Pobnranfe v Afriko. Anton Kramberger, misijonar. V začetiku julija 1933 me je ob neki priliki vprašal g. vizitator misijonarjev jug. province, ali bi bil voljen iti v Afriko. Ko sem celo zadevo dobro premislil, sem se odločil, da grem. Pripravil sem si potni list. V začetku meseca septembra sem še obiskal s prijateljem Ernestom rojstno faro sv. Urbana, se poslovil od bratov in sester in drugLh prijateljev in znancev ter se podal na dolgo potovanje, ki je trajalo z malimi presledki ravno tri mesece. Dne 12. septembra sem vzel slovo od bele Ljubljane. Ob osmih je oddrdral vlak proti Trstu. Na obmejnih postajah in Raikeku in Postojni so bili jugoslovanski in italijanski financarji zelo velikodušni. Približno ob tfeh popoldne se je vlak ustavil v Trstu. Hitro sem napisal par dopisnic s pozdravi prijateljem, se poslovil od znancev, ki ustavil vlaJk na pariškem kolodvoru. Tti je bilo malo drugačno življenje, kakor smo ga vajeni Slovenci na naših kolodvorih. Godba je igrala prav živahne koračnice. Vprašal sem nekega sopotnika, ki je bil velik šaljivec, zakaj tako slavnostno razpoloženje na kolodvoru. Odvrne mi: »To je na čast zastopniku Slovencev.« Na kolodvoru me je pričakoval brat Mlsijonske družbe lazaristov Romih, doma iz Pilštanja na Spodnjem Štajerskem, sivolas starček častitljive zunanjosti. V Parizu je že dolgo časa. Pripovedoval mi je marsikaj; ker pa imam to slabost, da kaj rad pozabim, sem sproti pozabil tudi pripovedano. Vprašal me je, ali sem kaj utrujen. — »Seveda sem«, sem mu pritrdil. »Vzemiva avto, da naju popelje k sv. Lazarju«. Tam je namreč glavna hiša Misijonske družbe lazaristov. Med vožnjo sem opazoval življenje in vrvenje, ki vlada po ulicah tega modernega Babilona. Z n.koliko neprij.tnimi občutki sem gledal ta dirindaj: avto pri avtu, vmes motorna fcolesa, smrad po dimu so pnšh na kolodvor, m vlak je zdr- benci hiše večinOma črne od tedral naprej proU Benetkam. Na P*Tga dima; ljudje hitijo z neko čudno na- staji Monfalcone me je čakal prijatelj glico na vse strani. Spomnil sem se le- i_ G_ri_kega. Ni mu šlo v glavo, zakaj JllTiji^mirnirmMt Sllov.nijeirskoraj se podajam na tako dolgo m tezavno . h . . domotJožje CeJ. pot. Kaj smo ti storili hudega, da nas,. p '. Mariborn I ..ihliani _n dru zapuščaž? Kdo te je tako razžalil, da1JU) FtuJU' Marii>oru. Ljubljam an dru- __ .... _•_ 4J..O AJ™n,,A.i'm si sklenil nas zapustiti? Odgovorim mu: Duša zlata, ne grem radi tega, ker bi me kdo razžalil, ali pa radi tega, ker bi n.kater_ grdo ravnali z menoj. Radi tega grem, ker želitn ubogim črncem tam v daljni Afriki pomagati in jih učiti boljšega življenja. Solze so nama zalile oči . . . Z Bogom, Karlo! — Z Bogom, Tone! Benetke, fcrasno mesto, postavljeno na hrastih, ki so rastli na slovenskih tleh. Ni bilo veliko časa za ogledovanje, ker je vlak stal samo eno uro. Mimogrede napišem par dopisnic dragim v domovini. Proti Padovi je vozil vlak z vprav divjo brzino, da se človeka skoro loteva bojazen. V Milan smo prišli vprav o polnoči. Občudoval sem ogromen kolodvor, ki je pokrit z velikansko železno streho. Kaj takega še nisem videl ne prej, pa tudi pozneje ne več. So pariški kolodvoi. tudi veliki, pa se mi je zdelo, da je milanski še večji. Še malo, in poslovili smo se od italijanskih sprevodnikov in fašistov, ki so spremljali vlak, in prišli na švicarska tla. Ko se je danilo, je vozil vlaik ob Ženevskem jezeru. Ob osmih zjutraj so prišli vljudni francoski sprevodnilii pregledat vozne listke, na poBtaji Valorbe pa so nas pretipali francoski financarji, če ni morda kdo vtihotapil kaj prepovedanega italijanskeB-a blaga. Pokrajina ob italijansko-francoski meji je zelo pusta in dolgočasna; tu pa tam je videti kakšno revno vas in po obširnih planjavah so se pasle inale Crede mršave in črne govedi. Le proti mestu Dijon se je pokrajina spremenila. Polja so skrbno obdelana in posajena s karfijolo in sladkorno peso. Kake pol ure pred Parizom sem videl ogromno radio-postajo s 17 po 100 metrov visokimi stebri, kateri ncfeijo radijsko anteno. Ob dveh popoldne se je gih mestih, ki so na slovenski zemlji. Človek ne zna prej ceniti svoje domovine, dokler ne pride med tujce. Da je to resni.no, sem tudi sam občutil. Pa sem odgnal neprijetne mdsli, katere so m_ nadlegovale, iker res niso primerne za misijonarja, ki hoče iti v daljne poganske kraje med ubogo ljudstvo, ki živi dostikrat v največjem pomanjkanju. Prva pot, ko sem prišel v hišo Sv. Lazarja, me je peljala na grob sv. Vincenca, ustanovitelja Misiion.ke družbe. Preteklo je že 273 let, odkar je umrl mož, ki je storil za tisti čas res čudovita dela, katera občuduje še današnji svet; mož duhovnik, ki se je dobesedno ravnal po reku: »Ne samo to, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan.« 0, ko bi današnji svet hotel vsaj mal_ tako ravnati, bi ne bilo t-oliiko gorja in bede, toliko solz in vzdihovanja, ker zemlja je bogata za vse. Žal, da so besede, ki jih je izustil italijanski zunanji minister ob priliki, ko je vstopila Italija v svetovno v.jno: »Sacro egoismo«, bile in so glavno vodilo velike večine današnjili zemljanov. Drugi dan sem obiskal kraj, kjer se je pred dobrimi sto leti prikazala Brezmadežna in izročila .loveškemu rodu svetinjico, kateri pravimo »čudodelna svetinja«. Milosti, katere je prejel bedni Adamov rod po tej svetinjici, se nc dado popisati. Dalje sledi.