I Iihaiajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta i gld. 76 kr četrt leta 90 kr po poŠti prejemane pa za celo leto 4 gld 40 kr. Naročnino prejema upravništvo pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinaSanje na dom v Ljubljani se plača na leto Blasnikovi tiskarni Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 16 kr. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic Ljubljani 7. aprila Politiški oddelek. Vlada ima v tem oziru proste roke in more tej zahtevi lahko ugoditi. Lahom bi se s tem ne zgodila nobena • ww wwwww wwww WWWWww* wwwwwwwwww* wwww Primorski dež. zbori. Naposled i po dolgem odlašanju, je vlada sklicala tudi vse tri primorske deželne zbore. Sklicani so na dan 15. aprila in sicer goriški in tržaški na navadni svoj sedež, istrski pa v Koper. Zakaj je vlada toliko časa krivica, pač pa bi bila s tem slovenska manjšina v toliko utrjena, da bi vsaj ne bila Lahom izročena na milost in nemilost. Pri istrskih Lahih ni vlada menda prav nič opravila, sklicala deželni zbor istrski letos v Koper, je pač Da dokaz » da se Lahi mu toliko niso hoteli udati j da bi odlašala sklicanje pri morskih deželnih zborov. Zdrava pamet mora odgovoriti, da najbrž zategadelj, ker je spoznala, da so razmere v ho- bili obljubili, respektirati načelo parlamentarizma in spoštovati osebno varnost slovenskih in hrvatskih poslancev. lani namesto v Poreč, ki je bil dolgo let sedež teh deželnih zborih nezdrave in nenaravno, in da tela najprej sanirati te razmere predno je sklicala dež. zbore, dobro vedoč, da so pri sedanjih razmerah popolnoma nesposobni za vsako koristno delo. Iz krogov, kateri so z vlado v zvezi, in kateri so Vlada dež. parlamenta, sklicala dež. zbor v Pulj. Storila je to, ker so bili slovanski poslanci v Poreču neprestano napadeni in monetirani, in ker naposled niti svojega življenja # Pulju ni bilo nič bolje. Vlada je na- urade sploh v niso bili varni, meravala prenesti dež. zbor in deželne Pulj j ki je vsled razvoja razmer postal na ravno središče kolikor toliko poučeni o njenih korakih in namenih » se dežele in je po vseh okolnostih postalo tako, da zamore nam v istini poroča i da se vlada resno trudila > pri dobiti italijanske večine, za koncilijaijtnejše postopanje napram slovanskim manjšinam. Kakšen je bil uspeh te po- biti glavno in stolno mesto Istre. Slovenski in hrvatski poslanci so s to vladno namero soglašali, a učakali so i sredovalne akcije, tega nam ne ve nihče povedati. Zdi se nam, da vladno posredovanje ni imelo prav nobenega uspeha, in da se te razmere čisto nič ne pre- mene, v kolikor a ta prememba odvisna od Italijanov. goriškem deželnem zboru se pokaže naprej î v koliko hoče vlada sama uplivati, da se razmere zboljšajo, to laški stranki že všeč ali ne. Vsled vstopa grofa britko razočaranje. V Pulju se jim je ravno tako godilo kakor v Poreču. Tudi tu so bili na nečuven način napadeni in preganjani, in laški poslanci so podpirali po-čenjanje najete svojati na galeriji. Ako je vlada zdaj dež. zbor istrski sklicala v Koper, da tako obvaruje hrvatske poslance novih napadov, je to pač znak nekake dobrohotnosti, a tudi znak vladne sla- na] Franca Coroninija bosti. Ta bila lepa » da avstrijska vlada ne mogla nejša » postala laška stťanka še kompakt-kakor je bila poprej, kajti grof Fran Coronini si ščititi manjšine, kadar se poslužuje svojih pravic. vsa vladna slabost in prizanesljivost napram znal varovati vsaj nekoliko samostojnosti in ni z dru- Lahom se kaže v Trstu. Znano je vnebovpijoče nasilstvo, gimi laškimi poslanci hodil čez drn in strn tako, kakor katero so storili Lahi v tem, da so razveljavili Naber-bo hodil njegov naslednik dr.Egger. Laška stranka je gojev mandat. Slovenski poslanci so vsled dejanskih na-torej zdaj še trdnejša nego je bila poprej. Ako je vladi padov v dotični seji nastopili pot abstinence. Vlada je res kaj na tem, da ta stranka večino prebivalstva pred pač ono nečuveno kršenje pravice in zakonov suspendi stavljajoče manjšine v deželnem Izboru in odboru popol- ralo in je tudi nekaj melodovala okolu laške gospode » noma ne uduši, potem je njena najsvetejša dolžnost, da naj omogoči slovenskim poslancem zopetni povratek v imenuje deželnega glavarja izmed slovenskih poslancev, deželni zbor j a ker našla popolnoma gluha ušesa ) se 13« udala. Ni se mogla odločiti, da energično zastavi svojo boru, da v prihodnjem zasedanju o njej poroča. (Poroč besedo v varstvo zakonov in pravice, > Čemu tudi? Saj gre samo za Slovence varstvo manjšine. Jelovšek.) očigled tem razmeram nas navdaja Prošnja za napravo okrajne ceste od Smuke čez globoka ne- Hinje do Žvirč, o kateri je poročal posl. Jelovšek in zaupne st napram vladi ki se mora premeniti v očitno katero je podpiral posl. dr. Žitnik se dokazala dež nasprotstvo ako se vlada še pri imenovanju goriškega odboru, da napravi načrt. deželnega glavarja postavi na stališče Lahov, na jedni Za popravo treh občinskih potov se je županstvu vlada ki se ne upa v varstvo javne morale in zakonov v Selcih dovolilo pod gotovimi pogoji 2700 gld. Zdrav »»«»i * -------«»----- . odločno nastopiti proti ljudem, kateri so samo po vladni stvenemu zastopu v Postojni se 78L zgradbo okrožne drugi strani še podpre moč milosti na krmilu, ki na in veljavo Lahov o tem, za Goriško, taka vlada ne more zahtevati, naj jo slo bolnice dovolilo 1500 gld. Prošnja županstva Št. Jošt venski poslanci le jeden dan še podpirajo. da izmej njih izbere glavarja za podporo za napravo nove obč. poti se je odstopila • dež. zboru. (Poroč. Kalan). Posl. grof Barbo je poročal o prošnji Ane Skerl za miloščino, in se je dovolilo 180 gld. na leto. Posl dr. Papež je poročal o prošnji posestnikov na Deželni zbor kranjski. V. seja dne 23. mareija. Predsedoval je dež. glavarja namestnik baron Liech Brečjem vrhu pri Polici za vodovod. Prošnja se je od- tenberg stopila dež. odboru. Posl. Višnikar je poročal o računskem zaključku učiteljskega pokojninskega zaklada in normalno šolskega Posl Hribar je poročal o račnskem sklepu gleda liškega pokládá za 1. 1897 m o proračunu za 1. 1899 Dohodkov je imel gledališki zaklad 1897. 1. 11.602 gld. 23 kr. Med temi dohodki so najmovine za lože v znesku 10.032 zaklada za 1. 1897. in sta bila oba računska zaključka odobrena. pospeševanji vinogradništva je poročal poslanec gld 50 kr., najmovine 401 gld. 17 kr., obresti 736 gld 99 kr., itd. Troški pa so znašali vitez Linger, kateri je predlagal : dež. odboru se naroča: 1.) ukrene naj nemudoma redni 10.442 da se opusti pepinijera v Ljubljani. 2.) vsakem iz štirih gld kr izredni pa (razni troški, kurjava in zavaro okrajev Krško, Črnomelj, Novo mesto in Postojna se naj valnica) 12.733 gld 74 kr mestni hranilnici se je tekom petih let subvencijonira filijalka c. kr. kmetijske vložilo 27.500 gld. Čista imovina tega zaklada je koncem 1897 znašala 146.515 gld šnjega leta zvišala za 15 489 33 V gld kr. ter se od prej- in sicer s pogojem družbe v to svrho, da se goje plemenite ameriške trte , da si dež. odbor pridrži pravico, 74 kr Potreb dotične nasade in račune o njih nadzorovati ter na predlog ščina za 1899 se proračunava na 11.756 gld 1 po filijalke določati v vrsto ameriških cepljenk pleme kritje pa na 11 300 gld., torej je primanjkljeja 456 gld ki se bode pokril iz deželnega zaklada 5 nitih trt trt. Polovica dohodkov iz prodaje poplemenjenih pripadejo tekom d "be ko se daje podpora, deželi i Ob jednem je isti „Dramatičnega društva" in je predlagal, €000 gld. poročevalec poročal o prošnjah polovica pe subvencionirani filijalki » ki zavezana i da m na] se „Theatervereina" za podporo dovoli vsakemu teh društev po vzdržuje po preteku omenjene dobe trtne nasade na svoje stroške še nadaljnih let Seveda sme takrat ceno trt tem predlogu se unela daljša razprava Posl Povše je predlagal, naj se ta točka postavi z dnevnega sama določiti ter skupiček sama porabiti. f3.) Stopi naj s c. kr. vlado v dogovor, da se zagotovi filijalkam tudi iz državnih sredstev jednaka podpora za gojitev pople- reda i da se glede nje slovenski poslanci dogovore. Ta menjenih ameriških trt predlog je bil odklonjen, ker je poročevalec Hribar iz Za 1899. se naj dovolijo iz deželnega zaklada javil ) da od skupnega posvetovanja vseh slovenskih po- sledeči krediti 1) Za potovalne učitelje za vinorejo slancev itak ničesar pričakovati ni. Na to posl Kalan 1710 gld., 3) Za podpore podružnicam c. kr. kmetijske predlagal i naj se Theatervereinu" nič ne dovoli zato družbe glasom odstavka točka 5000 gld 4.) za pa naj se dovoli „Dram društvu « 3000 gld več i ostalih brezobvestna posojila posameznim vinogradnikom do naj 3000 gld. pa naj se razdeli mej družbo sv Cirila in višjega zneska 200 gld., ako dovoli c kr vlada jednako Metoda in mej „Našo stražo". Poročevalec Hribar se je izrekel proti temu predlogu, češ, da je političen manever, na kar je bil predlog odklonjen. svoto 30000 gld., skupaj 37.247 gld. III. Deželni odbor se pooblašča, da postavi vrhu dovolitve brezobrestnih posojil za regeneracijo okuženih Za faktične popravke sta se oglasila dež pred vinogradov mej potrebščine za 1900 30.000 gld. in sednik baron Hein j ki je opravičeval predstavo igre za 1900 še izredni znesek 20 000 gld. Hkratu se dež „Habsburg" in knezoškof dr. Jeglič, kateri je izrekel odboru svoje obžalovanje, naroča da kopi v tej zadevi z visoko vlado v ÎZOSKOI ur. degllU, Kitten je 161C&C1 UUUUIU nmvrvu,, «« ' -------- ------ ----- * da se na slovenskem odru predstav- dogovor ter jo naprosi, da vstavi v to svrho in za kranjsko ljajo igre, ki ne odgovarjajo božjim in uradnim zakonom Prošnja obč. zastopa Krope, naj se cesta Podnart- določeni državni prispevek v višini kredita, kateri jej dovolil za 1. 1900 dež. zbor, v preliminar za bodoče leto Kropa uvrsti mej deželne ceste i se odkazala dež. od- ter da odredi, da se izplača pravočasno. Po daljši razpravi, v katero so posegli posl. Povše z veliko večino predlog posl. Huberja, naj se v šolah po do Lenkb, Božič in Langer ter dež. predsednik baron Hein so bili vsi ti predlogi sprejeti, kakor tudi dodatni predlog posl. Božiča : Deželnemu odboru se naroča, naj po svojih organih želi uvede poldnevni pouk Nemško - radikalni » Volkstag nedeljo na Dunaju pod pokroviteljstvom vršil se ie minolo kričača Wolfa storj Antonij drugih „Los von Rom" agitatorj , pa- Vršil se je dokaj r ker je bil vstop dovolj pristnim so- skrbi, da bodo vinogradniki, ki dobe brezobrestna po- vražnikom katoličanstva in Avstrije; govorilo se je mnogo sojila, obnavljali svoje vinograde praviloma v dobri zemlji več zabavljalo, kakor je ravno pri ni samo na primernih krajih, kjer je upati, da bodo po še sedanjih uspehih gotovo uspevali. nemških radikalcih v na-tako da je moral vladnj zastopnik večkrat poseči vmes, kričalo „Heil" in „Los vadi? poleg tega se je pa tudi prav pridno von Rom tem Politični pregled. bila stvar rešena. Drugè nesreče ni bilo in svet še danes stoji na istem mestu, kakor pred tem znamenitim shodom. Shod sta pozdravila mej drugimi tudi graški zastopnik te klike znani Polzer, in pa glavni vodja eksvitez Paragraf 14 je zopet na delu. „Wiener Ztg. u od dne 30. marca objavlja že napovedano cesarsko naredbo dovolil pre Poslušalce so navduševali znani govorniki za boj pro.i strankam, za vsenemštvo na podlagi tega paragrafa, s katero se podaljša proračunski provizorij do konca meseca junija, toraj za drugo četrtino Scbonerer, toda vladni komisar teh pozd brati Slovanom in vsem njim nasprotnim in za nemško narodno cerkev. leta. Predno se pa snide naš osrednji parlament in prične z Mirovne konference vdeleže se, kakor znano, po rednim delom, bo treba najmanj jedenkrát se podaljšati to dobo in tudi ni izključeno, da si bo pomagala vlada letos s samimi četrtletnimi provizoriji Državnozborska večina temu svojem zastopniku tudi severoameriške zvezne države, toda ne toliko z namenom, da bi se dosegla kaka jedinost glede idej . Ameriški državni jih sprožil car v svoji znani okrožnici gotovo ni kriva, marveč le brezobzirni nemški kričači, kakor ne marajo mirne razprave v parlamentu. ni- tajnik Hay že marljivo dela na posebnih instrukcijah za mirovni kongres v Hagu. Amerika bode izjavila, da ne more zmanjšati svojih vojnih sil, ker je v primeri z drugimi drža Evropske države in Kitaj Postopanje Rusije, Ang- vami itak zei0 siab0 oborožena. Ravno tako pa se more opu lije in Nemčije, ki so si pridobile nekaj pedij kitajske zemlje, hoče slediti sedaj cela Fvropa s prav malo izjemami. Za kos kitajskega obrežja se že resno poteguje, kakor znano, Italija, in je admiral Grenet že odplul z vojno ladijo „Stromboli" stiti vporabe torpedovk drugih podvodnih vojnih prip ker ne mara omejiti svojih izumnikov meinarodnem mirovnem razsodišču, Govoriti se more o s katerim se Amerika teh mislij bodo najbrže tudi mnoge strinja tudi druge ev- proti vzhodu. Sedaj je jela njen vzgled posnemati tudi Bel- ropske države, ki ne bodo hotele odnehati od svojih vojnih ^ ~ « m * a t * • t 1 i «I 1 • • ••VI* 4 - . - _ gija, ki si želi pridobiti nekaterih koncesij za grajenje železnic zahtev m □ / ' A. r ^ ^ ^ jmi yç Í ^ X UL J v Uvl Uj ^/V T Uft vi« * s pomočjo Anglije. In tudi neka danska ladija odide tje v da namreg ne bo nikakega vspeha toraj povsem umestna sodba nekaterih krogov » malo dneh pod poveljstvom princa Waldemara, ki ima toraj Boj na Filipinih po slikah ameriških poroče tudi nalog, poskrbeti za kak prostorček na kitajskih tleh. Vse vaicev za ZVezne aržave ugoden, provzroča o srednji vladi v države in državice evropske se torej potegujejo za kos sveta Washingtonu vedno večje skrbi. Neprestano mora odpošiljati ob kitajskem obrežju, le v naši državi je postalo zopet vse nove moôi na te oto^e to(ja za ta trud, in te velike žrtve ne tiho v avstro-ogerskih kolonijalnih načrtih. Tako dolgo bodo čakali naši diplomatje, da bo povsem prepozno in bodo ves dobi ničesar druzega nego pretirana poročila o izgubah na v. reserviran" svet pograbili popřeje že drugi krogi. Zaupniki štajerskih nemških radikalcev sošli vstaški strani. Sedaj je Mac Kinleyu že zmanjkalo potrebnih vojakov in v zadnjem ministerskem svetu se je vsprejel na- svet da se odpošlje na Filipine vsa redna armada s Kube so se dne 29 m m. v Gradcu v posvet o narodno-političnih poleg tega pa poskrbi takoj za zadostno število novih vojakov zahtevah z ozirom na Štajersko. Izmej poslancev so bili pri- To pao ne kaže ugodnih vspehov šotni Hochenburger, Hofmann - Wellenhof in grof Sturgkh, ki so že predložili svoje referate o „krivicah se baje gode Bombardovanje samvaških otokov Brzojavka nemškemu narodu na Štajerskem Kot zastopniki nemške ljudske stranke so se vdeležili posvetovanja deželni poslanci dr. Derschata, Stallner Walz j Wolffhardt in Kokoschinegg iz Berolina, oziroma iz Apie, glavnega mesta na otoku Upolu na kratko naznanila, da se bombardovanje nadaljuje. To pa kateri smo svojedobno na zvezi z iz- 0 nadalj posl Schreiner, baron Hackelberg in grof Kottulinski Odobrili so predložena poročila ter se dobro podkovali za ima svojo zgodovino volitvijo Angležem in Amerikanom skrajno neljubega Mataafa za kralja. Ameriški vrhovni sodnik ga je namreč vkljub skupni shod zastopnikov vseh nemških opozicijonalnih strank gičnim ugovorom od strani Nemčije, ki ima poleg prvih dveh 1 se vrši na Dunaju ali aprila Poročila so dosedaj glav besedo, odstavil in posadil na prestol vnuka prejšnjega kralja, nedoletnega Taun To dalo povod znanim velikim povsem še tajna in svet bo izvedel o njih najbrže šele po bojem mej pristaôi prvega in druzega kralja, toda vsled do omenjenem skupnem shodu Povišanje častniških plač Poroča se nam iz stvar končno vender ameriškem predsedniku zastopa mesta Apie zanesljivega vira da govora imenovanih treh velesil se poravnala dr v proračun za leto 1900 že vstav- Raffelu, je bila poverjena začasno vrhovna oblast. In sedaj ne- ljena potrebna svota za povišanje plač avstro - ogerskim čast nadno poročilo o bombardovanju. Pristaši Mataafovi so jeli nikom, in bodo počenši s tem letom plače naslednje določene: znova zahtevati svojih pravic, ž njimi je, kakor vedno, nemški poročnik 840, nadporočnik 1020 stotnik 1200 ozir. 1500, konzul, kar pa ameriškem in angleškem konzulu ni bilo všeč podpolkovnik 2600 ozir. 3000 in polkovnik \u 0be stranki sta izdali proklamaciji naprebivalstvo. To pa je 3600 gld. V višjih častniških stopinjah ni proračunano nikako provzročilo nov ljut boj mej pristaši Mataafovimi in Taunorimi, major 2100 povišanje. Pripomniti treba da v teh številkah zapopadena v katerega so takoj posegle s svojimi topovi angleške samo stalna plača brez raznih doklad in přiklad tem pro- ameriške ladije, štiri po številu, in provzročile veliko škodo računu bodo razpravljali svojedobno dali svoje mnenje, toda spremenili skupni delegati pove mestni okolici pa tudi v mestu samem. Nemci s svojo ladijo najbrže ne bodo ničesar. Poldnevni pouk v gorenje - avstrijskih šolah. ii zadnji seji vsprejel je gorenje-avstrijski deželni zbor niso mogli braniti svoje stranke in so vsprejeli na ladijo nekaj Evropejcev. Sploh je pa ogorčenost proti Nemcem velikanska. Cela stvar pa nima tako resne strani, kakor bi bilo 134 sklepati po teh dogodkih. Vzrok je temu boju po poročilih iz stanovih niso krajevni (lokalni) nego splošni, ter je na- Borolina le to, ker ondotni zastopniki niso mogli biti pravo- staia kriza vsled velikih uprav revolucionarnih obratov y ~ vi« » MT • lr časno poučeni o mirni poravnavi te preporne točke mej evropskimi velesilami. Upanje je toraj, da najnovejše bombe ne bodo imele nadaljnih posledic. 9 ® Sfc & A iti Že ta breza i Ta zotáta . . Čez leta kopal je grobnik zopet grob v kotičku pri zvoniku — žičarju iz kresejnske ribarnice. Pripeljali so ga na velikem vozu, na rakvi sedel je grobnik z oračem. Duhovnik pokropil je popoludne grob in molil za umr- lega » očenaš in češčena Marija". Samo grobar, sin onega i ki je pokopal Kokosa, takisto uže star, začel je: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh u in „Sveta Marija u Gospod župnik slekel je v zagradu obredno oblačilo; v župnišče pa ni še i takoj, ampak postal je pri grobniku. n Torej mrtev?" „Da, velebni gospod", odgovoril je grobnik, vzrav navši se od svojega dela. » ribarnici leži. Včeraj je prej odjezdil na lov, a zablodil do našega brda. Iz hrastovja razkovikala je sova, konj se je povspel in kakor strela bil doli pri ribarnici. Zlomil si je noge, gospod pa tilnik. Lovci so ga med tem odnesli v ribarnico in tam našli mrliča uže trohnečega. Bil je to ta, katerega smo ravnokar pokopali. Bil je gotovo uže dolgo. Saj ste račili poznati žičarja Andreja iz kresejnske ribarnice in račite tudi vedeti, zakaj se je tam naselil! ribarnica opustela, in zakaj „Tudi, tudi, Stehlik same slabe novine « „Obema daj Bog lahko žemljico". „In nebeško kraljestvo", dopolnil je župnik voščilo grobnikovo in šel v župnišče. iz grada. Čakal uže nanj posel » Andrej uže tam a mrmral Stehlik, ko je «a ta metal polne lopate gline na žičarjevo rakev gubitelj njegove sreče jedva. Moj Bože! Oba sta bila v jedni sobi in tiho drug poleg drugega. Vem, da si tega gospod pred leti ni mislil, ko se je ukradel k ribičevim nebo tako in to dekle osramotil. Uboga! Zakaj jo kaznovalo? Ne voščil bi si jo videti v noči z otrokom na vodi. Ne bojim se, med mrliči sem kakor doma vender ne voščil bi si tega". a sovem grobu zeleneli so fri grmi: toda Lenkin rastel je tako slabo, da ga ni bilo poznati. Ribarnica za Kresejnem je izginila. Viharje in va lovje so poskrbeli, da po nji niti sled ni ostal Toda Voršilka, nevesta Vodnikova, marsikdaj připluje za jasn ih noči po reki z otrokom in poje : „Rybáři, rybáři, na tichém Dunaji, jste neviděli můj vinek zelený?" Na veke ga mora prej iskati kakor Hana, o kateri za tiste burne noči pripovedoval Andrej i žičar in vabiti mladeniče ne najdejo. » da ga iščejo, a zadušiti, ako ga IX. Žalostno so doneli pateški zvonovi, daleč po dolini razlegali so se njih tesni zvoki, celo do vrhov, ki v daljavi omejijo Ogrin breg, so prileteli, odbili se od njih, a potem dalje leteli okoli čedičevih skal in še dalje prodirali. Po Patku nosili so vtopljenca. Pateški se niso bali da jim isti zvonovi po letu ne razženejo oblakov i » zvonijo vtopljencu. Slaven pogreb so mu pripravili i ker da niti starci slavnejega niso pomnili. Vsa vas in še iz okolnih vasij prišli so na pogreb. Velika truma ljudij je spremljala siromaka. Dvanajst družic neslo je žolto, ovenčano rakev. Na pokrovu se je nihala perjanica lovskega klobuka, a po stranki se lesketalo stransko orožje. Včasih zaigrali so godci žalno koračnico, a marsikateri dnevi i ki je ne da Vojteha, porosilo se je oko; siromak, ni si mislil » ko je njo pri cerkvenem blagoslovljenju plesal, da ga v tem tednu poneso v hladni grob. Bile so te družice najlepše iz vse okolice, zaman mladeniči o njih prepevali : Niso „Ty pátecký kostelíčku » Stojiš na pěkném vršičku ! Vycházeji panuy z tebe Jako andělové s nebe. u rakev i „Vojtíšek prišel si je domov po smrt. Takšnih „Stehlik, priti morate na grad in odpreti rodbinsko praznikov se ni nadejal. Močno ga je zgrabila Voršilka. da se zrak v njej pre vedri, še danes", oznanjal Okoli boka imel je modre proge, a na šiji prste, globoko je grajski birič. » Takoj î ko bodem tu gotov u î odsekal jezljivo grobnik. » Ne pozabiti To beraško goloto mogli vreči v meso zavite", pravila je kumnica Vobořilka sosedi. „Bil je vender vojak in gotovo ne v prvič v vodi. tej še nikdo ni odolel. Zopet se je vrnila, kakor se v vodo, zakaj se s tem mučiti mi zdi, v naš kraj. Bog pomozi in Kristova mati ! To Človek kakor človek", ogorčil se je Stehlik ni poslednji u 1 bědovala ~ " ~ ------ i — — j- —------------„Zopet je tU njen uao — uuna je y uuui.ii*a. Saj tebe tudi še niso iz grada odnesli. Kdo ve, kje te nKaj neki počne ta stara, ali ste jo videli? Lase si je Nebeská. čas u trdila je Vobořilka » pokopljejo. Jedva to pridihne k gospodu, pozabi » da je samo iz revne mavhe. Prokle odpusti mi pulila, kakor besna begala ob reki, proklinjala Voršilko i ka Bog grehe! izkuša človeka". bilo grozno poslušati Toda ta ne more za to, sama bi imela uže rada pokoj Birič zaškripal je z zobmi in odšel. Ko je Stehlik jamo zametal in naravnal » Molili bi raje za njo, a ne je preklinjali gomilo ) nila !" bra- Voršilko pateška ribarica. Po okolici se je zopet vsadil je v dobro zemljo tri košate grme: jednega pri razneslo, da se je zopet na bregovih Ogre prikazala glavi, jednega v sredini in jednega pri nogah. I na Roko- ribičeva Voršilka, da zopet vabi mladeniče v valove, za 131 duši jih in jih luča na vrh vode. Vojtíška prej tudi Shod kranjskih trgovcev in obrtnikov, kateri pritisnila k prsam tako močno » da ni več ušel. se je vršil včeraj dne t. in. v Ljubljani je bil mnogošte- Poslednje grude zadonele so na Vojtehovi rakvi, a viluo obiskan. Njegove sklepe priobčimo v prihodnji Številki. Primorski dež. zbori, ^amreč goriški, tržaški in ko je grobnik poravnal zemljo v greben in pobral osodno htrski so sklicani na dan 15. t m svoje orodje, ostala je stara Madlenka na grobu jedina, tega ponosa svojih starih let samotna. Ko je Bezhval Vojtíška zakopaval, sedela je tu kakor brez plakala Nadvojvoda Ernest. Dne 4 aprila umrl duha t ni 1824 časa bil 1860 i davno so ii solze usehnile » a še ko odšel porojeni nadvojvoda Ernest, kateri je >jni zapovednik v Ljubljani. Kopališče na Toplicah pri Novem Mestu e leta nekaj bilo > jela je grozno bedovati. Saj je izgubila ljubčka, vzela ga otvorjeno letos že 1. aprila Prebivalstvo kranjske dežele je koncem minu je ta kleta Voršilka ? davno uže ni imela v naročju lega leta štelo 504.974 duš. Umrlo je 12.016 oseb, rojenih takega ženiha. Bil je kakor pokojni oče, tudi tako vzrasel stasit kakor topol in lep kakor devica. » bilo 18.342, umorjenih 26, samomorov 30 Električna cerkvi je bila vpelj azsvetljava v ljubljanski frančiskaoski dne 30. m. m. Ob 10. jo je preskusil » Vidite tamkai Madleno?" vskliknil je Kokšev mestni inžener Al. Ciuha. Cerkev je razsvetjena s samimi žar Vašik na starega, ki je pospravljal pred ribarnico ploščke in čistil žlice po gostih, ki so se bili pri njem zastavili na pečene ribe. nicami, ki se nahajajo v steklenih tulipah na pozlačenih kan delabrih. Kandelabri se nahaj samo na stenah, sredina cerkve prosta. Vseh žarnic 90 Štajerska kmetijska družba šteje sedaj 63 podružnic Pateški ribič se je vzravnal, a na Ogrinem bregu in 4112 članov. Na Gor. Štajerskem je 23 podružnic prikazala se je stara žena, lase si je pulila in divje vila roke. Zopet je klela ubogo Voršilko, da Bog obvari. \ kriknil je Kokeš na Vašika. na Srednjem Štajerskem člani, Poljedelsko ministerstvo 16 podružnic d 663 1717 člani. Domov hodi dečko 1000 i bučeloreje 200 minulo leto v povzdigo ribištva hmeljarstva 500 in kuretainoreje Deček je slušal. a ribič je raje zaprl duri v vežo, da tega ne slišal. „Čudna sodba vlada z ljudskim srcem. Dolžnike 500 gld. Za popotne učitelj država dovolila 3500 gld i krivce pu3ti mirno v grobu spati, njih žrtve pa še po zbornica stoletjih skuša iz spanja buditi. Ne pomiluje jih, marveč še z dvojostrim jezikom zbada. Tržiška železnica. Obravnava glede proge nameravane železnice od Kranja do Tržiča se ne bode vršila dne 6., ampak 27. aprila, ker se zaradi deželnega zbora obravnave ne moreta udeležiti se deželni odbor ter trgovska in obrtniška Nagrade za pokončane zveri. Deželni odbor To radi tega, ker kranjski je izplačal v minulem letu 30 gld. za jednega med razlivajo po bogatinovi obleki redka dobra dejanja svojo zarjo, a hudobijo zakriva zaplata. Na siromaku pa je veda, 10 gld. za medvedko, 38 gld. za 19 vider, 30 gld videti i najmanjša pega i kakor na belem platnu najpn za šest steklih psov, 5 gld. za steklo macko. Nemško nacijonalen shod. Iz Celovca se piše. Dne 23. tt-m. zvečer priredilo je tukajšno nemško nacijonalno prosteja točka" ! pravil je Rokos, ko je bil še živ, kakor polit, društvo shod, ki je bil po poročilih nam nasprotnih listo bil uže videl naprej, da to okusi lastna njegova kri nesrečna Voršilka, po katero je zato, ker ji je grajski dobro obiskan. V prav lepi slogi udeležili so se ga nemški nacijonalci in socijalni demokratje. Predsedoval je podžupan dr guspod razdrl življenje, še prišel vodnik, ne boje se ne Metnic, glasoviti kričač in poslane kurij pa je poročal o političnem položaju, govoril je skrajno dr. Artur Lemiš čisto veste z otrokom, a v globine brez dna, v svoje kristalne v smjsiu Schonererjevem, tako da mi je segel vladni zastopnik v besedo. Lemiš se zato ni dosti zmenil, marveč je po svoje palače jo zanesel kakor Marino. In imel-li je prav ta stari ribič kresejnski? nadaljeval, saj kaj mu je na Koroškem dovolj Dva p &&&&&&&&&&&&&&& Aálfcáfe áfe áfcdfe žfe&tefc&fe itt&ik Aš* socijalistična govornika sta se izjavila zoper obstrukcijo. Znani dr. Plohi, tajnik trg. zbornice, je predlagal ojstro resolucijo, Novice. kateri je vladni zastopnik zopet ugovarjal. A predno mogel glasov; nimivo WWWWW WWWWWWWWWWWWWW WWWWWWWWWWWWWWWWWW m Alojz Idriji imenovan Eovinju. Ein spiel Osebne . Kosch vesti Rudniški oskrbnik v Brixleggu, oskrbnikom materjalij v imenovan Okrajni sodnik v Buzetu, dr. A B arzelatt provizoriju slednji: 15.000 9900 zabraniti, so se že vsi zborovalci izrekli zanjo. Zabilo vedeti, koliko uradnikov je bilo na tem shodu. V državnem proračunu oziroma proračunskem se nahajajo v drugem četrtletju za Kranjsko na- gld za nove stavbe pre do - zidave gld za poprave v ljubljanskem licealnem poslopju dež sodišča etnikom pri okrožnem Deželnosodni svetnik v Novem mestu sodišču v . Tomaž 22.130 gld. za nakup stavbišša za novo sodišče v Ljublj 50.000 gld za nakup in dozidanje novomeške vojašnice premeščen v Ljublj DeželnosodJmi Svetini za Novo niki so imenovani sodni tajnik g. Vajkart G au dim za esto državnega pravdnika namestnik v Ljubljani g. dr. Martin 100.000 gld. za zgradnjo novega gimnazijskega poslopj 100.000 gld. za zgradnjo justičnega poslopja v Ljubljani. Reka pred 50 leti. Reški list „La Bilanca" piše T za Ljublj sodni tajnik v Mariboru g. dr. Gu da so pred 50 leti najodličnej Rečani, meščani, uradniki in stav Wok za Maribor Deželnosodnima svetnikoma in trgovci prisego položili vernosti hrvatskemu narodu in splošno predstojnikoma okrajnih sodišč sta imenovana dr. Josip glasovali za to, da ostane hrvatski jezik uradni v vseh uradih Fraidl za Ptuj dr IV aroi Gelingsheim za Kozje. De želnosodni svetnik v Ljublj Karol Ekl imenovan dr žavnim pravdnikom v Celju, sodni pristav v Ljubljani g. Albert vitez Luschan državnega pravdnika namestnikom tukaj in erin sodnim pristavom v Se Reke. Mestni svet je ob jednem zahteval zjedinjenje Reke s meč banu Jelačiču. danes na Reki, Hrvatsko in sklenil žrtvovati 300 gld a danes Kako avskultant nožečah. dr. Valentin F 1er in V Dobrno je prišel kot kapelan To je bilo leta 1848 ko se pogreza drug za drugim reških odličnih Hrvatov v močvirje renegatstva. Hrvatska bi pač morala doživeti zopet kaj Zemljič. resnega v zgodovini da zopet zbudilo iz spanja 138 » Železnica Matulje - Opatija. Baron Schwarz, ki Metoda zadnji teden jako ugodno kupila v deželni deski šta-dni dobil predkoncesijo za gradnjo te železnice, dovršil jerski vpisano grajščino na M u ti s krasnim parkom blizu župne je prvo merjenje te proge. Nova proga bo oddalj od se danje postaje na Matuljah na višini kakih 140 m, potem pa se bode polagoma spuščala proti Opatiji. Nova postaja bode družbo, da bode mogla dovršiti lepo nalogo. cerkve, da postavi ondi brambo proti presilnemu navalu nemštva. izrednimi darovi naj vsi in zlasti štajerski Slovenci podpró stala nad Opatijo, a tako Ike, Lovrane itd da s zamore progo podaljšati do Tržaška odvetniška zbornica je odposlala pravosodnemu ministru dolgo spomenico proti slovenskemu jeziku pri tržaških sodiščih. Italijanski odvetniki se sklicujejo na Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, zastopnikov katoliško narodne , napovedan, se ni vršil, t. m stari jednem sodni opravilnik 1871 ku menda govori o seveda po njihovi trditvi italijanski Shod zadružnih je bil za dan vlada prepovedala, Samomori. Bivši župan v Veprincu Uprav smešt-n pa je argument, češ, da bi se bile že davno vpeljale slovenske obravnave ki se pokazale po treba. To ravno dokazuje staro krivico, ki se godi slovenskemu prebivalstvu. Tisoč let krivice ne ustvarja jedne same ure pravice. Zaradi malomarnosti laških advokatov, ki se no- stranke, ker ga . Andreicich je pred nekaterimi dnevi zginil od doma. Raznesle so se bile razne govorice. „Hrvatska Sloga" pa poroča, da si je Andreicich z britvijo prereza! vrat in takoj mrtev obležal. Su-šaski list pravi, da je Andreicicha kot Hrvata bolelo, ker so ga Hrvatje prezirali volil z Italijani V Čejo učiti slovenskega jezika torej trpi se kršijo v zakonih zajamčene pravice ! Grof Badeni svoj čas: Učite se slovenščine! pravosodje, naj Vipavi se je na veliko soboto ustrelil učitelj Ivan Raktelj Vidu pri Na rekel in ga kazal šolaricam, češ, da se pravil si je bil „dekret" mu morr vsaka udati. Oskrunil je več deklic. Ko se sklenil Kranjska hranilnica Nemško maščevanje Občinski svet ljubljanski nastopiti s primerno odločnostjo proti plinovi družbi. njemu začela preiskava, si je končal življenje se je v zaporu obesil nemški popotnik Hecht. proti V Kranju je odgovorila za to s tem, da obrtni strokovni Tako postopanje šoli c. kr odpovedal** prostore v Virantovi hiši m m ob Ogenj. Iz Polhovega Gradca se poroča. Dne 24 popoludne je v tukaj 2 iz do sedaj navaden škandal toliko večj se zavzema hranilnica za družbo, katera je desetletj L j u bij na nečuven način s katero so nemškutarski obč. svetniki sklenili za i, ker molzla 1860. takratni žep sicer jako ko- neznanega vzroka, najbrže radi slabe sestave peči in dimnika ogenj nastal kateri se je v podstrešju hipoma razširjal Ne- varnost požara je bila velika, ker je v bližini veliko stanova-liških in gospodarskih poslopij. ristno, za občino pa skrajno škodljivo pogodbo. Šolska debata v koroškem dež. zboru kratkim sta slovenska poslanca v koroškem dež. zboru Pred spro sreči se je preteča nesreča pravočasno zapazila, na kar je načelnik tukajšnega prostovolj- svojih biva- nega gasilnega društva gospod Franjo Rihar v družbi pomočnikov kot udov tega društva in drugih v bližini žila vprašanje o uredbi koroških šol. Njihovim zahtevam se uprla samo nemška večina vlada mpak uprla se jim tudi česar je razvideti, da na Koroškem ne smemo ni- jočih gasilcev po trudapolnem delu ogenj pogasil in tako nezmerno škodo odvrnil, ter s tem čast dal geslu gasilnega društva. Za 1 oga in bližnjemu v pomoč ! česar pričakovati Glasbena Matica je imela pred Veliko nočj reden občni zbor. Povod mu bilo delstvo da je odbor od klonil zahteve koncertnega mojstra M. Hubada Občni zbor Evropa šteje po novejši štetvi 366,425.790 pre to postopanje, vsled katerega službe Odbor Glasbene Matice" obsodil hotel M. Hubad n je dotični sklep bivalcev ; vse armade štej 8,403.544 mož zstopiti nad 21 milij za slučaj vojne Za te vojake plačuje Evropa v mirovnem vsled tega odstopil. Občni zbor izvolil je nov odbor eljavil. času 5 miljard in 303 mi Novim predsednikom je bil dr. Ferjančič šajo 320 frankov. Državni dolgovi zna 116 milijard in 600 milijonov, torej pride na vsako glavo Kardinalom bo v kratkem kakor poroča n Slo frankov. Na Portugalskem pride na glavo državnega imenovan goriški knezonadškof dr. Jakob M dolga 794 frankov, na Nizozemskem 480, v Italiji 417, v Av Nekaj se pripravlja. Štajerski strij i dež šolski nad 364, v Belgij 350 v v zornik Zindler Nemčij 274 v Rusij 146 v 339, Turčiji na Grškem 334 137 in v Švici je te dni na tako čuden način inspiciral slo- 25 frankov. Redni letni državni troški venske paralelke na mariborski in na celjski gimnaziji, da se 583 milijonov ali 54 frankov od osebe, štajerski Slovenci boje, da vlada te paralelke namerava znašajo 19 milijard od praviti Zapuščina neke sirote. V Brnu je 17. decembra umrla neka Julija Hoffman, v 82. letu svoje starosti, je od ci j a 1899 Mestna hranilnica v Radovljici. V mesecu mar- občine dobivala 200 gld. letne podpore. — Po njeni smrti 146 strank vložilo 30 394 gld. 54 kr 36 strankam se 127 iz- strank vzdignilo 11.668 gld. 57 kr plačalo posojil 21 405 gld. stanje ulog 627.218 gld. 36 kr denarni promet 106.890 pa so našli v stanovanju 99 zlatov, 4000 gld. gotovine in v 40.000 v vrednostnih papirjih s kuponi. poslali gld. 86Va kr. Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani Človek in stroj. Statistični zavod v Berolinu je izdal pred kratkim podatke o vseh po svetu v obrtnem pro so metu Gospod veletržec in predsednik kupčijske rabljenih gibalnih silah. Velikanska zbornice v Ljubljani Ivan Perdan kot založnik užigal obrtne družbe množitev strojev Cirila in Metoda zopet 200 gld spada še le v zadnjih 25 letih. Štiri petine vseh na svetu sedaj delujočih strojev je bilo izdelanih v zadnjih 25 letih. Petru v Ljublj venski Bistrici 1 gld gld. 14 kr Prelovca v Idriji 4 gld. 31 kr Vesela družba pri sv. Avstro-ogerska premore nad 20.000 parnih kotlov in okoli Slavna posojinica v Slo- 4000 lokomotiv. Moč vseh parnih strojev nadomešča v Zjedin- nabiralnika v gostilni g. Frana jenih državah 9, na Angleškem 8, v Nemčiji 5 in v Avstro- Tuhinju gld Slavna posojilnica v Zgornjem Ogrski 2 milijona konjskih sil; vender je tukaj izvzeta moč gld iz nabiralnika niča v Poljanah sojilnica na Dolu 5 gld Gospod Egid Jeglič na Selu pri Březnici lokomotiv, kojih število znaša skupaj 400.000 in katerih moč 70 kr nabiralnika Gospa Helena Čadež, posest- je jednaka gld 50 kr Slavna petim milijonom konjskih sil. Parni stroji vsega po Iz dr. Čučkove zapuščine 70 gld sveta izvršujejo delo, za katero bilo potrebnih 2000 mili- Izvenakad. podružnica v Gradcu po g. Fr. Hrašovcu 80 gld ljudi j, tej priliki javljamo veselo, da družba Cirila jonov močij vsako žival. torej več kakor trojno število vseh delavskih na svetu. Stroji torej rapidno izpodrivajo človeka in 139 Loterijske srečke v Brnu dne 5. aprila t. 1 49, 25, 82, 7, 29 Na Dunaji dne 1. aprila t 68, 86, 8, 84, 81 V Gradci dne 1. aprila t. 1.: 83, 62, 58, 69, 46 n Naša straža" Tržne cene. Hišo s kovačijo in vrtom na prodaj. V večjem trgu na Slovenskem Štajerskem se bode v kratkem prodajala hiša s kovačijo in vrtom. Dobila se bo za okrog 3000 gld. Hiša je v dobrem stanu, jez pa celo nov. Zraven kovačije bilo V Ljubljani dne 29. marcija 1899. Pšenica 10 gld. bi lahko postaviti tudi žago. Kdor bi bil volje to lepo posestvo po 50 kr. 50 kr. gld. 20 kr., ječmen 7 gld, 80 kr., oves 6 gld. tako ugodni ceni kupiti, naj to naznani >Naši Straži«, ki bo v i ajda gld. 50 kr. i proso gld. kr., gld. 60 kr., leča 12 gld. kr., grah 10 gld. turšica kr., fižol vsem potrebnem dalje posredovala. 11 gld. 50 ki. Vse cene veljajo za 100 kilog.) Spoštovani gospod! Zalivali tako Vas. da sté mi poslali rstno zdravilo proti kašlj in prsni bolezni. Porabil sem jedno steklenico trpotčevega soka, kašelj in prsna bolezen mi je skoro prene hala. klenic Pošljite mi takoj še tri ste Vašega rstnega trpotce vejta soka, a zraven še tudi za vitka čaj štovanjem proti kašlj Z lespo Vaš hvaležni JAKOB SUPPAN V Divači. 19. oktobra 1897. Trpotčev Sait), kateri sok deluje (Spitzwegerich tako izvrstno proti kašlju, prsnim boječinam, hri-pavati, težkemu dihanju pa tudi za stare bolezni, dobiva se vedno svež v lekarni pri Zrinjskem, H. Brod- jovin, Naj Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. pazi vsakdo na varnostno znamka, ker samo tisti trpotčev sok je iz moje lekarne, ki ima na steklenici sliko Nikolaja Šubiča Zrinjskega, hrvatskega bana. Cena steklenici trpotčevega soka s točnim navodilom je 75 kr. Razven trpotčevega soka je dobro rabiti proti kašlju tudi planinski čaj. Cena jednega zavitka planinskega čaja proti kašlju je s točno poši-ljatvijo 35 kr. Oboje se pošilja vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj doda za poštni list in zabojček še 20 kr. Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN • ^ ' I J " ** Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Cénjeni gospod lekârnik! Pred kratkim časom sem naročil od Vas jedno stékleuico krepilnih švedskih kapljie, naredile so meni in mojim znancem tako dobro, da Vas moram za to dobro zdravilo nájtopleje zahvaliti. Blagovolite mi za moje znance še tri steklenice po 80 kr. po poštnem povzetju poslati. 8 spoštovanjem VID ZANIĆ. Modruš, dne 26. maja 1898. Zelo spoštovani gospod! Moja žena je iežala tri mesce vsled trganja in bolečin v kosteh. Precej, ko je začela rabiti Vaše »mazilo proti kostnim bolečinam« je vstala že čez tri dni, in danes hvala 8ogu, hodi. Zahva- Ijajoč se Vam za to izvanredno mazilo ostajam pokoren sluga Bartol Lisički. Strmec pri Stulici, 22. aprila 1898. Mazilo proti kostnim bole Prave krepilne švedske kap ljice delujejo izvrstno proti vsem činam (Fluid) je prav dobro zdra vilo proti trganju in zbcdanju v želodčnim bolečinam, popravljajo i kosteh, protinu, bolečinam v križu, prebavljenje, čistijo kri, želodec. Po teh kapljicah izginejo vse želodčne in črevesne bolezni, a dobi se dober apetit krepijo j proti prehlajenju, pri prepihu i t. d. Mazilo krepi oslabele žile in krepi Paziti znamko. je ker treba samo na tiste varnostno švedške stare ljudi, ki nogah. trpijo slabost na Vsaka steklenica mora imeti var- kapljice so iz moje lekarne, ki imajo nostno znamko sliko Nikolaja na steklenici sliko Nikolaja Šubiča | Šubiča Zrinjskega hrvatskega bana Zrinjskega, hrvatskega bana. » ker samo tisto mazilo iz moje Cena jedne steklenice krepilnih j lekarne, ki nosi to varnostno znamko švedskih kapljic s točnim navodilom je 80 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej, naj na steklenici. Cena jedne steklenice mazila proti kostnim bolečinam s točnim doda za poštni list in zabojček 20 krajcarjev. Lekarna Zrinjskemn H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. Naročila, katere znašajo 5 več, se pošiljajo poštnine prosto. gld. in navodilom je 75 kr. Pošilja se vsak dan po poštnem povzetju. Kdor pošlje denar naprej naj za doda še 20 kr. poštni list in zabojček Lekarna pri Zrinjskem H. BRODJOVIN Zagreb, Zrinjski trg št. 20. priporoča Blasnik-ova tiskarna v Ljubljani Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba: J. blasuikoyi nasledniki