skromni tovariš velik Slovan, velik mož. »Zomrel nam najlepši slovensky človek.« »bol človek pracovity, neunavny, poctivy a dobry«.'.. »nosil narod vo svojom srd-ci« ... »bol naš najvačši muž« pišejo slovaški časopisi, in mi izrekamo svojim bratom Slovakom svoje najgloblje sožalje. Slava vzornemu rodoljubu!
Zgodovina mila.
Znameniti kemik Liebig meni, da je poraba mila merilo za kulturo vsakega naroda. Čim več mila porabijo posamezne države, tem višjo kulturo imajo. — In vendar v časih pred Kr. r. menda sploh niso poznali mila. Odiseja nam jako natančno pripoveduje, kaj so imele kraljičina Nau-sikaa in njene dekle vse seboj, ko so prale in se kopale v reki, toda mila ne omenja Homer nikjer.
Prvo zanesljivo vest o milu najdemo v 28. knjigi naravoslovca Plinija, ki ga je zadušil 1, 79. po Kr. dim Vezuva, ko se je preveč približal zasutemu mestu Pompeji. Kakor poroča Plinij, so delali milo iz sala in pepela. Galenus, telesni zdravnik Marka Avrelija, piše, da so bili v njegovem času Germani (Nemci) najboljši izdelovalci mila.
Zgodovina mila je torej precej stara ter so bili izumitelji mila Galci (Francozi) ali Germani. Vendar pa uporabljajo ljudje milo šele v novem veku splošno za perilo in umivanje. Bogataši in plemenitniki srednjega veka so se pač mazilili z različnimi olji in duhtečimi maščobami, z milom pa ni prišlo njihovo telo nikdar v do-tiko. Umivali so se z lugom, lugasto soljo, ilnato prstjo in drgnili s sipo. Sredi
17.	stoletja so bile tovarne za izdelovanje mila že precej številne; po vsem svetu so se razširile in silno pomnožile so se šele v
18.	in 19. stoletju. V tem času so začeli namreč porabljati za mila razun maščob sodo namesto luga. Na ta način je bilo izdelovanje mila mnogo lažje in ceneje. Ker niso živalske maščobe več zadoščale
za tolike množine mila, so pozneje uporabljali tudi rastlinske masti, predvsem palmovo in kokosovo olje. Iskati je bilo treba vedno novih snovi, da je bilo možno izdelati toliko mila, kot ga je človeštvo potrebovalo. Danes se nam zdi, da ne bi mogli živeti brez mila, in gotovo je res, da je z izumitvijo mila napočila nova doba kulture; zdravstvo človeštva je boljše in nekdanje epidemije so v svoji strašnosti dandanes nemožne. Čistost je pač pol življenja.
IIIHIH-
ter jej očita, da so njeni starši povzročili smrt oiroka, ker so premalo skrbeli zanj. Ako ima srečo, da se jej pozneje rodi deček, tedaj je*tašča nekoliko potolažena. Sedaj daje stroga navodila, kako morajo starši ravnati z malim sinčkom in njegovo materjo. Zmerja jih, da hčer preslabo hranijo, da je bleda in suha i. t. d. Sinaha pozna zlobo svoje tašče in ponižno molči.
V takem življenju minevajo mladostna leta hinduske suženjske deklice. S 17 leti je stara žena ter ima čestokrat že po pet, šest
-iitiiniim«
inii-
-IIIIMIIIIII?
Bolgarska kraljica EleonoraX s svojimi otroci in s svakom, princem KoburškimXX v Opatiji.
Ženski vestnik.
Ženstvo v Indiji.
V Aziji, v Vzhodni Indiji prebivajo Indijci ali Hindu. Tukaj vladajo vse drugačne razmere, drugi nazori, drugačne šege in navade kakor v Evropi ali Ameriki. V Indiji so že mlade deklice osmih, devetih let soproge in celo matere. Sicer so v tej dobi telesno odrasle, duševno pa so nerazvite, nezrele in otročje.
Ko je hinduska deklica stara osem ali devet let, ostavi svoj dom in se preseli v hišo svojega moža, štirinajst do šestnajstletnega dečka. Prav dostikrat se zgodi, da je la deček v kaki šoli ali v zavodu, deklica, njegova mlada ženica, pa živi pri svoji tašči, ki ima sploh vso komando v hiši. Mala žena ne sme z nikomur govoriti, to se ne spodobi za soprogo, katere mož'je v tujini, — pravi tašča. Rada bi se igrala, a nima nikogar, ki bi se bavil z njo. Niti z lastnim očetom se ne sme dosti razgovarjati, tega ne pusti tašča, ki je odkrita sovražnica sinove žene. Ko šteje tak otrok 12—14 let, pride čas, ko ima postati mati. Tedaj se vrne v očetovo hišo. Indijska deklica ne pozna otroških in dekliških let, kakor njena srečnejša sestra v Evropi. Še kot otrok postane žena in kot mlado dekletce mati. Ako dobi hčerko, viha tašča nos in jadikuje, češ, z dekleti je toliko stroškov. Z osmimi leti jo treba omožiti, dobiti mora 1000 ali 2000 rupij dote. Zato tašča precej jasno izraža željo, da bi mala vnukinja umrla.
In otrok res umrje. — Sorodstvo mlade matere razgraja:	„Tašča je vrgla zlob-
no oko na otroka, zaklela ga je, zato je moral umreti." Zato majka tudi ni hotela klicati zdravnika, ko je otročiček zbolel. Čemu ? Proti zlobnemu pogledu tašče ni zdravila. Poklicala je čarovnika, da bi osvobodil bolno dete hudega pogleda, a tudi ta je dejal, da je že prepozno.
Mlada mati se vrne zopet v hišo svojega moža. Tašča jo sprejme neprijazno in sovražno
otrok. V dobi, ko se naša dekleta šele razvijajo in vstopajo v življenje, ima ubogo hin-dusko dekletce že vse za seboj.
Pred kratkim se je usmrtilo v Kalkutti 14 letno brahmansko dekle tikoma pred poroko z nekim dijakom. Prihraniti je hotela svojemu očetu visoko doto 2000 rupij, ki bi jih bil moral moral izplačati svojemu zetu. Ta slučaj je povzročil, da se je vršilo po velikih mestih Vzhodne Indije več dijaških shodov, na katerih so razpravljali o otroških zakonih hinduskih, ter o velikih dotah, ki jih
4000 leti skoraj večje pravice kakor naše ženstvo danes. Predvsem je smela Egipčanka povsem svobodno razpolagati s svojo roko; nihče je ni smel siliti, da bi živela z možem, ki ga ni marala. Stari Egipčani so bili mnenja, da so zakoni v najbližjem sorodstvu najboljši in najplemenitejši. Čim bližje sta si v sorodu mož in žena, tem bolje. Če si je vzel mož svojo sestro, so imeli njuni otroci posebne prednosti pred potomci iz drugih zvez. Ako je n. pr. umrl kralj in je zapustil hčer iz zakona z lastno sestro, je bila ta hči prestolonaslednica, četudi je imel kralj s kako stransko ženo sinove. Ako je umrl kak zakonski mož brez otrok, je bila njegova udova primorana, vzeti si drugega moža, da bi njen rod ne izmrl. Kot soproga in udova je bila Egipčanka starih časov docela samostojna ter je imela prvo in odločilno besedo v hiši. Dasi je s propadom staroegipt-skega kraljestva propadla tudi neodvisnost Egipčanke, vendar tudi zgodovinar Herodot še pripoveduje, da ga je iznenadilo v Egiptu visoko stališče, ki so ga zavzemale ženske.
V	slovstvu, v umetnosti, v ljubezenski liriki, kakor tudi v satirah in moralizujočih izrekih povsod igra egipčanska žena veliko ulogo. Tudi iz stenskih slik starih Egipčanov je možno razvideti, da je Egipčanka krepko posegala v javno življenje stare države.
Američanke v volilni borbi. Iz New-Yorka javljajo, da so pri volitvah v državi Illinois prvikrat sodelovale tudi ženske kot volilke.
V	Chicagu je 455.000 moških volilcev in 17.000 ženskih volilk. In delali so moški in ženske složno na to, da pride čim več žensk na volišče. Pri volilni borbi, ki jo vodijo v državi Illinois, odločata samo dva momenta. Eni so zato, da se zabrani prodajanje alkoholnih pijač, drugi pa hočejo, da ostane v tem oziru pri starem.
Celibat učiteljic na Hrvatskem. Velikonočne uradne novine so prinesle uradno vest, da je celibat učiteljic na Hrvatskem odpravljen. Letošnja Velika noč je prinesla hrvatskim učiteljicam torej lepe piruhe.
Ljudi iščemo! Pod tem naslovom je priobčil bivši avstrijski vojni minister Schon-aich članek v „Neues Wiener Tagblattu", v katerem toži, da ima Nemčija 80.000 bolniških oskrbnic, med temi 30.000 za vojno iz-
Pruski princ Joahim,X ki se bavi s kompozicijo in njegova lepa soprogaXX na šetališču v Opatiji.
morajo Indijci boljših krogov dajati svojim hčeram. Sklenili so, da treba nastopati proti tem zgodnjim zakonom. Saradar Charan Mit-ter, bivši sodnik najvišjega sodišča v Kalkutti, pa je aranžiral protidemonstracijo ter je rotil ljudstvo, naj ne posluša novotarjev in naj ostane vse pri starem.
Ženske v starem Egiptu. Znamenit raziskovalec starega Egipta, Gaston Maspero, je predaval nedavno v Kairu o ženstvu v starem Egiptu. Iz tega predavanja je zvedel svet, da so imele egipčanske ženske pred
vežbanih; naša država pa le 2000, dasi bi jih za slučaj vojne potrebovala vsaj 25.000. Vsi pozivi ne pomagajo nič. Vojni minister toži, da pri nas ni dobrih ljudi.
Ženske v finskem državnem zboru. V novoizvoljenem finskem parlamentu je 21 ženskih poslank, t. j. 10°/o- Zastopane so v vseh parlamentarnih komisijah.
Vatikan in moda. Izdajateljica najuglednejšega pariškega modnega lista je bila baje te dni v Rimu, da bi se pogajala z Vatikanom, ki je svojim vernim prepovedal nošo
modernih pariških ženskih oblek. Kardinal Merry de Val je prav dobrohotno poslušal odposlanko prvih francoskih krojaških tvrdk. Parižanka je pojasnjevala, koliko škodo imajo pariške modne tvrdke vsled papeževe prepovedi. Najboljše njihove odjemalke so južne Američanke, kjer je pa rimsko-katoliška cerkev razglasila jako stroge ukaze glede noše moderne ženske obleke. Prebivalke južne Amerike so si naročale iz Pariza najmodernejše obleke s toli psovanimi razporki. V teh oblekah so se kazale tudi v cerkvi. Sedaj pa je podala cerkev svoj „veto“ — „prepovedujem14 — in Američanke so mnogoštevilna naročila v zadnjem hipu preklicale. Kardinal je poslušal z odkritsrčnim zanimanjem ter je celo obljubil, da priobči vso zadevo sv. očetu. Pripomnil pa je, da so vseh izgub krive modne tvrdke same, ker izdelujejo obleke, ki so že davno prekoračile mejo spodobnosti.
Licej v Spljetu. V Spljetu otvorijo v jeseni nov dekliški licej. To bo prvi licej v Dalmaciji.
Jeza škoduje lepoti, „Ženske, varujte se slabe volje jeze in razburjenja! Bodite vedno mile, dobre in vesele!44 Tako svetuje neki angleški zdravnik. „Vsa neprijetna in trpka, čuvstva, vsaka .otožnost in žalost, predvsem pa jeza in razburjenje neposredno slabo vplivajo na telo. In posledica tega je, da postane ženska grda in stara. Ženske, ki se ne znajo premagovati ter nimajo v oblasti svojega temperamenta, se jeze zaradi vsake malenkosti kriče in se razburjajo. Vse to pa se stalno zrcali na njihovem obrazu, ki postane trpek, mračen, gubast in bled. Jeza napravi najlepši obraz, grd in oduren; dobra volja, Ijubeznji-va, a ne burna veselost pa dela tudi nelepo lice simpatično in prikupno. Zato, ženske, bodite vedno vesele in dobre volje!
Naše slike.
Demonstracije v berolinski cerkvi. V dominikanski cerkvi v Berolinu so se dogodile narodne demonstracije. Poljaki so se uprli pruskemu nesramnemu terorizmu, ki niti v cerkvi ne prestane z na-
Najstarejša žena v srednji Evropi: 120 let stara Johanka Sidiova, rodom Poljakinja, v Šimišovu.
silno germanizacijo Poljakov. Starši poljskih otrok so zahtevali, naj se pusti njihovo deco vsaj k obhajilu s poljskimi molitvami. Toda Prus se ne boji ne Boga, ne hudiča, nego le slovanske pesti. Zato Prusi niso hoteli ugoditi prošnji poljskih staršev. To je Poljake razkačilo. Zbralo se jih je več sto in so prinesli poljske zastave v cerkev, glasno ugovarjajoči nem-
Učitelj Alojzij Žiher, c. in kr. poročnik v reservi, umrl 28. marca t. 1. v Vurbergu v 27. letu.
škim molitvam. Nastal je vik in krik, nekateri pa so peli poljske cerkvene pesmi.
V	cerkev je udrla berolinska policija ter brutalno ukrotila ogorčene očete. Matere in otroci so se razbegnili, cerkev pa so zaprli. Prusija ima zdaj nov škandal, ki raznaša po vsem svetu sloves o njeni nasilnosti celo na verskih tleh.
Profesor Srečko Albini. Feliks Albini je Hrvat, hrvaški skladatelj, a jugoslovanski umetnik. Bil je kapelnik zagrebškega gledališča, a ko se je ondi opera opustila, je deloval na Dunaju in v Lipskem na Nemškem. Pred petimi leti pa" je bil iznova pozvan v Zagreb, kjer je danes ravnatelj hrvaške opere in profesor na Glasbenem zavodu. V tujini si je moral pridobiti ime in slavo, da ga je priznala tudi domovina.
V	tujini, v Lipskem, Monakovem, Norim-berku, v Gradcu, na Dunaju in drugod so se izvajale najprej Albinijeve operete, predno so našle prijaznih tal tudi med rojaki. Zdaj seveda je že osem let Albini-jevo ime slavno ne le med Hrvati, nego tudi med Srbi, Slovenci in Madžari. Njegova opereta „Baron Trenk44 se je pela ne le po slovanskih, nemških in madžar skih odrih, nego celo v Ameriki in Angliji. Povsod je dosegla kolosafen uspeh. Odkod ta uspeh? Albini je prinesel v opereto prvi jugoslovanske pevske in glasbene motive, hrvaške, srbske in tudi slovenske narodne napeve in plese. To je v opereti novo, originalno. Morda se poreče, da je v opereti „Baron Trenk“ tudi čutiti madžarski glasbeni kolorit. Toda Hrvatje si niso od Madžarov izposodili ničesar, ker imajo v svojem značaju, v obleki, pesmi in melodiji toliko samoraslega, da dajejo še drugim svojim sosedom. Seveda se je Albini držal običajnih operetnih fo-rem ter je dajal koncesije; moral je pa tudi ustrezati miljeju in značaju oseb na dvoru Marije Terezije ter uravnati po njih svojo glasbo. — Albinijev „Baron Trenk44, ki se je igral 14. t. m. v Ljubljani, je glas-
beno razkošno opremljen, orkestralni in pevski del je obdelan bogato in skrbno, mestoma tako operno, da je „Barona Trenka44 n. pr. dunajska ljudska opera uprizorila z naslovom komične opere. V Ljubljani je dosegla tudi njegova opera „Maričon44 najlepši uspeh. Uglasbil je še več operet, n. pr. „Madame Troubadour44, „Nabob44, nekaj oper, ouvertur, pevskih zborov, samospevov, klavirskih skladb i. dr. Za operno gostovanje kr. zemalj. hrvat-skega kazališta v Ljubljani v minoli sezoni 1913/14 ima osobite zasluge ter je tudi opetovano sam dirigiral.
Jubilej zaslužnega nadučitelja. Osemdesetletnico svojega rojstva je obhajal dne 1. aprila t. 1. nadučitelj v pok. gospod Filip Koderman v Bočni pri Gornjemgradu na Štajerskem. Jubilant je bil rojen 1. 1834 v Št. Lovrencu na Dravskem Polju. Kot učitelj je služboval v Št. Lovrencu, Slivnici, Žrečah in na Frankolovem, skupno celih 45 let, t. j. od 1852 do 1897. Bil je tudi župan na Frankolovem ter istotam tudi občinski tajnik 25 let; kot organist je pa deloval v celem 52 let. G. Koderman je bil tudi soustanovnik celjskega učiteljskega društva ter 20 let zastopnik učiteljstva v okr. šol. svetu. Za svoje vsestransko delovanje je bil odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem s krono, kolajno za 401etno zvesto službovanje ter srebrno kolajno za zasluge v kmetijstvu od c. kr. štajerske kmetijske družbe. G. Koderman je tudi častni občan na Frankolovem. Jubilant živi sedaj pri svoji hčeri Josipini, učiteljici v Bočni; sin dr. Kari je pa pred-kratkim odprl odvetniško pisarno v Mariboru. Čilemu jubilantu še mnoga leta!
Nov grob. Alojzij Žiher, učitelj pri Sv. Križu pri Slatini in poročnik v rez. v bos. herc. pešp. št. 2, je umrl 28. marca t. L pri svojih starših v Vurbergu v 27. letu svoje starosti. Bil je izvrsten učitelj, prijeten družbenik, bolj tih in prijazen, pa neizmerno priljubljen pri svojih tovariših in tovarišicah, sploh pri vseh, ki so ga poznali. Zarad priljubljenosti imenovali so ga prijatelji in znanci samo Lojzek. Pokojni profesor Koprivnik je pisal očetu, ko je še bil pokojnik učiteljiščnik, med drugim tudi: „Tvojemu Lojzeku smo oskrbeli štipendij. Tvoj Lojzek je sicer rad vesel, a dostojen v vedenju, je sploh vrl fant.44 Kako priljubljen je bil, je dokazal
Ženska — davkarica: V Leadvillu v državi Kolorado v Ameriki je bila imenovana lepa ta žena za davkarico s plačo 3000 dolarjev.
njegov pogreb. Takšnega pogreba še sploh v Vurbergu ni bilo. Simpatičnemu mladeniču, delavnemu rodoljubu časten spomin!
Mehikanska državljanski vojna zahteva strašnih žrtev. Energični in neusmiljeni predsednik Huerta je dal 149 ujetih ustašev naenkrat postreljati. Vladni vojaki so postavili po 12 ustašev ter jih streljali, dokler niso obležali mrtvi vsi. Stieljanje je trajalo pol ure. Poslednji ustaši so morali prekoračiti kupe že ustreljenih tova-
znali prednosti. Sedaj se mude oziroma so se mudili ondi: brat bolgarskega kralja, princ Koburg, bolgarska kraljica s princem in princesami, pruski princ Joahim s soprogo in avstrijski nadvojvoda Eugen. Pruski princ Joahim je v Opatiji že čez tri mesece in ostane še nadalje; tako tudi princ Koburški in S6hleswig-Holstajnska princesa s hčerko. Vsa ta visoka družba vsak dan obišče gledališče, kjer je od 4. do 8. aprila gostovala zagrebška opera.
Upor Ulstercev in angleške vojske proti angleški vladi in parlamentu. Na Angleškem imajo velikanski škandal. Angleški parlament je dovolil Irski nekaj svoboščin, a protestantovski Ulsterci so se uprli, ker svobode Ircem, ki so katoliki, ne dovoljujejo. Ulsterci so fanatični protestantje, in dasi je Ulster tudi na Irskem, so Ulsterci iz rodu pristnih Angležev. Ko je vlada hotela ulsterski upor ukrotiti z vojsko, se je vojska uprla; Ulsterci pa so
Mehikanska državljanska'vojna: Predsednik Huerta je dal postreliti naenkrat 149 ustašev rojakov.
risev. Vse usmrčene so pometali takoj v ogromno jamo in jih zakopali. Strašna je človeška bestijalnost!
Visoki gostje v Opatiji. Svetovno znano je, da je Opatija eno najlepših morskih zdravilišč; ker s tako krasno lego in zdravim podnebjem se more pač k takim tudi sama prištevati. Kaj radi jo obiskujejo tudi visoki gostje, ki bi drugače pač temu jugoslovanskemu biseru ne pri-
0 nekaterih teh visokih gostov prinašamo tudi slike. Opatija je hrvatska in v njej živi stalno tudi dokaj Slovencev. Nadejati se je, da bodo Opatijci znali očuvati jugoslovanski značaj tega obmorskega bisera vzlic internacionalnim gostom. Tudi nemška, laška in vsaka druga letovišča se ravnajo po geslu: Mil in dobrodošel nam je vsak gost, ki spoštuje zemljo in ljudstvo, med katerim išče zdravja in razvedrila!
osnovali svojo vojsko proti Angliji. Vojni minister in šef armade general French sta odstopila. Predrzna in ošabna soldateska je zmagala. To je dokaz, da je Anglija tudi do mozga gnila!
Steckenpfcrd-iilijinomiečne mite
prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. Priznanostna pisma. 157 Po 80 h povsod
Razne vesti.
Kdor želi dobrih zanimivih knjig, po nizki ceni, naj se naroči na »Knjižnico Slov. Ilustro-vanega Tednika«.
Dobra knjiga je najboljši prijatelj, je znana prislovica. Naročite se torej takoj na »Knjižnico Slov. Ilustrovanega Tednika«.
»Za slobodo in ljubezen«, velezanimiv roman z Balkana, dva dela. Prvi in drugi del stane
broširan po 1.70 K, vezan 2.50 K, oba dela skupaj vezana po samo 4 K.
Revolucija v Epiru. Iz bojazni, da bi postala Srbija obmorska država, je ustanovilo šest evropskih velesil novo državo, kneževino Albanijo. Začrtale so z veliko naglico in še večjo nevednostjo na zemljevidu mejo te nove države ter združile v en »narod« pisano družbo napol divjih Albancev, Arnavtov, dalje Grkov in Srbov. Toda velesile so ustvarile nekaj nenaravnega, nemožnega. Velik del teh Albancev ne priznava nikake oblasti nad seboj, ne brigajo se za postave in ne priznavajo nikake ustave. Južnoalbanski teritorij, ki obsega kraje od mesta Korice poševno do Tepelenija in Jonskega morja ter šteje kakih 150.000 prebivalcev, se je uprl vladi kneza Viljema ter je že mesece pripravljal ustajo v največjem slogu, ki je pred kratkim izbruhnila. Ta. svet je priključen Albaniji, dasi bi moral biti po vsej pravici last Grške. Med ustaši je dve tretjini Grkov in pogrčenih Albancev ter komaj ena tretjina južnih Albancev. Vsi skoraj pa so pravoslavni, torej ne mohame-danci! Ustaši so dobro organizirani ter so postavili provizorično vlado v mestu Argyrokastru. Sestavili so takozvane »svete bataljone«, ki obstojajo iz številnih prostovoljcev, dosluženih vojakov, dezerterjev iz Grške, na čelu pa stoje nekateri bivši grški častniki. Ti so v družbi grškega mitropolita tudi povzročili in aranžirali vso ustajo proti Albaniji. Baje štejejo ustaški »sveti bataljoni« kakih 15 do 20 tisoč dobro oboroženih mož. Knez Viljem sam smatra dogodke, ki se vrše v Epiru, za jako resne, ker je sklenil, da mobilizira svojo vojsko ter se kot izvežban štabni nemški častnik sam postavi na čelo svoje armade. Toda ta armada se mora šele zbrati in organizirati. Za vodstvo bi bilo torej skrbljeno, manjkajo pa vsa sredstva za pravilno vojno, ki grozi Albaniji. Ni municije, topov, zdravilske priprave, provijanta, zdravnikov! Sicer je Essad paša knezu Viljemu za sedaj še popolnoma na razpolago in se je ponudil, da sestavi v par tednih iz albanskih ostankov armade Džavid paše ter iz bivše posadke trdnjave Skadar in iz drugih svojih pristašev dovolj močno armado. Toda vlada se menda nekoliko boji častihlepnega Essad paše ter mu ne
mara dati takega orožja v roke. Na drugi strani pa ima albanska vlada samo okoli 6000 vojakov na razpolago ter nekaj tujih orožnikov, ki so ustajo Epircev pri Korici zadušili in so ondotni ustaši že razvili belo zastavo. Vendar pa se boji ustašev v okrajih Korica in Kolonija vrše dalje. Poveljnik ustašev Spiro Milios je povsod sam poleg. Viljem albanski ima torej že revolucijo v svoji državi, še predno se je v Draču udomačil. Kako se ustaja konča, je zelo negotovo. Grčija daje
Epirotom, ki so po dve tretjini grški, seveda potuho, orožje in poveljnike. Evropa vidi sedaj, da je Albanija nesrečna tvorba, ki bo delala skrbi in troške vsem, ki so jo skrpali iz sovraštva do Slovanstva.
Najvišja hiša na svetu. Iz Newyorka prihaja skoraj vsako leto vest, da so sezidali tam in tam najvišje poslopje. Sedaj zopet poročajo, da nameravajo zgraditi na oglu Broadwayja in osme ulice hišo, ki bo 273 metrov visoka ter bode imela 51 nadstropij. Hiša bo zidana v gotskem slogu, a stroški so proračunjeni na 60 in pol milijona kron.
Muhe se izvanredno hitro množe. Profesor O. Howard je izračunal, koliko potomcev ima lahko ena sama muha, ki leže kar po vrsti štiri-
krat po 120 jajčec. V desetih dneh se razvijejo mlade muhe iz njih. Iz tega sledi, da ima ena muha, ki je legla 1. junija prvikrat jajčeca 10. junija	480	muh
20. junija	47.600	muh
30. junija	6,912.000	muh
10. julija	869,440.000	muh
20. julija	84.252,800.000	muh
Vžemimo, da je vsaka muha povprečno pol centimetra dolga in si mislimo to velikansko množico muh postavljeno drugo za drugo, tedaj dobimo ogromno vrsto, ki bi dala v kilometrih izražena število z dvajsetimi ničlami. Kakor znano, so muhe zlasti zato jako škodljive, ker vse oblezejo in prenašajo bolezenske kali. Ker vemo, kako hitro se množe, jih moramo tem bolj preganjati in uničevati.
Znameniti Francozi o svojih materah. Francoski časopis »Femina« se je obrnil na odlične francoske može s prošnjo, naj bi sporočili, kakšen vpliv so imele njihove matere na njih življenje in razvoj. Pisatelj Anatoie France se spominja z veliko hvaležnostjo svoje matere in pripominja, kako velik vpliv so imele nanj materine besede: »Svet sam te bo kaznoval za tvoje grehe! Drevesca, mesec, solnce ne bodo več vesela, ako ne boš dober. Svet je tvoje zrcalo.« — Pisatelj Pierre Loti pravi: »Vpliv moje matere name ni nikoli prenehal. Vse, kar je bilo ž njo v zvezi, je bilo važno in znamenito v mojem življenju. Kadar se spomnim vsega lepega, kar mi je ostavila mati, tedaj vedno najdem mir, zaupanje in vero.« — Avijatik Bleriot prigoveduje, da je hotela njegova mati, naj bi postal duhovnik. »Ko je slišala, da sem preletel Canal, mi je pisala dolgo pismo. Njena glavna želja je bila, da naredi iz mene poštenega človeka in vzbudi v meni čut za dolžnost.« — Prejšnji predsednik republike Fallieres je odgovoirl: »Bil sem srečen ter sem mnogo let preživel s svojo materjo; sedaj pa živo žalujem za njo. To je najneposrednejši njen vpliv.
Prepovedane knjige Tolstega. »Rusko Slovo« pirpoveduje o čudni usodi, ki je dohitela del knjig Tolstega. Na vrtu posestva Jasna Poljana
je bil paviljon, kamor je Lev Tolstoj spravljal vse one svoje knjige, ki so bile na Ruskem prepovedane. Včasih je daroval katero od teh knjig kateremu od svojih znancev, a le tedaj, če je vedel, da zaradi tega ne bo imel sitnosti. To ni bila ni-kaka skrivnost; oblasti so dobro vedele, kje je skrit prepovedan sad. Ali nihče ni hotel nastopiti proti Tolstemu. Dan po pogrebu očeta je poklical sin Andrej svojo sestro Aleksandro, literarno dedinjo, naj odstrani prepovedane knjige s posestva.
Uporni angleški polk pešcev v Belfastu, ki ni hotel marširati v Ulster proti upornikom.
Grofica Aleksandra jih je dala odpeljati v svojo hišo, kjer jih je spravila v svislih. Ko se je pozneje preselila v Novo Poljano, je odredila, naj se knjige sežgo, ker ni vedela, kam 2 njimi. Ali človeku, ki je dobil to povelje, se je zdelo škoda knjig, tudi se je bal, da bi ga pri tem zalotila policija. Zato je knjige zakopal v zemljo. Kmetje v Četkovu, ki so bili pristaši Tolstega, so knjige zopet odkopali in so jih zložili v zaboje ter so jih hoteli spraviti preko meje. K nesreči se je izvršila v istem času velika tatvina v tamošnji tovarni. Policija je mislila, da so ukradene stvari v onih zabojih in jih je odprla ter našla knjige. Knjige so takoj sežgali in proti kmetom v Četkovu je uvedene preiskava.
Paul Heyse. Nentški pesnik, novelist, romanopisec in dramatik, Paul Heyse je umrl v 84. letu življenja v Monakovem. Rojen iz pisateljske obitelji, — oče, stric in ded so bili filozofi in strokovni pisatelji — je začel že 1. 1850 izdajati pesmi. S prvo svojo zbirko poezij »Francesca da Rimini« se je postavil v prve vrste.nem. pesnikov. Napisal je mnogo pesmi ter velikansko novel, ki so tiskane v več nego dvajseterih zbirkah. Njegove drame, komedije in tragedije, ki jih je skupaj 34 zvezkov, so, se precej dajale po nemških odrih. Najbolj znana je njegova Kristova drama »Maria von Magdala«. S svojimi romani, ki jih je napisal lepo število, si je postavil trajen spomenik. Vsa njegova dela obsegajo kakih 70 obsežnih zvezkov ter se tudi med Slovenci izredno mnogo čitajo. Razun tega je Paul Heyse tudi mnogo prevajal iz italijanščine in španjol-ščine na nemški jezik. Njegovega pogreba se je
Vodja ulsterskih upornikov poslanec Carson, ki je glavni hujskač proti svobodi Ircev.
ve, po katerih se nepoboljšljivim zločincem, degenerirancem in idijotom jemlje možnost, da bi se množili. Seveda jih preje preiščejo zdravniki Nekatere države ne dajejo dovoljenja za ženitev
Turčija se modernizira: Automobilski smetarski in škropilni voz v carigrajskih ulicah.
udeležilo izredno mnogo zastopnikov iz umetniškega, znanstvenega, literarnega in gledališkega sveta. Nemški cesar se je dal zastopati ter položiti krasen venec na grob. Tudi bavarski kraljevski dvor je bil zastopan. Na grobu sta govorila nem. pisatelja Ludvik Fulda in Ganghofer. Na izrecno zahtevo pokojnika se je vršil pogreb brez vsakih cerkvenih ceremonij.
Amerika v boju proti boleznim in zločinom. V enajstih državah Severne Amerike imajo posta-
j ali možitev osebam, ki imajo spolske bolezni, da ! bi zabranile razširjevanje nalezljivih in dedičnih bolezni. S tem pa seveda bolezni, ki jih podedujejo nezakonski otroci, niso omejene.
Trosek vladarskega poseta. Vladarski poseti so silno dragi. V Pariz prideta n. pr. kmalu angleški in danski kralj. Francoska vlada je določila za njun sprejem 421.300 frankov. Porabiti nameravajo 10.000 frankov za pomnožitev policije, 10.000 za kočije, livreje i. dr., 25.000 frankov za
predstavo v pariški operi, 55.000 za vojaške parade, a 319.000 frankov za troške ministrstva vnanjih del.
Ljubeznivo odklonjeno. Dva primera. Kitajski glavni urednik lista »Tsin-Pao« odklanja rokopise, ki mu ne ugajajo nekako takole: Velecenjeni brat solnca in lune! Tvoj suženj se klanja ob Tvojih nogah! Poljubljam zemljo pred Teboj in Te prosim dovoljenja, da smem govoriti in živeti. Tvoj rokopis, velecenjeni, smo pregledali, in čitali smo ga z naj večjim veseljem. Tresoč in obotavljaje se, Ti ga vračam. Ako bi ga priobčil, bi mi predsednik takoj ukazal, naj si ga vzamem za vzorec in naj si ne drznem tiskati kaj manje vrednega. Moje dolgoletne izkušnje so me naučile, da se rode taki literarni biseri samo enkrat, komaj na vsakih desettisoč let. In zato Ti ga moram vrniti. Rotim Te, odpusti mi! Pred Tvojimi nogami ležim, suženj Tvojih sužnjev!« — Drugi primer: Iz Nemčije. Nedavno je poslala pisateljica gledališkemu ravnatelju svojo dramo ter je pripomnila. na koncu svojega pisma: »________Vendar bi
stavila 20 mark, da moje igre niti čitali ne boste.« Par dni nato je dobila pisateljica res rokopis nazaj s pismom, v katerem je bil bankovec za 20 mark z opazko: »Izvrstno, milostiva, dobili ste stavo.«
Najnovejša knjiga najboljšega slovenskega humorista
Rada Murnika:
Lovske bajke in povesti
je izšla pravkar kot 1. zvezek Knjižnice Slovenskega Ilustrovanega Tednika v jako elegantni opremi, z modernim tiskom in fini vezavi. Naslovno risbo je narisal akad. slikar Hinko Smrekar. Ex libris sta narisala akad. slikarja Maksim Gaspari in Hinko Smrekar. Knjiga obsega 12 lh pole ter prinaša sledeče velezabavne in všeskoz zanimive humoreske, novele in povesti: Na male kavke dan. — Zaljubljeni jerebar. ■ — Draga kljunača — Veselega kljunača žalostni roman. — Paradni lovec Rekordav-zar — Lovec rešitelj. — Opeharjeni ribič.
—	Povodni mož ob Ljubljanici. — Nedeljska bratovščina. — Brakada brez braka.
—	Duhek, lovski Orfej. — Za Mrtvimi ogali — Kdor se rad smeje in kdor ljubi originalno pripovedovanje, polno humora in realistne plastike, poetskih opisov narave ter celo galerijo zabavnih tipov, naj se naroči nemudoma na K. S. I T.!
Prvi letnik „Knjižnice Slov Ilustrovanega Tednika" bo obsegal pet izbornih knjig, ki izidejo P in 2 knjiga aprila, 3 maja, 4. junija in 5. avgusta t L ter stanejo samo 8 K Posamezni zvezki se tudi dobe in sicer za 2'50 K v upravništvu Slovenskega Ilustrovanega Tednika (s poštnino vred) in po knjigarnah. — Opozarjamo na prilogo v prejšnji številki „Tednika". — Naročite se na „Tednikovo" knjižnico in pridobivajte ji naročnikov!
Pet elegantno vezanih po opremi in vsebini prvovrstnih slovenskih knjig za samo 8 K!

EMIL GABORIO:	7. nadaljevanje.
Izgovor krivca.
A že se je vrnila prejšnja trdost v izraz njenih črt, in rekla je:
„Oh, smešno je verjeti takšne marnje; in še ganjena bi bila kmalu! Ti nisi zapravljivec, dragi moj. S to bajko se oglasi pri kaki drugi. Dandanašnji ni več takih, da bi se ruinirali zaradi ženske. In ti si preveč računar, preokoren, preveč se imaš v oblasti. “
„Ta svojstva mi, žal, niso pomagala v občevanju s teboj. Da, da, tako je bilo in nič drugače. Izprva si bila skromna, potem pa si zahtevala čimdalje več. Hotela si krasote in razkošja. Izpolnil sem ti vsako željo. Hotela si imeti lepo pohištvo, sijajen dom in dragocene obleke. Dobila si jih. Zahtevala si konje in kočije — nabavil sem jih. Kitajske sobe in par tucatov zapestnic niti ne omenim. Toda vse skupaj je stalo štiristo tisoč frankov. “
„Res?“
„Tako res, da jih zdaj nimam več.“
„Okroglo štiristo tisoč frankov? Nobenega vinarja več?“
„Ne.“
„No, potem ti povem svoj protiračun; videl boš, da si še vedno moj dolžnik..."
Hišna je prinesla čaj in končala tako ta prijazni razgovor, ki ni bil nikakor prvi med ljubimcema. Odvetnik je umolknil zaradi dekleta; molčala je tudi Julijeta, a bolj zaradi svojega ljubimca — zakaj Šar-lota je bila njena zaupnica, kateri ni prikrivala ničesar in od katere je trpela vse.
Julijeta Šafurjeva je bila Parižanka; bilo ji je triindvajset let. Očeta ni poznala nikoli. V otroških letih so ravnali z njo zdaj neznosno kruto, zdaj pretirano nežno; že v svojem dvanajstem letu je bila docela pokvarjeno bitje in moralna načela so ji bila že takrat strašno tuja reč.
Ker ni bilo upanja, da postane „krasotica", so jo hoteli storiti pošteno delavko, kar je bilo jako pametno ; dali so jo učit k modistki. Takrat pa se je našel pozna-
valec, star gospod, ki je poznal že njeno mater; sklenil je „izobraziti" grdo osebico. Dal jo je učiti godbe in plesa, da si je nekoliko obrusila zunanjost. Njegov trud je rodil bogate uspehe; pomagala je tudi njena natura sama, in tri leta pozneje je bila nekdanja nemikavna goska gracijozno dekle, obdarjeno z vsemi sposobnostmi, ki so nevarne moškemu spolu.
Kmalu se je našel mlad umetnik, ki jo je odvedel starcu. To je bila njena prva prava ljubezen. On ni imel ničesar, ona še manj; in ko sta se razstala, je od-nesla^, vse svoje imetje v bombaževi rutici.
Štiri leta se je potikala po svetu, zdaj tu, zdaj tam, a brez pravega uspeha kljub svojim zapeljivo krasnim očem. Nazadnje je nastopila v majhnem gledišču, in ko je ravno začela delati karijero, jo je spoznal Noel in ji ponudil svojo ljubezen.
Izprva je odvetnik jako ugajal Juli-jeti; a kmalu ga je bila sita. On ni bil pravi zanjo. Prefin je bil in preuljuden, preveč je mrzil vsakatero nizkost in siro-
vost, preveč potrpežljivo je prenašal njo in njene kaprice. Njej se je hotelo zabave, men'ave in pestrosti za vsako ceno, on pa je ljubil prav nasprotno. Posledica je bila, da se je vdala razkošju in potratnosti, ker ji je manjkalo drugačnega razvedrila. Toda čudno: njena ljubezen je pojemala tem bolj, čim večje žrtve ji je doprinašal.
Tirala ga je res v nesrečo. Ne da bi bila tako hudo zla ali sitna; zdelo se ji je le, da ga obdrži z vsakovrstnim trpinčenjem tem gotoveje v svoji oblasti.
On pa jo je ljubil. Do dne, ko sta se križali njiju poti, je živel kakor puščavnik in spokornik. Odtlej pa je gorela v njegovem srcu strast.
Julijeta je bila dobila nad njim pogu-bonosno moč; ni se ji mogel upirati. Kadar je bil pri njej, se ni imel več v oblasti; povedal ji je sleherno svojo misel in bil v njeni navzočnosti samo še igrača njenih kapric.
Ko je bil zopet sam, se je pač vedno oglasila pamet; videl je čisto jasno, da
ga ne ljubi, da se ž njim le igra. Ali ti trenotki spoznanja so bili prekratki in brez posledic v njegovem razmerju do nje. Misel, da bi se ločil od Julijete, mu je bila neznosna — in tako je ostalo vse, kakor je bilo.
Dočim je znesla hišna vse, česar je bilo treba k čaju, se je polegla Noelova nejevolja. Očital si je že, da je bil tako trd.
In ko sta bila zopet sama, je sedel k Julijeti na divan in jo hotel objeti.
„Dovolj sva se kregala, dete. Daj, poljubi me! Ako sem ti storil krivico — dovolj sem trpel za to . . .“
Ona pa ga je pahnila jezno od sebe in dejala hladno:
„Pusti me pri miru! Saj sem ti rekla dovoljkrat, da mi ni dobro nocoj ..."
„Ali praviš zares? Potem skočim takoj po zdravnika ..."
„Pusti, pusti! Zdravnik mi ne more pomagati. Samo dolgočasim se, in ti si najzadnji, ki bi me m0gei ozdraviti . . .“
Noel je vstal in sedel na drugo stran mize, Julijeti nasproti. Poznal je to. Ali on, ki je umel biti z drugimi ljudmi tako odločen, nagel in celo oblasten, je čakal pri tej ženski z neizrekljivo potrpežljivostjo trenotka, ko mu dovoli vsaj majhno, majčkeno nežnost.
„Že cele mesece mi pripoveduješ, da te dolgočasim. Kaj naj ti storim, za božjo voljo?"
„To je ravno, da ničesar ne storiš!" „Kaj hočeš torej?" „Ali je moja krivda, da mrjem od dolgočasja ? Nemara si domišljaš, da je Bog ve kako zabavno, biti tvoja ljubica ? Kar poglej se, kakšen si. Odurnejšega, Ijubo-sumnejšega in moril-nejšega od tebe pač menda ni na svetu!"
„A tudi tvoj pozdrav ni bil ravno takšne vrste, da iii spravil človeka v dobro voljo."
Julijeta je zdaj popustila. „Ne bodi hud, dragec. — Imej potrpljenje z mano, saj te nočem žaliti. Samo tako strašno nervozna sem nocoj.“
Teh bore par besed je takoj potolažilo odvetnika.
„Samo krivična ne bodi, Julijeta. Saj mislim samo na to, kako bi ti napravil veselje. Ti se pritožuješ o moji resnobi, in vendar sva se zabavala še pred dvemi dnevi kakor najrazposajenejša mlada človeka. Le spomni se pustnega torka, kako sva šla najprej v gledišče in potem na ples v Operi; in tista prelestna večerjica nazadnje!“
„Dolgčas mi je bilo . . .“ je odgovorila Julijeta, ki se je kujala že zopet.
„Saj si se vendar zabavala, Julijeta...“
„Ti si zadovoljen z majhnim, dragi moj. Res da sva bila pri spevoigri. Toda bilo je kakor vedno : jaz zgoraj, ti pa spodaj v pritličju. Na plesu si bil takšen kakor seddm dni dežja. In pri večerji — tisti tvoji prijatelji ... ne, hvala lepa za takšne zaspance. In še delati sem se morala, kakor da te jedva poznam. Vse, kar
Kronanje afriškega poglavarja: Sredi zamorskih prvakov sedi novoizvoljeni poglavar nemške afriške kolonije s cilindrom, ki nadomešča krono, na glavi. Posebno elegantni zamorci drže v ustih — cigarete!
vem, je to, da si pil kakor žolna, ne da bi se le malce razživel.“
„Takšna zabava mi pač ne prija . . . Govoriva kaj drugega . . .“
Molče je stopil parkrat semintja; nato je pogledal na uro, rekoč:
„Ena je že . . . Zdaj moram iti.“ Izvlekel je denarje starega Tabareta in jih naštel na mizo, bankovec poleg bankovca.
„Na, Julijeta, desettisoč namesto osem-tisoč. A zdaj mine nekaj dni, preden se zopet vidiva.“
„Ali odideš iz Pariza ?“
„Tega ne. A važne opravke imam. Prav važne. Tudi zate . . . Ako pojde vse po sreči, sva na konju. In potem boš videla, kako rad te imam.“
„Srček! Daj, povej, kaj namerjaš ...“ „Ne morem.“
„Prosim te . . .“ Laskala se mu je kakor mačica, objela ga okrog vratu in stopila na prste, da ga poljubi.
Noel se je sklonil k njej in jo poljubil ; že ga je prijelo, da bi ji povedal vse. Toda odločnost se mu je vrnila. „Ne!“ je rekel mahoma, „saj ne bi imelo zmisla. Čemu naj ti obujam nade, dokler je mogoče, da naju prevarijo? Toda zdaj me poslušaj pazno: ne pridi k meni nikoli več in tudi piši mi ne. Ako bi bilo kaj nujnega, pošlji starega Kleržota. Pojutri-šnjim se itak oglasi pri meni. Menice ima.“ Julijeta je odstopila in prašala kujavo: „Torej mi res ne poveš ničesar ?“ „Nocoj ne. Pozneje,“ jo je tolažil odvetnik; čutil je že, kako opasni postajajo Julijetini pogledi njegovi odločnosti.
„To večno skrivanje!“ je vzkliknila Julijeta razočarana in nevoljna.
Odvetnik je že izgubljal gotovost. Jecnil je:
„In če mi načrt izpodleti . . . Kaj potem ?“
„Dovolj! Tvoja glava, tvoj svet. Lahko noč, prijatelj, jaz pojdem spat/
Noel je dobesedno tekel domov in se splazil skozi skrivna vrata v svoje stanovanje.
Ni še bil pet minut v svoji delavnici, ko je potrkalo na vrata.
„Odprite, gospod Žerdi! Naglo!"
Skočil je k vratom, odprl in prašal bolj nestrpno nego prestrašeno:
„Kaj pa je?"
„Ah, gospod," je dejala služkinja z drhtečim glasom, „že trikrat sem trkala, pa me niste slišali. Pridite naglo, gospa umira . . .“
Odvetnik je hitel z dekletom v materino sobo. Komaj je verjel očem, tako jo je našel izpremenjeno.
Bolnica se je zvijala v krčih; njen obraz je bil bel kot prt, oči so ji žarele strahotno. Lasje so ji padali po licih razpleteni in razmršeni, kar je delalo pogled nanjo še strašnejši. Zdajpazdaj je vzdihnila globoko in zamrmrala nerazumljivo. Nato pa se ji je izvil zopet glasan, bolesten krik in besede: „Oh, kako mi je hudo!"
Ko je vstopil Noel, je strmela nanj kakor na tujca.
Noel se je obrnil k dekletu. „Tecite naglo k doktorju Erveju. Pride naj takoj. Recite, da vas pošiljam jaz."
Naročite si Knjižnico „Slov. Ilustrovanega Tednika“! Pet elegantno vezanih knjig dobite za samo 8 kron.
J	t	^ ^	i	t	t~i~ r=z<-f	1 i mi i ’	'ki *
1250
16o0
Za pomladansko sezono
najnovejše oblike in v priznano fini kvaliteti
priporočamo
zalogo črevljev m
ANGLO-NOVAK,
v
Ljubljana, Selenburgova ulica.
12-50
16-50
-----------
vino najboljše kakovosti prodaja po najnižji ceni tvrdka 134
Br. Novakovič
vinska trgovina — v Ljubljani. —
Zastonj
dobi 2V» metra modernega blaga za bluze ali za robce za otroke 21	kdor narodi
5 kg pošt. zabojček žitne kave za 4 K 50 vin. ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za 4 K 70 vinarjev.
Vse pošilja tudi z 2V* m blaga vred franko po povzetju
Prva Severomor. Pražarna Žitne Kave v Postfelmovu.
(Severno Moravsko). Podpirajte podjetje v obmejnih ------ krajih. —------—
Kolesarji!
Izšel je prvi slovenski cenik domače tvrdke
A. GOREČ
Specijalna trgovina s kolesi in deli
Ljubljana, Marije
Terezije cesla 14
(Novi svet, naspr. Kolizeja) priznano najboljših
ADLER in ::
ES-KA koles
ter posameznih delov.
Na zahtevo se pošlje vsakomur zastonj.
Dekle je odhitelo, on pa je sedel k bolničini postelji.
Doktor Erve je bil stari šolski prijatelj Noelov, ki ga je poznal še izza vse-učiliških let. Bil je umen in prosvetljen zdravnik, nadarjen in energičen mož, ki se je moral težko boriti z življenjem, zakaj njegovi bolniki so bili večjidel revni ljudje. Protekcije ni imel Erve nikoli nobene; moral je čakati dolgo in potrpežljivo. Naposled so se pomnožili njegovi pacijentje, mož je zaslovel; toda še vedno mu je ostalo rahlo razočaranje nad življenjem, in kar mu je nudila usoda, vse je smatral kot nekakšno naravno odplačilo za dolgo pomanjkanje. Dober prijatelj je bil od nekdaj, tudi če nisi ravnal z njim preveč lepo, in tudi zdaj je prihitel takoj.
Molče mu je odzdravil Noel in pokazal nemo na posteljo.
Doktor je vzel svetilko, pogledal bolnici pozorno v obraz in prašal zdajci:
„Kaj se je zgodilo tu? Vedeti moram/
To vprašanje je dimilo odvetnika neprijetno; vsaj zazdelo se je tako.
„Kaj hočeš vedeti?"
„Vse, prav vse. Ne varam se: to je vnetje možganske mrene. Kako je prišlo do tega? Zunanjega vzroka ni. Kriv je očividno hud strah, velika žalost ali kako drugo močno duševno vznemirjenje . . .“
Noel je pomignil prijatelju in ga potegnil k oknu.
„Da, prav imaš, Erve. Gospo Zerdi-jevo je zadela huda žalost in tudi strah; da, strah. Tebi kot svojemu prijatelju hočem zaupati vso reč. Toda ne pripoveduj
Manufakturna trgovina
. (MK
prej Franc Sovi v n/n sin
: LJUBLJANA :
mr
152
Mestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
sukna
za moška oblačila!!
Najboljši nakupni vir
modernih blagov
za ženske obleke iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
= rut in šerp. =
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri šifoni, platni kotenine in drugo belo blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
je nikomur: gospa Žerdijeva ni moja mati. Oropala me je, da pridobi svojemu pravemu sinu ne le moje ime, marveč tudi moje premoženje. Ni še tri tedne, odkar sem prišel temu na sled . . . Ona ve to, in zdaj se trese že tri tedne pred posledicami svojega dejanja."
Odvetnik je pričakoval ugovorov in izrazov začudenja. Toda Erve ga je poslušal molče, kakor da ni zgodba, ki jo sliši, nič posebnega.
„Torej tri tedne že. Pa je bila bolna že med tem časom?"
„Da in ne. Pritoževala se je, da jo prijemlje glavobol in omotica; no, pravzaprav je imela to že od nekdaj. Erve, povej mi odkrito: ali je nevarno?"
„Tako nevarno, da skoraj ni upati ozdravljenju!"
„Moj Bog!"
„Ako se ne zgodi čudež, je po njej."
Šesto poglavje.
Ura na Senlazarskem kolodvoru je udarila enajst, ko je stopil stari Tabaret iz hiše. Izprva je stopal po cesti skoraj kakor pijan. Nocojšnja razkritja so mu bila kar zmedla pamet; a bil je gotov, da se bliža zdaj resnici. Napotil se je k preiskovalnemu sodniku; ni pa vzel voza, zakaj sveži zrak mu je prijal neizrekljivo in čutil je potrebo, gibati se. Najprej je hotel urediti svoje misli, da bi si mogel ogledati vso stvar mirno in jasno.
Tako je taval po Antenski cesti, preko bulvarja in mimo žarko razsvetljenih ka-varen, tja noter v Rišeljejevo ulico. Govoril je sam s seboj. Ljudje so zrli radovedno za njim in mu pogledovali osuplo v obraz; a njega ni motilo.
„Kakšen čuden slučaj!" je momljal Tabaret samemu sebi. „To prekaša najsmelejšo domišljijo. Bogme, nič preveč nisem bil oddaljen od resnice: slutil sem takoj, da mora biti povod dejanja kak otrok. Toda zamenjan otrok . . . podtak-
njen otrok — ne tega si vendar nisem mislil ...
Krivca najdem, ni dvoma; jaz ga izvoham, to je kakor enkrat ena. Noela moram spraviti na mesto, ki mupristoja; je vsaj človek, ki zasluži svojo srečo. No, kajpak, okrepila tudi njega ne bo. Mari ni že govoril o svojih prednikih? Tristo medvedov! O svojih prednikih! Malo je manjkalo, da se mu nisem zasmejal v obraz. Toda gospa Žerdijeva! Kdo bi si bil mislil o njej takšno reč! Pa bi jo bil skoro poročil — o, ti šment!"
Kar zona je oblila vrlega moža.
V takšnih samogovorih je dospel čez dobršen čas do stanovanja preiskovalnega sodnika.
Gospod Dabiron je ležal že v postelji. Toda slugi je bilo ukazano, naj privede Tabareta k njemu, ob katerikoli uri pride.
Ko je stopil mali mož v sobo, se je vzravnal Dabiron v svoji postelji in vzkliknil:
„Tako pozno? Gotovo ste izsledili nekaj posebnega. — Mari imate že kaj uspeha?"
„Ne samo to," je odgovoril Tabaret, smejoč se zadovoljno.
„Povejte naglo, kaj je?"
„Krivca imam."
„Že? Ah, to ni mogoče!"
(Dalje prihodnjič.)

Številke, ki jih ima vsak naročnik „Slovenskega Rastrovanega Tednika" na ovoju poleg naslova, so za nas velike važnosti. Zato prosimo, da vsak, kdor hoče karkoli od upravništva, navede vedno svojo številko. Posebno velja to glede vplačevanja naročnine, reklamacij in spremembe naslova. Z navedbo številke se nam oleh-koči poslovanje in naročniku se lahko takoj in po želji ustreže.

Zahtevajte povsod „Slov. Ilustrovani Tednik"!
j L. Popper čevlji
^ za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše ?! kakovosti. Naprodaj samo pri
| Juliji Štor, Ljubljana
?! Prešernova ulica št. 5.
n
Goysserski čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke in Lavvn-lennis-čevlji.
228	12-50 K cena 16-50 K.
Puch vozna kolesa! ““tdir Ign. Vok
tovarniška zaloga šivalnih strojev in koles 227
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.
Vsak otrok že ve,
da se dobe najfinejši, najtrpež-nejši in najcenejši čevlji edino le pri
Viktoriji
Strniša,
Ljubljana
Jurčičev trg.
Za dame že od K 8 naprej Za gospode že od K 10 naprej
Otroški že
od K 3 naprej
Gg. učiteljem, učiteljicam in c. kr. uradnikom 15% popusta.
98
Nekdaj in sedaj! Nekdaj smo naročevali blago le iz tujine, sedaj pa se lahko naroči vsako blago za obleke ali za kaj druzega iz Prve slovenske spodnještajerske razpošiljalne I. N. Šoštarič, Maribor, Gospodska ulica št. 5. Ceniki se razpošiljajo zastonj. Postreže se vsakogar v splošno zadovoljnost.
Najlepše uhane, verižice, prstane dobite po nizki ceni pri tvrdki H. Suttner v Ljubljani 5, ki je največja razpošiljalnica na slovanskem jugu. Zahtevajte cenik, ki ga dobite zastonj in poštnine prosto!
V boj proti splošni draginji! Splošna draginja navaja marsikaterega konsumenta, da se ogleda, kje bo kupoval ceneje, a bi imel jamstvo kljub tem okoliščinam, da bo kupoval dobro. Ob tej priliki smemo svojim p. n. čitateljem najtopleje priporočati, da naj se obračajo, če kupujejo moško in ežnsko blago za obleke, kakor tudi platnino, na vobče znano solidno in sposobno razpošiljalno trgovino s suknom Fran Schmidt, Jagerndorf B. 326, ki prilaga današnji celi nakladi prospekt in nudi najlepšo priliko, da si naročite pri firmi bogato zbirko vzorcev.
N ESTUE JEVA
■ ^	moka za otroke
Pagaln	otrok* ta bolnik*
oo telođra.
Vsebuj« pravo planinsko mleko.
škatla K 1.80 t vsaki lekarni in drogeriji.
\
Poizkus nje Nestlejeve moke za otroke g se dobivajo popolnoma zastonj pri
Henri Nestle, Dunaj L, Biberstrasse 82.
Budilka za preprodajalce.
Zahtevajte krasni cenik ur, zlatnine TJ QTTrFrF\rp,t? in srebrnine zastonj in franko od	J. 1^1 TjT\.
“o	Ljubljana št. 5.
Vir sreće 230
je zdravje. Večina obolenj nastane”zaradi motenja v menjavanju snovi in se pojavljajo kot: skrnina, protin, zapahnenje, zaslizenje/pdebelelost, pomanjkanje sape, tiščanje v prsih, lenivost črev, obolenje ledic in jeter, vetrovi, hemeroidi, kakor tudi drugačne živčne obolelosti: brezspanost, glavobol itd. Proti vsem tem boleznim vpliva najbolje
Hasbaclierjev čaj,
ki ga .mnogo proslavljajo prostovoljne zahvale.
Razpošilja ga samo Lekarna pri sv. Leopoldu, Glognitz št. 22, N. Ost. 2 zavoja K 3‘20. 6 zavojev poštnine prosto.
Če pa trpi telo tudi zaradi slabega prebavljanja, pa priporočamo v rabo Bittnerjeve bobrove žolčne kapljice (Bibergeiitropfen), ki preganjajo ktče in vetrove ter zbujajo tek. 3 steklenice K 3'30.

Kupujte pri tvrdkah, ki oglašajo v „Slovenskem Ilustrovanem Tedniku".
|	........................................................-f...'
Zajamčen uspeh, drugače denar nazaj
Zdravniška izjava o izvrstnem vplivu.
Bujno lepo oprsje
dobite, če rabite
med. dr. A. Rixovo prsno kremo
oblastveno preiskano, jamceno neškodljiva. Za vsako starosl hiter, zanesljiv uspeh. — Zunanja raba. — Pušica za poskušnjo K 3 —, velika pušica. ki zadostuje za uspeh K 8’~ Kosm. Dr. A. Rix Laborat . Dunaj IX., Berggasse 17/0 Raz pošilja se strogo diskretno. Zaloga v Ljubljani: Lekarna „pri Zlatem Jelenu, parfimerija A Kanc in drogerija „Adrija".	142

ANT. BAJEC	Brzojav:
cvetlični salon	>
= Ljubljana =	CO
Pod Trančo št. 2	m
šopki, venci, trakovi. 143	L J O m
1 OJ		 Novo došel! 		1
	Kavarna Central	2 e
>03	Ljubljani priljubljeni vzorni	o
	tamburaški in vokalni zbor	
o	5 dam.	„JaVOr“. 2 gospoda.	O. o
o	Prvi nastop v nedeljo dne 1. marca 1914.	C/3' O
Z	Vso noč odprto. 75 Vstop prost.	”
1		 Novo došel! 		1
r=
Umetna knjigoveznica
Ivan Jakopič
Ljubljana, Frančevo nabrežje 13
se priporofa za izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del. Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige. Vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice iz-gotavlja vedno po nizkih cenah.
Originalne platnice za liste: „Slovan", „Lovec", „Zgodbe sv. pisma", „Čebelar", „Dom in Svet", „Slovenski Ilustrovani Tednik" itd. itd. ima vedno v zalogi.
Postrežba točna. Delo solidno.
fl
Postre
13«
mmm
ilidno. H
■al
in razno moderno blago za moške in ženske obleke razpošilja po najnižjih cenah T-u-^oslotra-n-slra, razpošilja-lrca
R. Strmecki v Celju, št. 341, Štajersko.
Pišite po glavni ilustrovani cenik čez več tisoč stvari, kateri^ se vsakemu pošlje zastonj. Pri naročilih iz Srbije, Bolgarije, Nemčije 81	in Amerike je treba denar naprej poslati.
□□aaaaaDDDDODDaaDaDaaaaaDaDaaaDD □□ □□ d □
a
a
a
□
a
a
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
a
a
□
□
n
□
□
na
Modistka
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg št. 21
priporoča cenjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih in otroških slamnikov. ---- Popravila najceneje. -
182
□
□
□
□
□
□
□
□
□
a
a
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
□
aa
aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaa
Schneider & Verovšek
trgovina železnine na debelo in na drobno
Ljubljana, Dunajska cesta štev. 16
v veliki
priporoča svojo bogato in novo urejeno zalogo kuhinjske oprave kakor: Štedilnike, litoemajlirano posodo in emajlirano ploščevina-sto posodo najboljše kakovosti z znamko „Superior” pod jamstvom, kuhinjsko orodje, železne in medene postelje, železne umivalnike prav čedno izdelane, blagajne in sploh vse, kar se rabi v hiši in kuhinji, dobi vsaka gospodinja izbiri in v najboljši kakovosti.
Zmerne cene!	Zmerne cene!
Singer
šivalni stroji so
neprekosljivi v trajnosti in vsestranski uporabi.
*
Singer
šivalne stroje oobite samo v naših prodajalnah z
Izveskom".
SINGER Ko.
dein. družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Novo mesto, Glavni trg štev. 45. Kranj, Glavni trg štev. 119. 3 Kočevje, Glavni trg štev. 79.
SANATORIUM • EMONA I
I ZA- NOTRANJE -IN-KIRURG 1GNE • BOLEZNI. / •PORODNIŠNICA.
i? LrJUBLrJANA • KOMENSKEGA-ULICA-4 Vil I/ SEF-ZDRWNiK:pR]mRiJ-DR FR. DERGANC j
Velikanska zaloga klobukov, slamnikov in čepic.
» L SOKLIČ,
Ljubljana, Pod Trančo.
□	n
□□□□□□□□□□□□□□□aaaaaaaaaaaaaaaaa
□
□
□
□
□
□
□
□
D
□
□
□
□
□
a
□
a
□
□
a
□
a
□
D
□
□
Pomladne novosti
v izgotovljenih oblekah
priporoča tvrdka
Maček & Ko.
Franca Jožefa cesta št. 3.
Sprejemajo se naročila po meri,
ter se izvrše točno in solidno.
Založniki c. kr. priv. juž. železnice.
Solidna postrežba. Najnižje cene.
D
□
a
□
a
□
□
□
□
□
□
a
□
□
□
□
□
□
□
a
a
□
a
□
□□aaaaaaaaaaaaaDaaaaaaaaaaaoDaaa
n	i93	a
Franko vsaka poštna postaja poši-210 ljamo po povzetju:
1 poštni zavitek pristnega medu za K 9 — 1	„	„	la čajnega masla	„	„	15-80
1	„	„	Ia emend sira	.	„	„	11'—
1	„	„	dobrega sira	.	„	„	8 —
1	„	„	konsumn. sira	.	„	„	7-—
vse po4 12 kg netto. Naročite še danes pri
Mlekarski ziezi ? LjeMjani. - Jarao sklatče.
Cvetlični salon
Viktor Bajt
Ljubljana, Šelenburgova ul. 6
(zraven pošte)
priporoča nagrobne vence, šopke in vsakovrstne cvetlice po najnižjih cenah. 213 Točna in solidna postrežba. Brzojavi: VIKTOR BAJT, Ljubljana.
KMETSKA POSOJILNICA J.3/0/ LJUBLJANSKE OKOLICE
TT /^/() v Ljubljani, ■ '
r. z. z n. z.
obrestuje hranilne vloge po	/ ^/ brez vsakršnega odbitka.	45
Stanje hranilnih vlog: dvajset milijonov.	Popolnoma varno naložen denar.	Rezervni zaklad: nad pol milijona.
„SLAV1JA“
vzajemno zavarovalna banka v Pragi.
Rezervni fondi K 65,000.000‘—.
Izplačane odškodnine in kapitalije K 129,965.304-25. Dividend se je doslej izplačalo nad K 3,000.000-—.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slov. narodno upravo.	62
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejših kombinacijah, pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetja in smrt z manjšajočimi se vplačili.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. — Zavaruje tudi proti vlomu.
Vsa pojasnila daje: Generalni zastop vzajemne zavarovalne banke „Slavije" v Ljubljani.
Velika zaloga /
špecerijskega blaga z'
špirita, žganja, /	vV*
koruze. /	C,»
Cj ^
/>V
v/”
> in na debelo.
Na drobno
Za kratek čas.
Težka ločitev. Gospa: Prišla, sem Vas prosit, gospod doktor, da mi bodite zastopnik. Želim se namreč ločiti od svojega moža.
Odvetnik: „Kaj je vaš mož?“
Gospa: „Zavarovalni agent".
Odvetnik (se popraska za ušesom): „O! Tega se bomo pa težko iznebili!"
Brezobzirno. Gost: „Gostilničar, meso je tako trdo, da bi si lahko polomil zobe, a poleg tega je pa še porcija tako majhna".
Gostilničar: „Če bi bila večja, bi si še mnogo preje polomili zobe."
Zagovor Sodnik: „Zakaj ste udarili svojega moža z lopato po glavi?"
Žena: „Prosim za oproščenje, gospod sodnik. Navadno ga tepem z dežnikom, a tedaj ga nisem imela ravno pri roki, in le zato sem zagrabila to, kar mi je bilo najbližje. Lopate pa ne bom nikdar več rabila v to svrho, ker sem jo tako in tako že zlomila".
Ni nevaren. Vozila sem se nekoč v tretjem razredu za dame. Tedaj pride starka, ki je z velikim naporom porivala svojega moža čez strme stopnice. Rečem ji iz človekoljubja: „Da, ampak to je kupe za dame. Kondukter ga bo odstranil".
„Ne bo ga," odgovori starka, „ker mož je slep".
Čestitka. Hišna: „Milostljiva gospa! Ob novem letu vam želim mnogo sreče in želim, da bi se vam vse vaše želje izpolnile".
Gospod: „Za božjo voljo, vzemite svojo željo nazaj! Zakaj, če se zgodi po vaši volji, pridem v šestih tednih na boben!"
Priznanje.. Stric: „Slavko, kdo je v vašem razredu najpridnejši?"
Slavko (molči in premišljuje. Nato:) „Gospod učitelj."
SODE
dobro ovinjene, stare in nove, male in velike ima na prodaj IVAN BUGGE \1G, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico št. 7. iso
(Rakve)
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Mar-golius, Beljak (Koroško). Iščem solidne zastopnike.	33
•(OJl§3Q) 1140298 !Jd PPIHOIPS
rad oi b ‘tomn
is apooiBjsi -tufjoAopBz 8}apoq up ‘unguiBf
•BJUBp BU]S|JOq ABjd BdO[ OS JBp A 8}iqOp
bSo} nqjA ur ojsoad ourajsod oijbsa OS-S H oures
IOIOOIA idol A Slf Q 8UB}S BABU BlIl!? BtOUI qfB3{ ‘oub}s fuBiu ooiAojod ur rsip 8r[oq iBJifBAp as uiajod babji mBA BP ‘oisoq rjoprA ur ‘ntsouiud oabji ouiiz
CUJSJAZJ otom JBpUOA OirennSOft 'IABjdBU JJOJinf
-Bz aoqop oabji 8Aoqoq zr 0[ os Bp ‘omsiui ojib ‘of
0qojuu oua^}j
225 Naprodaj je
krasno malo posestvo 20 minut od postaje Otoče na Gorenjskem, v lepem kraju v vasi in ne na samem. Lepa nova hiša z več sobami in z obokano kletjo. Hlev za 3 govedi, svinjak, drvarnica, kozolec, vodnjak in če-beljnak, vse v najboljšem stanu. Nadalje velik sadni vrt, njive, travnik in gozd, do farne cerkve in šole je 4 minute. Redi se lahko po 2 kravi in 3 do 4 prešiče. Pri posestvu ostane lahko še 1 krava, vsa hišna uprava in druge premičnine. Za vse skupaj je cena 10 tisoč kron. Prodam takoj, ker odpotujem za možem v Ameriko. Kdor je kupec naj si ogleda ali piše. Antonija Rakovec, Zg. Dobrava št. 7 pošta Podnart, Gorenjsko.
j Čevljarska zadruga v Mirnu
Cene stalne in nrimerne. r»»-i	Cene stalne in nrimerne.
*
Cene stalne in primerne, pri Gorici (Primorsko). Cene stalne in primerne
Edina zadružna jugoslovanska tovarna čevljev.
Export na drobno:
%
Čevlji se pošiljajo na drobno po jako nizki konkurenčni ceni, tozadevni ceniki se pošiljajo na zahtevo brezplačno in franko.
ExpOrt na debelo: Cenj. trgovcem se pošOja blago po
r	primernih kondicijah in nizki ceni.
Lastne prodajalne: c<*viji s« prodajajo v lastnih Pro-
r	*	dajalnah in sicer: v Gorici, Irg
sv. Antona št. 1 in Na Kornju št. 13; v Trstu, Bariera vecchia št. 38 in Via dei Rettori št. 1; v Splitu, Ulica Subiča; v Tržiču Blago pošteno! (Monfalkone), Corso Aquilea. Blago pošteno!
201

Naročajte in razširjajte „Slov. Ilustr. Tednik"!
Mazilu za im
varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul.št. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejonaj-lepši lasje. Steki, po 2 K in po 3K. Pošilja se tudi po pošti Izborno sredstvo za rast las.
Za gotovost se jamči. Zadostuje samo ena steklenica. 2 • Spričevala na razpolago.
150.000 ur!
Vsled balkanske vojne sem primoran prodati 150.000 komadov imitiranih srebrnih ur. Anker-rem. kolesje teče na rubinih Te ure so bile določene za Turčijo z imitirano zlato verižico, komad po slepi ceni K 3, dva komada K 5-80, 5 komadov K 14- , 10 komadov K 27’—. Nihče naj torej ne zamudi prilike, da si nabavi te ure, ki se oddajajo v resnici napol zastonj. Naročite takoj, ker bo zaloga v najkrajšem času razprodana. 3 leta jamstvo. Razpošilja po povzetju	100
Centrala ur Podgorze
Postfach 10/130 (Avstr.)
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
„Morana14
„Morana" uničuje teme*-Ijito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Škrinjar, Trst, Via Ferriera 37/1. 200 gramov stane 1 K. 117 Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat.
Blago za obleke
moške in ženske naravnost iz tovarne zasebnikom po najnižjih izvirnih tovarniških cenah.
Mične novosti za spomlad in poletje izvrstnejše kakovosti.
: „Ostanki po slepi ceni.“ :
Zahtevajte našo zbirko vzorcev. Prva šlezka razpošiljalnica sukna
„SUDETIA"
Jagerndorf 55,
Kirchenplatz 1, Avstrijska Šlazija.
168
Edina primorska tovarna dvokoles
„Tribuna"
Gorica, Tržaška ulica štev. 26.
Zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orchestrijonov itd. 18
F. BATJEL,Gorica,I“““i:
Prodaja na obroke.	Ceniki franko.
Li L- *1 Vi 111	»1 R	III*	?n
A.ZANKL sinovi
tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani	85
priporočajo
oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbo-Jinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kakor tudi vseh vrst mazila in olja za stroje Zahtevajte cenike. —	----
nsiaTreciniPsg-crsii
mr
1. vrsta K 5-50_______K 5-50
ŽTvrsta K 6\50	K 6T50
K 5*50	175
K 6 *50
Nikakršna sleparija! Ne zamenjajte z enakimi ponudbami!
KpMLiS 30 000 parov f;s?“
ških čevljev, izvrstnih, jako elegantnih usnjenih čevljev na zalego iz najboljšega trpežnega usnja, z* dobro zbitimi nazvunštrlečimi podplati, kakor na podobi, da seznamimo našo firmo. Le izdelovalno mezdo K 5*50. za 1. vrsto, za moške ali ženske čevlje se plača. 2. vrsta: Moški in ženski nedeljski in prazniški čevlji na zalego z modernimi višjimi dunajskimi petami za par K 6*50. Dobavimo vsako-mur popolnoma po želji v največje zadovoljstvo. Zamena dopustna, torej nikakršen riziko! Razpošilja po povzetju c. kr. trgovskosodnijsko protokolirana
Exportna trgovina čevljev Franc Humann,
Dunaj, II., Aloisgasse 3/76. Krščanska svet. firma. Šele Vaše priporotllo naj nam nosi korist. Tisoči priznalnih pisem.
f*---------------
Modni salon
M. Sedej-Strnad
priporoča cenjenim damam
slamnike le najfinejše izvršbe. Žalni klobuki vedno na razpolago.
Ljubljana, Prešernova ulica. Palača Mestne hranilnice. 208
500 kron
Vam plačam, če ne odstrani moj uničevalec korenin Ria balzam Vaših kurjih očes, bradavic, otiščancev v treh dneh brez bolečin. Cena enemu lončku z jamstvenim listom K 1 —,3 lončki K 2 50. Stotine zahvalnih in priznalnih pisem.
Kemčny, Kaschau S (Kassa) I Postfach 12/44. (Ogrsko.)
Najboljši nabavili vir za izgotovljene postelje
iz dobrega Češkega posteljnega perja! Napolnjeno v gostomtem rodečem nankingu (inlet), s pernicama, 180X120 cm, z 2 zglavnicama, vsaka po 80X60 cm, z novim, mehkim trpežnim perjem K 16*—, polpuh K 20-puh K 24’—, pernica sama K 10’-K 12*—, K 14‘— in K 16'—, zglavni«
K 3'-, K 8 50 in K 4'--. Dvojna
24’—, pernica sama K 10'—, , K 14'— in K 16'—, zglavnica 3'- , K 8 50 in K 4'	~	*
pernica, 200'X,40cm K 18'—
K 17'50 in K 21'—, zglavnica k njej, 10X70 cm, K 4 50, K 5*20 in K 5'50. 5 kg sivega perja K 9'40, boljše do K 16'—, polbelo K 17'—, 5 kg novo, dobro, belo peije brez prfhu K 24'—, snežno belo K 30'—, boljše K 86'—, najfinejše gosposko, pukano perje K 45'—. 5 kg nepukanega (cu-fano) od živih gosij K 26'— in K 80-—. Beli pub, debelo pukan K 5'—, b Ijši K 6'—, , ,	.	, . , ^	.	najfinejši prsni pub K 6*50 za
/4 kg, siv pub /2 kg K 2'50 m K 8'—. — Razpošilja se franko po povzetja. Zamena proti povrnitvi poštnine dopustna.
Sigmund Lederer, 121 Janovvitz a. Angel št. 204 pri Klattau, Češko.
Fotografski aparati
iz lesa in kovine, stiokovnjaško konstruirani, ne iz lepenke, kakršne ponujajo nestrokovnjaki: Cene s ploščami, papirjem, kemikalijami in učnim navodilom, poštnina posebe Ročne kamere po K 1*60 in več Aparati s stativom K 6*20 „ „ Sklopne kamere po K 9*70 „ „ in dražje do	K 300*—
v najboljši izvedbi, odlikovani z avstr, državno kolajno. Priložnostna prodaja rabljenih aparatov in objektivov vseh znamk po najnižjih cenah. Ceniki prosto.
Elfr. Birnbaum, tovarna za kamere,
Hirschberg 164, Češko.	ie
Oglas.
Podpisani naznanjam slav. občinstvu, da sem oblastveno avtoriziran za izvrševanje vseh stavbenih del, kakor tudi stavbnih načrtov in proračunov. ELER IVAN, stavbeni podjetnik v Miljah-Muggia — Istra.	83
'• Benisch
Najboljši češki nakupn vir. Naročila od 5 kg naprej franko.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega pulje-nega 2 K; boljšega 2 40 K; rima polbelega 2 80 K; elega 4 K; belega puhastega 5 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega S*40 K, 8 K; puha sivega S K, 7 K; belega, finega 10 k; najfinejši prsni pub 12 K.
Zgotovljene postelje
menega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm široki, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavniee 3, 3 50 in 4 K* Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 14 70, 17'80, 21 K, zglavnica 90 cm dolga, 70 cm široka 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka 12 80 in 14 80 K Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
S. BENISCH, Dešenice 180, Češko.
Natančneji cenik gratis in franko. 20
•v
Čuvajte se peg!
S Vaše obličje
B bo krasno, čisto in fino kakor alabaster.
■	Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu,
J sive in rumene lise in vsak neprijeten ne-B dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Vla-g dicca baisamin". Steklenica K 2*50. Rationeli I bais. milo K 1'20. Učinek je opaziti že po
enkratni rabi.
g = Neprijetne dlačice ------------
I z obličja in rok odstrani trajno in brez bo-
■	lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod-
ljivi „Sattygmo“. Steklenica K 2*50
Bujno polnost-krasno s = oprsje -	\
I doseže vsaka slabotna dama v treh tednih, j J Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri- ■ j znalni dopisi zdravnikov in dam so na raz- J B polago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino 1 j krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 ste- ■ J kienice univerzalnega sredstva Et-Admille J I z navodilom 5 K. K temu posebni kremni S izvleček „Vladicco“. K 2*—.
Nikako izpadanje las, nikake luskine!
3 Poarine lasna mast
J oživlja in krepi lasne korenine tako, da se ! B lasje in brki krepijo in dobivajo krasno rast. 1 J Uspeh zajamčen. Lonček 4 K, manjši 2 K. I g Prodaja in razpošilja edino ord. kosmetični * B	laboratorij
g W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. !
Tisoč in tisoč priznanj in zahval.
■ (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba ■ j in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov ! se jamči.
□■■■■■■■■■■■■■■■■■■BBBBBBBBBBBBB
Čudovito zdravilo proti pljučnim boleznim!
Pisma boiniltov lekarnarju
Nadporočnik Bela K....y piše: Pred dvemi leti sem se prehladil pri nočni vaji, dobil sem pljučni katar, pozneje pljučno bolezen. Krčeviti kašelj in nočno potenje me je izredno slabilo in sem shujšal. Dobil sem dopust in jemal med tem mnogo zdravil, potoval sem tudi na jug, toda nič ni pomaga'o, nazadnje sem popolnoma obupal. Tedaj ser. čital v angleškem zdravniškem časopisu o slovečem pljučnem redilu Certosanu in si ga naročil. Rabil sem ga šest tednov po predpisu in sem čez dva meseca zopet živahen in krepak vojak. Pravijo mi, da izgledam zdrav kakor Še nikdar in počutil se res nisem nikdar prej tako krepkega in srečnega.
Župnik R. B... 1 v K ... m piše: Srčno Vas zahvaljujem, da ste mi poslali popis pljučnega redila Certosan. Nisem se mogel iznebiti dušlji-vega kašlja, ki me je mučil z astmatičnimi napadi. Poskusil sem vse, kar so mi nasvetovali zdravniki in bolniki, a ni nič pomagalo. Certosan me ni v nekaj tednih samo ozdravil, marveč me je tudi bistveno pokrepil in sem pridobil na teži. čudovit je vpliv tega preparata, ki ima izvrsten okus. Blagoslavljam iznajditelja! Priporočam zdravilo vsakomur, ki ima podobno bolezen.
Velika originalna steklenica Certosana velja 5 kron. Dobiva se v lekarnah. Oe bi ga tam ne bilo dobiti, ga.naročite v glavni zalogi: Lekarna Jose! von T»r6k, Budapešta, VI. Kirilv-12/e. utca	70
\/	56
AQStampili|e
■	vseh vrst za
nraHp trcrnvrp. Hrii^tva
urade, trgovce, društva itd.
ANTON ČERNfc
graver In Izdelovatelj kavčukovih štampilij
Ljubljana, Šelenburgova ul. 1.
Ceniki Iranko.
Ivan Jax in sin
Ljubljana, Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev, koles, pisalnih strojev in strojev za pletenje 13 (Strickmaschinen).
Brezplačen pouk v vezenja.
Tovarna v Lincn nsta-novlj. 1867.
Zahtevajte cenik, ki ga dobite brezplačno in poštnine prosto.
Pridobivajte
novih
naročnikov!
Joghurt sir
za slabokrvne in bolehajoče 224 za želodcem.
Kos le 10 vinarjev.
zlatorumeni kvargljj Št. 4. Poštni zabojček (ca 5 kg a 3 60 K). Kdor kupi 10 zabojčkov, 1 zabojček zastonj (tudi ob prejemanju posamič v t. 1.) Po povzetju od tukaj.
Različni delikatesni siri.
Jako fino čajno maslo, sveža jajca. - Cenik brezplačno.
Mlekarska razstava v Komotavi leta 1913.
Najvišje odlikovanje. Sirovo maslo 6 dni staro, 1 tekmovalno nagrado; sirovo maslo 2 m. staro, 1. tekmovalno nagrado ; mehki sir, častno nagrado, trdi sir, 2. nagrado.
Molkereigenossenschaft
Oberbaumgarten.
□□□□□□□□C□□□□□D
Cenike,
o natisne elegantno in ~ okusno ter najceneje
Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
anDcmiiaaEmDaoaD
Prodam
bencimotor
12 konjskih sil, ter žago in mlin s tremi kamni in dva cirkularja, vse stoječe, kakor je, ali pa da se cela naprava ven vzame. Zelo malo rabljeno. Obrnili se je na Franja Lenarčiča, Novavas pri Rakeku.	226
Obnovite ■ ...—^
= naročnino!
'a. puljenega 2 K ooljšega 2 K 40 v; prima polbe-lega 2 K 80 v,belega 4 K; prima belega puhastega 6 K; vele-finega 7 K, 8 K in 9 K 60 v; puha sivega 6 K, 7 K, belega prima 10 K; prsni puh 12 K. Najboljši češki nakupni vir!
Naročila od 5 kg naprej franko. n
• • • •
Napolnjene postelje
iz gostonitega rdečega, modrega in belega nankinga, ena pernica okolo 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema zglav-nicama, vsaka okoli 80 cm dolga, 60 cm široka, polnjena z novim sivim, stanovitnim posteljnim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10, 12, 14, 16 K; posamezne zglavnice 3, 3 50, 4 K. Pernica 200 cm dolga, 140 cm široka 13, 15 —, 18*—, 20 K; zglavnica 90 cm dolga, 70 cm Široka 4 50, 5, S’50 K; spodnja pernica iz močnega, črtastega gradla, 180 cm dolga, 116 cm široka K 13 — in 15*—. Razpošilja se po pozetju, od 10 K naprej franko ali če se plača naprej'
Maks Berger, Dešenice štev. 196/4. Češki les —............- (BohraerwaId).	~
Nikakršen riziko, ker je zamena dovoljena ali se pa vrne denar. Bogato ilustrovani cenik vse posteljnine brezplačno.
Ur, zlatnine in srebrnine
ne kupuj pri tujcih, marveč pri domačinu, ki edini ti bode vestno postregel, da mu lahko zaupaš.
F. ČUDEN,
urar in trgovec
v	jćiiii 201.
IPrešernova ulica 1.
je najstarejša tvrdka, ima največjo zalogo ur, zlatnine in srebrnine ter lastno ::	tovarno ur v Švici!	::
Zahtevaj cenik brezplačno in se prepričaj!
Klobuke, slamnike, čepice, kravate, perilo, palice, dežnike, rokavice in vse druge modne in športne potrebščine za
gospode in dečke.
Franca Jožefa cesta s štev. 3.
□ □ □□ □□ □□ □□ □□
obro in ceno kupite
J. Kette
Ljubljana
3-
I
Oglejte si konfekcijsko zalogo
v prvem nadstropju hiše Pred Škofijo št. 3 (zraven škofije) v podružnici tvrdke R. Miklauc
Biago dunaj-skega kroja.
„Pri Škofu “.
Cene stalne : in nizke.:
Fine in cenejše obleke, suknje, ranglane in pelerine za moške in dečke. Lepe vrhnje jopice, ranglane (plašče) in vrhnja krila za ženske. — V trgovini najdete tudi veliko izbiro manufakturnoga blaga, kakor blago za moške in ženske obleke, raz-:--- '"~= lično posteljno opravo, lepe rute, šerpe i. t. d. i. t. d.	■
Oenils na, zialrte-vo po pošti "brezsplačno-
Solidna, postrežftoa, I

T