Ej, ti  muren!
Ej, ti muren, črni muren,             Dozorela bo pšenica,
kaj se smeješ, kaj?                     pa požet jo bom prišel;
Li zato, ker moja mošnja           potlej pa prodal jo bodem,
prazna je, se smejcš, kaj?          polno mošnjo bom imel.
Ej, ti muren, črni muren,             Ej, ti muren, črni muren,
saj ti rad privoščim smeh!         boš se potlej še smejal?
Smej se, smej, da svetle solze    Ti brez domci bos se joM,
se prikažejo v očeh!                   z zlati jaz smeje žvenkljal . . .
Cvetko Gorjančev