GLAS Leto XLVII - št. 67 - CENA 80 SIT Kranj, petek, 26. avgusta 1994 Tudi avgustovske preiskave Sore pokazale zaskrbljujoče rezultate Sora ni primerna niti za zalivanje Sora tudi v začetku avgusta na tradicionalnih divjih kopališčih ni bila primerna za kopanje. Škofja Loka, 25. avgusta • Že lani sprejeti sklep, da naj bi bolj sistematično spremljali in analizirali primernost voda rek za-kopanje na Škofjeloškem, se je letos v celoti uresničil. Drugo vzorčenje vode Sore konec julija je pokazalo, da nikjer ni primerna za kopanje, na nekaterih mestih pa prav zaskrbljujoče onesnažena. Zadnji dež in ohladitve so sicer verjetno končale letošnje zelo vroče poletje in s tem tudi iskanje odrešilne ohladitve s kopanjem v rekah, zato ti drugi letošnji rezultati preiskav kopalne vode Sore v občini Škofja Loka ne morejo biti več v opozorilo kopalcem. So pa potrditev resnično zaskrbljujočega stanja, ki zahteva, da se politika komunalnih vlaganj v pogledu varstva voda temeljito spremeni. Dosledna je bila namreč ugotovitev, da se v občini Škofja Loka ne smejo in ne morejo izgovarjati na onesnaževalce iz drugih okolij - kot naprimer občine ob Savi - saj svoje reke v celoti onesnažijo sami. Več na zadnji strani! Prometna ureditev ob Bohinjskem jezeru Parkirnina - kazen ali nagrada? V prometni ureditvi, ki velja čez poletje ob Bohinjskem jezeru, je najbolj sporno zaračunavanje parkirnine hotelskim in penzionskim gostom. Bistvo spora je v tem, da je za nekatere takšna parkirnina kazen, za druge pa nagrada. Ribčev Laz - Če je za kirnine." parkirnine, ki jo zaračuna- ministrstvi za gospodarske V ministrstvu za gospo- vajo izletnikom (za parkir-dejavnosti ter za okolje in darske dejavnosti so radov- anje na parkiriščih v bližini prostor zaračunavanje par- ljiški občini predlagali, da jezera 600 tolarjev na mo-kirnine hotelskim in pen- takoj ukine pristojbino za torno vozilo in polovico zionskim gostom kazen za parkiranje motornih vozil, manj za parkiranje na bolj to, ker so se odločili dlje ki jo zaračunavajo hotels- oddaljenih parkiriščih). Po-časa preživeti v Bohinju, kim in penzionskim gostom, dobnega mnenja so v minis-občinski "minister" za turi- Vsakršno opravičevanje po- trstvu za okolje in prostor, zem Jože Cvetek zatrjuje biranja parkirnine s tem, da kjer ocenjujejo, da je odlo-drugače: "Stalnih gostov ne jc treba pokriti stroške ure- čitev Občine Radovljica v kaznujemo, ampak jih celo janja parkirišč, je po mnen- nasprotju z interesi dolgo-nagrudimo s kartico "Gost ju ministrstva nespreiemlji- ročnega razvoja območja ob Bohinja" in s 50-odstotnim vo Za to naj bl zadoščala Bohinjskem jezeru, popustom pri plačilu par- srC(]stva turistične takse in Nadaljevanje na zadnji strani strani 13, 14, 15 Miha Naglic Čez nebeški most Kako smo hodili čez zahodno mejo Gorenjske, po nebeškem mostu in na svete višave. »I RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 138.860,00 SIT ali 8054,00 SIT mesečno! Tel./F«x: 064/ 22 10 40 Gorenjska j* Banka * W d.d. Kranj Banka d posluhom Četrtošolci pri zaključnem izpitu. Prvi šolski teden bo kratek Šole so že oživele: ta teden so učenci opravljali popravne in zaključne izpite. Pouk se začenja 1. septembra. Bled, 24. avgusta - Tudi na srednji gostinski šoli na Bledu je lola oživela že ta teden. Blizu dvesto učencev je še opravljalo popravne izpite, 30 pa jih Je v jesenskem roku prišlo tudi k zaključnemu izpitu. Zadnji teden pred koncem počitnic so se iz šolskih poslopij umaknili tudi delavci, ki so opravljali obnovitvena in vzdrževalna dela. V Srednji gostinsko turistični šoli v Radovljici pa so gradbena dela ravno zdaj v polnem zamahu. Adaptacija starega dela zgradbe in gradnja prizidka, v katerem bodo nove učilnice in telovadnica, naj bi bili končani najkasneje do konca koledarskega leta. Dotlej pa bo več kot tisoč dijakov te šole, že zdaj vajenih gostovanja na številnih lokacijah, hodilo k pouku na dve osnovni šoli (seveda v popoldanski izmeni), ljudsko univerzo in stavbo gostinske šole na Bledu. • D.Ž. Gostinsko turistična šola v Radovljici je še brez strehe. Foto:G.Šinik ZASTAVUALNICA Koroška c. 41 Kranj, tel. :064/211-256 f prodA^A Trdih iN TEKOČIH GORIV NAJVEČJI SLOVENSKI DISKONT OBUTVE v kletnih prostorih prodajalne obutve PEKO DETEUICA-TRŽIČ. Otvoritev 29.8^994 Delovni čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure' Hi )\ I |'| M > SLOVENIJA IN SVET Bomba pred dvojezično šolo v Celovcu Nov teror nad manjšino Pri poskusu osnesposobitve bombe je ta eksplodirala in ranila tri policiste. Celovec, 25. avgusta - Včeraj zgodaj zjutraj so v Celovcu opazili, kako je neznanec odložil pred poslopjem tamkajšnje dvojezične osnovne šole tempirano bombo, ki so jo s takojšnjim ukrepanjem odstranili. Ko so bombo na letališču v Celovcu skušali onesposobiti, je eksplodirala in ranila dva policista lažje, enega pa huje. Storilca še iščejo. Včeraj ponoči okoli treh zjutraj je na letališču v Celovcu eksplodirala tempirana bomba, ki so jo policisti prenesli izpred dvojezične osnovne šole v Celovcu. Slučajna priča - upokojeni policist - jih je namreč opozoril, da je opazil, da je neznanec ponoči pred to šolo odložil nenavadni predmet, ko pa so si ga ogledali, so ugotovili, da gre za spretno (profesionalno) izdelano tempirano eksplozivno telo, ki so ga s posebnimi napravami na letališču rentgenizirali ter poskušali onesposobiti. Pri tem je prišlo do eksplozije, ki je lažje ranila dva policista, tretjemu pa odtrgala obe podlahti in hudo poškodovala oči. Iz bolnišnice so sporočili, da je sicer zunaj življenjske nevarnosti, da pa bo ostal invalid in le stežka mu bodo rešili vid. Po tem tragičnem razpletu je seveda v ospredju vprašanje motiva za podtikanje bombe, ki lahko napoveduje začetek novih terorističnih akcij, ki bi bile naperjene proti slovenski manjšini, ali pa pri tem nacioanalističnih vzrokov ni, kot to trdijo na avstrijski policiji. Dejstvo je, da si je manjšina za to dvojezično šolo dolgo prizadevala in da je vpis nanjo nad pričakovanji, na drugi strani pa se dogodek povezuje z valom terorizma, ki je bil najbolj odmeven po seriji eksplozivnih pisem pred nekaj meseci, nedavno pa je bila bomba podtaknjena tudi na graškem sodišču. Storilca, ki se je odpeljal z belim kombijem še iščejo, po grožnjah neki celovški veleblagovnici in Rdečemu križu s tujim naglasom, pa so poostrili tudi nadzor na mejnih prehodih z Italijo in Slovenijo. Sporni izvoz slovenske vojaške opreme So Avstrijci našo opremo "proučevali"? Novica, da je avstrijska carina zaplenila slovensko opremo namenjeno v Iran, bi skoraj prerastla v novo orožarsko afero, pa kaže, da so se zmotili. Novico, ki jo je moral iz ust avstrijskega kanclerja mesec dni po dogodku izvedeti sam predsednik Slovenije Milan Kučan na srečanju predsednikov srednjeevropskih držav, so sprva avstrijski mediji napihnili kot primer slovenskega tihotapljenja orožja, sedaj pa so, ko kaže v najslabšemprimeru na carinski prekršek, utihnili. Ker ere za proizvod visoke tehnologije, so poreklo opreme pripisali kar Ameriki. Pred mesecem dni so na dunajskem letališču Schwechat v zabojih, ki so zaradi svoje lepe izdelave vzbudili pozornost tamkajšnjih carinikov, odkrili deset elektronskih merilnih naprav za usmerjanje tankovskega ognja, ki jih je proizvedla Fotona, del nekdanje Iskre Elektrooptike v Ljubljani. Z izgovorom, da ta opreme ni pravilno carinsko opredeljena, in da je s tem kršen avstrijski zakon, ki zahteva tudi za tranzit vojaške opreme posebno dovoljenje, so opremo vredno dobrega pol milijona ameriških dolarjev zaplenili. Zanimive so bile prve novice o tem, da Slovenija tihotapi ameriško vojaško opremo, sai niso verjeli, da so lahko tako zapletene naprave z visoko tehnologijo izdelane pri nas, po drugi strani pa je posebej zanimivo vprašanje, kaj so mesec dni od dogodka pa do objave delali s to opremo. Na dan je namreč prišla skrivnost o tem, da bi take naprave želeli imeti na svojih tankih tudi Avstrijci, in možno je, da so opremo temeljito "proučili", kar ni nič drugega, kot industrijska špijonaža. V Fotoni trdijo, da so celoten posel izpeljali povsem po predpisih, da niso kršili nobene mednarodne prepovedi ter se čudijo, da še tudi do danes niso prejeli kakršnegakoli uradnega*obvestila avstrijskih oblasti. Pomenljiv je tudi molk avstrijskih medijev po začetnem "odkritju", ki kaže, da so se verjetno avstrijske oblasti nekoliko prenaglile. • S. Ž. Priprave na lokalne volitve Kranjski odbor SDSS vabi Gorenjke in Gorenjce na planinski telet na Blejsko kočo na Llpancl. Odhod bo v nedeljo, 28. avgusta 1994, ob 8. uri zjutraj izpred hotela Creina v Kranju in ob 8.30 iz Radovljice. Prevoz z avtobusom bo brezplačen. Vljudno vabljeni! Na desnici nesporazumi o sporazumu Že kmalu po objavi predloga sporazuma o skupnem nastopu na lokalnih volitvah, se je med strankami na politični desnici pojavila cela vrsta javnih pripomb in medsebojnih očitkov. Ljubljana, 25. avgusta - Ena osrednjih političnih tem postajajo kljub počitniškemu času priprave na lokalne volitve, čeprav prav o teh volitvah še ni nič znanega, saj so vezane na reformo lokalne samouprave. Ta pa se je, kot je znano, po neuspelem referendumu, hudo razdvojenem državnem zboru in odločitvah ustavnega sodišča znašla v slepi ulici. V teh dneh objavljeni predlog sporazuma o skupnem nastopu slovenske politične desnice na volitvah pa med strankami, ki naj bi sodelovale, vzbuja veliko pripomb in celo medsebojnih napadov. Predlog sporazuma, ki so ga pripravili v Socialnodemokratski stranki Slovenije in naj bi ga podpisalo kar sedem političnih strank: Socialdemokratska (SDSS), Slovenska ljudska stranka (SLS), Slovenski krščanski demokrati (SKD), Zeleni Slovenije (ZS), Narodni demokrati (ND), Liberalna stranka (LS) in Slovenska nacionalna desnica (SND), je zagotovo doživel največ pripomb pri obravnavi pri SKD, kjer so že v pristopu k sporazumevanju zahtevali drugačen način. Po njihovem mnenju naj bi bil to sporazum med tremi parlamentarnimi strankami (SKD; SDSS; SLS), ki naj bi nato odločale o tem, katere stranke naj bi se sporazumu še pridružile. Odločali pa naj bi o tem na lokalni (sedaj v večini občinski) ravni. Bistvo sporazuma je o tem, da naj bi podpisnice podprle skupne kandidate za župane, skupne kandidate za člane občinskih svetov v občinah, kjer se voli do enajst članov po večinskem načelu, ter skupne liste kandidatov v tistih občinah, kjer bodo volili več članov občinskih svetov po proporcionalnem (sorazmernem) načelu. V SKD poleg tega zahtevajo podporo njihovem videnju spremembe lokalne samouprave, predlagajo pa tudi, da naj bi na občinski ravni podpisovali posebne občinske sporazume o sodelovanju. Zahtevajo tudi, da se iz programov, ki naj bi bili pripravljeni pred volitvami, izločijo vsa vprašanja, ki so državnega značaja in pristojnosti, kandidate pa naj bi izbirali po sistemu javnih nominacij, kakršnih so se v tej stranki poslužili po ameriški vzorih že pri izbiri kandidata za predsednika države. Sodelujoče stranke naj bi se v javnosti vzdržale vsakršnih medsebojnih napadov, po usklajevanju sporazuma v dneh do konca avgusta pa naj bi ga podpisali v začetku septembra. Prav "predlog o nenapadanju" pa je v teh dneh in v prvih odzivih na pripombe SKD doživel največji poraz. Te pripombe so pri nekaterih strankah spro- žile plaz očitkov in napadov. Po tradiciji je bila med najostrejšimi Liberalna stranka, ki sploh meni, da ni nujno sodelovanje SKD, ki je s svojim sodelovanjem v vladi dvolična. "Zjutraj bi bili radi v kupleraju, zvečer pa želijo v klošter. To pač ne gre," je najbolj sočno menil Danijel Malenšek, ki je še dodal , da v Liberalni stranki sočustvujejo s člani SKD, ki da imajo takšno vodstvo. Hkrati je prepričan, da poskusi SKD, da razbijejo blok sodelujočih strank ne bo uspel. Zeleni Slovenije po mnenju sekretarja te stranke Rudija Meršaka z nekaterimi zadržki gledajo na oba predloga medstrankarskega sporazuma, saj nekatera določila zanje, ki dajejo prednost predvsem ekološkim vprašanjem, niso sprejemljiva. Zato je njihov interes pristopiti k sporazumu, kot je dejal, le delen. Na sodelovanju vseh sedmih strank pa bodo vztrajali po besedah predsednika Narodnih demokratov Marjana Vidmarja v tej stranki, ki še ocenjuje, da se s svojimi predlogi in pripombami pri SKD obnašajo, kot da bi želeli k sporazumu pristopiti naknadno. Če se ne bodo podredili pripravljenemu konceptu, bosta po njegovem mnenju o sporazumu odločali predvsem SDSS in SLS, volitve pa bodo pokazale, kolikšno podporo ima sedanje vodstvo SKD. Po mnenju Janeza Janše, predsednika Socialdemokratske stranke Slovenije, razumejo v SDSS predloge SKD kot pripombe na pripravljeni sporazum, ki jih je potrebno uskladiti med sodelujočimi strankami. Predlog o podpisu sporazuma samo treh strank se jim zdi politično nerazumen, zlasti še, ker imajo nekatere izključene stranke na terenu celo večji vpliv kot SKD in pri sporazumevanju sodelujejo že od samega začetka. Predlog sporazuma izvira že iz pomladanskega zborovanja proti korupciji, položaj stranke, ki se bo vključila naknadno pa bo, po njegovem mnenju, nujno drugačen, kot položaj prvotnih podpisnic. Največ prahu pa so dvignila mnenja Marjana Podobnika, predsednika Slovenske ljudske stranke, ki ie zahteval, da mora biti predvolilna koalicija "jasna in čista". Pri SKD so se odločili celo zahtevati pojasnila o očitkih, da njihova stranka "sedi na dveh stolih" - zagovarja eno koalicijo na državni ravni in se zavzema za drugo na lokalni. Kar večkrat je bilo jasno povedano, da bodo morali pri SKD razmisliti o nadaljnem sodelovanju v vladi, če bodo želeli sodelovati v desnem bloku na lokalnih volitvah. "Čas podpisa sporazuma" se bliža in ne nameravajo z njim odlašati. • Š. Žargi Kranjski župan opozarja na napačno razvojno politiko države Ne zapravimo si svoje nove države Spremembe srednjeročnega in dolgoročnega bi morale temeljiti na novi geostrateški študiji samostojne slovenske države. Kranj - Ker je počitniški čas, kranjski župan Vitomir Gros v posebnem pismu opozarja vlado, predsednika države, državni zbor, poslanske skupine in pristojno ministrstvo ter strokovne institucije na napake v predlogu sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Slovenije. Ne strinja se s predlaganimi "makror-egijami, zlasti pa gradnjo prometne infrastrukture v smeri jugozahod - severovzhod. kati v smeri Kranj - Škofja Loka - Tolmin, namesto tega pa se gradijo preštevilne pove- zemljevidu, zanemarjeni pa so logični priključki pomembnih naselij nanje. Skratka: le temel- zave (celo z Madžarsko) preko jita geostrateška študija stanja Ker dopustniški čas ne dopušča sklica občinske skupščine, je predloge novih sestavin prostorskega plana obravnaval le občinski izvršni svet, o tem pa je tekla razprava tudi na sestanku predstavnikov nekaterih slovenskih občin v Celju. Vitomir Gros se je odločil, da opozori na potrebo po temeljitejši proučitvi prostora Slovenije, za kar bi morala biti izdelana posebna geostrateška študija, saj se je položaj in vloga porameznih delov Slovenije po osamosvojitvi, po njegovem mnenju, bistveno spremenila. Opozarja, da ni mogoče govoriti o slovenskih makroregijah, pač pa so to lahko le zgodovinsko utemcl- Iene pokrajine, kot zelo kratkovidno pa ocenjuje izgradnjo prometne infrastrukture le v smeri jugozahod - severovzhod. Po umiritvi položaja na Balkanu se bo pokazalo, da so glavni prometni tokovi drugačni. Nujno bi bilo dograditi drugi tir gorenjske železnice, avtoceste, Kranj pa bi kot gospodarsko središče nujno potreboval prosto carinsko cono. Pozabili so na nujnost izboljšanja povezave s severno Primorsko, ki bi morala pote- Hrvaške. Prepričan je tudi, da izboljševanje prometnih vezi s Trstom nif v interesu Slovenije, pač pa bi'morali dati poudarek povezavi Kopra in Gorice. Opaža tudi, da se avtoceste grade bolj z ravnimi črtami po in razvoja samostojne slovenske države je lahko osnova za to, da s prenagljenimi posegi ne bomo povzročili propadanja te države, in da nas zanamci nc bodo nekoč poklicali za to na odgovornost. • S. Ž. Mladi forum Združene liste Festival za strpnost Mladi forum Združene liste socialnih demokratov bo v soboto na Bledu organiziral Festival za strpnost, s katerim želijo opozoriti slovensko javnost na vedno hujše oblike hujskaške nestrpnosti, ki se prenašajo k nam tudi iz Evrope. Zlasti boleči so pojavi, ko se napada prizadete in tiste, ki imajo manj možnosti braniti se, in opozarjajo, da je strpnost družbena vrlina in bogastvo. Festival se bo začel ob 17. uri v Festivalni dvorani z okroglo mizo, po 19. uri pa naj bi nadaljevali s kulturnozabavnim programom. Nagrajenci v naročniškem žrebanju "501 nagrada" (nadaljevanje iz prejšnje številke) V nagradnem naročniškem žrebanju prispelih kuponov iz Gorenjskega glasa - žrebanje je bilo minulo nedeljo, 21. avgusta, ob 21. uri na Gorenjskem sejmu - sta Alenka in Peter Pusar izžrebala: 52. • 61. nagrada (nakup v vrednosti 5.000 SIT v KOKRA Kranj): Ivan BERTONCELJ, Bistriška 13, Domžale; Ela LESKOVAR, Teren ska 5, Jesenice; Pepca HOČEVAR, Nedeljska vas 2, Kranj; Anton SOKLIČ, Bohinjska Bela 24; Jože VREČEK, Velesovo 45, Cerklje; Kari HOSTNIK, Zabukovje 17, Zg. Bcsnica; Frančiška POČKAJ, Ljubljanska 15, Kranj; Tone VILFAN, Zg. Bitnje 43, Žabnica; Vinko HAFNER, Godešič 93, Sk. Loka; Katarina KRISTAN, Selo pri Bledu 31, Bled; 62. - 63. nagrada (izdelki Al.MIKA Radovljica v vrednosti 5.000 SIT): Matjaž KOREN, Vrečkova 4, Kranj; Jakob JI It ŠIČ, Jelovška 8/a, Bled; 64. - 73. nagrada (nakup po izbiri v vrednosti 5.000 SIT v Komik.11 hm - blagovnica K t /I NAR Jesenice): Vinko REJC, Dašnjica K9, Železniki; Janez LOGAR, Pšenična polica 24, Cerklje; Peter NASTRAN, Dolenja vas 92, Selca; Angelca KEPIC, Utik 27, Vodice; Marjan MESEC, Rakovica 5, Zg. Bcsnica; Ivan MAKkt I J, Bohinjska Bela 121; Slavka ZUPAN, Staneta Žagarja 6, Radovljica; Grega III- KI M". Olšcvek 74, Preddvor; Marija LUŽNIK, Titova 2, Jesenice; Terezija KUK-ALT, Rupa 40, Kranj; 74. - 93. nagrada (gostinske storitve po izbiri v vrednosti 4.000 SIT v GOSTILNI JAMA v Šenčurju): Janez URANIČ, Okroglo 22, Naklo; Niko RIHTARSIC, Selške Lajše 26, Selca; Jaka ŽVEGEIJ, Prešernova 12, Bled; Nada POGAČNIK, Mladinska 10, Jesenice; Jani SNI DIC, Vrtna ul. 14, Križe; Jože PODGORŠEK, Cešnjevck 19, Cerklje; Dušan I I KI AN, Cesta talcev 14, Kranj; Stane LAH, Leše 51, Tržič; Marjan TUŠ F K, Smolava 14, Železniki; Franc VAVPOTIČ, Ul. prvoborca 5, Jesenice; Katarina OBII), Gobovce 7, Podnart; Alenka SLATENŠEK, Jezerska c. 54/a, Kranj; Ivan ZUPAN, Hudo 10. Tržič; Matjaž STRASNE K, Dcmšarjcva 14, Škofja Loka; Jože KOŠIR, Goli vrh 6, Gorenja vas; Ivan FAJFAR, Breg II a, Mavčiče; Stanko ZUPIN, Janka Puclja 3, Kranj; Jože BEŠTER, Sp. Bcsnica 12, Zg. Besnica; Marija HLEBČAR, Trboje 94, Kranj; Andrej STROJAN, Smlednik 39; 94. - 111. nagrada (nakup po izbiri v vrednosti 4.000 SIT JI ki O 11 IINA, Žclcznina Zaplol- nik Kranj): Brane ŽONTAR, Virmašc 60, Škofja Loka; Majda KRANJC, Mavčiče 124; I'ram ŠUMEČ, Cesta A. Travna 17, J esenice; Jožefa DRNOVŠEK, Ketcče 11, Školja Loka; Anton I* KI S 11 KI , Ljubno 74, Podnart; Illka REJC, Jcsenovec 3, Železniki; Franc ŠINK, Cirčc 21, Kranj; Jakob LANGUS, Črnivec 6, Brezje; Kozika PANJAN,Cankaricva 13, Bled; Anton EKZNOŽNIK, Pot v Skale 10, Žiri; Franc KOSEC, Goričane 69, Medvode; Franc k KM I I J, Grajska pot 6, Škofja Loka; Gabrijela ERŽEN; Brezje 7, Tržič. Nagrajenke oz. nagrajence bomo o prevzemu nagrade ali o načinu koriščenja obvestili se posebci po pošti. Objavo seznama izžrebanih za 501 (ilasovo nagrado v vrednosti več kot poldrugi milijon tolarjev v sejemskem naročniškem žrebanju bomo nadaljevali v torkovem Gorenjskem glasu rmliušk« politika: neodvisni nestrankarski jpolitično-informativni poltedtuk s poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega iveta: Ivan Bizjak / Direktor In glavni urednik: Mar*" Valjavec / Odgovorna urednica: Ixopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jclovčan, JoJ.e Kosnjck, lxa Mencinger. Stojan Saje, Darinka Scdei. Vilma Stanovnik Marija Volčjak (\cto Zaplotn* Danica Zavrl Zlebir, Andrej Zalar, Štefan Zargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: (iorazd Smik / Priprava za tlak: Media Art, Kranj / Tlak: Podjetje DI-LO TCR, Tisk časopisov in revij, I jublj»n' / l mlnt*i»n. naročnine, oglasno trienje: Zoiaova 1, Kranj, telefon: 223-111, teletu: 122-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku, uradne uf^ ("asooisno nodietie GORFNJSKI GLAS vsak dan od 7. do IS. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih Naročnina trimesečni obračun individualni naročniki imajo 2(1 odstotkov popusta Za tujino letna naročnina 140 DIM Oglasne storitve: r k asoj ism , »hijcijc Prometni davek po stopnji j odstotkov v c*ni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CKNA IZVODA: 80.00 SIT " KRANJ ______ ^ GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Odločitev radovljiškega izvršnega sveta Brez sprememb v prometni ureditvi Poletna prometna ureditev ob Bohinjskem jezeru bo nespremenjena veljala do sredine septembra. Radovljica - Ko je radovljiški izvršni svet v osrednji točki dnevnega reda ponedeljkove seje obravnaval za nekatere sporno poletno prometno ureditev ob Bohinjskem jezeru, je sklenil, da ureditve kljub predlogu ministrstva za gospodarske dejavnosti o ukinitvi parkirnine za hotelske in penzionske goste ne bo spreminjal. Po letošnji sezoni, ki se bo končala 15. septembra, bo proučil vse strani "organiziranega obvladovanja prostora" in začel s pripravami za prihodnjo sezono, v kateri pričakujejo še večji turistični obisk. Izvršni svet bo posebej razpravljal o turistični taksi in o porabi denarja, zbranega s parkirnino. Ker je ocenil, da je turistična propaganda Bohinja slaba, je iz redne proračunske rezerve namenili nekaj sredstev za prihodnjo sezono. Člani izvršnega sveta so se strinjali z informacijami, ki sta jih predsednik Jože Resman in član za področje turizma Jože Cvetek na sestanku na ministrstvu za gospodarske dejavnos- ti posredovala državnemu sekretarju za turizem Marjanu Jakiču, in so še enkrat (soglasno) podprli sprejeto prometno ureditev. Podpredsednik izvršnega sveta Srečo Vernig je 0 Miri - poslovna tajnost Izvršni svet nasprotuje ukinitvi javnega veterinarskega zavoda na Gorenjskem in organizacijski priključitvi zavodu s sedežem v Grosupljem. Poročilo o razmerah v podjetju Mira Radovljica je obravnaval kot poslovno tajnost. Za nove zaposlitve v Vzgojno varstvenem zavodu Radovljica bo do konca teta dodatno zagotovil še milijon tolarjev, sprejelpa je tudi osnutek odloka o mestnem prometu v občini, ki bo nadomestit začasno odločbo. Drevesa poškodovala šotora Izvršni svet je obravnaval tudi poročilo o neurju & avgusta letos. Veter je tak" rat na hotelu Astoria na Bledu odkril pločevinasto streho, dolgo 24 in široko 10 metrov. V Kontnem je strela udarila v električnega pastirja in povzročila manjši travniško gozdni poiar. NaparkirišČu Pristave na Bledu je veja padla na avtomobil nemške registracije. V avtokampu Zlatorog v Vkancu je veter izruval tri drevesa, ki so poškodovala dva šotora in ranila enega od gostov, ki so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico. Podrta drevesa so za več kot eno uro onemogočila promet po cesti Ribčev laz - Ukane dejal, da prometna ureditev ni sporna, saj deluje preventivno in zagotavlja določen razvoj; pisanje ministrstva pa po njegovem mnenju temelji na trditvah sporno dobrih bohinjskih gospodarjev. Jože Cvetek je prepričan, da je izvršni svet z uvedbo posebne prometne ureditve v Bohinju ravnal pravilno in da so bohinjski gostje ne glede na to, da morajo plačevati parkirnino, zadovoljni. Da se je del javnosti obrnil proti prometni ureditvi, naj bi bili krivi novinarji, ki pišejo neobjektivno in nasedajo enostranskim informacijam Alpinuma. To podjetje - je dejal Cvetek -nasprotuje prometni ureditvi iz drugačnih razlogov, kot jih navaja v pismu; ozadje pa sega v čas, ko je brezplačno prenesel poslovni sklad na HIT in je Občina temu odločno nasprotovala. Janez Zupan ni prepričan, da je veljavna prometna ureditev najboljša rešitev za Bohinj, zanesljivo pa je boljša kot nič. Dejal je tudi, da od zbrane parkirnine ni videti rezultatov in da bi se učinki morali pokazati. • CZ. Z zasedanja tržiškega izvršnega sveta Ljubelj z okolico bo lepše urejen Nekdanjo podružnico taborišča Mauthausen naj bi kmalu razglasili za kulturni spomenik. Tržič, 24. avgusta - Osnutek odloka o razglasitvi bo izvršni svet dal v obravnavo na septembrski skupščini. Odločil se je tudi za javno razgrnitev osnutka odloka o sprejetju ureditvenega načrta za Ljubelj in lokacijskega načrta dostopne ceste na t»mk«jšiiji mejni plato. Obenem je sprejel predlog komisije za oddajo nekdanje stražnice z zemljiščem pod Ljubeljem v najem podjetju TGT iz Tržiča. Odlok o razglasitvi podružnice koncentracijskega taborišča Mauthausen v Podljubelju za kulturni spomenik Čaka na potrebno politično voljo že od leta 1990. Strokovnjaki so medtem opravili precej restavratorskih del in izravnavo terena, je med drugim povedala predstavnica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Kranja med torkovo sejo tržiškega izvršnega sveta. Kot je naštela, spomenik sestavljajo ostanki jetniškega in nacističnega taborišča v enem delu ter spominsko obeležje nad cesto v drugem delu. Spomenik naj bi varovali Z najstrožjim varstvenim režimom, ki bi dopuščal le restavratorske posege, redno vzdrže- vanje in košnjo trave. V širšem varovalnem območju pa bi dovoljevali le dejavnosti, s katerimi bi ohranili značilni videz spomenika. Člani izvršnega sveta so predlagali, naj bi gradivo za obravnavo osnutka odloka na septembrski skupščini dopolnili z grafičnim prikazom meja kulturnega spomenika, v času javne razprave pa bodo morali preveriti še parcelne številke zemljišč v varovanem območju. V nadaljevanju zasedanja je tržiški arhitekt Nace Primožič pojasnil osnutek ureditvenega načrta za Ljubelj in dostopne ceste na mejni plato. Dokument upošteva že nastale spremembe pri Kompasovih objektih in razvojne načrte. Tako je predvidena izgradnja nove stavbe za špedicijo, carino, menjalnico in gostinstvo na menjem platoju, prizidka spodnje postaje žičnice za gostinstvo, garderobe in servis, prizidka k hotelu za restavracijo, igralnice, parkirne hiše, apartmajev z lokali in tako imenovane "Zelcniške gostilne" z apartmaji. Če bi uresničili izgradnjo igralnice in apartmajev, predvidevajo tudi izgradn- jo dostopne ceste na Ljubelj od magistralne ceste tik pred zadnjo serpentino po stari ljubeljski cesti k Bornovi graščini in naprej. Ob razlagi načrta je arhitekt Primožič ugotovil, da bi bilo smiselno razglasiti celotno področje pod Ljubeljem za krajinski park, k njegovemu urejanju pa pristopiti celovito. To bo potrebno zlasti zaradi zaščite tržiških interesov za ohranitev zeleniškega smučišča, so med drugim ocenili člani izvršnega sveta. Svoje pa naj bi povedali tudi domačini med javno razpravo o osnutkih ureditvenega in lokacijskega načrta. K lepšemu izgledu okolice spomenika pod Ljubeljem bo gotovo najhitreje pripomogla odločitev, da bo občina Tržič oddala nekdanjo stražnico podnajemniku Dušanu Korenu iz podjetja TGT. Kot napoveduje, bi že do zimske turistične sezone 1994/95 uredil okrepčevalnico v pritličju in prenočišča v etaži po standardih mladinskih hotelov, v prihodnjih letih pa bi v kleti opremili muzejski prostor in v pritličju prostor za turistične informacije ter zunaj igrišča za odbojko in tenis. • S. Saje Pred začetkom novega šolskega leta y Nova oddelka podaljšanega bivanja v Železnikih in Selcih Podaljšano bivanje v šoli kaže na to, da v družinah nimajo časa za svoje otroke. Loka, 25. avgusta - Razprava o nekaterih podrobnostih organi/aiije pouka v osnovnih šolah v občini Škofja I,oka na zadnji ScJi škofjeloškega občinskega izvršnega sveta jc pokazala, da so Pogledi na razvijanje podaljšanega bivanja v šolah ter uvajanja P^uka tujih jezikov v nižje razrede dokaj različni. Za pouk tujih Jetikov bodo zahtevali temeljite strokovne priprave in tako 0rRa»izaiijo, ki bo to možnost odprla vsem otrokom v občim. O na Splošna kritičnost, nez.ado-V()ljstvo in celo skepsa, ki Prevladujeta v razpravah Osnovnem izobraževanju ScJah škofjeloške vlade, kadar °WavnaVBJO osnovno šolstvo v °nčini, se jc pokazala tudi t(>krat, ko so imeli s tega Področja na mizi dve prošnji: PfOinJo za dodatne oddelke Podaljšanega bivanja na os-n°vm šoli v Železnikih, ter jj^olnjo za financiranje pouka tuJega jezika v 3. razredu Pjjpovne lole, I Ipozorjeno je p|0 da je v Sloveniji prav v **ni Sašu odprta javna potem-,k;i strokovnjakov o smislu zR<>dnjega uvajanja pouka tu-JcRa jezika v osnovne Šole, ker da tak pouk ni dovolj strokovno proučen, še manj pa so zanj zadostno usposobljeni učitelji. Osnovne šole imajo ponekod celo težave, da zagotavljajo zadovoljiv pouk angleškega jezika v razredih, kjer je ta pouk predpisan (od 5. do 8. razreda), zato obstaja bojazen, tla hi bil pouk v nižjih razredih slabo voden. Da ne bi zavirali tovrstnega napredka - nekateri člani škofjeloškega izvršnega sveta bi dali zadnjo besedo v narekovaj - so se odločili, da na financiranje pristanejo pod pogojem, da šole /agotovi|o kvalitetno izvajanje pouka na vseh šolah (tudi podružničnih!) v občini. in da projekt (kadrovski in organizacijski) pred začetkom izvajanja predlože. Sprva načelna razprava se je razvnela tudi ob prošnji za dva dodatna oddelka podaljšanega bivanja iz osnovne šole v Železnikih, v kateri so ocenili, da so naraščajoče potrebe po podaljšanem bivanju otrok v šoli odraz zaskrbljujočih trendov nadaljnega trganja otrok iz. družine. Čeprav ie bilo opozorjeno, da je celo internatski način šolanja splošen pojav in trend razvoja šolstva na Zahodu, pa smo vendarle slišali oceno, da se Slovenija, kjer se v oblike podaljšanega bivanja otrok v šoli vključuje preko 20 odstotkov učencev, s tem ne bi smela hvaliti, da je to zaskrbljujoč podatek, in da je v občini Škofja Loka še kar dobro, saj je ta odstotek skoraj petkrat nižji. Ker je na nova oddelka pristalo že pristojno ministrstvo za šolstvo, ki financira učitelje, so na plačevanje materialnih stroškov iz proračuna občine Škofja Loka pristali, hrano (kosilo) pa ob socialnih intervencijah plačujejo starši. Na koncu je bilo opozorjeno, da se ravnatelj, ki ni bil imenovan z njihovim soglasjem, nima pravice podpisovati kot ravnatelj, ne upoštevajo pa tudi dejstva, da ie bila šola preimenovana. • S. Žargi Dijaki in študentje Štipendije uživa polovica šolajočih Koliko dijakov in študentov bo v novem šolskem letu prejemalo štipendije, ta čas še ni jasno. Razpisni roki se iztečejo prve dni septembra. Kranj, 26. avgusta - Ob dejstvu, da je bil pred razpisom za štipendije v novem šolskem letu znižan vstopni cenzus, je pričakovati, da se število šipendistov ne bo znižalo. To se je namreč v zadnjih letih primerilo že dvakrat, tako da je bila potrebna zakonska intervencija, da se je gmotni standard študentov in dijakov ohranil. Šolajoča mladina prejema večinoma republiške štipendije, kajti kadrovskih je vse manj, obstajajo pa tudi štipendije za nadarjene. Po lanskih podatkih, ki jih je objavil Staistični zavod Slovenije, je štipendijo prejemalo 55,4 odstotka od 32.728 redno vpisanih študentov in 47,7 odstotka od 99.974 dijakov. Statistika govori o 65.685 štipendistih konec minulega koledarskega leta. Največ jih je uživalo republiške štipendije, in sicer 47.754 dijakov in študentov, 10.534 jih je pre- jemalo kadrovske štipendije (te so se v primerjavi z letom prej znižale za petino), 6526 dijakov in študentov pa je dobivalo Zoisove štipendije. Za štipendije so mesečno namenili več kot 660 milijonov tolarjev. Statistiki so izračunali, da je povprečna lanska štipendija znašala 10.059 tolarjev, sicer pa se to povprečje razlikuje od občine do občine. Kranjska povprečna štipendija, denimo, je lani znašala 8853 tolarjev. Štipendije, ki jih prejemajo bolj pridni in nadarjeni dijaki in Študentje, so kajpada višje. Povprečna Zoisova štipendija je mesečno navrgla v povprečju 17.593 tolarjev. Na Gorenjskem je po majskih podatkih prejemalo štipendije 6.185 dijakov in študentov, od tega 5.455 ali 88 odstotkov republiške, 26 dopolnilne in 704 (11 odstotkov) Zoisove štipendije. D.Ž. 90 let Planinskega društva Cerkno Zaljubljeni v svoje gore Porezen, 21. avgusta - Redko kje je čutiti tolikšno pripadnost svojim goram, kot je to prav med prebivalci Cerkna in okolice. Vsi, prav vsi, žive s svojim Poreznom, Črnim vrhom in sotesko Pasice, kjer stoji partizanska bolnišnica Pranja. Posebno pa s Poreznom, kajti ta je v njihovi okolici najvišji vrh, gora, na katero se povzpnejo vsaj enkrat na leto, če je pa le mogoče, pa večkrat. Nekaterim se poleti nedelja ne zdi nedelja, če ne skočijo še na Porezen. Lepa gora je to in tako njihova. Tu so zgradili že pred prvo svetovno vojno svojo kočo. Pod Italijo so jim društvo razpustili, njihovo kočo je zasedla vojska, zdaj pa imajo v preurejeni in nadzidani italijanski kaverni trdno gorsko kočo, redno oskrbovano, z okrog sto ležišči. Poletni pohod na Porezen v nedeljo je že spadal v okvir prireditev ob 90-letnici, praznovanje te visoke obletnice pa bodo zaključili oktobra v Cerknem s celovečernim koncertom planinskih pesmi treh pevskih zborov. PD Cerkno sodi med najstarejša planinska društva pri nas, saj je bilo ustanovljeno le enajst let za ljubljanskim. Po dovoljenje za ustanovitev društva so morali na kraljevo namestništvo v Trst. Prvi na- zasedle italijanske obmejne straže in jo popolnoma uničile. Po drugi svetovni vojni so se cerkljanski planinci lotili urejevanja italijanske kaverne na vrhu Porezna in po številnih adaptacijah in zbiralnih akcijah Ob 90-letnici PD Cerkno je bila na Poreznu v nedeljo, 21. avgusta, pisana druščina planincev in preživelih borcev NOB. -Foto: D.D. čelnik je bil Josip Rakovšček. V ustanovnem letu je društvo štelo 57 članov, ki so se vneto lotili dela. Že prvo leto so priredili veselico in označili poti na vse okoliške vrhove. Leta 1906 so se odločili za gradnjo koče na Poreznu, 11. avgusta 1907. je bila že odprta. Na otvoritev so prišli predstavniki vseh bližnjih in daljnih planinskih društev ter celo Čehi, Hrvatje, Tržačani in Goričani. 23. avgusta 1908 so odprli pot v sotesko Pasice; vklesana je bila v živo skalo. Na občnem zboru leta 1909 so prav Cerkljani predlagali združitev vseh društev v zvezo, ki naj bi imela sedež v Ljubljani. Prva svetovna vojna je društveno delovanje ohromila. Dostop na Porezen je bil mogoč le s posebnim dovoljenjem. Leta 1917 se je društvo sestalo prvič po italijanski zasedbi, 1922 pa so italijanske oblasti razpustile vsa društva na Primorskem, vsako delovanje je bilo prepovedano. Kočo na Poreznu so jim je v sredi osemdesetih let uspelo kočo nadgraditi, tako, da ima dom "Andreja Zvana -Borisa" danes sto ležišč. Seveda so na Porezen naredili tudi pot, tako da z gorskim vozilom pridete lahko vse do koče. In ne nazadnje: pri gradnji spominskih obeležij na Poreznu in v Jesenici, v spomin na boje tod v zadnji ofenzivi marca 1945, so seveda sodelovali tudi cerkljanski planinci. 1975. leta, ob odkritju spomenikov, so se odločili za zimski in poletni spominski pohod na Porezen. Desettisoči planincev so od tedaj že vpisani v pohodne spominske knjige. Planinski dom na Poreznu je dobro oskrbovan. Kot nam jc povedala predsednica PD Cerkno Katarina Filipič, bo dom vsak dan v tednu odprt do 15. septembra, potem pa vso jesen ob koncu tedna. Sicer pa ima dom zdaj tudi svoj mobitel. Vse informacije dobite po tel.: 0609-615-245. • - D. Dolenc KRATKE GORENJSKE Krajevna skupnost Lesce Priznanja za praznik Ljubno - Jutri, 27. avgusta, bodo v krajevni skupnosti Ljubno proslavili letošnji krajevni praznik. Ob 19. un bo v TVD Partizan Ljubno krajši kulturni program, podelili pa bodo tudi priznanja krajevne skupnosti zaslužnim krajanom in organizacijam za preteklo leto. • A. Ž. Slovesnost v Leskovici Gorenja vas - V Leskovici v krajevni skupnosti Gorenja vas v Poljanski dolini bo v nedeljo ob 15. uri pn osnovni šoli velika svečanost. Po nekajletnem uresničevanju programa izgradnje vodovoda Leskovica - Studor - Debeni - Srednje Brdo in izgradnji ter asfaltiranju ceste Kopačnica - Leskovica bodo proslavili uresničitev zahtevnega programa, pri katerem so poleg podpore občinskega proračuna sodelovali tudi krajevna skupnost m predvsem krajani z delom in prispevki na tem območju. Glavni pokrovitelj svečanosti v nedeljo v Leskovici bo SGP Primorje Ajdovščina. • A. Ž. Zeleno in čisto jezero Zbilje - V Turističnem društvu Zbilje pripravljajo prireditev pod naslovom Zbiljsko jezero zeleno in čisto. Ob sodelovanju Zelenih Ljubljane in Nogometnega kluba Jezero Zbilje bodo ob obali jezera v soboto, 3. septembra, ob 17. uri pripravili prireditev, izkupiček od nje pa bodo namenili za ureditev oziroma očiščenje obale in namestitev smetnjakov ob njej. V okviru družabne prireditve s srečelovom pa pripravljajo tudi delovno srečanje oziroma pogovore s predstavniki strank in poslanci državnega zbora. • A. Ž. Turistično društvo Preddvor Gremo na Jakoba Preddvor, 25. avgusta • V soboto, 27. avgusta, prizadevni člani Turističnega društva Preddvor s predsednikom Stanetom Arhom pripravljajo tradicionalno že šesto prireditev pod naslovom Družinski pohod na Jakoba. Po dveletnem premoru, ko so lani in predlanskim skupaj s TD Bela - Bašelj pripravili Kmečko ohcet pod Storžičem, so se tokrat s hotelom Bor odločili, da ponovno oživijo to pred leti priljubljeno prireditev. "Sv. Jakob je v zadnjih letih tudi sicer postal zelo priljublejna izletniška točka za manj zahtevne pohodnike. Zato smo se letos odločili, da že pred leti začeto tradicjio nadaljujemo. Uspelo nam je pridobiti kar nekaj sponzorjev, ki so prispevali nagrade za zares bogat srečelov, v društvu pa nas je ravno toliko zagnancev, da smo skupaj s hotelom Bor zdaj pripravili to prireditev," je pripovedoval sredi tedna novi predsednik društva Stane Arh. Prepričani so, da bo jim bo vreme naklonjeno. Če pa bi se le pokvarilo, bo pohod naslednjo, prvo nedeljo v septembru. "Družabna prireditev se bo začela ob 7. uri zjutraj s startom Družinskega pohoda na Jakoba v Podaku, kjer bo vsakdo lahko kupil srečko in jo na Jakobu oddal v boben. Ob 10. uri bo na Jakobu maša, točno opoldne pa bomo izžrebali pet nagrajencev in lepo nagrado za najštevilčnejšo družino, ki bo do takrat prišla na Jakoba. Nagrade bodo med drugimi na primer tudi izlet v Gardaland, četrturni polet z letalom in še vrsta drugih. Sicer pa se bo prireditev ob 13. un potem nadaljevala na terasi hotela Bor s srečelovom, fokloro, otroškim živža-vom in različnimi igrami," je predstavila program članica odbora Nada Arh. Sicer pa letošnji šesti Družinski pohod na Jakoba ni edina prireditev oziroma dejavnost društva. Tajnica društva Mirjani Pavlic pravi, da zavzetih članov, ki so pripravljeni brezplačno marsikaj narediti, v društvu ne manjka. "Letos so imeli očiščevalno akcijo, uredili smo spomenik, pleskali table oziroma oznake, sodelovali na razstavi cvetja in se vključili v projekt Slovenski šopek. Kupili smo tudi obleke oziroma narodne noše za dva para, jeseni pa načrtujemo tudi srečanje s sosednjimi Turističnimi društvi na kmečkem turizmu. Pa tudi sicer postaja Preddvor turistično spet vedno bolj privlačen za goste." Potem, ko so z lanskim izkupičkom od Kmečke oh-ceti uredili kamniti most k cerkvi v Predvoru in skupaj s KS financirali osvetlitev cerkve, z izkupičkom od sobotne prireditve načrtujejo zunanjo prenovo turistične poslovalnice v Preddvoru, ki je /daj odprta vsak teden dvakrat in v njej beležijo tudi vedno večji obisk domačih in tujih gostov. • A. Žalar Stane Arh, predsednik i Mirjam Pavlic, tajnica društva m Nada Arh, članica odbora Prometna ureditev do začetka šole V Lescah urejajo Begunjsko cesto, ki je med najbolj prometnimi in tudi nevarnimi v krajevni skupnosti. Lesce, 25. avgusta - Čez nekaj dni bo križišče pri banki v Lescah, ki je bilo že pred leti med uresničevanjem projekta med najbolj spornimi, saj ni bilo malo takšnih, ki so zagovornikom opredeljene projektne rešitve oporekali, dobilo povsem novo "prometno vlogo". V Lescah namreč v teh dneh urejajo severni del Begunjske ceste od križišča pred lipo do cestnega podvoza proti Hlebcam oziroma Begunjam. Prometna ureditev in varnejša pot za šolarje v severnem delu Lesc je bila glavna naloga, ki so si jo za letos zadali v krajevni skupnosti. Po projektu inž. Lunarja in strokovni razpravi, kjer je še posebej sodeloval policijski prometni inšpektor Ivan Demšar, so se v svetu krajevne skupnosti odločili, da z ureditvijo ceste in pločnika spremenijo tudi sedanji prometni red na Begunjski cesti. "Z začetkom šole bo cesta od križišča pri lipi proti Begunjam enosmerna, saj je na tem ozkem odseku do križišča pri zvoniku največ nesreč. Iz begunjske smeri pa bo v križišču pri zvoniku obvezno desno zavijanje, promet pa bo na ta način prevzelo sedanje križišče pri banki. Tako bo pred leti zgrajeno, in za nekatere zaradi velikosti sporno križišče, dobilo pomembno vlogo. Mislim, da se bo zdaj pokazalo, kako prav je bilo, da je bilo takrat proje-tirano in zgrajeno takšno križišče," ugotavlja predsednik sveta KS Lesce Bernard To-nejc, in hkrati poudarja, da ima veliko zaslug, da je uspela celovita rešitev te zahtevne naloge prav Andrej Čufer, član sveta KS, ki je zadolžen za komunalna vprašanja v krajevni skupnosti. Sama prometna ureditev z asfaltiranjem, obnovo in ureditvijo okrog pol kilometra cestišča in odsekov ter izgradnja pločnika od cerkve oziroma zvonika mimo šole do vrha klanca pri podvozu niti denarno ne bi bila tako zahtevna naloga. Vendar pa si je Andrej Čufer prizadeval in tudi uspel, da so se za celovito ureditev na J 3gPl J Bernard Tonejc, predsednik KS Lesce tem območju zavzeli tudi vsi upravljalci komunalnih naprav -od Elektro Žirovnica, PTT podjetja PE Kranj, Javnegapod-jetja Komunala Radovljica in izvajalca kabelske televizije. Zagotovili so sredstva , da se vse naprave položijo v zemljo oziroma v nanovo zgrajeno kabelsko kanalizacijo. "Ob podpori občine in up-ravljalccv naprav smo tako v krajevni skupnosti uspeli pri pomembnem projektu in do začetka šole nas čaka še natanč- Z novim prometnim redom pa bo ta del Lesc dobil tudi lepši izgled. na ureditev signalizacije, pri čemer bo novost tudi zavijanje v levo za vse, ki bodo iz Begunj skozi podvoz v Lescah nameravali v Radovljico. Na ta način bomo promet skozi Lesce tudi razbremenili." Prometna ureditev pa sicer ni letošnja edina naloga, ki jo imajo v programu krajevn e skupnosti. Franciju Ažmanu gre zasluga za ureditev Družbenega centra, kjer pa jih zdaj čaka tudi prenova centralne kurjave, ki bo veljala milijon tolarjev. Odločeni so, da tudi to nalogo opravijo, saj gre, kot pravi Bernard Tonejc, za zagotovitev pogojev za delo vsem društvom v krajevni skupnosti in za delo knjižnice. "Ureditev centra in oktobrska proslava ter postavitev spominskega obeležja v Hrasah Janezu Krsniku Prešernu sta nalogi, ki se končno tudi zoper-stavljata sedanji tradicionalni tržni ekonomiji, za katero se skriva brezdušnost in brezbrižnost za kulturne in dohovne Predvsem bodo imeli varnejšo pot najmlajši v šolo. vrline. Čas jc, da se začnemo vsi skupaj zavedati, da so vrednote življenja tudi še kaj drugega kot zgolj materialne na podlagi tržne ekonomije. Človek nenazadnje ne more biti zgolj in samo v spletu okoliščin tržne ekonomijje tehnološki višek kot kakšna odslužena pločevina." * A. Žalar Za pokopališče manjka denarja 18 milijonov za žarni zid Zaradi neugodnega zemljišča so se projekti pri izgradnji pokopališča na Dovjem spremenili in investicija se je podražila. Občina je zagotovila kredit. Mojstrana, 25. avgusta - Pred dvema letoma so v krajevni skupnosti Dovje -Mojstrana začeli pripravljati dokumentacijo za ureditev zahodnega dela pokopališča na Dovjem. Tam naj bi bili novi grobovi, obenem pa bi z obodnim kamnitim zidom pridobili zidne žarne grobove. Takšna ureditev naj bi zadoščala za nadaljnjih trideset let in se tako pokopališče ne bi več širilo. Krajevna skupnost je načrtovala, da bodo finančna sredstva dobili iz zakupa zidnih žarnih grobov, saj je bilo zanimanje za nakup grobov na dovškem pokopališču veliko. Krajevni skupnosti je obči- na že dodelila kredit v višini milijon in 500 tisoč tolarjev, del sredstev pa je zagotovila krajevna skupost s prenosom sredstev iz najemnine za poslovno stavbo. Vendar je za ureditev pokopališča zmanjkalo sredstev in so aprila letos najeli kredit pri Pctrolu Trgovina v višini milijon in 500 tisoč tolarjev za dobo treh mesecev, preostali del manjkajočih sredstev v višini skoraj 400 tisoč tolarjev pa so zagotovili iz lastnih sredstev iz pobrane najemnine za grobove za letos in s posebnim pispevkom, ki ga je v višini 2.000 tolarjev predpisal svet krajevne skupnosti za vse najemnike grobov na dovškem pokopališču. Tako so do junija Petrolu že vrnili milijon tolarjev kredita in poravnali dolg v višini 350 tisoč tolarjev obrtniku, ki je kamniti zid prekril s skodlami. Zaradi padca zemljišča je spomladi prišlo do spremembe prvotnega projekta, ki zahteva drugačno in dražjo izvedbo. Za dokončanje del torej potrebujejo okoli 6 milijonov tolarjev. Ker morajo zahodni del urediti še letos, na gradbišču imajo že sedem grobov, vnaprejšnjega zakupa žarnih enot pa ne morejo uresničiti, ker zid ni gotov, so izvršni svet skupščine občine zaprosili za dodatna sredstva in za odlog kredita. Izvršni svet se je na minuli seji tudi strinjal, da se jim odloži vračilo kredita v višini milijon 500 tisoč tolarjev in zagotovi kratkoročni kredit za izgradnjo pokopališča v višini 4 milijone tolarjev brez obresti. Obenem se bo pri rebalansu proračuna preučila možnost zagotovitve dolgoročnega in srednjeročnega Kredita v višini 4 milijone tolarjev ali dala garancija. Krajevna skupnost Dovje -Mojstrana DO kredite odplačala z najemnino, ki jo dobi za postore v stavbi krajevne skupnosti, z zakupom grobov in z zakupom žarnih grobov. Vsa investicija, vključno s hortikulturno ureditvijo, jc ocenjena na 18 milijonov tolarjev. • D.Sedej Po nesreči na Črnivcu Akcija za obnovo domačije KS Brezje se zahvaljuje vsem, ki pomagajo pri obnovi domačije na Črnivcu, ki jo je uničil požar zaradi strele. Brezje, 25. avgustu - Krajevna skupnost Brezje se zahvaljuje vsem krajanom za solidarnostno pomoč in zbiranje pomoči v denarju, materialu in delu pri odpravi posledic požara, ki ga je zanetila strela in prizadela domačijo Mihelič na Črnivcu 11 Predsednik sveta KS Bratje Jakob Langus, ki tudi zdaj z nekaterimi člani sveta vodi akcijo za pomoč in obnovo domačije, pravi, da gre le izredno hitu in zavzeti aknji gasilcev Brcz.ij, Mošenj, Be-gunj m Radovljico zahvala, da škoda ni bila še večja in da so v noči po požaru uredili najnujnejše. "Že naslednji dan smo lahko začeli z akcijo za obnovo. Takoj na so se odzvali tudi vaščani Črnivca. Po zaslugi tajnice KS Vike Kranjec pa je akcija potem za zbiranje pomoči stekla tudi po ostalih vaseh v krajevni skupnosti Brezje. Vesel sem, da so se krajani tako hitro odzvali in zato upam, da bomo še letos opravili najnujnejša dela,", je Ercd dnevi povedal Jakob angus, ki tudi sicer vodi celotno akcijo. Za obnovo lesene konstruk cije skrbi Andrej Arih in če bo vse potekalo po vnaprej dogovorjenem programu, bo rnli na usposabljanje, ena F° pri njej zaposleno medicina-," lestro Ano Sulterlič, da ob prodaji ortopedskih Pripomočkov tudi svetujeta Sanolaboi Mladink d o o *akoi se uradno imenuje nov a f*|ovina, ima na svojih policah f£*ln tisoi predmete* Lidija "adnik pravi, da pripomočke Za Stomo (i/pel|.mo črevo), Prs»c piole/e in picdlogc /a inkontinenCO (nekontrolirano odvajanje urina), ponuja celo edina na Gorenjskem. Sicer pa v njeni prodajalni dobijo pripO mOČke zase tudi astmatiki (nebulatorje, spirometre), matere z dojenčki, nepokretni bolniki. Dobijo se vseh vrst ledvični, grelni, klini pasovi, komolčniki, /apestniki, pa sani teim material, laboratorijska posoda, nočne posode, katetri, termometri, toplomeri, opoi niče, invalidski vozički, toihue /,i jiiv«) pomoč, nuni apoteke u evtomobiliste, motoriste, pod jetja Bolnikom i kucnimi luami ponujajo ustie/ne nogavice, onim s težavami pri krvnem (laku apaiate /.i merjenje pri liska Na policah je tudi nekaj higienskih pripomočkov in kli nično testiran.) kozmetika, pa velik izboi zeliščne lekarne Tudi zdravniške halje in druga oblačila sodobnih krojev in prijetnih materialov so na voljo, jia Otropedska obutev, zdrav niske torbe in še vrsta drugih i/delkov. Veliko ortopedskih pripomočkov dobijo pacienti na recept, torej brezplačno, zavod za zdravstveno zavarovanje pa podjetju nadomesti te stroSke. Včasih pacienti tudi doplačajo, če BC odločijo za katerega od pripomočkov nad standardi, ki jih določa zdravstvena /.iv.no Kmalu bodo v poslovni hiši na Stari cesti, ki jo namerava podjetnica dobro izkoristiti, deležni še širše ponudbe. V hiSi, ki Ie bila spočetka namenjena Lovinostrugarski delavnici in zato na občini še vedno tečejo postopldza spremembno namembnosti, bosta kmalu tudi bistro in piz.zenja (v slednji bo prostor tudi za nekadilce), da bodo ljudje laže počakati na posrežbo ali na sprejem pri /diavniku čez cesto. • D.Z.Žlebir Grenka izkušnja zakoncev Sejdič Zasebniki izkoriščajo delavce? Kranj, 26. avgusta • Zakonca Sejdič iz okolice Kranja sta si nabrala kar nekaj slabih izkušenj, ko sta delala pri zasebnikih. Slednjih seveda ne gre vseh tlačiti v isti koš, prav gotovo pa jih mnogo izkorišča pomanjkljiv inšpekcijski nadzor, ko zaposlujejo na črno, slabo plačujejo svoje delavce in jim ne priznavajo pravic, ki jim gredo z delom. "Zasebniki vabijo delavce, naj se pri njih zaposlijo, potem pa jim opravljenega dela ne plačajo. To je navadna kraja," sta prepričana Sejdičeva. Žena Cvetka je še spomladi delala v mariborskem zasebnem podjetju Pop trade. Čeprav je imela sklenjeno pogodbo o delu, je morala na plačilo čakati štiri mesece, pa ji še niso vsega plačali, pravi njen mož. Cvetka je namreč gluhonema in po njegovem prepričanju invalide delodajalci še bolj izkoriščajo. "Tudi zdaj žena dela pri zasebniku, vendar ima ta na srečo večji posluh za delavce. Sam pa imam tudi nekaj izkušenj z delom pri zasebnikih. V zadnjih osmih letih, kar ne delam več v družbenem podjetju, sem opravljal več priložnostnih del. Delal sem pri zasebniku, vendar mi konec meseca ni plačal. Prijavil sem ga na inšpekcijo dela, vendar plačila tudi potem ni bilo. V zvezi z ženinim delom sem bil tudi na policiji, vendar so mi dejali, da niso pristojni za te stvari. Kam naj se še obrnem, kdo bo temu stopil na prste? Naj delodajalca tožim? Sodni postopki se vlečejo nekaj let in kako naj tudi plačam odvetnika? Doslej sem dobival socialno podporo v višini 13 tisočakov, potem pa so mi na socialni rekli, naj si poiščem delo. Delo sem našel, toda zasebnik mi ne plača..." Kaj je nemočnemu (na črno zaposlenemu) delavcu storiti v takih primerih? Majda Maček Jančič, pravnica pri Svetu kranjskih sindikatov, pravi, naj se na vsak način takoj obrnejo na inšpekcijo dela, kjer postopki praviloma hitro stečejo. Imeli so tudi nekaj primerov zastopanja svojih članov pred sodišči, a tam stvari dolgo trajajo, spričo časovne oddaljenosti pa so kršitve tudi teže dokazljive. • D.Ž. Tabor v Marindolu pod lupo O letovanju ob Kolpi v presežnikih Kranj, 24. avgusta - Pri Mladem forumu v Kranju, ki je letos spet priredil tabor za mlade v Marindolu ob Kolpi, so v anketi poizvedeli, kako udeleženci ocenjujejo letošnje aktivno počitnikovanje. Sodeč po odgovorih so s programom, kakrše-nega so ponudili letos, na pravi poti. "Iz ankete, ki jo je izpolnila velika večina udeležencev, se vidi, da je bilo letos od 86 mladih kar 62 vključenih v različne dejavnosti, domala vsi pa v športe. Celo okrogle mize, ki smo jih letos prvikrat ponudili na taboru in na katerih smo obravnavali pretežno družinske teme, so privabile večino mladih. 64 jih je v anketi odgovorilo, da so se udeležili vsaj ene, 56 pa jih je ocenilo, da so tovrstni pogovori dobro dopolnilo aktivnemu počitnikovanju," nam je povedala voditeljica letošnjega tabora Alenka Kovšca. "Smo z dejavnostmi pretiravali ali jih je bilo ravno prav? 21 mladih v anketi pravi, da bi radi še več dejavnosti, 37 jih meni, da to ni potrebno. Dejavnosti je po mnenju večine ravno prav, 56 mladih pa si želi še kvalitetnejši program. Radi bi predvsem pouk računalništva, angleščine in podobno, vse z več in boljšimi pripomočki." Ko so povprašali po tem, kaj jim je bilo v dveh tednih taborjenja najbolj všeč, so dobili domala toliko odgovorov, kot je bilo tabornikov. Največ "točk" pa so si prislužile družabne dejavnosti, šaljive dogodivščine, kot je denimo kraja zastave, disco, prireditve, tudi okrogle mize. Slednje dokazuje, da si mladi želijo pogovorov in da tovrstnega druženja niso jemali kot neprijetne obveznosti. Večini je bilo še posebno všeč, da se je neprestano kaj dogajalo. V anketi so mladi ocenili tudi delo vodičev (večina od super do ocene dobro) in hrano (61 zadovoljnih), na koncu pa pripisali tudi svoja sporočila organizatorjem tabora. Slednja so večidel izražena v super-lativih, kar je napotek, da so organizatorji tabora na dobri poti. Letošnji tabor, ki je trajal dva tedna in so zanj mladi prispevali protivrednost dvestotih mark, je sofinanciral tudi vladni urad za mladino. Na to podporo Mladi forum iz Kranja računa tudi vnaprej. Razmišljajo pa tudi, da bi tabor v Marindolu ne ostal edini, temveč bi podobne počitniške točke raztresli širom po Sloveniji. • D.Ž. Nadškofu priznanje Rdečega križa Ljubljana, 23. avgusta - Na obisku pri ljubljanskem nadškofu in slovenskem metropolitu dr. Alojziju Šuštarju sta se mudila predsednik Rdečega križa Slovenije dr. Alojzij Brus in generalni sekretar te organizacije Mirko Jelenič. Nadškofu in metropolitu sta izročila najvišje priznanje Rdečega križa Slovenije, listino o častnem čanstvu RK Slovenija, s katero ga ie imenovala generalna skupščina te organizacije. Dr. Alojzija Šuštarja sta seznanila tudi s programi dejavnosti humanitarne organizacije na socialnem področju in težavah ob potrebah za tovrstno pomoč v naši državi, o problematiki beguncev in ljudeh, prizadetih v naravnih in drugih nesrečah. • D.Ž. Sejem rabljenih učbenikov Kram, 26. avgusta - Prihodnji petek in soboto, 2. in 3. septembra, ko bo v šolah že dokončno znano, kateri učbeniki so potrebni, bo v Kranju spet sejem rabljenih šolskih knjig in potrebščin. Prirejata ga Občinska zveza društev prijateljev mladine in Center za socialno delo Kranj. V petek se bo sejem v avli kranjske občinske skupščine začel ob 12. uri in bo trajal do 17. ure, v soboto pa bodo prodaji in nakupu učbenikov namenili čas od 9. do 16. ure. Letos so takšen sejem že imeli, in sicer ob koncu šolskega leta. Tedaj so šolarji in starši prelagali, naj ga na jesen ponovijo, saj tedaj v šoli dobijo še zadnja navodila, kaj vse potrebujejo za novo šolsko leto. Na sejmu bo zagotovljeno tudi svetovanje in pomoč pri izbiri in odkupu knjig. • D.Ž. Magična datuma 5. in 30. september Izteka se razpisni rok za štipendije Kranj, 26. avgusta - Prve dni septembra se dijakom izteče razpisni rok za republiške štipendije za novo šolsko leto, študentje pa imajo čas, da oddajo vloge še do 30. septembra. Za Štipendijo lahko prosijo slovenski državljani ali tisti, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno bivanje, redno vpisani v srednje, višje in visoke šole. Letošnji cenzus znaša 26.500 tolarjev. Toliko namreč sme znašati dohodek na družinskega člana, če se prosilci šolajo v domačem kraju. Cenzus za tiste, ki se šolajo izven kraja bivanja, pa je 34.500 tolarjev. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Galeriji Prešernove hiše je ob umetnikovi sedemdesetletnici na ogled pregledna razstava akad. slikarja Albina Polajnarja Krajine 1956 -1994. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstava akad. slikarjev Janeza Kneza in Henrika Marchela, ki ju je pripravil Loški muzej. V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin je na ogled samostojna razstava Matjaža A mola. JESENICE - V galerijskih prostorih Kosove graščine]e na ogled razstava starih grafičnih listov z naslovom Promet. V rszstavnem salonu Dotik je na oled spominska razstava likovnih del soustanovitelja likovnega kluba Toneta Tomazina.V bistroju Želva si lahko ogledate razglednice Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Vid Černe z barvnimi fotografijami iz kolekcije Tu smo doma . MOJSTRANA - V prostorih Planinske muzejske zbirke je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. V pizzeriji Bistr'ca pa si lahko ogledate lesoreze na riževem papirju iz Nepala. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica, BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik akad slikarja Franceta Slane BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj.V hotelu Toplice je, na ogled razstava akad. slikarja in grafika Lojzeta Spacala iz Trsta. ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Janez Justin slike na temo Narava. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara je na ogled razstava ročno izrezljanih lesenih modelov za loški kruhek, delo Petre Plestenjak - Podlogar. V Mali galeriji Žigonova hiša si lahko ogledate prisrčne kreacije mladih ustvarjalcev počitniške likovne delavnice pod mentorskim vodstvom Jasne Vastl. V galeriji Loškega gradu razstavlja akad slikar Dušan Filipčič.V okroglem stolpu je na ogled razstava Oblačilna kultura na Slovenskem. V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava ob 100-letnici prve javne električne razsvetljave v sk. Loki. Člani fotokluba LTH se v menzi LTH predstavljajo z novimi fotografijami na temo Utrip '94. V kava baru Ami v Dorfarjah razstavlja fotograf Janez Pipan. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. V Paviljonu NOB pa so razstavljeni obnovljeni gasilski predmeti. MENGEŠ - V galeriji Mežnarija je na ogled razstava fotografij Andreja Žigona z naslovom Upanje tega in onega sveta. Izšla je druga številka muzejskega časopisa ZAPISI IN NAPOVEDI Jesenice - Pretekli teden je Muzejsko društvo Jesenice izdalo drugo letošnjo številko Muzejskega časopisa. V njem obljavljajo program društva do konca leta, program razstav v Kosovi graščini ter dva zapisa z muzejskih popotovanj. Tako bo na prvem muzejskem večeru, ki bo v sredini septembra, arhitektka Špela Kuhar ob diapozitivih predavala o ureditvi degradiranega območja znotraj kompleksa opuščene železarne v središču Jesenic. Nato se bodo člani društva odpravili na poldnevni sprehod okoli Begunj pod vodstvom Janeza Meterca, oktobra pa bo imel v dvorani Kosove graščine prof. Ferdo Šerbelj uro umetnostne zgodovine. Novembrski muzejski večer bo posvečen hribom in fotografiji. Marko Pogačnik bo odkrival alpski svet na barvnih diapozitivih. Sicer pa bodo marskikoga zanimali dnevniški zapisi Mire Novak, ki jc z muzejskim društvom to poletje odšla na Koroško, obiskat kraje, pomembne za slovensko zgodovino. Na pot okoli Begunj člane društva s svojim člankom že sedaj pripravlja Janez Meterc, sicer pa so se s kratkima zapisoma v društvu spomnili še dveh svojih pokojnih sodelavcev: čana društva Janeza Jenka in Slavice Osterman, umetnostne zgodovinarke in etnologinje, ravnateljice jeseniškega muzeja, ki je ves čas sooblikovala delovanje Muzejskega društva Jesenice. M.A. AFS FRANCE MAROLT V ARGENTINO Akademska folklorna skupina France Marolt je pred kratkim izdala novo programsko knjižico, kjer so predstavljeni vsi spleti slovenskih ljudskih pesmi in plesov, ki sestavjajo šest ur neprekinjenega programa. Sicer pa se jc skupina prejšnji teden vrnila z gostovanja na Mednarodnem folklornem festivalu v Neustadtu v Nemčiji 1 j.i so jih v petindvajsetletni zgodovini festivala povabili že četrtič, na njem pa je nastopilo več kot štiristo gostov in dvanajstih držav. Skupina po uspešno izvedeni petinštiridesetletnici decembra lani in po številnih letošnjih nastopih po Sloveniji in zamejstvu, napoveduje tudi odhod na enomesečno gostovanje v Argentino, kjer bodo nastopali za slovenske rojake v Buenos Airesu in na Mednarodnem folklornem festivalu Argentina '<Ž4 v Santa Peju. Tja se predvidoma odpravljajo v začetku oktobra. M.A. Poletna šola za staro glasbo v Kranju NOVO ZNANJE NA STARIH INSTRUMENTIH Kranj, 23. avgusta - V kranjski Roženvenski cerkvi je bil v torek zvečer zaključni koncert učencev prve poletne šole za staro glasbo, katere pobudnica je Mojca Zapolotnik, mentorji pa člani ansambla Gallus Consort iz Trsta. Šole, ki je trajala od 11. do 23. avgusta, se je letos udeležilo 18 učencev iz Kranja, Maribora, Idrije, Zagreba in Trsta. Podobno šolo so v Kranju, sicer v mnogo manjšem obsegu, organizirali že lani, in ker je bilo zanimanje za tovrstno izobraževanje veliko, je tokrat v Kranj lahko prišlo skoraj dvajset mladih glasbenikov. Ti so v glavnem delali po skupinah m si tako pridobivali novo znanje na starih instrumentih kot so prečna baročna flavta, kjunasta flavta in viola da gamba. Njihovi mentorji, člani ansambla Gallus Consort, vsi tržaški Slovenci, so bili Dina Slama, Irena Pahor in Miloš Pahor. Kot je povedal Miloš Pahor, je bilo letos v kranjski glasbeni šoli, kjer je pouk potekal, sicer bolj živahno kot lani, kar pa dela nikakor ni oviralo. "Delali smo enako kot lani, le z več učenci. Ubrali smo neko srednjo pot. Z učenci sicer delamo različni ljudje, toda vsi smo člani istega ansambla, tako da lahko rečemo, da imamo nekaj osnovnih skupnih potez, po drugi strani pa vsak daje učencem nekaj povsem svojega. In najljubše bi mi bilo, če bi se tako tudi nadaljevalo. Prevelika množičnost in preveč različnih smeri bi prav gotovo vodila v površnost slabšo kvaliteto, po Učenci poletne šole za staro glasbo so znanje, pridobljeno v enem tednu dela s člani ansambla Gallus Consort predstavili na koncertu v Roženvenski cerkvi. drugi strani pa tudi prevelika specializacija na eno samo temo v določenem smislu lahko takšno šolo osiromaši. Enotnost različnosti je cilj, ki mu tukaj skušamo slediti. In predvsem poudarjamo pomembnost tistega, kar vsak posameznik vloži v glasbo. Seveda je pomembna tudi tehnika, vendar glasba zahteva več kot le to." Stara glasba se tako v svetu kot tudi pri nas vedno bolj uveljavlja in ne nazadnje bi tudi poletno šolo za staro glasbo v Kranju lahko razumeli kot odsev na letos že dvanajsti festival stare glasbe v Radovljici, saj so prav na otvoritvi te prireditve nastopile flavtistke ansambla Camerata Carniola pod vodstvom Mojce Zaplot-nik. "Vedno več je plošč z avtentičnimi posnetki starih skladb, kar olajšuje dostop do tovrstne glasbe," pojasnjuje veliko zanimanje za to zvrst glasbe Miloš Pahor. "Predvsem pa se mi zdi, da je zanimanje za staro nasploh povezano s splošnim napredkom družbe. Lahko bi rekli, da je stara glasba najbolj uveljavljena in poslušana prav v najbolj tehnološko in industrijsko razvitih družbah. Morda zato, ker jo lahko razumemo tudi kot povratek nazaj k naravi; približuje se ljudski glasbi in je kontrast modernim, kričečim instrumentom, ki zaradi svoje glasnosti nemalokrat celo ogrožajo naše zdravje. Stari instrumenti so narejeni po meri človeka, bližji so mu, in če pogledamo povsem konkretno, vidimo, da so njihovi zvoki človeškemu govoru veliko bližji kot zvoki večine modernih glasbil. Zato sem Erepričan, da ljudje, ki živijo v rupnem mestnem okolju, staro glasbo razumejo kot povratek k naravi." In ker je Miloš Pahor poudaril, da želi udeležence poletne šole za staro glasbo vzgojiti v prave glasbenike, ki bodo glasbo čutili in razumeli, ie v okvir predavanj postavil tudi tri koncerte v Roženvenski cerkvi. Najprej sta na samostojnem koncertu pretekle nedeljo nastopila flavtistka Irena Pahor in kitarist Marko Feri, dan za tem pa še Gallus Consort in Camerata Carniola, najprej vsak posebej in potem skupaj pod dirigentskim vodstvom Dine Slama. Torkov koncertni program je obsegal kar osemindvajset točk, na katerih so nastopili vsi udeleženci prve poletne šole za staro glasbo. V prijetnem okolju roževnenske cerkve jih je občinstvo toplo pozdravilo. • M.A., foto: Gorazd Šinik Ob zaključku festivala Radovljica '94 FLAMSKI KVARTET IN LA F0LIA Z dvema več kot odličnima koncertoma ansamblov FLAMSKI KVARTET KLJUNASTIH FLAVT (Vicr Opn Kij, Amsterdam) in LA FOLIA (Firenzc) seje v Radovljici zaključil letošnji prav tako več kot uspešni 12. festival zgodnje glasbe RADOVLJICA 94. Humski kvartet kljunastih flavt (Vicr Op'n Rij) Zvočnost Flamskega kvarteta kljunastih flavt jc izzvenela v atriju radovljiške Graščine v vsem orgelskem plenu. Ansambel štirih izvrstnih pihalcev se je predstavil najprej z odličnim instrumentarijem, kopijami renesančnih in baročnih kljunastih flavt v najrazličnejših uglasitvah: od sopranistke, preko sopranske, altovske, tenorske, baritonske, basovske in do pri nas prvič predstavljene kontrabasovske kljunaste flavte. Vsi štirje instrumentalisti jih igrajo izmenjajc, zdaj ene, zdaj druge, v skupnem ansam- beltkem z.vencnju pa je njihovo igranje na najvišji možni ravni kvartetne soglasnosti. Pa najsi gre pri tem za izvirno ali prirejeno glasbo italijanskih in angleških mojstrov od 16. do 18. stoletja. Kako tudi ne, saj je ansambel vendarle prišel k nam iz. domovine zgodnje glasbe in še posebej iz domovine kljunastih flavt. Poleg odlične igre izvirnih del skladateljev Menila, Castella, Roscnmullerja, Baldvvina, Bvrda in Lockcva, so še najbolje zablesteli v priredbah del popularnih skladateljev Fresconaldija, Bacha in Vivaldija. Ansamblov nastop se je razpotegnil v krepki dve uri in še čez, kajti po "uradnem" Tretji Aljaževi dnevi V PRIČAKOVANJU OKROGLIH OBLETNIC Dovje - Mojstrana, 26. avgusta - Danes ob 20. uri se v KUD Dovje / okroglo mizo začenjajo tretji Aljaževi dnevi, ki jih prireja Turistično društvo Dovje Mojstrana v sodelovanju z ostalimi društvi Tovrstna prireditev kaže, da se v kraju dobro zavedajo velikega pomena osebnosti Jakoba Aljaža tako na področju planinstva m glasbe kot tudi na področju duhovništva Okrogla miza o Jakobu Aljažu, ki jo bo vodil prof Stanko Klmar bo nedvomno na strokovno zavidljivi i.oiu saj bodo sodelovali ljudje, ki o delu m življenju nekdanjega dovfikega župnika res veliko vedo: dr.Tone Stiojin, g Matija Remšc, g Janko l<-i amen, g. Janez Bizjak, g. Jože Urbanija, g. France Urbanija, g. Avgust Delavec ter g France Voga. Ostale prireditve se bodo zvrstile v soboto in nedeljo tako bo v soboto ob 20. uri na Dovjem koim it pevskih zborov, na kateiem bo nastopil tudi baritonist Jaka Jerasa, v nedeljo bo ob 16 uri v Vratih sv maSa, poleg tega pa si bodo obiskovalci lahko ogledali fotografsko razstavo v KUD Dovje ter slikarsko razstavo "Vrata 1W4" v prostorih Triglavske muzejske /bitke Vse skupaj pa bo letos potekalo v pričakovanju prihodnicgl leti ko bodo obeležili 1S0 letnico Aljaževega rojstva in UM) letnico postavitve Aljaževega stolpa na Triglavu • E. (»rudnik delu njihovega nastopa je sledilo še kar pet dodatkov, v katerih so se vsi štirje člani ansambla izkazali kot izvrstni improviza-torji, ne le poustvarjala, pač pa tudi ustvarjalci, s priredbami del Bacha, Montija, Beethovna in Sraussa pa so segli prav do glasbe današnjega časa. La Folia V primeru italijanske plesno glasbene skupine La Folic jc šlo za neke vrste zaključni spekta-kcl, ki so ga za uvod letošnjega 12. festivala RADOVIJICA'94 z naslovom: "Vaša gnada! Godci čakajo!" zmogli domačini -Radovljičani kar sami. Ansambel jc nastopil v zasedbi štirih plesalcev in tričlanskega instrumentalnega ansambla. Vsi skupaj pa so pod vodstvom plesalke in koreografske rekon strukcije renesančnih in baročnih plesov. Z odrskim spektaklom, ki nosi naslov "Norčije plesa", nas je skupina vrnila v Čas veselega plesnega razpoloženja Francije v 1 / in IK sioletju. Kajti že leta 1661 je bila v 1'aiizu pod Ludvikom 14 ustanovljena kraljeva akademija za glasbo m ples z namenom, da v glasbenih delih popularizira vlogo plesa. Tako so dobili plesalci priviligirano vlogo na dvoru. Počasi so se začele oblikovati prvine in tehnične veščine te zvrsti, ki jih omenje na skupina goji še danes Na osnovi ohranjenih popisov koreografij pa nam je lahko I a H )1 IA s plesom, glasbo, i/vn nimi kostumi in instrument.u ijem kljunaste ll.ivte, baročne oboe, viole da gamba in čembala pričarala razpoloženje sveta, ki je sicei daleč, a ga lahko spel podoflvljamO v učinkovitem jeziku njegove predstave. Glasba je bila tokrat vRadovljici malce v ozadju, čeprav so se trije instrumentalisti dovolj potrudili. Tako so njihovi glasbeni stavki del skladateljev Coupcr-ina, Camprc, Foruuerava, Lul-Ivja, Maraisa in Phildorja kar klicali k plesni dopolnitvi njihove glasbe. Ob njihovi igri so tako le štirje plesalci na dobrih šestnajstih kvadratnih metrih priložnostnega prostora v rekonstrukciji koreografije Flavie Sparapani in Glonic Oiordano odplesali ves blišč in bedo takratnega in današnjega plesnega izraza. Plesalci Knrica Bizzari, Massimo Gelli, Gloria (iiordano in Flavia Sparapani, pa so v izjemno domiselnih kostumih res polno zaživeli v naši ladovljiški graščini. Morda ies ni tako daleč nazaj čas, ko seje podobni tpektakel tam tudi odvijal, kajti Zoisov krog, v katerem je bil tudi Radovljičan Anton Tomaž Linhart, je pi.iv tako poznal podobna gostovali ja italijanskih gledaliških i'1 glasbenih skupin kot naš sedali ji festival Za I.a Folio lahko torej /akličemo: "Vaša gnada. godci so odšli!" Ljubljanska konecitna agencija Klemen Ramovš Management, ki jc spet organizirala letošnji 12-kstival RADOVLJICA '94, p« si skupaj / vsemi linancerji publiko mane roke. Kajti letošnji posel je vsekakor uspel! vsaj kar se tiče umetniške vudnosli festivala. Še vci >1' letos jim klice Radovljica le I 1 festival, kajti takrat se bo v Radovljici ob že napoved.un'1 obletnicah MJO letnici imrti A- I 1 mharta. 500 letnici mcit« 700 letnici radovljiške župnij1' s\ Petta spet godlo m |>lrs.il*' R K. Starši že dirjajo za šolskimi knjigami Premoženje za šolske knjige in zvezke Od minulega tedna so v knjigarnah učbeniki za novo šolsko leto. Kdor nima druge izbire, kot da svojemu šolarju kupi vse novo, bo moral seči globoko v žep. Najdražji komplet učbenikov za sedmošolca stane kar 23 tisočakov. Na srečo je letos država iz šolskega tolarja začela polniti šolske učbeniške fonde, kjer bodo šolarji prišli do učbenikov za manj kot tretjino njihove cene. Večina staršev si danes ne more več privoščiti, da bi otrokom kupila vse nove učbenike. Otroci bodisi podedujejo ie rabljene ali pa si jih izposodijo v šoli, kjer že obstajajo učbeniški skladi. Če pa te možnosti ni, je treba odriniti precejšen znesek, da je otrok za začetek šolskega leta opremljen vsaj s knjigami. Komplet učbenikov za 1. razred stane približno 11 tisočakov, za drugi šest, tretji osem, peti 13 tisoč tolarjev, sedmi 23 tisoč in osmi tisočaka manj. Približno tretjina slovenskih osnovnih šol ima že oblikovane učbeniške sklade. Kjer so tudi občine s posluhom prispevale denar v ta namen, izposoja ni zamrla. Kjer pa so bile šolske knjižnice z učbeniki odvisne le od odškodnine, ki so jo za šolske knjige prispevali otroci, niso mogli na začetku šolskega leta nakupiti kaj prida novih učbenikov in šole so skrb za knjige spet prepustile staršem. Letos je država začela iz sredstev šolskega tolarja spet zalagati učbeniške sklade po osnovnih šolah. Temu je ministrstvo za šolstvo in šport letos namenilo 300 milijonov tolarjev. Letos bodo nakupili učbenike samo za osmošolce, v prihodnjih štirih letih pa naj bi si iz šolskih skladov izposojali knjige tudi drugi šolarji. Te knjige bodo starši letos v šoli dobili za tretjino njihove cene. Prvi obrok takoimeno-vane obrabnine za učbenike osmega razreda so starši že plačali, in sicer 3800 tolarjev, preostanek bodo doplačali v oktobru, če bo seveda sploh treba. Za mnoge šole ponovno uvajanje učbeniškega sklada ni nikakršna novost, nekatere to počnejo že poldrugo desetletje, šolskih knjig pa niso deležni le osmošolci, temveč vsaj učenci višje stopnje, ponekod pa tudi razredne. Ko so se ta teden sestali gorenjski šolski knjižničarji in predstavniki šolskih oblasti, ie bilo o dosedanji izposoji učbenikov v šolah slišati vrsto različnih izkušenj. Gorenjska je glede učbeniških skladov nekoliko na boljšem kot siceršnja Slovenija, saj je z učbeniki za izposojo založena kar polovica gorenjskih šol. Seveda pa je to stanje od občine do občine različno. Učbeniški sklad star poldrugo desetletje Osmošolec prihrani deset tisočakov V osnovni šoli Ivana Tavčarja v Gorenji vasi polnijo šolski učbeniški sklad že od leta 1977/78. Učbenike dobijo vsi od 5. do 8. razreda, berila pa tudi četrtošolci. Gorenja vas, 24. avgusta • Za osnovno šolo Ivana Tavčarja v Gorenji vasi oblikovanje šolskih učbeniških skladov ni nič novega. Učbenike iz šolske knjižnice izposojajo že več kot poldrugo desetletje, zanje pa so učenci plačevali odškodnino, ki je znašala petino njihove vrednosti. Z letošnjo finančno injekcijo ministrstva za šolstvo, ki jim je prinesla 960 tisoč tolarjev, so stare zaloge lahko dodobra obnovili. Odškodnina in občina vira financiranja "Sklad učbenikov je naša šola začela oblikovati že v šolskem letu 1977/78. Tedaj so učenci, ki so napredovali v višji razred, učbenike pustili v šoli. Kasnejši finančni vir za nakup novih učbenikov jc bila odškodnina, ki so jo za izposojene knjige plačevali učenci in jc znašala kako petino vrednosti nove knjige S svojim prispevkom se je vključila tudi občina, tako da se jc v šoli nabralo dovolj knjig, da smo jih izposojali vsem otrokom od 1. do 8. razreda," nam je povedal ravnatelj gor-enjevaške šole Valentin Kokalj. Prejšnja leta jc občina prispevala za nakup učbenikov za vso generacijo, zadnjih pet let pa samo še za višjo stopnjo. V šoli v Gorenji vasi lahko dobijo učbenike vsi učenci od 5. do 8. razreda, berila pa tudi četrto-lOlci. Ob koncu leta bodo Valentin Kokalj podprli," je dodal Valentin Kokalj. "Upam, da bo zdaj, ko je tudi država sklenila podpreti tak način preskrbe z učbeniki, ta sistem živel in da bo kdaj v prihodnje financirala tudi takšen nakup delovnih zvezkov. koncu šolskega leta nekatere vrnejo hudo zdelane, čeprav jim učitelji in šolski knjižničarji nenehno dopovedujejo, naj s knjigami skrbneje ravanajo. Res pa je tudi, da so mnogi učbeniki tehnično slabi in v vsakodnevni uporabi ne zdržijo. Tiskarji, založniki in drugi, ki se ukvarjajo z njimi, bi morali to vedeti in šolarjem ponuditi trpežno, robustno knjigo, ki bi držala dlje kot eno samo generacijo. V ponedeljek "semanj i dan" Če bi ne bilo šolske izposoje, bi marsikateri otrok iz socialno šibkejšega okolja nemara ostal celo brez učbenikov, tako pa ima prav vsak dostop do njih. V gorenjevaški šoli bodo v ponedeljek zjutraj odprli knjižnico in otrokom začeli razpečevati učbenike. Čeprav bo akcija trajala tri dopoldneve, v ponedeljek pričakujejo največji naval, ta-korekoč semanji dan. V šoli jc namreč 950 otrok (s petimi podružnicami vred), kakih 430 jih je samo na predmetni stopnji in vsi ti bodo prihodnji teden navalili na knjižnico. "Pctošolci potrebujejo štiri učbenike, šestošolci osem, sed-mošolci in osmošolci pa po odškodnina za učbenik znašala 400 tolarjev. Tako bo denimo učenec osmega razreda za komplet potrebnih knjig plačal štiri tisoč tolarjev. Če bi moral '■"n-njevask« sobka knjižnica je nabila / novimi in rabljenimi učbeniki. V ponedeljek jih začno razpečevati. [•oljčne učbenike vrnili v šols-ko knjižnico Trcd dvema letoma sc je l)(,|.ivi|,, tendenca, da bi izposo J" učbenikov ukinili, vendar je Pjpoiled obveljalo prevladu jOČe mnenje, da mora to ostati »ji. starSi in učitelji, so to nimajo pravega odnosa Kai drŽava predpiše kot obvezno šolsko gradivo, naj bi namreč tudi financirala." Kolikor je takšna izposoja šolskih knjig staršem dohiodo-šla. pa ima tudi slabe strani Učenci dO izposojenih knjig deset," je dejala šolska knjižničarka Marija Frelih. "Obrab-nma, ki jo ministrstvo za šolstvo priporoča za učbenik, naj bi znašala 30 odstotkov siceršnje cene Na aktivu knjižničarjev občine škofja Loka pa smo se dogovorih, naj bi povprečna Marija Frelih učbenike, ki so mu na voljo v šoli, kupiti v knjigarni, bi njegove starše to stalo okoli 14 tisočakov." (Ne)trpežni učbeniki Pri dveh ali celo več šolarjih je to že znaten prihranek. Starši so nad načinom oskrbe z učbeniki navdušeni, manj navdušeni pa so včasih nad slabo kakovostjo rabljenih knjig. Kot pravi Marija Frelih, otroke nenehno opominjajo, naj z učbeniki lepo ravnajo, a vseh se dobri nauki ne primejo. Nekatere knjige se tudi hitreje iztrošijo, odvisno pač, koliko sc otroci iz njih učijo. Matematične učbenike, denimo, je treba stalno obnavljati, medtem ko na primer zgodivinski, geografski, biologija... zdržijo več let. To ne pomeni, da se učenci teh predmetov manj učijo, temveč je različna tudi kakovost vezave učbenikov, zato se nekateri iztrošijo prej, drugi pozneje. Učbenik je "izplačan" v treh letih, vendar so nekateri v obtoku tudi po pet let, denimo berila, zemljepis, gospodinjstvo, tehnika... Letos večina šolarjev in njihovih staršev ne bo imela razloga za pritožbo, saj so veliko starih "cvetočih" knjig lahko zavrgli, ob dejstvu, da so iz sredstev ministrstva lahko kupili veliko novih knjig. Država jim jc namenila okoli 960 tisoč tolarjev, s čimer so lahko kupili kakih 550 novih učbenikov. Sredstva so šolam delili po posebni formuli: 9600 tolarjev na učenca, pomnoženo z lanskim številom sedmošolcev. • D.Z.ZJebir Do začetka šole še manj kot teden dni Šolarji že odštevajo V četrtek, 1. septembra, je prvi šolski dan. Za šolarje, ki se tega dne ne veselijo najbolj, v tolažbo povejmo, da so že čez dva meseca prve počitnice. Kranj, 26. avgusta - Šole pa so oživele že dober teden pred uradnim začetkom šolskega leta: učenci, ki v pomladnem terminu niso opravili popravnih izpitov, so se vrnili poravnat stare dolgove. V srednjih šolah je bil tudi jesenski rok za zaključne izpite. Za učence se bo čisto zares začelo v četrtek, učitelji pa so ta teden že krepko zagrizli v delo. Na šolskih hodnikih so prenehali gospodariti gradbeni in pleskarski mojstri, šola po dveh mesecih spet pripada učiteljem in učencem. Priprave na novo šolsko leto so povsod že v polnem teku: učitelji zasedajo na konferencah, oblikujejo urnike, v šolskih knjižnicah se "varuhi učbeniških skladov" prebijajo skozi skladovnice učbenikov. Med učenci, ki jim ni dano uživati počitnic čisto do zadnjega dne, so zlasti tisti s popravnimi izpiti. Na kranjski enoti Zavoda za šolstvo ne razpolagajo s podatki o tem, koliko učencev je bilo v gorenjskih šolah neuspešnih in kateri predmeti so jih največ prisilili k počitniškemu učenju. Nagel pregled po nekaterih šolah pa pokaže, da je neuspešnih od deset do dvajset odstotkov učencev. V srednjih šolah so nekateri dolgovali še zaključni izpit. Opravljali so jih v minulem tednu. Iz srednje šole nekatere pot vodi na univerzo (ti imajo še mesec dni počitnic), druge kot pripravnike v podjetja, spet tretji bodo obtičali kot iskalci zaposlitve na Zavodu za zaposlovanje. Osmošolci, ki so imeli do srede julija čas prenesti prijavo s šole z omejenim vpisom na katero drugo, so to večidel opravili pred počitnicami. V tem tednu so šole, ki so imele še prostor, še vedno sprejemale zapoznele prijave, do 1. oziroma 15. septembra pa imajo še vpis. Prvi šolski teden bo kratek. Dva dni bo ravno dovolj, da bodo šolarji dodobra zajeli sapo pred startom v novo šolsko leto. Za tiste, ki se ga ne veselijo preveč, pa povejmo, da se že čez dva meseca začnejo prve počitnice. Jesenske počitnice bodo od 1. do 5. novembra, novoletne v tednu od 26. decembra naprej, zimske v tednu po 20. februarju (Gorenjska je letos z zimskimi počitnicami prva na vrsti, pred Ljubljano), prvomajske od 28. aprila do 2. maja. Kot bi mignil, bodo spet poletne Eočitnice. Za osmošolce se odo začele 15. junija, za vse druge pa teden dni kasneje. Komur toliko počitnic med letom ne bo zadoščalo, se bo lahko v šoli dogovoril tudi za pet šolskih dni izrednih počitnic. • D.Z.ZJebir Kolektivna pogodba za Šolstvo podpisana Učitelji bodo pomirjeni začeli na novo Pred začetkom šolskega leta so predstavniki sindikatov vzgoje in izobraževanja s šolskim ministrom dr. Slavkom Gabrom podpisali kolektivno pogodbo. Ljubljana, 22. avgusta - Do-ber teden pred začetkom šolskega leta je slednjič podpisana kolektivna pogodba za šolstvo, ki ureja plače zaposlenih v šolstvu in jih približuje položaju zaposlenih v javnih službah. Pogodba ureja status 37 tisoč zaposlenih v v vzgoji in izobraževanju, se pravi poleg šolnikov pokriva tudi vrtce. Omeniti velja zlasti ugodnosti, ki jih zaposlenim v šolah in vrtcih prinaša pogodba. Tako bodo delavci, ki imajo 35 let delovne dobe (delavke 30 let), delali dve uri tedensko manj. Če te ugodnosti ne bodo izkoristili, si bodo lahko plačo popravili za desetino. Pogodba opredeljuje tudi višjo vrednost pedagoške ure. Za deset odstotkov višjo plačo bodo odmerili tudi učiteljem, ki v zadnjem razredu osemletke pripravljajo učence na skupinsko preverjanje znanja iz slovenščine in matematike. Tudi v srednjih šolah bodo profesorjem materinščine, tujega jezika in matematike k plači primaknili deset odstotkov, predavateljem drugih maturitetnih predmetov pa pet odstotkov. Enake ugodnosti bodo deležni učitelji, ki v šoli poučujejo tri predmete ali več in so zanje tudi ustrezno izobraženi. Učiteljem in drugim zaposlenim v vzgoji, izobraževanju in znanosti, bo novo šolsko leto laže začeti ob zavesti, da obstajajo napisana pravila, ki ocenjujejo njihovo delo in zagotavljajo tudi plačilo za tisto, kar naredijo več. Lani in predlani se je denimo dogajalo, da so se ponekod učitelji branili sodelovanja pri skupinskem preverjanju znanja ali pri predmaturitet-nih testih, češ da vloženega dela ne dobijo plačanega. Pogajanja med partnerjema, minisrstvom za šolstvo in šport ter šolskim sindikatom, so se po koncu minulega šolskega leta zavlekla tja v počitniški čas, medtem pa dozorela za kompromis in podpis pogodbe. V sindikatu pa še niso Čisto zadovoljni: odprto namreč ostaja vprašanje izhodiščnih plač. Čimprej' naj bi namreč vzpostavili mehanizme, po katerih bi izhodiščne plače zaposlenih v negospodarstvu začeli približevati tistim v gospodarstvu. • D.Z. w@m GLAS ZA VAŠ STIK Z QOREMJSKIM TRGOM Osnovna šola Matija Čop, Kranj, Tuga Vidmarja 1 razpisuje naslednje prosto delovno mesto: UČITELJA ANGLEŠKEGA JEZIKA - za nedoločen čas od 1. 9. 1994 dalje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene z Zakonom o osnovni šoli. Prijave z dokazili pošljite na gornji naslov v 8 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po zaključku prijav. Srednja gostinsko-turistična in ekonomska šola Bled Prešernova 32, Bled razpisuje prosta delovna mesta UČITELJA PREHRANE IN BLAGOZNANSTVA s polnim delovnim časom za nedoločen čas VZGOJITELJA V DOMU UČENCEV s polnim delovnim časom za določen čas Pogoji: visoka izobrazba ustrezne smeri Začetek dela 1. septembra 1994. Prijave z dokazili pošljite v 8 dneh po objavi na naš naslov. KAR 2256 REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE mobitel Kranj - Včeraj ob 8. uri smo v prostorih MOBITEL Poslovne enote Kranj na Koroški cesti 27 izžrebali 12 srečnih reševalcev. Gospod Brane Miklavčič in Tatjana Bradač sta takole razdelila nagrade: moško uro prejme Franc Kuralt, Zg. Brnik 67, žensko uro Dora Tonejc, Finžgarjeva 10, Lesce, majice pa Vida Langus, Črnivec 6, Brezje; Mira Eržen, Gorenja vas 194; Tončka Porenta, Mlekarska 23, Kranj; Matic Račič, Udarna 9, Jesenice; Lucija Šubic, Stara cesta 41, Naklo; Justina Lavtižar, Podbreg 31, Kranjska Gora' Ivanka Demšar, Studeno 28, Železniki; Roman Bučinel, Nazorjeva 6, Kranj; Jernej Črv, Javorniško nabrežje 7, Jesenice in Alojz Močnik, Prebačevo 2, Kranj. Čestitamo! Foto: G. Šinik Trgovina Ljubljana - TOE Kranj UGODEN NAKUP KURILNEGA OLJA ZA GOSPODINJSTVO - na 5 obrokov s čeki brez obresti - in brezplačnim prevozom za naročilo nad 1000 litrov Ob gotovinskem plačilu pa vas bomo nagradili še S PRAKTIČNIM DARILOM iz Petrolovega proizvodnjega programa. ISKRA ORODJARSKO TEHNOLOŠKI CENTER Kranj objavlja prosto delovno mesto in vabi k sodelovanju OBLIKOVNEGA BRUSILCA Pogoji: - poklicna ali tehnična šola kovinarske smeri - zaželene večletne delovne izkušnje zahtevnejših del iz orodjarstva na ploščinskih brusilnih strojih Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom, (3)-mesečnim poskusnim delom. Kandidati naj svoje pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavljenem razpisu v kadrovsko službo Iskra OTC Kranj, d.o.o. Savska loka 4. = SUBARU + \\ HYunoni \\ ROVER Prodaja pO »Istemu staro mm novo Nakup voiil na kredit ali leasing Odkupujemo In prodajamo rablj ena vozila JANEZ KAD I VE C Pipanov* *«„ Š«n«ur Tal.: 0*4/41 ~*7S "BCHt Ljubo doma... IM K L. O nadet medta di jgmu^ho na&ie itidJeabuce ja iadje, na vneteno 18 I 14.491,00 251 21.773,00 501 23.103,00 601 41.610,00 nočni mlin ja ladja 38.707,00 alumutijadti bnjopanihtuu kotli 551 17.636,00 801 18.966,oo 1051 20.639,00 fdaitiaie podode ja namakanje iadja 230 I, 350 I, 500 I, 700 I, od 2.137,oo do 9.665,oo nenjaiuia pododa Jloaan, Uade. 301 7.738,oo 601 10.831,00 bak/ieni kotli ja jaanjekuho 601 62.265,oo 801 64.915,oo 10% POPUST za drobilce organskih odpadkov in kosilnice ALKO. Cene veljajo v tednu od 29. avgusta do 3. septembra! ?> MERKUR Z Merkurjevo kartico zaupanja še najmanj 4% in največ 8% ceneje! a E l £ c JQ 0 0 O Z E o c O o ~* 4- co O C o N 0 a o c E o t/> o z 5 Na našem razstavnem prostoru na gorenjskem sejmu ste obiskovalci lahko vrgli tudi pikado in si prislužili nagrado, najboljši pa bodo za nagrado prejeli komplet pikado, izdelovalca podjetja Hribar in otroci, Kranj, Cesta Kokrškega odreda 18. To so: Albin Juvančič, Podreča 49 a, Marjana Ahačič, Dolenjska c. 60, Ljubljana, Filip Zupane. Cankarjeva 21, Radovljica, Simona Ukmar, Titova 39, Jesenice in Robert Rozman, Zg. Duplje 93. Nagrade lahko dvignete pn izdelovalcu. Foto: Lea Jeras Mu PREVOZI ZA DIJAKE IN STUDENTE v šolskem letu 1994-95 Nudimo vam naslednje vrste vozovnic: - mesečne-popust 50 % - polletne-popust 60 % - letne-popust 60 % - vozovnice JOLLV-popust 30 % Vozovnice JOLLV veljajo tudi na avtobusih podjetja SAR POSEBNE UGODNOSTI ZA KUPCE: - z mesečno, polletno ali letno vozovnico za primestni promet ste upravičeni do brezplačne vožnje v mestnem premetu na Jesenicah - za polletne in letne vozovnice vam nudimo možnost odloženega plačila s čeki PRODAJNA MESTA: JESENICE blagajna na sedežu podjetja na Titovi 67 (nova stavba za teh. preglede), tel. 861-176 KR. GORA Prodajalna Špela, tel. 88-414 BLED INTEGRAL Turistična agencija Bled, tel. 741-693 RADOVLJICA Turistično društvo (za avtobusno postajo), tel. 715-300 BEGUNJE Trafika na avt. postaji KRANJ Prodajalna Broder (LOTO) na avtobusni postaji Prodaja vozovnic od 25. avgusta do 5. septembra. Informacije o voznih redih, cenah in plačilnih pogojih lahko dobite na vseh prodajnih mestih. Veliko uspeha v novem šolskem letu ter prijetno in varno vožnjo z našimi avtobusi! GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Glavne delitve stečajne mase še ni bilo, čeprav je vse pripravljeno Stečaj Tekstilindusa trčil ob denacionalizacijo Poleg Inteksa še ni bil prodan delavski dom v Stražišču in počitniški objekti ob morju. Kranj, 24. avgusta - Stečaj kranjskega Tekstilindusa se približuje tretjemu letu, saj se je začel 6. novembra 1991, še vedno pa mu ni videti konca. Objekti na Gorenjesavski so bili prodani in stečajni upravitelj Janez Mlakar se je že preselil v Inteks, kjer stvari stoje zaradi denacionalizacijskega zahtevka. Težko je napovedati, kdaj bo opravljena glavna delitev stečajne mase, za katero je bilo vse pripravljeno že januarja letos, saj se je Gorenjska banka kot glavni upnik pritožila zaradi obračuna obresti in spor že od marca rešujejo na višjem sodišču v Ljubljani. največji upnik Gorenjska banka približno 75-odstotni delež, po številu pa je največ nekdanjih Tekstilindusovih delavcev, ki imajo majhne zneske. Vrednostno je njihov delež le 3-do 4-odstoten. Plače izpred stečaja so jim namreč izplačali, ostalo pa je nekaj regresov, potnih stroškov, stratka manjši zneski. Delitev ni bila opravljena, ker se je Gorenjska banka pritožila na sklep o delitvi, sodišče je namreč menilo, da obresti tečejo le do glavne delitve stečajne mase, banka pa sodi, da morajo teči do poplačila. Spor zdaj rešujejo na višjem sodišču v Ljubljani, že od marca, ko je bila pritožba vložena. Kdaj bo spor razrešen, težko ocenim, pravi stečajni upravitelj Janez Mlakar, saj je celo predsednika stečajnega senata presenetilo, da se to ni Stečajni upravitelj Tekstilindusa Janez Mlakar Razlogi, zakaj se stečajni postopki vlečejo, so od primera do primera različni, zato je splošno oceno težko dati. v našem primeru je glavni razlog denacionalizacijski zahtevek. Res pa se vlečejo tudi sodni postopki, saj je bila marca vložena pritožba na glavno delitev stečajne mase. Predsednik stečajnega senata je glede na svoje izkušnje ocenil, da jo bodo na višjem sodišču reševali dva do tri mesece, vendar šc vedno ni rešena in zelo težko napovem, kdaj bo glavna delitev stečajne mase opravljena, pravi Janez Mlakar, stečajni upravitelj kranjskega Tekstilindusa. Tudi drugod se stečaji vlečejo, v strokovni literaturi sem zasledil, da v ZDA stečaji večjih tovarn trajajo vsaj tri leta, jc šc dodal. Glavna delitev stečajne mase pripravljena Za glavno delitev stečajne mase so bile stvari pripravljene Že januarja letos, ko jc bilo zbranih 1,1 milijarde tolarjev. Deloma jc to kupnina, saj so bila poleg tovarniških objektov na (iorenjesavski prodana tudi stanovanja in počitniška domova v Bohinju in na Krvavcu, druga polovica denarja pa sc jc natekla i/, poslovanja. Med 1836 upniki ima kot nižje obresti ali vzeli le realno vrednost terjatev, bi bilo poplačilo seveda precej višje, pravi Janez Mlakar. Gorenjska baka kot glavni upnik pa je bila deloma že poplačana, saj je vnovčila nesporne hipoteke in tako dobila 234 milijonov tolarjev, kar je tedaj predstavljalo več kot 3 milijone mark. Vseh terjatev je za 2,25 milijarde tolarjev. Denar, ki je pripravljen za glavno delitev stečajne mase, stečajni upravitelj medtem seveda obrača, na varen in dober način, kakor pravi sam. Tako se je znesek stečajne mase povzpel na 1,7 milijarde mark. Obresti seveda tečejo na obeh straneh, zato je težko reči, kdo navidezno izgublja oziroma pridobiva, v bistvu gre za matematično igro številk. Denacionalizacija Inteksa stoji Največje premoženje, ki je še ostalo, je t.i. Inteks oziroma obrat II, kakor so mu včasih rekli v Tekstilindusu. Gre za približno 30 tisoč površinskih metrov pokritih prostorov z zemljiščem, za katere je vložen denacionalizacijski zahevek. Za Inteks je vložen denacionalizacijski zahtevek, ki pa zaradi zapletov z državljanstvom upravičenca verjetno kmalu še ne bo rešen. zgodilo v dveh do treh mesech. Na izplačilo najbolj pritiskajo nekdanji Tckstilindusovi delavci, ki težko čakajo na denar, čeprav njihove terjatve niso visoke. Upniki bodo polovično poplačani Po januarskem izračunu bi bili upniki poplačani skoraj 50-odstotno, vendar jc poplačilo obračunano z dokaj visokimi obrestmi, z zamudnimi obrestmi po zakonu. Če bi obračunali Zatika se, ker denacionalizacijs-kemu upravičencu v dobrem letu dni še ni uspelo pridobiti državljanstva. Dokler vprašanje denacionalizacijskega zahtevka ni rešeno, pa je premoženje Inteksa blokirano. Stečajni upravitelj ga ne sme prodati, da bi poplačal upnike. Od propadanja premoženja ne bi imel koristi nihče, zato sem se odločil za najemnike, ki jim prazne prostore dajemo v kratkoročni najem, za tri mesece, in nato najemne pogodbe podaljšujemo, dokler lastninski odnosi ne bodo jasni, pravi janež Mlakar. S tem pokrijejo stroške vzdrževanja in varovanja premoženja in tako preprečujejo propadanje objektov. Prostore je že najelo nekaj zasebnih podjetij, med njimi so tudi proizvodna, katerih je stečajni upravitelj še posebej vesel, saj tam tako spontano nastaja majhna industrijska cona, o čemer so v Kranju razmišljali že pred leti. Najemnine so zaradi kratkoročnega najema za približno četrtino nižje. Tudi počitniških objektov ne morejo prodati Počitniški dom v Pineti so begunci zdaj izpraznili, zapustili pa od 100 do 150 tisoč mark škode, deloma zaradi uničenih in izginulih predmetov, deloma zaradi izgubljene sezone. Cenilec je vrednost 48 počitniških hišic s kuhinjo ocenil na približno 900 tisoč mark, vendar jih stečajni upravitelj ne more Erodati, saj je na Hrvaškem lokirana prodaja nepremičnin. Hrvaška oblast sicer obljublja, da se bodo stvari spemenile, vprašanje pa je seveda, kako in kdaj. Stečaj Tekstilindusa poteka po starem stečajnem zakonu, ki vsebuje tudi določilo, da nepremičnine, ki jih stečajni upravitelj ne more prodati, upniki pa jih nočejo, ostanejo družbenopolitični skupnosti, kjer se nahajajo. Tudi na sodišču si strokovnjaki niso enotni, katera družbenopolitična skupnost je to, razpad Jugoslavije je Eač povzročil tudi takšne pro-leme. Tekstilindus v stečaju ima še pet počitniških apartmajev v Maredi. Stanovanji v Sarajevu in v Novem Sadu pa bodo na sodišču ob koncu stečajnega postopka verjetno odpisali. Kupca pa še niso našli za delavski dom v Stražišču pri Kranju, dvakrat že dražba ni uspela. Ostalo je tudi nekaj stanovanj, ki jih nekdanji Tek-stilindusovi delavci niso odkupili, verjetno bodo prešla na občino. Denacionalizacijski zahtevek pa je Cerkev vložila za "farško loko", nanaša se seveda na zemljišče, tam pa je zdaj naseljenih štirinajst provi-zončnih objektov. • M. Volčjak Certifikati tu, certifikati tam Na vpisnih mestih na poštah ni gneče Največ certifikatov dajo Ateni in Arkadi. Kranj, 24. avgustu - ( ertifi-Utakl "vojna" traja že nekaj časa. Z vseh vetrov nas bom-bandirajo /. nasveti, željami. J*potki Časopisi so polni re- klani, zato ni čudno, da JC Veliko ljudi svoj lastniški ccrti-JHUJI /v oddalo, PO domovih so J'h oddali prijaznim Atcnov Cc|ii, vložili so jih v dobro ttOJeča podjetja. Lno izmed vpisnih mest je tudi na poštah, predvsem je tO Ugodno ZS tiste, ki m M morejo 'Klasih n.i sedežih družb, ki sPrejemajo certifikate. Zato nas je zanimalo, kako poteka sP'<"jem certifikatov na poštah, Jn Bč prihaja do kakšnih pra blemov. Stopili smo dO pošte V K|aiiju ,,,, |),;,z£oski cesti in I"1!'-'!),! uslužbenka za blagaj-,,Kknn oknu cm Novka Dimi '"i* vu je odgovorila na nekaj vPrašanj. Ali pride svoj certifikat od-"»«' na pošto veliko ljudi? začetku, ko so drufbc dobile dovoljenja za zbiranje Prav velike gneče za vpisovanje certifikatov, je bilo povpraševanje oziroma množica ljudi večja, kot |c danas, Vsak dan so prišli na pošto trije, štirje. Mogoče j c bilo to povezano tudi s časom, ko so upokojenci iiivnu dobivali svoje pokojnine. Pretirane gneče nikoli ni bilo, pa tudi ob določenih urah ali dnevih niso stali pred blagajniškim okencem " certifikatov na kranjski pošti ni. Ali kateri stranki postopki niso jasni? "Postopek ni zapleten za nikogar, saj v resnici tudi ni nič posebnega. .Stranke dobijo vzorec. Včasih je nerodno le to, da veliko ljudi z običajnimi opravki stoji pred blagajniškim okencem, kajti posebnega oddelka za vpisovanje certifikatov nimamo, Ampak, kot sem že rekla, ga ne potrebujemo, ker pretiranega vpisovanja certifikatov ni." V Katere družbe največ vpisujejo? "Največ zanimanja je za družbo Atena, nekaj za Akti-vo in Niko, za ostale pa skoraj ni bilo oddanih certifikatov." Pride s certifikati več starejših ali mlajših? "Več jc starejših, predvsem upokojencev, manj jc drugih. Prinašajo v glavnem svoje certifikate ali pa imajo pooblastila tistih, ki jih sami ne morejo prinesti. Stranke tudi same vodijo evidence o svojih lastniških certifikatih. Organizacija za vpisovanje certifikatov je očitno dobra, čeprav bi ob večjem navalu potrebovali dodatni prostor." Stopili smo še do namestnika upravnika, ki nam sicer ni želel zaupati svojegaimena, in ga vprašali, kakšna se mu zdi akcija vpisovanja certifikatov na poštan. Menil je, da je ideja dobra, sicer pa oni tako samo izpeljujejo napotke iz Ljubljane. Stranke same pa dobijo dovolj informacij o vpisovanju i/ časopisov, zato na poštah ne prihaja do nobenih problemov. • Š.Vidic Nova, samopostrežna trgovina na Grencu Po petih letih novi prostori Nada Jelovčan je bila med prvimi, ki se je odločila za zasebno trgovino, po petih letih so jo preselili v nove, sodobne prostore. Škofja Loka, 25. avgusta - Za pridobitev dokumentacije in dovoljenj so potrebovali dve leti, gradnja pa je potekala hitro in brez težav. Škofjeloški Tehnik je spoštoval roke in na Grencu so danes odprli novo, sodobno samopostrežno trgovino Nada. Začela sem z diskontom in tri do štiri odstotke nižje cene sem obdržala tudi kasneje, ko sem se preusmerila v trgovino, pravi Nada Jelovčan. na tudi prihodnje leto. Namensko grajen objekt je seveda prilagojen vsem zahtevam sodobne samopostrežne trgovine, posebej velja omeniti delikateso, ki je v starih, utesnjenih prostorih ni bilo. Novi prostori zahtevajo seveda tudi več ljudi, Nada je zaposlila dve trgovki, ki sta se v delo vključili že nekaj dni pred odprtjem nove trgovine. Na otvoritveni slovesnosti pa so se z degustacijami predstavih stalni dobavitelji: Slovin, KZ Metlika, Loka Škofja Loka, Pivovarna Union, Mesarstvo Čadež, Pekarna Vrhnika in Peks Škofja Loka. V preteklih petih letih so se razmere za trgovce bistveno spremenile, pravi Nada Jelovčan. Ko je začela, so kupci iskali predvsem blago, ki ga v družbenih trgovinah ni bilo, zlasti prehrambene izdelke, ki so prihajali iz uvoza. Čez mejo so jih vozili zasebni podjetniki. Kar nekaj iznadljivosti je bilo potrebno, da jih je našla, saj je bilo povpraševanje po tem blagu veliko.Poleg tega so bili to še časi visoke inflacije in kupci so nabavljali večje količine blaga. Danes je blaga na trgu dovolj, ljudje pa nimajo več velikih zalog. Število dobaviteljev se je zato zmanjšalo, odloča se za grosiste, ki imajo največjo ponudbo in ki dajejo največje rabate. Tako sem lažje zadržala za tri do štiri odstotke nižje cene, začela sem z diskontom in vsa ta leta zadržala nekaj nižje cene, pravi Nada Jelovčan. Vsa leta je obdržala status obrtnika, tudi zdaj se je odločila za status samostojne podjetnice. Pravi, da ji to bolj ustreza, saj vsebinsko ne namerava širiti dejavnosti. Nikakršnih težav pa nima z izpolnjevanjem novih trgovskih predpisov, saj je po poklicu trgovka. Ko se je odločila za samostojno pot, pa je končala tudi poslovodsko šolo. • M.V. Nada Jelovčan je bila za Mino Kržišnikovo druga trgovka v Škofji Loki, ki se je odločila za zasebno trgovino. Odprla jo je 27. oktobra 1989. Začela je v domači hiši, v prostoru, ki ie bil namenjen garaži, kar je bilo tedaj sprejemljivo, saj so ljudje z veseljem sprejeli vsako zasebno ponudbo. Mnogi so tedaj tako začeli, rekli so nam kar garažni trgovci, se začetkov spominja Nada. Zato je razumljivo, da je kmalu začela razmišljati o novih prostorih, tudi strokovnjaki so svetovali prizidek. Približno dve leti so potrebovali za zbiranje dokumentacije in dovoljenj, gradnja sama pa je potekala brez zapletov. Gradil je škofjeloški Tehnik, projekte pa ie izdelal Matevž Dagarin. Tudi z opremo ni bilo težav, saj je ponudba pri nas dobra, pravi Nadin mož Milan Jelovčan. V novem objektu je 105 površinskih metrov prodajnega prostora, priročno in kletno skladišče pa imata 300 površinskih metrov prostora. Investicije seveda ni bilo moč uresničiti brez posojil, najeli so jih pri SKB banki, ki je ponudila najugodnejša. Zelo dobrodošla pa je seveda pomoč občine, ki jim je za letos odobrila subvencioniranje dela obresti, Nada pa pričakuje, da bo njena prošnja udobna reše- INFORMACIJE OBMOČNE GOSPODARSKE ZBORNICE KRANJ 1. Udeležba na sejmu VVEGA - VVeinfelden V času sejma WEGA, ki bo od 30. 9. do 4. 10. 1994 v kraju VVeinfelden v Švici, bosta industrijsko-trgovinska zbornica Thurgau in Gospodarska zbornica Slovenije organizirali poslovno srečanje zainteresiranih podjetij z obeh strani. Švicarska podjetja so zainteresirana predvsem za kooperacije, kot tudi druge oblike poslovnega sodelovanja. Podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici v Kranju, tel. 222-583. 2. Ameriško-poslovna konferenca v Portorožu V Portorožu bo 19. in 20. septembra ameriško - poslovna konferenca, namenjena predvsem podjetjem, ki že poslovno sodelujejo z Ameriko ali pa se na to šele pripravljajo. Podrobnejše informacije lahko dobite na Gospodarski zbornici Slovenije, kontaktna oseba ga. Mojca Osojnik, tel. 061/125 01 22. FKED POKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU TOHIŠTVA PRIDITE TUDI V SALON POHIŠTVA Kranj. PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241 031 MAJA Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure PRIČAKUJEMO VAS V RAZŠIRJENIH RAZSTAVNIH PROSTORIH POSLI IN FINANCE GORENJSKI GLAS • 10. STRAN UREJA: MARIJA VOLČJAK Petek, 26. avgusta 1994 d+ NA ŠTIRIH KOLESIH (Novi) Volksvvagen Polo Opel zgradil nov raziskovalni center Nemški Volkswagen bo že v kratkem predstavil popolnoma prenovljeni model polo, ki so ga zadnjič obnovili pred štirimi leti, sicer pa je na avtomobils- kalifornijskim ekološkim predpisom in tudi od leta 1996 veljavnim tovrstnim evropskim normativom. Motorji in menjalniki pri vseh modelih bodo vpeti kem svetu že celih devetnajst let. Od leta 1975 so prodali 3,8 milijona polov, novi model pa bo Že tretja generacijska preobrazba. Novi polo oblikovno poudarja vse lastnosti Volksvvagnovih ostalih modelov. Karoserija je po novem kompaktnejša, avtomobil pa je v celem bolj dinamičen. Vsaj na zunaj na prvi pogled spominja na golfa, v notranjosti pa je po novem nekaj več prostora tako po širini kot tudi po višini. Polo bo po novem prvič na voljo v karoserijskih izvedbah s tremi ali petimi vrati. V motorni paleti bodo za začetek tri različne možnosti. Vsi bodo iz nove serije EA 11, najšibkejši bo 1,0-litrski štiri-valjnik z močjo 33 KVV/45 KM, sledi 1,3-litrski motor z močjo 40 KVV/55 KM, najmočnejši pa bo 1,6-litrski z močjo 55 KVV/75 KM. Slednji je poznan že iz golfa, spomladi prihodnje leto pa bodo pri Volksvvagnu dodali še 1,9-litrski turbodizel z močjo 47 KVV/64 KM, ki se je prav tako že izkazal v golfu Motorji v novem polu bodo ustrezali s t.i. nihajnim uležajenjem, ki učinkoviteje blaži tresljaje in zmanjšuje hrup. Z novim polom pri Volksvvagnu uvajajo tako imenovani modularni sistem, kar pomeni, da bodo kupci v kombinaciji z različnimi motorji in karoserijs-kimi izvedbami lahko po svojih željah izbirali opremo. Hkrati so konstruktorji poskrbeli za vso potrebno pasivno in aktivno varnost, pri izdelavi pa so tudi uporabili okolju prijazne materiale. Volkswagen ima v razredu majhnih avtomobilov na trgih Zahodne Evrope 28-odstotni delež in zaseda drugo mesto, z novim potom pa ga želijo še povečati. Slovenskim kupcem bo polo po obljubah zastopnika Porsche Inter Auta na voljo v oktobru. • M.G. Opel je pred kratkim ob osrednji tovarni v nemškem Rus-selheimu postavil nov raziskovalni center za raziskovanje vplivov elektromagnetnega valovanja na posamezne avtomobilske sklope in in elektronske sisteme. Pri sodobnih avtomobilih je namreč vgrajena vrsta elektronskih naprav, ki pa so vse zelo občutljive na elektromagnetno valovanje, ki nastaja pri delovanju avtomobila, ali pa prodira od zunaj. Prav zato je za popolno delovanje avtomobilskih elektronskih sistemov potrebno opraviti zahtevna testiranja. Pri Oplu so tako v samo šestnajstih mesecih postavili nov raziskovalni center, ki se razprostira na 3.800 kvadratnih metrih površin, njegova prostornina z 21.000 kubičnimi metri je enaka 23 družinskim hišam, vanj pa so vložili kar 25 milijonov nemških mark. V novem centru je vsa potrebna oprema za raziskave prodiranja in vplivanja elektromagnetnega valovanja na vse sklope avtomobila. Trije posebni prostori v novem Avtomarket imagazini mobitel Pe KRANJ ©064/222-616 VSAK PETEK PRI VAŠEM PRODAJALCU V DANAŠNJI ŠTEVILKI ■TEST: FORD ESCORT 1.8 GHIA ŠKODA FORMAN GLX ■ŠPORT: FORMULA 1, FORMULA INDY, DP V KARTINGU -NAJAVLJAMO: GHD GORJANCI 94 dot) mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEDI v SIT dalje nakup na KREDIT ali LEASING NOVO! ronutno najmanjii moM Meter v Siovent|i BENEFON DELTA 3.490 DEM Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317, 061/12-51-288 VEĆ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI d.o.o i CIU IN ČAS POTOVANJA, PRIJAVE i DATUM | ODHODA j CENA | PREVOZ ? ] GOSTINSKE STORITVE ! OPIS POTOVANJA i SARDINIJA IN KORZIKA j SL0VENIIA1URIST 211 946 1 Kronj 6.10. 589 DEM BUS jPOlPENZIONI 1 ogled AJACCIA, STINTINA, ALGHERA,... i PARIZ 1 J SLOVENIJATURIST tel: 211 946 1 Kroni /;.' da jc "prava" (dešifrirano: žganje, gja in slive). Sredi Malcnskcga Vfha si ogledamo znamenje, ki da f lani tako lepo obnovila Maja ^bic. Ob tem moram zapisati kritično pripombo na račun mojih r°marskih sopotnikov: da nc razpoznajo vseh upodobljenih svetih oseb 'n dejanj! Gremo naprej, mimo Žctin do Podvrha, kjer si privoščimo mal-Sledi prečenje okoli Starega Vrha do Rovta in spust v Selca. Tu Sc nam prvič prikaže Marija - v P°dobi prijazne in očesu prijetne Natakarice, ki nam prinaša pivo in dru8t; hladne obkladke. Z enim od So,i"P'tiov (pravzaprav s tistim, ki vso P°t ni nič trpel, temveč |c nesramno Val> saj ima kondicije več kot Preveč) sva se takoj sporekla ob M''-r„in)u, komu je naklonila bolj ^['ja/en pogled, njemu ali meni. ^cnc, ki si rad ogledujem lepe Podobe m sc ,Inam /a nekoliko J-'s'c,a m lilo/ofa, je očarala kot S**! "Kga, ki je vrh tega stiokovn-'a elektriko, pa je nemara ujela ^ v svoji- elektromagnetno polje avidezni problem je razrešil eden ■ tovarišev, ki je ugotovil dve "Z1"111 dejstvi: da dekle nekoliko cerkve (ti so še danes presunljiv pomnik "hoch" kulture nekdanjih gospodarjev, ki se jim nekateri spet vdinjajo brez pomisleka) se spustimo k novi in prečimo proti Rovtarici. Vcnčc nam sledi kakor ekipa, ki spremlja kak "giro", vozi nahrbtnike in opozarja na bližnjice. Na Rovtarici se poslovimo in polno obteženi se spustimo po Blatnem Grabnu in mimo znamenite Pant-zovc tovorne žičnice v Sotesko. Ko pridemo po cesti ob Savi Bohinjki do Železniške postaje v Bohinjski Beli, si na terasi pred njo privoščimo malico. Možaka, ki stanuje nasproti sprašujemo (dobesedno in v prej omenjenem pomenu) za pot. Odgovor jc spet pozitiven; vrh tega sc izkaže, da je po rodu Cestnikov iz Pogarc v naši dolini. Nasvetujc nam tole pot do doline Radovne: po štreki in skozi tunele do blejske ž. p., nato levo čez Poljšico in Gorje v Krnico. (Prečenje iz Bele čez gmajne po zračni črti v Krnico bi bilo po njegovem časovno daljše?) Nadaljujemo po nasvetu. Pred opoldansko vročino nas delno zavarujejo predori, ko se približamo jezeru, pa se oglasi še veliki skušnja-vec, z veselimi vzkliki kopalcev v Zaki. (Razgaljena telesa gorenjskih Vener, ki se namakajo tam doli, tik pod štreko, si spričo gozdnatega zastora naslikamo kar v mislih.) A Marija, ne da se prikazuje, ukazuje: Naprej! V Radovno in po njej navzgor. Po njej sem hodil prvič in moram priznati, da je lepša, kot sem si mislil. "Zaostala", a ohranjene narave. Pri krednem jezeru si privoščimo le pivo, kopanje bi nas vrglo s tira. V pogovoru z gospodarico domačije v Zgornji Radovni, pred katero stoji starodavna lipa, se izkaže, da je tudi ona doma iz naše doline, iz Stare Oselice. Po postanku v radovnekarski gostilni se zavihtimo čez preval v Mojstrano. Cesta je najprej nerazumljivo široka, tik pred Mojstrano pa se zoži v kolovoz. Seveda se zaradi tega niti najmanj ne razburjamo; raje si v prvi gostilni privoščimo triglavsko pizzo, ker se nam od lakote že blede. Sledi pot na zahod, dobesedno. Z okrepljenim korakom se podamo kar po nekdanji štreki. Stegnjena bela pot, obdana z zelenjem, je v primerjavi z asfaltno pravi raj. Da je res tako, spoznamo, ko se s staro, a še vedno impozantno železno mostovno konstrukcijo ta pot konča in moramo naprej proti Martuljku kar po glavni cesti. Pada noč, ozračje se ohlaja, v čevljih gori. Pogled na Martuljkovo skupino tega prav nič ne ublaži. Prvič na tej poti vse skupaj prekolnem. Kletev in pivo v Martuljku delujeta kot blažilo. In ko se malo pred enajsto zvečer privlečemo do hiše naše druge dobrotnice, v Logu pred Kranjsko Goro, v kateri prenočimo, je spet vse dobro. Tretje jutro. Spet ob petih. Gremo. Skozi še neprebujeno Kranjsko Goro in od nje naprej po cesti, ki je prekrila nekdanjo štreko. Ta je manj prijetna od sinočnje; asfaltirana je in sonce že dobiva na moči. Ko prideko do ex-ž.p. Rateče-Planica, soglasno ugotovimo, da je tisti, ki je progo ukinil, grešil; sklep se namenimo zaliti pri Žerjavu, kjer nas prijazno postrežejo, čeprav uradno še niso odprti. Rahlo vznemirljiva je le odločitev enega od naših, da si privošči kar cel deci encijana e eni dozi. Napoveduje namreč, da se po dolgem spoprijemu bliža odločilni spopad. Da je res tako in da mu vsi ne bodo kos, se izkaže na oni strani meje. Pogled na razkošje Mangarto-vega severnega ostenja jc šibkejši od gorečih podplatov in mehurjastih žuljev. Skušnjavec, ki je neprestano na preži za človeško slabostjo, sc Go west, čez mejo! pripelje mimo. Kdo bi si v tistem trenutku mislil, da si je nadel podobo Sapovega avtobusa, ki vsak dan prevaža potnike na relaciji Ljublja-na-Trbiž in nazaj. Preden spoznajo, je prepozno: pet od osmih je že v avtobusu! Trije tolčemo naprej. Dva, ki sta v najboljši formi, hodita kot kozla, v meni pa nastopi stanje vseenosti, podkrepljeno s trmo, da grem do konca, tudi če poginem. Ko onadva zaznata mojo slabost, me podražita. Zmerjam ju s "prekletima majmunoma" in vztrajam naprej. Ko prispemo v Trbiž, se v popolni ignoranci štacun in kramarije potegnemo skozenj in se ob koncu mesta ustavimo na vrtu gostilne Aita Vanni. Aita obeta pomoč. Mineštra, pašta, pečeni piščanec, mineralna voda za žejo, rdeče italijansko vino za moč in požirata velikana Viš in Poliški Špik (Montaž) s svojima skupinama. Res lepo je biti na tem svetu - četudi je včasih hudo. Četrti dan, v četrtek, je na vrsti vrnitev. Romarji morajo seveda še prej k sveti maši in drugim pobož-nostim. Romanje je namreč, kot se podučim pozneje, več kot navadno popotništvo; je potovanje k nekemu kraju, za katerega se veruje, da v njem še posebej intenzivno učinkuje božja milost (karizma). Na takih krajih se praviloma nahajajo predmeti (kipi, podobe, relikvije), ki naj bi imeli čudotvorno moč. Tistim, ki verujejo in priromajo do njih, naj bi pomagali pri izpolnitvi kake velike prošnje, navadno za ozdravitev ali rešitev nekega življenjskega problema. Po vrnitvi me je mama vprašala kar naravnost: "A ste si kaj zaželeli, bližina Marije - vse to pomaga tudi meni. Ko vstanem, komaj shodim, a ko se mašina ogreje, gre kot namazana. Do Zemljin pred Žabnico in nato na levo in po Višarskem grabnu navzgor. Klanec je hud, senca košata in vode dovolj. Ko pridem naVišars-ko planino (prva dva sta mi ušla), kjer ima potomka nekdanjih planšar-jev nekakšno zavetišče ("bar"), zasli-šim v njem del tistih, ki so šli na avtobus (in grešili celih osem kilometrov!). Pa nisem prav nič hud; nasprotno, razveselim se jih. In ko vstopim, izrečem spoznanje, do katerega sem se dokopal na višarskih klancih: da Bog sicer je, vendar neusmiljen! Marija je pa za tolažbo. In trpljenje je končano. - Na Višarje nato kar skočimo. Pater Filip in njegova sestra, naša rojaka, nas sprejmeta s "salatovcem" (žganje z luštrkom) in čajem. Ura je pet popoldne. Večer mine v pogovorih, ob jedači in pijači ter v ogledovanju vseli mogočih krasot. Zlasti dveh: svetišča, ki ga je poslikal Tone Kralj in božanske gorske kulise, na kateri Ikil 1 "i da sploh ni več dekle, ampak GORENJSKI GLAS / stran 15 / Petek, 26. avgusta 1994 da bi dobili kakšno žensko?!" (Kar šest od osmih nas je namreč samskih.) O, sveta pomagavka, na kaj takega pa še pomislil nisem. Ko bi se bil na to pripravil in si tega zaželel, bi višarski kip Marije z Detetom nemara res posredoval pri milosti Božji, da bi mi naklonila kako zemljanko za sopotnico. Spet ena velika zamujena priložnost! Pa kaj, saj jih bilo že veliko. Kolegi romarji so bili vrh tega od najstarejšega med njimi deležni kritike, ker niso šli k spovedi. Reveži, sem pomislil, ali bodo potemtakem nosili vsak svoj mernik grehov še nazaj, tako kot jaz? Pozneje, sredi poti domov, jih je potolažil, da je to opravil v imenu vseh in da je dobri pater Filip, rojeni Žirovec in frančiškan, vsem podelil odvezo (vključno z menoj?), pokoro, je menda dejal, ste pa opravili že med naporno potjo! Romanje z gorenjskega juga na gorenjski zahod potemtakem ni bilo zaman; bilo je več kot golo znojenje, upogibanje pod težo nahrbtnika in žganje podplatov. Bilo je svojevrsten način preživljanja dopusta in duhovna izpolnitev. Kar sc ženitve tiče, bo pa treba še enkrat na pot. Mar ne pravijo, da nikoli ni prepozno? 17 TfZr A ZA GORENJKE, O GORENJCIH, UjJ U/l MED GORENJCI PO GORENJSKEM Vaš Izbor GORENJCA MESECA JULIJA 94 Uroš izbija Andreja •M J Izbor GORENJCA MESECA JULIJA ima zaradi dopustov in počitnic nekoliko manj zagona kot izbori prejšnje mesece. Vendar pa glasovi bralk in bralcev Gorenjskega glasa ter poslušalk in poslušalcev gorenjskih radijskih postaj prihajajo, rezultat po treh tednih glasovanja pa je: 208 glasov za UROŠA VEHARJA in 56 glasov za ANDREJA VIDICA ml. Uroš Vehar, gimnazijec iz Žirov, je svetovni balinarski prvak v hitrostnem izbijanju. Po pregledu prispelih glasov zanj priznavamo, da je večina pošte iz škofjeloške občine in še posebej iz Žirov (kar se vidi tudi iz seznama nagrajenih glasovalcev). In tudi GORENJEC MESECA JUNIJA je bil škofjeloški občan -štiri leta prvi mož "okraja" Škofja Loka Peter Hawlina. Očitno se v škofjeloški občini znajo zavzeti za svoje soobčane. Andrej Vidic ml. je po treh tednih glasovanja prejel manj glasov kot Uroš (oziroma ga Uroš izbija iz konkurence za Gorenjca meseca julija). Večina glasov za Andreja je bila poslanih z Bleda oziroma sporočenih v oddaji Radia Triglav Jesenice. Morda se bodo na Bledu v zadnjem glasovalnem tednu potegnili za svojega Andreja in njegove lučke iz jajčnih lupin, ki so blejska ekskluzivna turistična znamenitost? Uroša Veharja) nam pošljite na GORENJSKI GLAS, 64006 Kranj. Pet glasovalcev v tem zadnjem glasovalnem krogu bomo nagradili z nagradami v vrednosti po 1.000 tolarjev. Glasovanje poteka danes zadnjič - v oddajah na radijskih postajah Kranj, Triglav Jesenice, Žiri in Tržič. Glasujte tudi na dopisnicah, upoštevane bodo vse, ki bodo nosile poštni žig do vključno 31. avgusta. Vaš glas (za Andreja Vidica ml. ali Za poslane glasove v minulih dveh krogih glasovanja z dopisnicami in v kontaktnih radijskih oddajah prejmejo nagrade: Meta PEČNIK, Spodnje Bitnje 27, Kranj; Justina LESKO VEC, X Metana 9, Cerklje; Janez EIC, VirmaŠe 77/a, Škofja Loka; Damjan SOFRONIEVSKI, Frankovo naselje 68, Škofja Loka; Aleš KUNC, Žirovski vrh 29, Žiti; Lenart ŠIFRAR, Laniše 17, Sovodenj; Lado MULE, Maksima Sedeja 5, Žiri; Rezi POTOČNIK, Koprivnik 30, Sovodenj; Julka KOVAČIČ, Kajuhova 14, Bled; Angela PESJAK, Zgornja Lipnica 13, Kamna Gorica. foto FIGA EJGA BODE IN BOZA EJGA Prejšnji teden je bila radovljiška občina glasbena prestolnica Slovenije, kajti poleg Festivala Radovljica je bil na Bledu Okarina etno festival. Dobre glasbe na pretek; dokaz, da je bila Radovljica glasbena prestolnica države, pa je tudi prisotnost ljubljanskega župana Jožeta Strgarja na enem od koncertov. WftK\ Kljub temu, du so poslanke in poslanci na počitnicah in ima javnost nekaj zasluženega miru pred njimi, brez viharčkov v žlici vode ne gre: precej prahu se je dvignilo zaradi fotografije kranjske poslanke Irene Oman v časniku Delo, ko je poslanka šla v parlament skupaj s hčerko, za katero ni imela varstva. WltE\ V odmevih na to objavljeno fotografijo je bilo največ mnenj, da plačilo varstva otroka poslanki pri njeni plači ne bi smel biti problem! V f3f£tK\ redakciji pa vemo, da je s hčerko v naročju pred parlamentom Irena Oman želela javnost opozoriti nase in si prislužiti še kakšen glas v izboru za Gorenjca meseca, ko jo je Peter Hawlina prekosil z gromozansko prednostjo. fSff(fK\ Na enem samem koncertu ročk oldtimerjev ansambla Pink Floyd je bilo prejšnji petek na Dunaju več kot 90 000 poslušalk in poslušalcev. Takšna množica je na Gorenjski sejem navalila v 10 dneh skupaj. Morda pa bi prihodnje leto v sejemski zabavni program vključili Pink Floyd -cifro stotisoč obiskovalcev bi sejem zabeležil v enem samem dnevu! IStLtfA Ampak ob nastopih Čukov, Agropopovcev in Pop Designa je bilo na sejemskih večerih prejšnji teden (skoraj) tako, kot na dunajskem Pink Floydu. fSfftKS Pop Design bo tudi na Šuštarski nedelji v Tržiču prihodnjo nedeljo. Prvi septembrski nedelji se reče tudi "angelska nedelja" - to ime ima pa še od prej in ne od sedaj, ko pride Pop Design v Tržič. flBBfl Ta teden, ko je bilo vroče in soparno, so se nekateri gorenjski dijaki še dodatno prepotili, ker so opravljali popravne izpite. Njim v tolažbo: višje kot bodo v življenju prilezli, manjša je motnost, da bodo še kdaj imeli popravni izpit zaradi neznanja in slabih rezultatov. To še najbolj drži, če se bodo vrgli v politiko. BBEBfl Na mega fuzbalski temi med Živili Kranj in Publikumom Biostart Celje je minulo nedeljo nastopil tudi črnski nogometaš N'Tokko. Redke navijačice, ki so bile na stadionu, so si zaželele, da bi črni lepotec ostal kar v Kranju, kjer bi zanj lepo skrbele fŠfftKMDo nadaljnjega je izključeno, da bi se posebni odpadki iz kranjske Save in novomeške Krke, ki jih Kolumbija z ladjo vrača Slovencem, znašli na slepem tiru v jeseniški Železarni: "ajzenponarji" namreč napovedujejo H-dnevni štrajk prav v dneh, ko bi bilo treba enkrat ponoči in na skrivaj sodove z odpadki prepeljati iz Kopra na Jesenice. Končno ena koristna stavka! WL*E\ Posebni odpadki, ki jih grdi Kolumbijci ne marajo, čeprav je bilo s papirji vse v redu, so nastali pri proizvodnji v dveh slovenskih podjetjih, ki nosita imeni rek. Morda bi pa sodove z odpadki dali prav tja ■ v Savo in v Krko (nekaj več svinjarije v obeh rekah se pač ne bi poznalo). MBMft Svet in Gorenjska (ali obratno) Ameriški kirurg prof. Melvyn Rosentin je v poldrugem letu opravil že več kot 1500 operacij, s katerimi je operirancem podaljšal penis za najmanj 50 mm. Za podaljšanje moškosti ugledni profesor zaračuna 6.630 DEM, kar pomeni dobrih tisoč mark za en centimeter daljšega organa. Ali preračunano - prof. Rosentin je človeštvu prispeval že skoraj 80 metrov dodatne moškosti! Preverjeno na spisku operirancev s podaljšanim pri prof. Rosentinu ni nobenega Gorenjca. Jurja mark za centimeter pravi Goren'c pač ne da! Sredi avgusta je imel ansambel Rolling Stones dva mega koncerta. Zanju so dobesedno v trenutku prodali kar 113 967 vstopnic. Prodaja vstopnic je trajala vsega dobro uro (81 minut), vsako minuto so prodali 1407 vstopnic. V letu 1991 je vse kinodvorane Kino podjetja Kranj obiskalo 108.816 gledalk in gledalcev, celo lansko leto pa 196.261. Približno toliko vstopnic, kot so jih v eni minuti prodali v Ameriki za Rolling Stonse, za kinopreastave Kinopodjetja Kranj prodajo komaj v treh dneh. Znameniti svetovni igralniški center Las Vegas premore 10 ogromnih hotelov, ki imajo več kot 2500 sob. Trenutno največji od njih je bil odprt decembra lani, imenuje se MGM Grand, premore pa 5009 sob. Excalibur je kar za petino manjši in ima "vsega" 4032 sob. Kako zelo bi se razburil radovljiški minister za turizem prof. Cvetek, če bi mu (slučajno) kakšen poslovnež iz Las Vegasa predlagal, da bi na Bledu ali (o, groza!) morda celo v Bohinju zgradili kakšen mini MGM Grand s tisoč ali dvatisoč sobami! lik ciomTi Gorenjsko Je doletela prava francoska invazija: najprej obisk iz pobratenega La Clotata v Kranju, zatem en obisk iz pobratenega Ste Marie aux Mineš v Tržiču In prav ta teden še en podoben obisk v Tržiču. Gorenjci smo Francozom invazijo vrnili bolj skromno. Na obisku v La Clotatu so bili člani kranjskega Društva prijateljev mesta La Ciotat In seveda niso pozabili tistim, ki s(m)o ostali doma, poslati lepih razglednic. Neuradno smo Izvedeli, da se Je takoj potem, ko so v Kranj prišle mamljive razglednice La Clotata, članstvo v Društvu prijateljev mesta La Ciotat potrojilo In da prevladujejo (razumljivo) moški. Prav tako smo uspeli izvedeti, da Je v vseh kranjskih knjigarnah zmanjkalo slovensko-francosklh slovarjev, kar priča o tem, da so turistične znamenitosti La Clotata očitno privlačne... MED ZNANIMI, POMEMBNIMI Že od nekdaj velja: DVA SLOVENCA - PEVSKI ZBOR. Naši ejg» poročevalci, ki so zapeli skupaj s škofom Alojzijem Uranom /" kranjskim dekanom Stanislavom Zidarjem, zagotavljajo, da so ubrano zapeli: Pri farni cerkvici zvonček že zvoni in jaz sem Št vedno pri .... Priznana avstrijska banka Raiffelsen Ima tik od mejnem prehodu med Slovenijo In Avstrijo liobešeno reklamo, na kateri o avstrijski južni sosedi ni ne duha ne sluha. Za konzervativne bankirje zadošča, da Imajo na transparentu zastavo bivše Jugoslavije - za to, da jim iz Slovenije prinašamo depozite, so pa ne glede na zastavo vselej zainteresirani. Vyraba: NAMEX s.r.o. Gaštanova 6 94701 HURBANOV0 SLOVENSKO 10 ''Al Na enem od uvoženih Izdali1' ov na policah trgovin P° Gorenjskem smo našli fl| kaz, da sploh nI slučajno, " npr. Američani veselo mečeP v Isti koš Slovenijo (SVN) £ Slovaško (SVK). Slovaška r namreč v originalu venska republika", skrajšat1 pa na slovaških Izdelkih m piše "SLOVENSKO". Američana, ki ga razen "° brega hamburgerja vse ost'' lo bolj malo zanima, Je rs/"" med "Slovenija" in "Si0' vensko" nepomembna. GREMO V PRIMADONO Oddajo pripravlja in vodi NATAŠA BEŠTER. Sreda, 31. avgusta, ob 17. uri DOMAČA LESTVICA: 1. Magnifico - Pastirče mlado 2. Marijan Smode - Ko ovenijo rože 3. Faraoni - Naj te morje 4. Monroe - Vedno čakal bom 5. Avtomobili - Argentina TUJA LESTVICA: 1. Wet, wet, wet - Love is aH around 2. Mariah Carey - Anytime you need a friend 3. Big mountain - Baby I love you way 4. Roxette - Crash, Boom, Bang 5. B. C. - The Flinstones NAGRAJENCI: Bon za 3.000 tolarjev bomo poslali Mariji Martinčič v Gorenjo vas, kavbojke BLUE MOON JEANS CLUBA Petrič bo nosila Nataša Rupnik iz Šenčurja, 2 PIZZI v PIZZERIJI GOVC v Mavčičah je sreča namenila Mojci Vreček, prav tako v Šenčur, VVEEKEND VSTOPNICO za PRIMADONO pa dobita Urška Frantar iz Cerkelj in Urška Jenko iz Žirov. Vstopnica ima zraven seveda še konzumacijo 2.000 SIT. ČESTITAM! glasujem za: \ % ~* \ moj naslov: \SSSSX KUPONE POŠLJITE NA RADIO KRANJ, 64000 KRANJ SLAVKO KRUSNIK -SMEH NI GREH Živjo! Upam, da ste se ie vsi vrnili s poiimic, polni energije, delovne vneme in dobre volje, ter da boste spet lahko vsako soboto z nami v oddaji Glasba je življenje, ki jo lahko poslušate na vaši radijski postaji RADIO TRIGLAV JESENICE, 96 MHz, vsako soboto ob 13. uri. V soboto se bomo potrudili ter vas poskusili nasmejati, saj bo z nami gospod Slavko Krušnik, največji zbiralec šal, vicev, anekdot pri nas. Slavko Krušnikn je s svojimi knjigami spravil v dobro voljo že veliko Slovencev. Smeh ni greh, je naslov ene izmed njih in to si velja zapomniti. Smeh je tudi zdravje in morda bomo v prihodnosti kupovali Krušnikove knjige samo na recept. V Unionovi nagradni igri smo izžrebali Stanko Zupan iz Kranja, ki se bo ponašala z lepo uro, Jožica Jeršin iz Ljubljane in Slavko Kamenik iz Celja pa bosta blestela v novih majicah. Kdo se bo odpeljal z imenitnim gorskim kolesom pa bomo izvedeli konec meseca. Sodelujte - ejga, se splača... Pa še ena iz Krušnikove zakladnice anekdot. Ko se je skladatelj Franz Listz pripravljal na dirigiranje svojega novega glasbenega dela, ki naj bi ga predstavil cesarju in visokim oblastem, je presenečen ugotovil, da mu manjka partitura. Spomnil se je, da jo je pustil na sedežu v prvi vrsti. Toda tam je Že sedela neka obilna gospa. Znašel se je, stopil k njej, se opravičil in rekel: - Oprostite, gospa, ampak partitura ni pisana za pihala! /a + ^ = ŠKODA Volksvvđgen Group The Dubliners Oni so zakon Irskega folka Ni kaj, do novega leta se nam obeta še nekaj zelo dobrih glasbenih koncertov in eden boljših, s stališča tistih, ki nekaj dajo na dobro muziko. Je najavljen za 5. septembra, v ljubljanskih Križankah, hvala ..... da *»m, namreč, nastopili bodo legendarni The Dubliners. Ko v isti sapi razmišljamo o glasbi in Irski, kaj hitro pridemo do spoznanja, da Je pravzaprav ta mali narod svojevrsten fenomen. Glede na to, koliko izvrstnih, naj bo pop, ročk ali pa folk glasbenikov najdemo med njimi, bi lahko napravili čisto resno raziskavo, če nemara čut za muzikalnost Ircem ni že prirojen. Uihko nJim, bi rekli, saj glasba Je njihova realnost. Opravijo svoj šiht, Rrejo v pub na Guinncssa, «Va, tri..., v roke vzamejo Instrumente, se spomnejo onih starih zgodbic, pijans- kih, borbenih, domovinskih, pa tudi ljubezenskih in... Ja, The Dubliners že okroglih trideset let vsemu ostalemu svetu pripovedujejo to Irsko zgodbo. Poetika, značilna melanholija, veselje do muziciranja, predvsem pa odlična komunikacija s publiko so tiste odlike The Dubliners. ki znova in znova navdušujejo glasbeno publiko. Violina, benjo, kitara, mandolina, frula... to so instrumenti, s katerimi fantje (bržkone že vsi čez Eetdeset) igrajo značilni Irs-o folk glasbo, tako stare balade in plesne komade kot novokomponirane skladbe. Z mnogo napitnica-mi seveda, namreč vvhiskev and beer se točita vseh sedem dni v tednu. Malo je glasbenih ustvar dobri kot prvi dan, ko so igrali v pubu, nekje na Irskem podeželju. The Dubli- jalcev, ki bi tako dolgo ostali ners so pravi koncertni v samem vrhu, posneli toliko band, (njihov zadnji nastop plošč in še vedno bili tako v LJubljani je bil bomba) in. če bi radi Irsko videli, ops, slišali..., od blizu, priložnost Je tu. In duh krčme tudi. • Igor Igre b rez meja Mladi predstavniki Bleda gredo v Walles Tam bodo tekmovali najboljšimi ekipami. v finalu z ostalimi Bled, 24. avgusta - Igre brez meja se bližajo koncu. Na njihov račun, predvsem na organizacijo v Ljubljani, je padlo več kritik, slabih in dobronamernih. So pa Igre brez meja, kar se tiče predstavitve krajev, dobra reklama za te iste kraje in za našo domovino. Mlade predstavnike Bleda, ki so iz vrst Športnikov -smučarjev in odbojkarjev, na - • '<»2P 9 te igre pripravlja trener Stane Ferjan. Predvsem so pomembne vaje, ki pripomorejo k spretnosti, saj vemo, da morajo včasih izvajati prave akrobacije, za katere ni le dovolj biti gibčen in hiter. V VValles, točneje v Cardiff, bo potovalo 15 tekmovalcev in iprenistva. Ti ekipa bo pre-clst.ivl|cn.i na Medu v Trgovsko tunitičnern centru to soboto ob 17. uri na javni radijski oddaji Radi,i Triglav Jesenice. ,. ' „*7 Miro Mulej, kapetan te ekipe, hkrati pa tudi tajnik Turilticnegl druStva Bled, in IlI^B je ravno zato lahko verjetno ^ mmmLm veliko pripomogel k denarni podpori nekaterih blejskih .'"spomin f»v "klik" pred portugalskim spomenikom, kjer jc podjetij, je povedal, da so M "kjska aUpa proslavljala /mago. pravzaprav mnogi iztrošili ob prvih Igrah brez meja, ampak da bodo vseeno nekako pokrili tudi to potovanje. Sponzorji blejskih zastopnikov so nekatera blejska podjetja , tudi LIP Bled, pridobili pa so tudi Adrio Airways. Na Bledu so mnogi hitro ugodili proSnji za denarno podporo, Kolikor jim seveda dopuščajo trenutne možnosti. Miro Mulej je pravzaprav presenečen, kako pozitiven in dober odziv so pustile Igre na Bledu. Za tiste, ki jih zanima, kako se bodo naši vrli Gorenjci odrezali v Wallesu, naj povemo, da bo v noči s 3. na 4. september neposredni prenos iz Cardiffa in sicer izjemomna na nočnem programu Radia Triglav. • Š. Vidic TOREK, 30. AVGUSTA 10.30 Zgodbe iz školjke 11.00 Ciciban plava 11.35 Univerzitetni razgledi 12.00 Filmska magija, dokumentarna serija 12.25 Republiška revija mladinskih pevskih zborov Zagorje '94 13.00 Poročila 14.55 Sobotna noč 16.35 Športni pregled 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Vrtiljak, mehiška nadaljevanka 18.45 Iz življenja za življenje 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.05 Osmi dan 21.00 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 21.50 Svet poroča 22.30 TV dnevnik 23.00 Sova: Lahko noč, ljubica, angleška nanizanka 23.30 Dokazi, ameriška nanizanka 0.15 Videostrani 13.00 Euronevvs 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 20.05 Tusitala, angleško-avstralska nadaljevanka 21.00 Mostar 21.45 Videošpon 22.45 Širjave, nemška dokumentarna oddaja 23.15 Videostrani 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Otroški program 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monoton 13.10 Brazilska trilogija, dokumentarna serija 14.05 2.4 otroka, nadaljevanka 14.30 Severna obzorja, ponovitev 15.20 Kavboj, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Papež Ivan Pavel II, dokumentarna oddaja 20.45 V velikem planu 22.15 Poročila 22.25 Akusti-koteka 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini0.05 Sanje brez meja 16.50 TV koledar 17.00 Kljub vsemu, Julia, ponovitev nadaljevanke 17.50 Smrtonosni pohlep 18.55 Mednarodni atletski miting 22.05 Kljub vsemu, Julia, nadaljevanka 22.55 Vrnitev Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka KANAL A 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Popspot 14.45 CTM 16.30 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.50 Polno, prosim, španska nadaljevanka 17.20 Veliki zalogaj, ameriški film 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe '1.00 Rodeo, glasbena oddaja 2v *0 Državnik novega kova, angleška barvna humoristična nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Policijska zgodba, ameriški film 23.00 Dan pojutrišnjem, dokumentarna serija 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.45 Borza dela TVAVS11IJA1 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta ponovitev 9.30 Kdor se smeje, zmaga 10.15 Mrliči v grelni odeji, ameriški film 13.10 Nebraska, ameriški vestem 14.30 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30Čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Kea -novozelandski škrat 21.05 Pogledi od strani 21.20 Tohuvvabohu 21.50 Ambo terno 22.00 Pogodba s smrtjo, italijanski film 23.20 Čas v sliki 23.25 Ženska s preteklostjo, ameriški film 1.10 Draga, loči se, ameriška komedija 2.40 Poročila/ Tisoč mojstrovin 18.00 Zlata dekleta 18.30 Tista stvar je, kviz; Novo v kinu, filmi in njihove zvezde 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Vrtiljak popevk 21.05 Reportaže iz tujine, oddaja zunanjepolitične redakcije 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.30 Lahka atletika 0.00 Twin Peaks 1.30 Zakon v LA 2.15 Poročila/1000 mojstrovin vsak dan • VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21.00 uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 19.00 Otroški izbranii program 20.00 Mačja razstava v Železnikih - 3. del 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Utrip Kranja 20.30 Zvoki citer: Tanja Zaje Zupan 21.00 Na obisku: Televizija Železniki (v živo) 22.10 Film: Lena s Holidav 23.30 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.00 Verouk v šolah da ali ne (kontakt) 15.30 Dogodki in odmevi 16.20 Prodaja in nakup učbenikov 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Prodaja in nakup učbenikov 19.30 do 24.00 Večerni program KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-UUBUANA: 105,1 MHz-5.00 Jutranji program - vodi Irena Ulčar 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne na RGL vodi Jelena Stepanovič 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.45 Borza znanja 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.00 Popoldanski program z Jožetom Logarjem 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Zdenka Kahne svetuje 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Bančne informacije LB 17.15 Novice 17.55 Špeckahla 18.15 Okrogla miza - tema tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Samo glasba 22.00 Moj gost - vodi Mile Jovanovič24.00 Slovenska balka-niada - Vanja Vreg 2.00 Satelit 8.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program 11.10 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Smithsonian VVorld 13.50 Heidi in Erna 14.15 Doktor Trapper John 15.00 Lepa mlinarica, italijanski film 16.30 Neznani svet 16 45 Meteora - nebeške katakombe 17.30 Orientacija, verska oddaja 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 8.40 Od tu in tam 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Glasba in zabava 1Z00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnica 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varno s Triglavom 17.00 Novice 17.30 Za ljubitelje narod -nozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa Poleg oddaje Spremljamo komentiramo uvrščamo v spored še nekatere druge zanimivosti. Lahko boste prisluhnili tudi športnemu obzorniku in sodelovali v oddaji Bodeča neža. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, TOREK CENTER amer. akcij. kom. POLICAJ Z BEVERLY HILLSA 3 ob 18. in 20. uri STORŽIČ Zaradi obnovitvenih del zaprto! ŽELEZAR Danes zaprto! ŠKOFJA LOKA amer. erot. thrill. HELENA IZ ŠKATLICE ob 20.30 uri 14 NAGRADNA KRIŽANKA OPTIKA MONOKEL K lepemu obrazu se podajo tudi lepa očala. Ne odlašajte! Obiščite Optiko Monokel na Mohorjevem klancu v Kranju. Rešeno križanko pošljite do 1. septembra na Gorenjski glas, Zoisova 1, Kranj. Lahko pa jo odate tudi v turističnih poslovalnicah v Cerkljah, Jesenicah ali Škofji Loki. Za današnjo križanko pa Optika MONOKEL prispeva naslednje nagrade: 1. nagrada VREDNOSTNI BON v znesku 7.000 SIT 2. nagrada VREDNOSTNI BON v znesku 5.000 SIT 3. nagrada VREDNOSTNI BON v znesku 3.000 SIT Gorenjski glas pa prispeva še 5 tolažilnih nagrad. Vodopivčeva 10 SLO-64(XK) Kranj tel. (064) 212 535 GL. MESTO DRŽAVE TOGO STROK. NA PODROČJU ATOMIZMA CARL DOUGLAS ITALIJANI ZANIČLJ. ŽIVILSKO KRMILO GRŠKE BOGINJE USODE REKA V NEMČIJI 12 ALUMINIJ ZDRAVILNA RASTLINA OBŽALOVANJE PRIPADNIK (TALIJ. PLEMENA RJAVI PREMOG GRŠKA ČRKA GR. MIT IPODZEMLJE POTOMEC MUSUM. OBLEKA A ŽIVALSKA KOŽA KRAJ PRI KOPRU SREDIŠČE VRTENJA ANGL PLEMIČ 19 DRŽAVA V ZDA ARTHUR MILLER JAP. NAČIN ARANŽ CVETJA PALICA PRI PLUGU VVALTER 0SĐURNE RIŽEVO ŽGANJE LASJE VRSTA OPICE DUŠIK SL. KEMIK MAKS 1881-1964 FR. SKLAD HECT0R ŽEN. IME (JASNAj ŠKOFOVA KAPA SIFONI. ODTOKI POTOMKA ROMANSKIH PRISEU V AMERIKI AVTOM PREDI LNI STROJ TURŠKI PREMIER TURGUT 15 LOŠČILO 13 AVT OZN. KRANJA KEN RUSSEL NASILNOST DEL OSEBNEGA IMENA SNOV V CELIČNEM JEDRU 10 DRUŠČINA NICK LEVVIS BARIJ 21 LOVSKO PODROČJE MERILO BERILO, ČTIVO ČASOPISNA DEJAVNOST MADŽ PESNIK JANOS L INDA EVANS GLAVNI ŠTFVNIK IGRALKA BEGOVIČ ENAKA VOKALA J- ODPRT MESTNI AVTOBUS DVOŽIVKA MESTO V JUŽNI SRBU I ANDREJ ŽALAR IT AStRO NOM GALILEI 23 VZDEVEK ONASSISA OBLIKA IMENANACE GOR REŠ ČOLN NAPAD JANEŽ TITAN KAROL PAHOR GLASBENI OKRAS POGAN ZNIŽANJE GLADINE VODF LUKA V IZRAELU POKLON i w IZRASTEK NA GLAVI ANDREJ LAMPE OKRASNA SVETLICA LIT JUNAK WYATT J? 3 IN? VOKAL EGON ŠAFRAN REKA V FRANCUI Pt HOCI 7VT7A " SINDIK SLOVFNIJF EGIPČ BOŽANSTVO HIMA LAJSKI Ni ISAČI 16 CfHAJSKI KRAU KAM NINA IRIDIJ VRSTA BI >NHi )N A TIBET GOVEDO 20 MOPFD MOZOL JAVOST MAKU) KOLO SRBSKO MOŠKO IME UHDOH.lt ELEMENT SIKANJA MLADA KRAVA 11 NI HI [i IKSUIICNI SADEŽ MARK ENDERS 14 POLJSKA CVETLICA LUKNJI ČAST KAMtN 7? OSVIŽ PIJAČA KONRAD ADt NAUt R Vodopivčeva 10 SLO-64000 Kranj iti (064) 212 535 5 AKDIMUA TATINSKA PTICA SESTAVIL F KALAN 1 11 2 12~ 21 ~ 3 4 5 n _i ■ 9 10 13 I 14 18 16 18 19 20 23 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Sejem VINO 94 Ljubljana, 24. avgusta - Sejem VINO 94, eden najpopularnejših, celo najslovenskih sejmov, praznuje letos jubilejno ponovitev. Štirideset let je že, kar privablja na Gospodarsko razstavišče v Ljubljani številne obiskovalce, ljubitelje dobre kapljice ter predstavnike stroke. Sejem, kakršnega poznamo danes, se je v Ljubljani prvič predstavil 1955. leta, istega leta pa so pričeli z mednarodnim ocenjevanjem vin. Že prvo leto ga je obiskalo 61 tisoč obiskovalcev, v devetintridesetih letih pa si ga je ogledalo prek tri milijone ljudi. Letošnji sejem VINO 94, ki bo potekal od 29. avgusta do 3. septembra 1994, od 9. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, bo kot jubilejni še posebej bogat in zanimiv. Predstavilo se bo ogromno razstavljalcev iz mnogih držav. Prisotni bodo vsi najpomembnejši slovenski vinarji, še zlasti pa bo med njimi veliko zasebnikov z vseh vinorodnih območij. Vsi skupaj bodo želeli kar najbolje predstaviti svoja vina kot tudi posebnosti in zanimivosti območja, s katerega prihajajo. Tako bodo svoj dan zabeležili slovenski vinogradniki, hrvaški, madžarski, gradiščanski vinarji in vinarji Furlanije Julijske Krajine, Združenje vinogradnikov Štajerske pa bo pripravilo tudi dan štajerskega laškega rizlinga. Poslovna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo bo ob svoji 25-letnici pripravila več zanimivih degustacij. Stoto obletnico bo praznovala tudi Vipava, akademski slikar Igor Pleško bo predstavil svojo novo monografijo, nastopili bodo humoristi, zaplesali belokranjski folkloristi in zapel Vlado Kreslin. Živahno bo tudi po 17. uri, ko bo sejem sicer zaprl svoja vrata, še vedno pa bodo vabili gostinci na zunanjem sejemskem prostoru, ansambli pa bodo zabavali obiskovalce vse dni polnoči. Poleg promocije dobrih vin je osnovni namen in cilj slovenskega vinskega sejma gotovo vzgajanje in izobraževanje, zato letos, ob jubileju, pišemo Vinsko kulturo z velikimi začetnicami. Zato so Pripravili vodene degustacije, ki jih bodo vodili priznani slovenski enoligi, udeleženci pa bodo spoznavali izbrana domača in tuja vina. • Š.V. STA TISTIČNE INFORMACIJE . Zavod Republike Slovenije za statistiko Ljubljana INDEKSI FIZIČNEGA OBSEGA INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE, JULIJ 1994 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO Sredstv« za delo Raprodukcl|aklmatarlal Blago za široko porabo VII 94 0 93 104.2 103.2 106,0 104,0 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO Sredstvi za dalo Reprodukcijski material Blago za ilroko porabo Vil 94 VI 94 90.5 89 9 92.2 91.0 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO Sredstva za delo Reprodukcl|akl material Blago za ilroko porabo Vil 94 VII 93 112.3 1 19.2 1 10.4 1 10.9 liVUJM I-VII 93 INDUSTRIJA IN RUDARSTVO 108.1 Sredatva za delo 111.5 Reprodukcijski material 108.6 Blago za ilroko porabo 106.6 Tehnični biro Jesenice p.o. Podjetje za projektiranje in konstruiranje strojno metalurških naprav C. Borisa Kidriča 41 64270 Jesenice V skladu z določili Statuta podjetja in po sklepu delavskega sveta TBJ razpisujemo delovno mesto s posebnimi pooblastili in odgovornostmi DIREKTORJA Tehničnega biroja Jesenice p.o. Kandidat za direktorja mora poleg splošnih zakonskih pogojev izpolnjevati se naslednje: - da ima visokošolsko ali višješolsko izobrazbo - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki oz. dejavnosti podjetja - da obvlada en svetovni jezik (zaželeno aktivno znanje nemščine) - da predloži program podjetja - da ima organizacijske in komunikacijske sposobnosti Direktor bo imenovan za štiriletni mandat oz. do lastninskega preoblikovanja podjetja. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in Programom naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi izpisa na naslov podjetja s posebno oznako "za razpisno komisijo - ne odpiraj". O izidu bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku prijavnega roka. BORZNI KOMENTAR Od zadnjega borznega komentarja je preteklo le skoraj en mesec in če bi želeli opredeliti dogajanje na borzi v tem obdobju, bi lahko na kratko dejali: mrtvilo na segmentu delnic in obveznic, padanje tečajev delnic z vmesnimi skoki navzgor in pa močno prevladujoče trgovanje na segmentu kratkoročnih vrednostnih papirjev, kar je dobro razvidno tudi od obsega sklenjenih poslov v tem obdobju. Junija izdani blagajniški zapisi Banke Slovenije so dodobra pretresli trg dolgoročnih vrednostnih papirjev. Po sicer vsakoletnem zatišju v poletnih mesecih in padanju tečajev v tem obdobju, so bile letos razmere na trgu delnic in obveznic še toliko slabše, saj se je kapital posameznih vlagateljev, velikih institucionalnih investitorjev in tudi investicijskih skladov, ki bi se sicer morali pojavljati na trgu kot blažilci in ne kot spodbujevalci in akteriji zniževanja tečajev vrednostnih papirjev, selil na veliko bolj donosno in hkrati tudi nerizično področje, to je na segment kratkoročnih blagajniških zapisov z nakupnim bonom, ki jih je junija izdala Banka Slovenije, zato so to papirji prvega kakovostnega razreda. Ta naložba je za marsikaterega investitorja (tukaj ne govorimo o malih individualnih investitorjih) delovala kot balzam in omogočila usmeritev aktivnosti na druga, še veliko aktualnejša področja lastninjenja in privatizacije, hkrati pa je država s to potezo dosegla zastavljeni cilj: ustaviti padanje tečaja marke in s skupno obrestno mero 17 % na tolarski blagajniški zapis dokazati, da bo čvrsto stala na zastavljeni poti revalvacije tolarja in spodbujevanju varčevanja v domači valuti. Zapadlost blagajniških zapisov je 1. 12. 1994, Banka Slovenije je že v sklepu o prvi izdaji najavila (podobno kto pri "dvojčkih") ob zapadlosti novo emisijo. Kam se bo usmeril kapital ob zapadlosti blagajniških zapisov, bo razvidno šele potem, ko bodo poznane vse neznanke, saj ima škarje in platno v rokah država, in kakšen bo realni donos ob zapadlosti teh trenutno res zelo donosnih vrednostnih papirjev, bo treba počakati še nekaj mesecev (tečaj marke, davke na kapitalni dobiček pravnih oseb, alternativne možnosti investiranja, razlika med priznano stopnjo rasti drobnoprodajnih cen in dejansko...). Za špekulante, ki so vstopili na kratek rok in tudi ie izstopili iz vlaka, pa je bila zadeva naloibeno zelo zanimiva. Dejstvo pa je, da je bilo ob skoraj nelikvidnih delnicah in nezanimivih obveznicah v tem mesecu dogajanje na borzi zelo pestro. Trgovanje s temi papirji je preseglo vsa pričakovanja. Po začetku kotacije na borzi, dne 21. 7. 1994, ko so se na sekundarnem trgu začeli prodajati posamezni blagajniški zapisi brez nakupnega bona (BNB1) in pa posamezni deli nakupnega bona (NB1), je promet iz dneva v dan naraščal in dosegal v zadnjem času preko 300 milijonov tolarjev na dan, tečaji pa so se v odvisnosti do potreb po likvidnih sredstvih in zato povečanih prodajah gibali med 84 in88 odstotki nominalne vrednosti blagajniškega zapisa, pri delih nakupnega bona, ki kotirajo v tolarjih, pa so se tečaji gibali med 25.000 in 30.000 SIT za en nakupni bon. Borzni posrednik: Hermina Krt Na sejem VINO 94 se lahko peljete tudi z vlakom Sejem bil je živ, vino dobro in pot varna - bodo lahko povedali tisti obiskovalci ljubljanskega sejma VINO 94, ki bodo na to prireditev od 29. avgusta do 3. septembra potovali z vlakom. Slovenske železnice so za zo, da bi bilo na Slovenskih cestah čimmanj nepričakovanega vijuganja in ogrožanja šolarjev, potnikom v času sejma odobrile 40-odstotni popust prt nakupu povratne vozovnice. Popust bodo lahko uveljavili na vlaku z ohranjeno vozovnico s sejma. UKOZflR CEMENTNI IZDELKI Izdelovalec strešnika s 70 - letno tradicijo in evropsko kvaliteto po ugodni ceni. Likozar Marjan, S.P., Benedikova 18, 64000 KRANJ, tel.: 064/311-047 -R». MONTANA RIJj d.o.o. VOZILA T1PO 1.4 S MAQ T1PO 1.6 SX (klima) T1PO 1.9 GT turbo dizel TCMPRA 1.6 SX (klima, radio, alarm) TCMPRA 1.8 SX (klima, alarm, nastavljiv sedež po višini, volan nastavljiv po viiini, servo, centralno zaklepanje, el. stekla) MONTANA d.o.o. tel.: 061-558-376 0609-615-648 5V OD 17.490 DEM 5V OD 18.490 DEM 5V OD 18.490 DEM OD 19.490 DEM OD 21.4*90 DEM KOLIKO JE VREDEN TOLAR NAKStOnODAM KAKUROnUDAM I NAKUmUtODAH MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 ITL A BANKA (Kranj, Tržič) 75,10 77,00 10,30 10.84 7,22 7,53 AVAL Bled, Kranjska gora 76.15 76,55 10,75 10,90 7,35 7,65 CORAKranl 76,20 76,70 10,75 10,85 7,40 7,60 CREDfTANSTALT N.banka Lj. 75,50 76,90 10,30 10,90 7,00 7,60 EROS (Stari Vatf, Kranj 76.30 - 10,78 y 7,30 7,60 GE0SS Medvode 76,20 76,40 10,77 10,85 7,30 7,50 GORENJSKA BANKA (vse enote) 75.20 76,75 10,48 10,91 7,20 7,81 HRANILNICA L0N, d.d.Kranj 76,00 76,70 10,65 11,00 7,30 7,50 HDAtržnica Ljubljana 76,30 76,50 10,75 10,85 7,35 7,50 IURIKA Jesenice 76,10 76,60 10,65 10,80 7,30 7,50 1NVEST Škofja UAa 76,10 76,60 10,72 10,89 7,10 7,66 LEMA Kranj 76,20 76,60 10,76 10,86 7,20 7,60 MIKEL Stražisce 76,15 78.70 10,70 11,00 7,20 7,85 PBS d.d. (na vseh poštah) 75,00 76,45 10,05 10,78 7,00 7,45 SHP-Slov, hran. in pot. Kranj 76,20 76.50 10,70 10,85 7,20 7,45 3KB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 75,40 76,80 10,15 10,90 7,25 7.70 SLOGA Kran| 75,80 76.80 10,55 10,95 7,25 7,60 SL0VENIJATUR1ST Boh. Bistrica 75.20 - 10,48 .- . 7,20 - SLOVENUATURtST Jesenice 76,00 76,60 10,65 10,80 7.25 7,45 ŠUM Kranj 76,20 76,40 10,77 10,85 7,30 7,50 TALON Žel. postaja Trata, Šk. Loka 76.20 76,45 10.75 10,85 7,40 7,80 TALONZg. Bitnje 76,20 76,45 10,75 10.85 7.40 7.80 TENTOURS Domžale 76.20 76,70 10,70 10,95 7,20 7,70 UBK d.d. Škofja Loka 75,65 77,20 10,50 10.90 7,30 7,60 W!LFAN Kranj 76,30 76,40 10,80 10,86 7,45 7,55 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 76,20 76,55 10,78 10,85 7,40 7,60 ZORI Kamnik 76,00 76,50 10,79 10,85 7,30 7,50 POVPREČNI TEČAJ 75,93 76,64 10,63 10,88 7,27 7,60 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,70 tolarjev. Podatke za tečajnico nam sporočajo menjalnice, Id si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo in povpraševanje po tujih valutah. B O R Z N O POSREDNIŠKA HIŠA d.d. POSLOVALNICA LJUBLJANA Slovenska cesta 54,61000 Ljubljana telefon: 061/133-11-55 telefaks: 061/133-13-47 POSLOVALNICA KRANJ Koroška c. 2, 64000 Kranj telefon: 064/211-644 telefaks: 064/211-644 MENJALNICA WILFAN Vedno v zalogi HRVAŠKE KUNE In ITALIJANSKE LIRE P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 NAMENSKO VARČEVANJE Abanka d d Ljubljana ZA STAREJŠE OBČANE ZA ZLATO JESEN o h E o Q_ 0 O "D co Q_ O Q_ O Ljubo doma%„ "O m co —i 3J O C* O e^a\aio, k/ /0 ^ NOVO BELTON 535,00 sit/kg * BELTOP 770,00 sit/kg LESOL 635,00 sit/kg ■£ BIOTAN 515,00 sit/kg C "O cr o < o Cene so oblikovane s popustom, Merkurjevo kartico pa lahko barvate še ceneje! ^MERKUR T) q m rj ■~ <6' 40. mednarodni vinogradniško - vinarski sejem Nazdravite štindesetletnici mednarodnega vinogradniško vinarskega sejma! Izberite vino za zdravico skupaj s priznanimi enologi med stotinami najplemenitejših svetovnih vin. Pokukajte v vinsko zgodovino in obiščite slovenske in zamejske vinorodne regije kar v Ljubljani. od 2V. avgusta do 3. septembra, od 9. do 19. ure na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Ko vino razodene svoje skrivnosti... LJUBLJANSKI SEJEM KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Gorenjska odločnost Ko se je lani v prvi letnik triletnega šolanja za kmetovalca na Srednji mlekarski in kmetijski šoli v Kranju vpisalo le enajst dijakov in jih je bilo tudi v drugem in tretjem letniku vsega skupaj le za en razred, je to ob republiškem normativu za polno financiranje oddelka (28 vpisanih) ie resno ogrožalo obstoj kmetijskega šolstva na Gorenjskem. S sestankov, ki so se lansko zgodnjo jesen kar vrstili, je bilo zaznati nedvoumno sporočilo: zgodovina se ne sme ponoviti. Če je Gorenjska enkrat ie "izgubila" kmetijsko šolo, je še enkrat ne sme. Ko so namreč šolske oblasti ukinile šolo v Poljčah pri Begunjah, je Gorenjska potrebovala veliko časa, da jo je dobila nazaj in da potlej kmečkim fantom in dekletom ni bilo treba več hoditi na šolanje na Grm pri Novem mestu, v Šentjur pri Celju ali kam drugam. Če sodimo po letošnjem vpisu in po tem, da je ministrstvo za šolstvo in šport ie lani popustilo in zagotovilo polno financiranje ne dovolj "zasedenega" oddelka, potem je "bitka" ali vsaj ena od "bitk" za obstoj kmetijskega šolstva na Gorenjskem dobljena. Kdo je za to najbolj zasluien, je teiko odgovoriti. Je "kriva" gorenjska odločnost? So morda kmetje spoznali, da bo prav znanje, pridobljeno na šoli, lahko bodočim prevzemnikom kmetij olajšalo marsikatere teiave, ki jih sicer čakajo pri odpiranju Slovenije in slovenskega kmetijstva v Evropo? So k dobremu vpisu pripomogle štipendije, ki jih je Občina Kranj zagotovila iz sredstev za pospeševanje kmetijstva, ali večja propaganda šole med mladimi na podeielju...? Je morda na rešitev problema vplival sedanji kmetijski minister dr. Joie Osterc, ki je znan po tem, da je zelo naklonjen kmetijskemu šolstvu in vsem drugim oblikam kmetijskega izobraievanja? Naj bo tako ali drugače! Čeprav se zgodovina rada ponavlja, se pri kmetijskem šolstvu ni - in se očitno tudi ne bo. • C. Zaplotnik Radovljiški izvršni svet Proti ukinitvi zavoda Je to maščevanje zavodu, ki pred leti ni hotel sprejeti pod svoje okrilje kmetijske svetovalne službe? Radovljica - Radovljiški izvršni svet nasprotuje ukinitvi veterinarskega zavoda na Gorenjskem. Predlog zakona o veterinarski dejavnosti, ki je pripravljen za prvo branje v državnem zboru, predvideva, da bi veterinarski zavod na Gorenjskem ukinili in ga organizacijsko priključili ljubljanskemu zavodu s sedežem v Grosupljem. V gorenjskem zavodu temu nasprotujejo, prav tako v izvršnem svetu Občine Radovljica, ki je ena od ustanoviteljic zavoda. Ko so člani občinske vlade o predlogu zakona o veterinarski dejavnosti in o načrtovani organiziranosti javnih veterinarskih zavodov v Sloveniji razpravljali na ponedeljkovi seji, so soglasno podprli prizadevanja ŽVZG Kranj za ohranitev zavoda z vsemi pooblastili, tudi s tistimi, ki so bila brez soglasja ustanoviteljic prenesena na republiko. Pričakovati je, da bodo enako stališče zavzeli tudi izvršni sveti ostalih gorenjskih občin. V razpravi je bilo slišati, da bi morebitna ukinitev zavoda na Gorenjskem pomenila veliko škodo za gorenjsko kmetijstvo in da je sedanji predlog organiziranosti mogoče razumeti tudi kot maščevanje gorenjskemu zavodu, ki pred leti ni hotel sprejeti pod svoje okrilje kmetijske svetovalne službe. "Izkušnje kažejo, da službe ne delujejo najbolje, če so nadrejeni preveč oddaljeni," je dejal Andrej Ogrin, v izvršnem svetu odgovoren za kmetijstvo in gozdarstvo. • CZ. Jutri v Strahinju Gorenjsko tekmovanje v oranju Strahinj - Društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov Gorenjske bo jutri (z začetkom ob devetih dopoldne) pripravilo na posestvu kranjske srednje mlekarske in Kmetijske šole v Strahinju gorenjsko tekmovanje v strniščnem oranju. Za tekmovanje se je že prijavilo enajst ekip. Najboljša dva orača bosta zastopala Gorenjsko na državnem tekmovanju, ki bo 9. in 10. septembra v Kočevju. • CZ. IZ SADOVNJAKA ICSJC pri Podvinu Obveščamo vse noše kupce in ljubitelje sadjarstvo da bomo imeli v našem nasadu na Resju v petek, 26. avgusta 1994, ob 16. uri - predstavitev novejših odpornejših sort jabolk - z degustacijjo in - razgovorom o pomenu jabolk v prehrani ter - možnostjo nakupa takšnih jabolk s - popustom 10% ob predložitvi kupona iz Gor. glosa - in ogledom nosado pred trgatvijo. Redna prodaja v sadovnjaku Resje bo vsako sredo in petek, od 9. do 16. ure PRIDITC TUDI VI! 10% popust KUPON, Veterinar mag. Borut Saj o vic: Neurejeno lastništvo zavira razvoj planin "Gospodarski interes rejcev za pašo na tržiških planinah se zaradi neurejenega lastništva zmanjšuje," pravi mag. Borut Saj o vic, ki kot veterinar v ŽVZG Kranj dobro pozna razmere (in probleme) na tržiških planinah. * Koliko živine je letos na planinskih pašnikih? "Na Lešanski in Bistriški planini, na Korošici, Kofcah, Tegoščah, Pungratu, Siji, Dolgi Njivi, Javorniku in Konjščici se letos pase okrog 490 goved, 20 konj m tristo ovc, od tega sto na Kriški gori. Približno 60 odstotkov živine je iz tržiške občine, medtem ko je ostala iz radovljiške in kranjske. Na planinah bi se lahko prepaslo še večje število živali, zlasti ovc, vendar se gospodarski interes rejcev za planinsko pašo zmanjšuje. Glavni razlog za to je neurejeno lastništvo. Rejci niso pripravljeni vlagati v planinske pašnike in v objekte na njih, ker ne vedo, kakšna bo usoda zemljišč, ki jih bo po zakonih o denacionalizaciji in o agrarnih skupnostih treba vrniti nekdanjim lastnikom. Pašne skupnosti životarijo. Nekaj denarja dobijo iz republiškega proračuna kot regres za višinsko pašo, vse ostalo gre iz žepa rejcev, ki morajo ob tem, da plačujejo pašnino, tudi udarniško delati. Zadruga je v težavah in ne more vlagati denarja še v planine, zaradi manjšega poseka na planinah je skromnejši tudi zaslužek od lesa. Tržiška Občina ima ob skromnih možnostih dosti posluha, saj zagotavlja denar za preventivno cepljenje pašne Živine proti parazitom. Cepljena živina je bolj zdrava in hitreje prirašča, posredno pa občuti posledice tudi lovna divjad." * Kakšna je prihodnost tržiških planin? "Čeprav v Sloveniji veljajo za dobro urejene, bodo popolnoma zaživele šele v povezavi s turizmom in tedaj, ko bo država planine in planinsko pašništvo začela obravnavati širše: ne le po prirastu živine, ampak tudi po tem, koliko prispevajo k ohranjanju kulturne krajine, preprečevanju zaraščanja in erozije, ustvarjanju ugodnih razmer za turizem...Pred drugo svetovno vojno in še po njej se je na tržiških planinah paslo čez tisoč ovc, zdaj se jih okrog tristo. Ker so ovce znane kot dober "čistilec" planin, ki preprečuje zaraščanje, pogrešam na tržiških planinah predvsem intenzivnejšo rejo drobnice." * Kako je z dostopom na planine? Kdo bo zamenjal "mlajše upokojence"? "Med pastirji, ki pasejo Živino na tržiških planinah, prevladujejo starejši ljudje, s srcem in dušo navezani na planine in na živino. Le kdo jih bo zamenjal potlej, ko njih ne bo več?!" Pastir z mobitelom "Sodoben pastir bi potreboval mobitel, prek katerega bi lahko pravočasno obvestil v dolino o bolezni in poškodbi Živine, tudi o morebitni nesreči ljudi... Ko Je na Kofcah strela ubila trop ovc, je veterinarska služba prejela obvestilo šele po dvanajstih urok" Travniki se bodo zarasli Verjetno ne bo več koscev, ki bi bili pripravljeni kositi samo zaradi tradicije in ne da bi od tega imeli tudi gospodarske koristi. Če jih država ne bo k temu posebej spodbudila, se bodo travniki zarasli." "Ker je s spremembami v gozdarstvu usahnil tudi sistemski vir za vzdrževanje gozdnih cest, novega pa še ni, so nekatere planine le še komaj dostopne. Rejci se sami ne odločajo za popravilo poti, ker bi bil to prevelik zalogaj in ker jih poleg gozdarjev uporabljajo tudi planinci, gobarji, turisti in drugi. Različne interese bi bilo treba uskladiti in najti skupnega upravljalca. Po nekaterih cestah bi morali dovoliti vožnjo z motornimi vozili le tedaj, ko bi bilo to gospodarsko upravičeno,sicer pa bi jih morali zapreti za promet. Turisti naj se na planine raje odpravijo peš." * Turisti so dobri in slabi, kulturni in objestni... Kakšni zahajajo na tržiške planine? "Z večino ni problemov, se pa najdejo taki, ki povzročajo težave. Vsem, ki ne morejo na planine brez svojih štirinožnih prijateljev, bi svetoval, da jih vodijo na vrvici. Odvezani psi namreč radi preganjajo živino, znan pa je tudi primer, ko je pes pognal živino v prepad in se je ubila. Lepo je tudi, če turisti za sabo zapirajo vrata ograjenih pašnikov, če ne mečejo odpadkov v naravo..." * Se na planinah pasejo tudi biki? "Na polovici planin so prenehali z njihovo pašo, ponekod pa jc tradicija preveč zakoreninjena in jih pasejo še naprej. Posledice sc kažejo v prezgodnjih in težkih telitvah." • C. Zaplotnik V kranjski srednji mlekarski in kmetijski šoli Večje zanimanje za poklic kmetovalca Letos se je v prvi letnik triletnega šolanja za kmetovalca vpisalo 23 dijakov. - Veliko kmečkih fantov, bodočih prevzemnikov kmetij, gre za avtomehanika ali v druge poklice. Kranj - V srednji mlekarski in kmetijski šoli so za šolsko leto, ki se bo začelo čez nekaj dni, vpisovali dijake v pet oddelkov - v en oddelek mlekarjev, kmetovalcev (poljedelcev in živinorejcev) in kmetijskih tehnikov in v dva oddelka živilskih tehnikov. Odziv na vpis je bil dober, nekaj kandidatov so morali celo odkloniti. Če se je lani v prvi letnik triletnega šolanja za kmetovalca vpisalo samo enajst dijakov, kar je tedaj že ogrožalo obstoj triletnega kmetijskega izobraževanja na kranjski šoli, se jih je letos 23. Večina je z Gorenjske, nekaj tudi iz ljubljanskih občin. Četudi šola pri tem oddelku ne izpolnjuje republiškega normativa (32 učencev v oddelku), letos ob tolikšnem številu vpisanih ne pričakujejo zapletov pri financiranju oddelka, kakršne so doživljali lani. Razlog, da je letos vpis v oddelek za kmetovalca še enkrat večji kot lani, pripisujejo tudi temu, da je Občina Kranj iz sredstev za pospeševanje kmetijstva razpisala devet štipendij. "Gorenjska in širše območje Ljubljane predstavljata zaledje, s katerega bi lahko vsako leto napolnili po en oddelek za triletno in štiriletno kmetijsko izobraževanje," pravi ravnatelj šole Marijan Pogačnik in poudarja, da se veliko kmečkih fantov zaradi premajhnega dohodka kmetij, neurejenega dedovanja in i/, drugih razlogov odloča za druge pokliče, še zlasti za avtomehanika. Veliko jih razmišlja takole: "Kmetovanja se bom naučil donu, raje grem za avtomehanika, se bom vsaj lahko zaposlil in bom imel svoj denar..." V srednji mlekarski in kmetijski Soli načrtujejo, da bi v bližnji prihodnosti v šolski program uvedli tudi triletno šolanje za vrtnarja. Menijo, da bi bilo za tovrstno šolanje dovolj zanimanja in da imajo za to tudi dobre možnosti. Najbližja vrtnaiska šola je v Celju, na šolskem posestvu v Strahinju že imajo rastlinjak, dobro sodelujejo tudi z vrtnarijo Brdo... Posestvo želijo še bolje urediti, velik problem pa postaja prostorska stiska. Šola je bila grajena za 150 dijakov, medtem ko je letos v sedem kmetijskih in v enajst živilskih oddelkov vpisanih okrog 420 dijakov Stisko bodo reševali z najetjem nekaj učilnic na tekstilni šoli, sicer pa je po možnosti v bližini šolskega posestva, dolgoročna rešitev izgradnja nove šole, • CZ. Ob 70-letnici solastniške skupnosti Planinca Sklad za proučevanje preteklosti Almanah Begunjščica - gora m ljudje Begunje - Solastniška skupnost Planinca, koncern LIP Bled, Gozdno gospodarstvo Bled, Občina Radovljica, podjetnika Janez in Franci Stroj iz Dvorske vasi ter Župnijski urad Begunje so ustanovili sklad za preučevanje preteklosti Begunj in okolice. Sklad bo spodbujal raziskovalno dejavnost, s katero naj bi pridobili čimbolj natančna, izvirna in verodostojna poročila o zgodovinski preteklosti begunjske župnije in njenega goratega zaledju. Ustanovitelji sklada (z izjemo župnijskega urada) so v počastitev 70-letnice Solastniške skupnosti Planinca omogočili izdajo almanaha Begunjščica - coni in ljudje, ki je po mnenju Antona Slibarja "prvi poskus zbrati na enem mestu pripovedi in pričevanja o preteklosti te Jore". Prispevke za almanah so napisali »ne/ Meterc, Nada Praprotnik, Jakob Prešeren, Gabrijel Perko in Anton Šlibar, veČino fotografskega gradiva je prispeval Gabrijel Perko, v almanahu pa je objavljeno tudi nekaj Jalnovih ljudskih pripovedk in več dokumentov. Kmetje kupili veliko gozdno posestvo Med dokumenti sta tudi prva »trta kupoprodajne pogodbe, s katero ic 44 solastnikov, vaščanov iz Begunj 20. marca 1924. leta kupilo od italijanske družbe 277 hektarjev veliko gozdno posestvo Planincu (s 93 odstotki gozdov m sedmimi odstotki planinskih pašnikov), in odločba, s katero so v Beogradu 15. avgusta istega leta odobrili kupopro dajno pogodbo. Kot piše Anton Slibar v prispevku 0 planinah pod Bcgunjščito, je bila planina Planinca nekdaj last gradu Kamen in pozneje graščine Kalzcnstcin, medtem ko je od 1924. leta last solastniške skupnosti Planinca. 44 kmetov in posestnikov iz Begunj, ki jih jc zastopal Rudolf Gašpcrin, je kupilo posest na Begunjščici za 570.IKK) takratnih dinarjev. Osnovni delež jc znašal 7.500 dinarjev. Anton Kunčic je vplačal štiri, 29 posestnikov pO dva in 14 lastnikov po enega. Solastniška skupnost obstaja se danes. Povojna oblast ji jc celotno posest 1(>4'» leta podržavila, vendar jc s številnimi pritožbami uspela in osem let kasneje spet postala njen lastnik. KoČa kot planinski hotel Čeprav so na Planinci gozdnogospo-darski interesi vseskozi prevladovali nad živinorejskimi, so obdržali planino V približno enakem obsegu, kot jo je biU> nekdaj. Lastniki gozdnih posesti so med obema vojnama dajali lov v zakup najugodnejšim ponudnikom. Koliko )t solastniška skupnost 8 tem zaslužila, ni natančnih podatkov; znano pa je, tla K lov v Dragi tamkajšnji agrarni skupnost' prinesel tolikozasluž.ka, da so lanko / njim pokrili stroške vzdrževanja gozdnih poti. Kot piše Anton Slibar, sta bila nekdaj na Planinci hlev za Štirideset glav živine in koča, ki |e bila mco obema vojnama pravi planinski hotel ¥ pritličju so bili prostori za pastirja, v nadstropju na štiri sobe s straniščem kopalnico t na soba je bila namenjen* solastnikom Planince, ostale pi lovCCjj] in vodnikom Med vojno sta bih lt»VW Eožgani, po vojni pa so postavili sam0 lev in v nadstropju uredili prostor m pastirja m obiskovalce • ('.'/.. UREJA: Vilma Stanovnik V nedeljo na letališču v Lescah 6. Alpski pokal za modelarje OB PRAVIH LETALIH TUDI MAKETE Nedeljsko srečanje modelarjev iz treh držav za Alpski pokal bo priložnost, da vidimo, kako letijo makete pravih civilnih in vojaških letal. Lesce, 25. avgusta - V nedeljo se obeta na športnem letališču v Lescah kar več prireditev, med katerimi bo zagotovo zelo atraktivno srečanje modelarjev iz Avstrije, Italije in Slovenije za 6. Alpski pokal Lesce Bled. To srečanje je namenjeno modelarjem, ki izdelujejo makete pravih civilnih in vojaških letal, ki pa so izdelane tako, da tudi letijo. Poleg ocenjevanja natančnosti izdelave bodo ocenili tudi dva leta. Marjan Mencinger bo pokazal svoj skoraj 6 metrov dolg model potniškega letala DC 9 izven konkurence. Modelarska sekcija Alpskega letalskega centra Lesce Bled, ki je prireditelj tekmovanja za 6. Alpski pokal Lesce Bled, sicer poudarja, da je namen te prireditve bolj srečanje modelarjev, kot tekmovanje. Za kako kvalitetno srečanje pa gre, nenavse-zadnje pove podatek, da so se poleg slovenskih modelarjev prijavili tudi modelarji iz Italije in Avstrije, morebitne prijave iz Nemčije pa še pričakujejo. To srečanje je ena najpomembnejših modelarskih prireditev od skupno šestih, ki jih organizirajo v tej panogi letalstva vsako leto v Sloveniji, po razvrščanju Mednarodne letalske zveze (FAI) pa spada v kategorijo F4c, kar pomeni, da si modelarji prizadevajo izdelati makete, čimbolj pšodobne pravim letalom, pomanjšane običajno v razmerju ena proti štiri. Makete letal imajo tudi pravim letalom čimbolj podobne letalne lastnosti. To niso torej le zgolj makete, sicer zanimiva paša za oči, pač pa imajo vgrajene tudi motorje in radijsko vodena krmila, ki jim omogočajo zanimiv let. V nedeljo, 28. avgusta, bo torej od 10. ure dalje na prireditvenem prostoru vzhodno od hangarja najprej na ogled preko dvajset letečih maket, do 15. ure pa naj bi makete modelarjev tudi po dvakrat poletele. Ker bodo tu zelo različni modeli, program leta ni predpisan, pač pa bodo ocenjevali primernost letalnih lastnosti posameznega modela glede na njegovega pravega "vzornika". Dodamo naj, da so tudi za ocenjevanje kvalitete izdelave opustili prvotno predvideno ocenjevalno Orjaški model je Marjan Mencinger iz Lesc nam je o izdelavi svoje makete potniškega letala DC 9 povedal: "Model letala DC 9 -Super 80 je v mojem 25-letnem modelarskem udejstvovanju že 23. model, z modeli pa sem nastopal že v večini evropskih držav. Za gradnjo že drugega posnetka letala DC 9 sem sc odločil ker menim, da je prav ta tip potniškega letala eden najlepših, najelegantnejših, hkrati pa je zaradi motorjev ob trupu tudi primeren za tovrstno gradnjo. Kot osnova so mi služili načrti za reklamne makete teh letal, pri Adriji pa so mi omogočili, da sem si ogledal in slikal vse zanimive podrobnosti. Model sem po-braval v barve, kakršne že 23. izdelek imajo ta letala, ki jih v tovarni pripravijo za promocijo, sploh pa lahko rečem, da je prav obdelava in lakiranje površin takega modela (gre za več kot 7 kvadratnih metrov površine) eno najzahtevnejših opravil. Prvo maketo DC 9 sem izdelal že leta 1973 -tedaj je šlo za serijo 30 - jo kasneje, kot so podaljševali pravo letalo, predelal v serijo 50, ta pa se mi je leta 1990 na letalski prireditvi v Italiji raztreščila. Sedanje makete sem se lotil 1992 in po približno 3.000 urah vloženega dela in vanjo vložil približno 5.000 nemških mark, letos 10. avgusta pa je letalo prvič poletelo. Najzaplete-nejša je bila izdelava uv-lačljivega podvozja, ki je pnevmatsko, model pa poganjata dva motorja z močjo po 2 kilovvata. Pogon je sicer propelerski, saj na trgu tako majhnih reakcijskih motojev še ni mogoče dobiti, oziroma so še v poskusni fazi, so zelo dragi in malo vzdržljivi. Model upravljam z radijsko napravo za daljinsko vodenje na 18 kanalov, vanj pa je vgrajenih 18 posebnih električnih motorjev za premikanje krmil in ostalega. Glede na pravo letalo so le podvozje in kolesa nekoliko večji, kar mi omogoča varen vzlet in pristanek tudi na travi. Model doseže hitrost nekaj preko 70 kilometrov na uro, doslej pa smo dosegli višino okoli 250 metrov. Goriva ima za približno 15-minutni let." Skoraj 6-metrski model letala DC 9, ki ga je izdelal Marjan Mencinger, bo v nedeljo mogoče videti tudi leteti. Sicer pa so ga trije odrasli kar težko dvignili, ko je nastala ta slika. komisijo, pač pa bodo to medsebojno ocenjevali modelarji sami. Vsekakor najzanimivejši pa bo ogled modela potniškega letala Douglas DC 9 - Super 80, ki ga je izdelal nedvomno vodilni slovenski modelar Marjan Mencinger iz Lesc, ki je po svoji velikosti in izdelavi tako izjemen, da so se odločili, da v konkurenci za Alpski pokal sploh ne nastopa. Tudi njegova skoraj 6 metrov dolga maketa naj bi vzletela. Če bo vreme primerno (v nasprotnem prireditev odpade) se torej v nedeljo v Lescah obeta izjemno zanimiv program, zlasti za mlade radovedneže. Ni pa to edina prireditev: dopoldne bo na letališču tudi srečanje članov družine Renault, nastopila bo Romana Kranjčan, padalci, popoldne pa bo tudi zabava z ansamblom Rompompom. Poskrbljeno bo tudi za lačne in žejne. • Š. Ž. iKnmrrrn.;, odbojka □ ZIDARJI IZLOČILI LOKA KAVO ''knfja 1 okn, 24. avgusta - V III. kolu kvalifikacij za košarkarski Pokal Slovenije je škofjeloška Loka kava gostila prvoligaško °kipo Kraški zidar in izgubila z rezultatom 63:74 (30:47). .. LoČani so bili slabši nasprotnik predvsem v prvem delu igre, ko so |w gostje povsem nadigrali in ob koncu polčasa vodili že za 17 točk. Na začetku drugega dela igre so l.očani zaigrali bolje v obrambi, )?i!U'ar Pa so s'ano zadevali. Razigrali so se šele proti koncu ckmc, ko pa časa za kaj drugaga, kot ublažitev poraza, ni bilo. , V prvem polčasu smo igrali slabo v obrambi, premalo smo imeli *pkov in delali preveč napak. Ker smo šc precej na začetku Pripravljalnega obdobja, ie nismo dobro uigrani - enostavno Povedano - dali smo pet košev premalo in jih dobili pet preveč," M't ■ k°ncu tekme povedal kapetan škofjeloške loku kave Dušan Za 1 oka kavo so igrali DumenčiČ 1, Kamičar 8, Hartman 12, PORU SELCA OPEN U^niii, Mcgušar, Mitič 14, Dolenc °, Jisničnik, Pavlovčič 6, PETRA KRAIGHER SPET NA BLEDU Bled, 26. avgusta - Ena najboljših slovenskih odbojkaric in članica reprezentance Petra Kraigher bo v novi sezoni spet zaigrala za blejski ženski odbojkarski klub. Po dveh letih nastopanja za mariborsko Palomo se je po izteku pogodbe v slovenski odbojkarski metropoli odločila, da bo z domačo ekipo skušala osvojiti čiboljši rezultat tako v domačem prvenstvu kot v evropskem pokalu, koder bodo letos nastopale blejske odbojkarice. Več o načrtih 24-letnc reprezentantke z. Bleda bomo zapisali v torkovi Stotinki. • V.S. 10 MET "DESETKA" ZA GORENJSKI GLAS Kranj, 24. avgusta - Mladi nogometaši Gorenjskega glasa (Triglav - Creina) so v sredo odigrali tretje kolo prve mladinske in kadetske lige. Vrstniki Publikuma iz Celja so imeli manj sreče kot njihovi člani v nedeljo. Domov so jih "orlici" pospremili z oceno - deset! Toliko golov so jim namreč zabili v dveh tekmah! Igrali so na igrišču v Stražišču, z NK Športplan - Sava pa NK Triglav -Creina dobro sodeluje tudi sicer. Najprej so kadeti v hudem nalivu dali pet golov in niso prejeli nobenega! Odlično je igral Aleksander Radosavljevič, dobro tudi dvakratni strelec Jaka Berger. Kadetski trener Marko Trebeč šele oblikuje moštvo, obetavnih fantov je čez 20. Pri mladincih sprva ni šlo po željah, saj so čvrsti Celjani povedli po napakah v obrambi. Toda že naslednjo minuto je Štefan Žibert v slogu znanega Štefana Škaperja zadel z glavo in ob polčasu je bilo neodločeno. Povedati je treba, da so Kranjčani nastopili oslabljeni, brez dveh odličnih obrambnih igralcev Sinka in AlibabiČa. No, v drugem počasu so gostje "pokosili" najprej reprezentanta Bogatinova, potem je padel tudi Denis Markelj in iz dveh enajstmetrovk je zadel točno Orlic. Dva gola sta dala še izkušeni Tasič in mladi Dremelj. Končni rezultat 5:1! Če pa velja iskati posebej uspešne, potem ne gre brez pohval mlademu Šepetavcu za veliko borbenost, Ovseniku v vratih za zanesljivost in Denisu Marklju za res moderno in hitro igro. Že jutri igrajo "gorenjski orlici" proti Iliriji v Ljubljani, v slovensko reprezentanco (med 18 igralcev) pa je znova uvrščen tudi Srečko Sabljak. M. S. Živila v nedeljo igrajo v Ljubljani ZAČENJA SE TUDI GORENJSKA LIGA Kranj, 26. avgusta - V 4. krogu 1. slovenske nogometne lige edini gorenjski prvoligaši v nedeljo gostujejo v Ljubljani pri ekipi Železničar AM Cosmos. Tekma se bo začela ob 16.30 uri. Nogometni navdušenci na Gorenjskem pa kljub temu ne bodo ostali brez tekme, saj ekipa Triglava Creine v III. SNL v nedeljo, 28. avgusta, ob 17. uri na kranjskem štadionu gosti ekipo Radomelj. Jeseničani odhajajo k ekipi Tabor - Kras. V I. slovenski mladinski in kadetski nogometni ligi ekipi Gorenjskega glasa gostujeta pri Iliriji, začenja pa se tekmovanje v OML - zahod. Ekipa Živil Nakla v soboto ob 17. uri gosti Bilje, Zarica pa odhaja na gostovanje k Elanu. Že v sredo, 31. avgusta, pa se nadaljuje tekmovanje za pokal Slovenije. Ekipa Živil Nakla gostuje pri Biostar Publikumu. Ta konec tedna pa se začne tudi jesenski del nogometnega prvenstva Gorenjske. Tekme članov A bodo na sporedu jutri ob 17. uri. Pari pa so: Alpina:Bitnje, Trboje:Jelovica LTH, Zarica:Šenčur, Lesce Bled Stiks:Sava Športplan, Polet:Visoko, Železniki:Britof. Prav tako jutri igrajo tudi mlajši dečki. Tekme se začenjajo ob 10. uri, pari prvega kola pa so: Kokri -ca:Jesenice, Lesce Bled Stiks:Triglav Creina B, Zarica A:Zarica B. Živila Naklo:Sava Športplan, VelesovoTriglav Creina A, Železniki:Britof. V nedeljo ob 10. uri bodo igrali starejši dečki A in B, pari pa so: Športplan:Triglav Creina B, Jenice:Polet, Lesce Bled Stiks:Šenčur, Jelovica LTH: Triglav Creina A, Trboje:Zarica, Visoko:Bitnje, Železniki:Bohinj, Podgorje:Kondor, Živila Naklo:Kokrica, Alpina:Britof. Ob 11.30 bodo igrali še mladinci. Pari pa so: Sava Šport-plan:Železniki, Velesovo:Jelovica LTH, Bitnje:Polet, Pod-gorje:Lesce Bled Stiks, Visoko:Kondor, Jesenice:Bohinj in Hrastje:Britof. • V.S. VABILO MLADIM NOGOMETAŠEM Škofja Loka, 26. avgusta - NK Jelovica LTH vabi dečke (letnik 1980 • 1987), ki bi radi igrali nogomet, naj se javijo na igrišču v Puštalu. Trenigi mlajših kategorij so ob ponedeljkih in sredah od 16.30 do 18.ure. • V.S. OHNIS pečan, Kalingi-r 5, Vuksanii 10. • V.Stanovnik Triglavani bodo Se igrali v svoji dvorani TURNIR KARAVANKE 94 k ran j, 26. avgusta - Košarkarski klub Triglav je organizator mednarodnega turnirja Karavanke 94, ki bo to soboto in n»'dVlio v Športni dvorani na Planini. Kljub grožnjam jc košarkarska /.veza Triglavu dovolila še eno nezono igrati v domači dvorani. Io soboto in nedeljo bodo ljubitelji dobre košarke v Kranju sPet prišli na svoj račun V dvorani na Planini se bo jutri ob 19. Uri s tekmo med ekipo italijanske Biescie in Postojne začel "'ednarodni turnir Karavanke 94. Ob 21. uri sc bosta nato ponieriiili še ekipi domačega Triglava in Pivovarne Laško. V nedeljo ob 17. uri bo tekma za tretje mesto, ob 19 uri pa bo 'male za prvo mesto Ker v Klanj prihaja močna italijanska prvoligaška ekipa in ,c'r 'c !>tcu prvenstvom pričakovati, da sc bodo tudi slovenske ekipe i/kazale z novimi pridobitvami (Pivovarji napi imet / •oranom Golccm), bodo tekme gotovo privabile veliko K'cdalecv. Ti bodo tudi videli, kako je na sezono pripravljen ^oniač prvoligaš Triglav, ki mujc komisija Košaik.trske zveze ' loven i jc vcndaile dovolila, da sc eno leto igra v svoji dvorani, YV IV J,m ^ P°'etja ni uspelo zamenjati poda. So pa zato ( °'>ili nov elektionski semafor in na novo označili košarkarsko 'grisče Po končanem turnirju so košaikarji i/ Breseie Tiiglavane pwabill v gotte ni svoj turnir. Kranjčani pa so prepričani, da n nas zadovoljni tudi z uslugami P**ddvortkeg,i hotela Bor, kjer bodo gostu v ^;,sU njihovega »Urnirja • V. Stanovnik Selca, 25. avgusta - Minuli vikend je Športno društvo Selca organiziralo velik teniški turnir, na katerem je nastopilo 44 tekmovalcev. Zmagal je Marko Por, ki je v finalu ugnal Boštjana Muleja, tretji je bil Urban Marovt, četrti pa Blaž Trupej. Od petega do osmega mesta so se uvrstili:Rado Vengust, Damjan Klevišar, Tomaž Mencinger in Žiga Rupar. tirati jc bil v Selcih tudi nogometni turnir, na katerem jc sodelovalo 14 ekip, zmagala pa je ekipa Vino jug, drugi so bili Beli vragi, tretji pa Salomonov oglasnik. • V.S. ODPRTO PRVENSTVO SLOVENIJE Mojstrana, 24. avgusta - Teniški klub Mojstrana organizira od petka, 26., do nedelje, 28. avgusta, odprto prvenstvo Mojstrane v tenisu na igriščih v Mlačci. Prijavljenih je 41 tekmovalcev, med njimi nekaj najboljših s članske lestvice Slovenije. J. Rabič TEČAJ ZA SODNIKE Kranj, 26. avgusta-Društvo nogometnih sodnikov Gorenjske je organiziralo tečaj za nogometne sodnike. Kandidati naj se pisno prijavijo na naslov DNSG, Kranj, p.p.174. • R. Gros itlon mzmmsmmmnri JUBILEJNI TRIATLON V BOBINJU Bohinj, 26. avgusta- Bohinjska turistična družba in Nedcljsk dnevnik sta organizatorja letošnjega, 10. triatlona jekelenih, ki se bo jutri ob 8. uri začel na kopališču ob bohinjskem jezeru. Pv veslanju bo sledilo kolesarjenje do Rudnega polja, "jekleni" p bodo nato tekli do Vodnikove koče pod Triglavom. Razglasiti, rezultatov bo ob 17.uri pred hotelom Kompas v Bohinju. • V. GORSKI TEK NA JAVORNIK Tržič - Športno društvo Lom pod Storžičem pripravlja nedeljo, 28. avgusta, s startom ob 11. uri pri visokogorski kme. Pri Pavšlnu v Zgornjem Lomu že 6. gorski tek na plani Javornik. Proga bo dolga 9500 metrov s 400 metri višinsk razlike. Tekmovalci in tekmovalke bodo razdeljeni v sede-starostnih kategorij, za najboljše v vsaki od njih pa s pripravljene kolajne ter pokala za najhitrejšega tekača oziror tekačico. Med sodelujoče bodo z žrebom razdelili tudi praktiči. nagrade. Prijave bodo sprejemali uro pred startom Pri Pavšhv Janez Kikel PRVENSTVO ZMAJARJEV V TOLMINU " K@0COMET WUB&$£XXXZ V dneh od 14. do 20. 8. 1994 je bilo v skupni organizaciji društev za prosto letenje Šmarna gora iz Tacna in Delta iz Ljubljane v Tolminu izvedeno tretje državno prvenstvo v letenju z zmaji. Prvenstva se je udeležilo 28 tekmovalcev i/, sedmih klubov iz vse Slovenije in en gost iz Zagreba Zaradi vremenskih razmer so bili izvedeni le štirje tekmovalni poleti z 1080 visokega štartnega mesta Kobala Posamezne tekmovalne discipline so obsegale prelete z eno ah več obratnimi točkami v skupni dollmi od 30 do 80 km. Največ uspeha so poželi tekmovalci i/ društva 1 I I iz Škofje 1 oke Njihov član Prane Peternelj je z veliko prednostjo že drugič za povrstjo osvojil naslov državnea prvaka, ludi ekipno so bih člani LET-a najboljši Rezultati: I. liane Peternelj, l II Skolja Loka, 2993 točk, 2 Simončič loze, KPL Novo mesto. 21š>5 točk, 3. Berglez Marjan, Maribor, 2122 točk, 4 lomat Roman, I II "škofja I.oka, 2037 točk, S Kejžai Peter, i E i škofja Loka, 1955 točk Kkipno: I II I Škofja I Oka B140 točk, 2. KPL Novo Mesto 5561 točk, V Delta 1 juhljana 4186 točk Jurij Franko TURNIR JOŽETA ŠILCA V ŠKOFJI LOKI Škofja Loka, 26. avgusta - Rokometni klub Šešir iz Škofje Loke bo od danes do jutri zvečer organizator drugega mednarodnega turnirja sosednjih držav, ki so ga posvetili spominu Jožeta Šilca, rokometnega strokovnjaka, ki je svojo športno pot začel in končal v Škofi i Loki. Na turnirju bo nastopilo šest ekip v dveh skupinah. V I skupini bodo igrali Bjelovar, VVest Wien in Ribnica, v II. pa Zamet, Zad* in Šešir. Prva tekma bo danes ob 16, uri, ko se bosta pomen ekipi Zameta in Šeširja, ob 17.30 bosta igrali ekipi Bielovarja i Ribnice, ob 20.30 pa šc Zadar in domači Šešir. Jutri ob 10. u dopoldne bo še tekma med Zametom in Zadrom, ob 11.30 pa bosta pomerili ekipi VVest Wiena in Bjelovarja. Popoldne ob 1, uri bo tekma za 5. mesto, ob 18.30 bo srečanje za tretje mesto, ol 20. un pa še finale za prvo mesto Najboljša ekipa turnirja bo dobila prehodni pokal, saj I turnir postal tradicionalen. • V. Stanovnik KOMENTAR Kučanovo pokvarjeno kosilo IGRA MAČKE Z MIŠKO Tragična smrt komaj osem-najstletnega Gašperja Miheliča zahteva odgovore na vrsto vprašanj. Bistveno je seveda, zakaj mu niso pravočasno pomagali in kdo je za to odgovoren? Nihče se ne more izgovarjati, da je samo opravljal svojo dolžnost, kajti, če bi jo, potem bi bil Gašper danes še živ. Zato je nezaslišano in nedopustno, da ministrstvi za zdravstvo in notranje zadeve nista sposobni takoj podati rekonstrukcije dogodka. Če sta ministra na dopustu, morata ministrstvi delovati normalno. Policija je državni organ, ki ima nalogo zagotavljati varnost in red. Ce po štirinajstih dneh ni sposobna pripraviti poročila o nekem pretepu, potem je njen ugled doživel še en hud udarec. Odkar je ministrstvo za notranje zadeve prevzel minister Bizjak, je policiji vedno bolj padal ugled v javnosti. Če pogledamo nazaj, potem se lahko spomnimo številnih afer. Po odkritju orožja na mariborskem letališču je kriminalistična služba vložila mednarodno tiralico proti Hasanu Čengiču. Kmalu so jo preklicali. Letos pa se je Čengič pojavil pred preiskovalno komisijo kot priča! Število nepojasnjenih ropov menjalnic in vlomov se je povečevalo iz dneva v dan. Kakšna je bila vloga policistov in kriminalistov v igri catch the cash še danes ni pojasnjeno, čeprav oškodovanci trdijo, da so policisti in kriminalisti sodelovali v igri. Vloga policije in kriminalistične službe v zadevi Smolnikar je javnosti že dobro znana. Baneta Blagojeviča so zaprli šele potem, ko je posilil dekle, čeprav je bilo proti njemu vloženih že več ovadb in čeprav je poskušal ubiti brigadirja Krkoviča. Sledil je poskus ropa policijskih specialcev v Celovcu, ki je končno odnesel Bizjaka. Toda tudi domnevni šef roparjev Spetić je kriminalistom po zasli- Jože Novak šanju pobegnil v tujino! Čez poletje je bila policija spet v središču pozornosti. V Kopru je izbruhnila nova afera. Policisti so ogoljufali zavarovalnico Adriatic za nekaj deset tisoč mark. 14. julija so policisti premetali hišo Zdeneta Čavža, ki je zbral veliko dokumentov o igri catch the cash. Policija tega ni pojasnila. V posmeh javnosti je Milan Kučan celo demonstrativno odlikoval bivšega šefa kriminalistične službe Mitjo Klavoro zaradi "njegove vloge v uveljavljanju pravne države". Tudi s prihodom novega ministra Štera se ni nič spremenilo. Šter je tiste, ki jih je notranja kontrola v policiji označila za nepoštene policiste, celo povišal. Javnost je na afere v policiji že navajena, zato se le malokdo oglasi v bran žrtev. Zapriseženi "borci" za človekove pravice enostavno molčijo, celo, če policisti pretepajo nedolžne ljudi in jih zapirajo. Žrtve policijskega nasilja ostajajo same. Čestokrat jih je strah, kajti nikoli se ne ve, kdaj bodo spet prišle v stik s policijo. Pred dobrim mesecem je družina v Ljubljani šla nek petek na večerjo v gostilno. Plačati so hoteli s čekom, toda lastnik ni hotel sprejeti čeka. Ker so preveč popili, so nekoliko preglasno poskušali lastnika prepričali naj vzame ček. Lastnik je enostavno poklical policijo. Ker je bila žena v pogovoru s policisti najglasnejša, so jo enostavno zaprli na Povšetovo in nič ni pomagalo, ko jih je prosila, da ne more pustiti majhnih otrok. Šele naslednji dan ob enajstih so jo spustili, potem, ko ni hotela podpisati zapisnika. Zapor je bil umazan in pobruhan, tako, da niti zaspati ni mogla. Sedaj se boji pisati ministru Šteru, naj vsaj zapor počistijo, če že zapirajo ljudi brez kakršnegakoli razlo- Ce upoštevamo dejstvo, da imamo največ policistov na število prebivalcev v Evro-pi,potem lahko upravičeno trdimo, da imamo neučinkovito in nesposobno policijo, ki nima ugleda v javnosti. Se bolj strašno pa je dejstvo, da policijski aparat in ministrstvo ni nikomur odgovorno. Ministra za obrambo in zunanje zadeve morata vsak svoj ukrep utemeljiti pred pristojnim parlamentarnim odborom. Policijski minister pa praktično počne( kar hoče. Minister Bizjak je spravil na noge celotno redno in rezervno policijo v akciji "Atlas'1 ko so rušili Janšo. O tem ni odločala vlada, še manj parlament. Policijo je petdeset let kontrolirala samo partija, zato jo je danes čimprej potrebno podrediti parlamentarni kontroli. Ker se je nabralo toliko afer in ker je kriminalistična služba tako neučinkovita, bi moral parlament določiti posebnega pooblaščenca, ki bo imel pravico kadarkoli kontrolirati katerokoli enoto policije ali ministrstva. Če bodo zamenjali samo ministra, potem bodo številni protagonisti afer ostali na svojih mestih. Mogoče jih bo štcrov naslednik celo povišal v stilu francoskega pregovora, ki pravi, bolj ko se stvari spreminjajo, bolj se vračajo na staro. Kdo bo počistil Avgijev hlev? Slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu ni moglo biti niti najmanj prijetno, ko mu je pri kosilu v tirolskem Alpbachu avstrijski kancler Franz Wra-nitzky sporočil vest o najdbi sporne slovenske pošiljke na dunajskem letališču. Ker gre za vojaško opremo ter kršenje strogih avstrijskih predpisov, je bila za Avstrijce novica toliko bolj hvaležen predmet za finese , njihove zunanje politike. Pakete s slovenskimi tankovskimi merilnimi napravami naj bi v Avstriji našli že pred mesecem dni, vendar so javnost z najdbo seznanili šele zdaj. Glede na ta dejstva je povsem verjetno, da so Kučanu namenoma pokvarili kosilo. Slovenija se v svoji zunanjepolitični dejavnosti že nekaj časa ukvarja z velikimi težavami zaradi svojih sosedov. Poznani so naši problemi s Hrvati in Italijani, Avstrija pa je bila doslej v glavnem neproblematično področje. Mnogi so Avstrijce videli celo kot naše naravne zaveznike, saj je znano, da so nam skupaj z Nemci ogromno pomagali na poti v samostojnost. Slovenski politiki so skušali naše pozicije utrditi tudi s pomočjo idealne geografske pozicije med romanskim in germanskim svetom. Nekaj podobnega je v preteklosti počel maršal Tito, ki mu je uspelo Jugoslavijo obdržati skupaj zaradi tega, ker so jo v svetu imeli za državo, ki je v času hladne vojne preprečevala neposreden stik Vzhoda in Zahoda. PREJELI SMO Zdravstveni konj laja! Slovenska zdravstvena politika jaše konja, medtem ko njena usluga sedi na psu. V Nemčiji pacienti v čakalnicah zdravnikov ne čakajo, kajti država se zaveda, da je čas dragocen. Njihov zdravstveni red pogojuje to, da se je potrebno predhodno najaviti za sprejem pri zdravniku. Za nepredvidene obiske (nezgode) so pa pristojni zdravstveni domovi (bolnišnice). Naša družbena medicina zdravi (nekje tudi kvalitetno) toda istočasno pa zelo obremenjuje pacienta, ki negativno vpliva na njegovo počutje. Iz teh razlogov se mnogi pacienti nagibajo na alternativno pomoč zdravljenja. V naprednem svetu je dokazano, da privatna (lastniška) klasična ali alternativna, več ali manj zavestno zdravita. Ko zdravstveni red v čakalnicah primerjam med Nemčijo in Slovenijo, si predstavljam prvo kot civilizacijsko (super urejeno) in kot drugo vojaško ali zaporniško medzidovje. Ko po dolgem Čakanju v naši čakalnici prideš na vrsto, sestra pacienta pokliče največkrat nepoimensko eden, dva ali trije naprej, torej v številkah (nespoštovano) kot v ujetništvu. Naj nekoliko argumentiram kot za primer nemško delovanje zdravstvenih uslug. Ob prihodu oddaš zdravstveni list (krankenschein), in kmalu (nato) te pokličejo po zvočnem signalu, ki je pozorno spoštovano v izreku gospa, gdč. itd. Zdravnik ima kartoteko ie na mizi, ki jo delno prouči med časom, ko se pacient menja. V njihovih čakalnicah so pretežno usn/eni tapicirani sedeži in na mizi polno revij in dnevnih časopisov. V kotu sobe ali pri oknu rože in na stenah razne slikanice, med katerimi je tudi medicinska reklama, ki opozarja na predčasne preventivne preglede eventuelnega rakovega izvora. Po 40 .letu starosti Življenja so taki pregledi 2 x lemo brezplačni (kot vse ostali zdravstvene usluge). Pri otroških zdravnikih imajo Čakalnice še dodatno opremo, ki razveseljujejo otroke. Tu je vse polno igrač, raznih vozil in debelih Žog za jahalno poskakovanje itd. Kdaj se bo slovensko zdravstvo začelo prebujati? Verjetno šele takrat, ko bo privatništvo začelo konkurirati temu veljaš-kimu monopolu vsemogočne sile. Nihče pa naj ne misli, da so za to krivi zdravstveni uslužbenci, ali zdravniki, še zdaleč ne. Kriva je zdravstvena politika z zgrešeno miselnostjo 50-letne-ga sistema. Tudi če je ljudstvo bilo prisiljeno na tak monopol in se navadilo na čakanje v čakalnicah, vendar ni primerno za neki kulturni in civiliziran narod, da si to dovoli. Ali se naša zdravstvena finančna politika sploh zaveda, koliko zapravljenih ur dragocenega časa smo izgubili v polstoletnem času. Mislim, da je ta izguba večja od slovenskega zunanjega dolga.Jože Sitar, Bled Sramota umira počasi Če bi Andrej Novak, organizacijski sekretar LDS prebral moj komentar Sloni v trgovini s porcelanom, potem bi ugotovil, da nisem omenjal ne LDS in ne "vpletal predsednika driave". Zato mi pravzaprav ni jasno, zakaj se je spotaknil ob moj komentar. Mogoče skuša honorarno braniti predsednika driave, ki je odpustil svojo tiskovno predstavnico gospo Špelo Furlan, ker je novinarjem povedala, da se je generalni sekretar njegovega Urada g. Šiftar sestal s g. Hasanom Čengičem preden je Čengič prišel pričat v Ljubljano. Glede nekdanjega policijskega ministra Iva Bizjaka pa je javnosti znano, da gospod Bizjak večkrat ni govoril resnice, oz. da je lagal. Najprej, ko ni povedal, da so bili dokumenti v zloglasnem Dosjeju 13 ponarejeni, in potem ko ni povedal, da je Smolnikar agent kriminalistične sluibe. Ob teh dejstvih tudi dogodek v Depali vasi dobi čisto drugačen pomen. Gre namreč za praktično vprašanje. Če bi vojska policiji predala njenega tajnega agenta Smolnikarja, potem se ne bi razkrila umazana politična intriga proti Janezu lanši, ki je temeljila na ponarejenih dokumentih in tajnih agentih. Zato gospod Ivo Bizjak ni primeren kandidat za varuha človekovih pravic. Dejstva glede dveh hiš in dveh stanovanj g. Kopača poslanca LDS je v glavnem potrdil kar sam g. Kopač v Mladini. LDS se sicer na veliko zavzema za pravno driavo in strpnost, toda dejansko pa ravno ravno obratno. Glede pretepa Omerzel-Anderlič LDS niti z enim dejstvom ne more dokazati kakrinegakoli "političnega ozadja", toda kljun temu brez dokazov obtožuje g. Omerzela. Zadnji fizičen napad poslanca l.DS Kopača na novinarja Mla dine Vika Luskovca in ovadba proti uredniku informativnega programa TVS gospodu Ladu Ambroitču pa kažejo, da se politikov LDS loteva panika, zato se obnašajo tako arogantno in oblastniško m izvajajo V procesu nastajanja nove Evrope pa se vse bolj kaie, da Marko Jenšterle se nameravajo zahodne driave še naprej driati nekdanje evropske razdelitve in so zato pripravljene bivše socialistične driave podpreti le do tiste mere, kolikor jim to koristi za njihove lastne interese. Iz televizijskega poročila o vrhunskem srečanju Avstrije in njenih sosed v Alpbachu je bilo mogoče razbrati, da je imel slovenski predsednik Kučan zelo polemično razpravo, na katero sta reagirala avstrijski in italijanski predsednik, vendar je poročevalec hkrati dodal, da je do nesporazuma prišlo zaradi slabega prevoda, kar pa je bolj šibak izgovor, saj je jasno, da udeleiencev na takšnih vrhunskih srečanjih ne spremljajo tretjerazredni prevajalci. Kasneje v slovenskem časopisju o tem ni bilo mogoče zaslediti nobene vesti, toda očitno je bila Kučanova teza o "brutalnem uveljavljanju lastnih interesov" za nekatere le prehuda obtoiba. Predvsem pa je reakcija pokazala, da Slovenija v svojem sporu z Italijo ne more računati na kakšno pretirano avstrijsko pomoč, četudi imata Avstrija in Italija sami kar nekaj nerešenih problemov. Čakalnica pred Evropsko unijo je ie nekaj časa napolnjena z nekdaj vzhodnimi evropskimi driavami, ki so prepričane, da je vstop v to institucijo nujen za njihovo preiivetje. Pri tem se na vso moč trudijo dokazovati, kako proces demokratizacije nemoteno poteka naprej, nekdanje kršenje človekovih pravic pa je ie čista zgodovina. Na drugi strani pa na Zahodu iščejo kar največ vzrokov za upočasnitev tega procesa in prosilkam pod nos ponujajo bolj ali manj prepričljive argumente, ki preprečujejo njihov vstopv Evropo. Slovenija je v tej zvezi pravkar dobila sporočilo, ki ni niti najmanj prijetno. Glede na to, kako so Avstrijci poročali o odkritju slovenske vojaške opreme, je nesporno, da nas v Evropi in tudi širše v svetu ie obravnavajo kot trgovce z or-oijem, kar je ena najslabših karakteristik, ki so nam jih dodelili. Slovenija je za slabo podobo v svetu precej kriva kar sama, saj so očitno nekatere naše oblasme strukture po samostojnosti kar tekmovale v oroiars-kih poslih, zaradi notranjih političnih spopadov pa nato vse skupaj tudi razgaljale pred širšo javnostjo. Driava, ki je imela vse pogoje, da se v tujini predstavi kot turistični raj, je na ialost stavila na popolnoma napačnega konja in se ie pri-druiila tistim, ki s sebe nikakor ne morejo sprati umazanega madeia. Njihovi nasprotniki jim ga namreč prefinjeno sproti vedno večajo. "Bolja ilegala" (12) Z napadom na Poljsko se je začela II. svetovna vojna; saj se še spomnimo dokumentarnih filmskih posnetkov, ko se poljska konjenica brani pred nemškimi tanki. Vsesplošni odpor je trajal ves čas okupacije • v odporu je sodeloval tudi sedanji papei Janez-Pavel II. - kljub ogromnemu številu irtev. Kato-lištvo, kot identiteta poljske nacionalnosti, je bilo še posebej irtev in objekt nacističnega divjaštva. Skoraj dva tisoč duhovnikov je umrlo v koncentracijskih taboriščih; na desetine škofov med njimi, čeprav so skušali, morda celo prevečkrat, delovati "neizzivalno" (niso razpošiljali, na pr. papeževih poslanic in bodrilnih pisem). Uradnih stikov med Sveto stolico in okupirano Poljsko seveda ni bilo več, posredniške vloge pa ni mogla odigrati niti berlinska nunciatura. Kardinal Hlond in wladyslavski škof Radonski -oba v izgnanstvu - pa sta vendar neutrudno opozarjala tako papeia kakor svetovno javnost na trpljenje ne le (katoliških) Poljakov, ampak tudi Židov (Varšavski geto). In prav pred dnevi (14. avgusta) je KC praznovala godovanje sv. Maksimilijana Kolbeja, poljskega minorita, ki je v koncentracijskem taborišču ponudil svoje življenje za življenje nekega druiinskega očeta, s čimer KC tudi simbolno poudarja žrtve taborišč in nacizma sploh. (Res pa je, po drugi strani, da je kandidatov za beatifikacijo samo iz španske driavljanske vojne več kot lHO, seveda irtev republikancev in komunizma). Janez Poštrak Protikomunizem - kriiarsko vojno proti boljševizmu -nemške propagande, ki je bil tako iiv še iz Španije, je kot opravičilo kolaboracije prevzelo kar nekaj cerkevnih dostojanstvenikov. Še najbolj znan je pariški kardinal Baudrillard, a je bil v Franciji dokaj osamljen. Vichvjevska Francija generala Petaina je episkopat na začetku sicer navdušila, saj se je sklicevala na "krščanska načela" (delo, družina, domovina; verske šole, kateheza v javnih šolah, nemoteno delovanje kon gregacij itd.), ki jih predvojna Francija ni podpirala, a je hitro prišlo do nesoglasij Proti antisemitski zakonodaji je predvsem nastopal lyonski kardinal Ger-lier, ki je tako postal osrednja osebnost boja proti kolabora-cionističnemu režimu, podobno, kot je postal toulouški škof Saliege osrednja osebnost francoskega odpora. Katoličani so tudi izdajali dva ilegalna časnika v podporo odporu. Samostani, moški in ienski, so skrivali in podpirali člane odpora, izg- nance in Žide. In podobno je bilo tudi v Belgiji, na Nizozemskem, kjer so bili katoličani jedro osvobodilnih gibanj (kardinal vari Roey je ukazal verskim zdruienjem, da skrivajo Žide, izjava nizozemskih škofov, daje vstop v nacistično stranko nezdružljiv s članstvom v KC). Na ialost pa ne le osvobodilnih gibanj, ampak tudi jedro kolaboracije, predvsem - kakor tud[ pri nas - pod krinko boja protj komunizmu. Pa tudi antisemitizma (šele na II. vatikanskem koncilu je bila Židom odvzeto krivda za Kristusovo smrt!) in j nacionalizma. Ki so ga NemC[ seveda spretno izkoriščali v svoj prid (rexizem v Belgiji, nO primer), ali francoski Narodu' ljudski odbor, pa Flamsko nacionalno zdruienje). Mednacionalna nasprotja sO razdelila tudi Čehe in Slovake ' Češki protektorat in Slovaško driava - ko je slednja postalo pod vodstvom katoliškega duhovnika Tise navadna vazalno tvorba. Hitler je znal naščuval' drugega proti drugim tudi j>r'' padnike različnih krščanski'1 veroizpovedi (ustaštvo "0 Hrvaškem proti pravoslavju)< tudi s sodelovanjem duhovi' čine, ki pa za svoje poČet}(> razen "skrbi za preprečevanj večjega zla", ni imelo nikakr*' nih navodil ali podpore iz vrhO KC. Reklo bi se. torej, lahko le, g so se katoličani, brez uradn* podpore Vatikana, odločali z" sodelovanje z okupatorji VT(' dvsem iz političnih m sploh m konfesionalnih nagibov. S manj iz religioznih. čistke v neodvisnih institucijah. Značilno je, da je g. Rigelnik vloiil ovadbo proti g Ambroti ču, potem ko so časopisi objavili podatke, da so Srbi pokupili slovenske dolgove od tujih bank. Koliko milijonov dolarjev bomo zaradi neumnosti nekoga izgubili, zaenkrat še ne vemo in namesto, da bi predsednik državnega zbora vložil ovadbo proti tistim, ki so krivi, da bomo morali Srbom plačati milijone ilolar/ev, so spet krivi novinarji, ki so javnost na to opozorili ! Ko so Nemci zasedli Pariz, je komandant mesta poklical l't cassa in mu pokazal njegovo Guernico, na kateri je slavni Ši>im\ki slikar naslikal mcstn e, ki so ga zbombardirali Nemci in ga vprašal, ali ste to vi naredili' Picasso mu je odvrnil: Ne, vi w< to naredili1 Nekateri slo\enski oblastniki OČtinO nikoli ne bodo razumeli te zgodbe, kei presega njihove rdeče horizonte Jože Novak l rubriki Odmevi. Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in i zboru urtdntštva V$t, ki nam pištjO, prosimo, da pismu niso ilaljsa od nt) tipkanih vrstu Piiljsn pisma smo prisiljeni krajšati, negledt na vsebino. I ohimo k todelovanju1 Pišitt mi naslov, (i'orenjskifilas. /otsova /, 64000 krunj. d mimiko Odmevi. Petek, 26. avgusta 1994 GLASOV KAŽIPOT GORENJSKI GLAS • 23. STRAN GLASOV KAŽIPOT It Izleti Prireditve M Na Goriško Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi na izlet v Bolnišnico Franja, Goriška Brda, Novo Gorico in Vipavsko dolino. Izlet bo 6. septembra z odhodom ob 7. uri izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema društvo upokojencev vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Itltltltltltltltltltltltlt Planinski izlet na Krn Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija Društva upokojencev Žirovnica vabi na dvodnevni planinski izlet na Krn (2244 m). Izlet bo 30. in 31. avgusta. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5. uri iz postaje Rodine. Obvezna je planinska oprema. Upoštevajte vremenske razmere. Itltltltltltltltltltltltlt Izlet na Koroško Kranj - Društvo invalidov Kranj organizira enodnevni izlet v Bor-ovlje - Vrbsko jezero - Celovec. Ogledali si boste tudi znameniti Minimundus. Prijave z vplačilom sprejemajo v pisarni društva vsak torek in četrtek, od 15. do 17. ure. itltltltltltltltltltltltlt Pohod čez Golovec na Barje Kranj -Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj organizira v četrtek, 1. septembra, pohod po poti okoli Ljubljane. Zbor pohodnikov je na Avtobusni postaji Kranj ob 7. uri. Pohod bo ob vsakem vremenu. **ltltltltltltltltltltlt S planinci na Blejsko kočo Kranj - Kranjski odbor SDSS vabi Gorenjke in Gorenjce na planinski izlet na Blejsko kočo na Lipanci. Odhod bo v nedeljo, 28. avgusta, Ob 8. uri izpred hotela Creina v Kranju. Prevoz z avtobusom bo brezplačen. Itltltltltltltltltltltltlt Na praznik Idrijske čipke Cerklje - TD Cerklje organizira v soboto, 27. avgusta, izlet v Idrijo na praznik Idrijske čipke. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred Pisarne turističnega društva, z ^mesnimi postanki na Brniku in Šenčurju. Prijave sprejemajo v Pisarni Turističnega društva Cerklje, vsak dan od 7. do 15. Ure. V društvu sprejemajo tudi Pojave za vsa slovenska zdravilišča m toplice. It It It »t S kolesi na Pristavo Kranj - Kolesarska sekcija pri društvu upokojencev Kranj orga-n'Zira kolesarski izlet do Pristave Dn Tržiču. Izlet bo v torek, 30. av9usta, z odhodom ob 8. uri jzPred zgradbe društva. Izlet je lanek In primeren tudi za tiste z ^anj kondicije Graščakovo kosilo Bled - V nedeljo, 28. avgusta, bo ob 13. uri v restavraciji na gradu Graščakovo kosilo - prikaz gledališke skupine Tone Čufar iz Jesenic. Itltltltltltltltltltltltlt Razstava ročnih del Kokrica - Društvo upokojencev Kokrica prireja v osnovni šoli Kokrica razstavo ročnih del. Ogled razstave bo na voljo v času od 26. do 28. avgusta. Pridite in si oglejte! Itltltltltltltltltltltltlt Otvoritev razstave Kranj - Danes zvečer bo ob 21. uri v Cafe restaurantu Yasmin otvoritev samostojne razstave del Matjaža Arnola. Itltltltltltltltltltltltlt Večer poezije Radovljica - Danes, 26. avgusta, bo ob 20. uri v atriju radovljiške graščine večer poezije z Alenko Bole Vrabec: Ura praproti, Gitica Jakopin. Itltltltltltltltltltltltlt Veselica na Križu Križ - Gasilsko društvo Križ v kamniški občini, ki je letos proslavilo 40-letnico, pripravlja v nedeljo, 28. avgusta, veliko gasilsko veselico s srečelovom, kegljanjem in streljanjem. Veselica se bo začela ob 17. uri pri gasilskem domu na Križu, igral pa bo ansambel Bratov Poljanšek. Itltltltltltltltltltltltlt Dnevi večno mladih Radovljica - Rekreacijski klub večno mladih fantov Radovljica prireja konec tedna "dneve večno mladih". 2e danes, v petek, (z začetkom ob 17. uri) bo v Radovljici veselica z ansamblom As. Osrednja prireditev bo jutri, v soboto, ko bodo večno mladi z avtobusne postaje v Radovljici krenili na jubilejni, 20. pohod na Stol. Po povratku s Stola bo ob 16. uri v Radovljici kulturna prireditev, na kateri bodo ob zborovskem petju, igranju godbe na pihala in nastopu folkloristov predstavili tudi simbole kluba. Ob 18. uri se bo začela veselica z Agropopom, srečelovom, dviganjem balona in ognjemetom (ob 21. uri). Dnevi večno mladih se bodo končali v nedeljo, ko bo v Radovljici veselica, na kateri bodo za prijetno razpoloženje poskrbeli Gorenjski muzikantje. Klub je ob jubileju izdal zbornik, v katerem v sliki in vbesedi predstavljajo dosedanje pohode in njihove simbole. Koncerti Slovo poletju Preddvor - V nedeljo, 28 avgusta 00 16. un bo na terasi hotela Bor °o lezeru Crnava v Preddvoru Koncert. Nastopili bodo Marjana ^erza|, Lado Leskovar. Edvin Fliser n Hako Irgolič. Obudili bomo *°venske, vedno zelene melodije izvedbi priznanih izvajalcev. Prir-Oitev v primeru slabega vremena °dpade. J* * »t It It It It lt It It It It It Ijcer Šansonov ^kofja Loka - Na zadnji prir-JJJtVl letošnjih škofjeloških Poletnih večerov bo jutri, 27. 'JV()""'t,i, ,,[, ;.(, url na j oftkom JJradu nastopila Vita Mavric. Na 1 ,čeru šansonov jo bo spremi Jai Pianist Borut Lesjak. j***lt It It It It It It It It It J avirski koncert [•'•d - Danes zvečer ob 20 30 bo 'avirski koncert v farni cerkvi Sv. [Tartina. Solistka bo sopranistka ^'ga Gracije. Vstopnine ni! »»»»»»»»»»»»» Jazi r«nj - Danes zvečer bo kot zadnji Okviru prireditev Polet|e v Kran|u K* m'""i<> nastopil trlo I kaiti U,viak - Borovac Gledališče Divji lovec Vikrče - Danes, 26. avgusta, bodo v Gledališču v naravi Turne pre-mierno uprizorili Finžgarjevo ljudsko igro s petjem Divji lovec. Nastopa sedemdeset igralcev, pevcev m plesalcev iz Vikrč, Pir-nič, Medvod, Sore, Smlednika, Senice in Tacna, skupaj z nekaterimi priznanimi slovenskimi igralci. Predstavo je režiral Peter Militarov, glasbeno jo je opremil Jani Golob, scensko Milann Hrast, pevce pa vodi Janez Čadež. Predstave bodo danes, jutri in v nedeljo ob 20.30 uri, ter še prihodnji konec tedna Vstopnice so v predprodaji na voljo v Loka centru v Medvodah pri Naklem. Pse pipeljite s seboj čiste, zdrave in cepljene. Vpisovali bodo v malo šolo (4 - 9 mes. starosti psa), v A tečaj - od 9 mesecev stari psi, vse pasme, v B tečaj službene pasme, seveda pa bodo upoštevali tudi želje lastnikov. Itltltltltltltltltltltltlt Tečaj za pse Jesenice - Člani kinološkega društva Jesenice nadaljujejo s tečaji za pse. V petek, 26. avgusta, bo sestanek članov društva na vežbališču v Upcah, kjer se bodo dogovorili o začetnih in nadaljevalnih tečajih. Itltltltltltltltltltltltlt 3. Aljaževi dnevi Dovje - Danes ob 20. uri bo v KUD Dovje Okrogla miza o Jakobu Aljažu. Vodil jo bo prof. Stanko Klinar. Jutri, ob 20. uri bo v KUD Dovje koncert. Sodelujejo pevski zbor KUD Jaka Rabič, ženski zbor Hermine Žerjav, moški zbor Marjan Vodopivec, mešani zbor KUD Alojzij Plantau, baritonist Jaka Jeraša, pianist Primož Kerštanj in domači literati. V nedeljo, 28. avgusta, pa bo ob 16. uri sv. maša v Vratih. Itltltltltltltltltltltltlt Srečanje upokojencev Žabnica - Društvo upokojencev Žabnica vabi svoje člane, njihove znance in prijatelje na 3. srečanje gorenjskih upokojencev, ki bo 8. septembra ob 10. uri pri Planšars-kem jezeru na Jezerskem. Odhod avtobusa je ob 8.30 z vseh avtobusnih postaj od Sv. Duha do Stražišča. Prijave sprejemajo poverjeniki društva. Itltltltltltltltltltltltlt Sejem rabljenih šolskih knjig Kranj - Prihodnji petek, 2. septembra, in soboto, 3. septembra, bo v avli Skupščine občine Kranj sejem rabljenih šolslih knjig in potrebščin. V petek bo sejem potekal od 12. do 17. ure, v soboto pa od 9. do 16. ure. Za poceni dokup šolskih knjig in potrebščin velja počakati do prihodnjega petka, vse potrebne informacije: Center za socialno delo Kranj, tel. 221-811 ali ZDPM Kranj, tel. 217-081. Itltltltltltltltltltltlt Tržiški Šuštarski praznik Tržič - Prihodnjo nedeljo, 4. septembra, Turistično društvo Tržič organizira šuštarsko nedeljo. Svečana otvoritev bo v petek, 2. septembra, ob 18. uri v paviljonu NOB v Tržiču, ko bo odprta razstava obutve Peko in podeljene nagrade za najlepše urejene izložbe ob Šuštarski nedelji. Prihodnjo soboto bodo poleg men-darodne tekme smučarjev, tekačev na rolkah potekale modne revije ob paviljonu NOB in šuštarska veselica z ansamblom Veter na tržiški tržnici. V nedeljo bo od 7. do 18. ure tradicionalni Šuštarski semenj, srečelov, koncerti, razstave, modne revije, predstavitveni nastop pivovarne Lašo z godbo, mažuretkami in pivom, popoldne in zvečer pa na tržnici velika Šuštarska veselica z ansamblom Pop design šuštarski praznik bodo popestrili z zabaviščnim parkom na parkirnem prostoru BPT in skoki z elastiko ob gostišču Smuk v Retnjah. HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Šport Zahvala Triatlon jeklenih Bohinj - Bohinjska turistična družba vabi na Triatlon jeklenih, ki bo v soboto, 27. avgusta. Start veslanja na jezeru bo ob 8 uri, sledi kolesarjenje do Rudnega polja ter tek do Vodnikove koče pod Triglavom Razglasitev rezultatov bo ob 17. uri pred hotelom Kompas Bohinj Obvestila Za ljubitelje psov Naklo - Kinološko društvo Naklo začenja z jesenskimi tečaji v ponedeljek, 29 avgusta, ob 16. uri na društvenem vadišču na Pivki Gasilsko društvo Žabnica se zahvaljuje vsem gasilskim društvom za obisk ob prevzemu avtomobila Cimos Citroen C 25 D. Posebno se zahvaljujemo gostom: g. Vitomiru Grosu, županu občine Kranj, g. Ferdu Rauterju, podpredsedniku izvršnega sveta občine Kranj in poveljniku štaba civilne zaščite občine Kranj, Občinski gasilski zvezi Kranj, predsedniku g. Marjanu čeferinu, poveljniku g. Francu Košnjeku, načelniku g Marku Bohincu, sektorskemu poveljniku poveljniku g. Marjanu Katrašniku in g. Stanetu Vilfanu ter predstavnikoma občinske gasilske zveze Tržič g Milanu Valjavcu m Ludviku Stalcu. Zahvaljujemo se tudi pokrovitelju Zavarovalni skupnosti Triglav, ki jo zastopa zastopnik g Jurij Mravlja, botroma g. Silvi Sink in g. Janezu šebeni-ku, KS Žabnica g. Francu Hafnerju, KS Virmaše SV. Duh g. Jožu Semenu, sponzorjem Piz-zeria Marjetka, Trgovina Dom Žabnica, Cvetličarna Klivija in Steklarstvo Jugovic. Vsem še enkrat iskrena hvala! Upravni in nadzorni odbor GD Žabnica Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. POROČNA OBLAČILA V Sloveniji najcenejša izposoja poročnih oblačil zadnjih modnih trendov, dodatki, konfeti, poročna vabila. VERITAS, Jenkova 1, Kranj, tel.: 312-207 NOVO! NOVO! Slovenske jedi v Čirčah Na Smledniški cesti v Kranju smo odprli prenovljeno gostišče in pizzerijo NOČNI BAR V GOZDU. Ponudili Vam bomo vse vrste slovenskih jedi, solate, sladice in pizze iz krušne peči. Ob sobotah in OBNOVA KADI JEANS OKVIRJANJE SLIK STUDIO Race Obnavljanje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom. Garancija 2 leti. Tel.: 66-052 QUEEN, Cankarjeva 12, Kranj (nad svetom knjige) HLevi's 501 original, Soviet, Diesel, Joop, Sexes; majice: Gimnasium, Gas, Basic, tiskane, T-Shirt; pasovi: El campero, No Limit, Diesel, Mustang. Umetniške slike, fotografije, posterji, plakati, diplome, medalje, gobelini, ogledala. Velika izbira italijanskih letvic in karton paspartu-jev. Bled - Zasip, Sebenje 66, tel.: 77-040 GARDALAND Obiščite z nami zabaviščni park GARDALAND dne 3. in 24. septembra. Rozman, tel.: 712-247 ■ \< NAKUPOVALNI IZLET PALMANOVA dne 7. in 20. septembra ter ČEŠKA - Brno - Blansko (1 dan) dne 15. septembra. Rozman, tel.: 712-247 AVTOŠOLA B in B tel.: 216-245 Tečaj CPP se začne v ponedeljek, 29. avgusta, ob 9. uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. DRAŠLER KRANJ-Tel.: 064/211-317 Velika izbira cementnih izdelkov: cevi, tlakovci, plošče, robniki, cvetlična korita, ograje, itd. Zastopamo in prodajamo vse izdelke firme KEMA Puconci: lepila, fugirne mase in mase za hidroizolacije ter mase za sušilne omete. Prodajamo tudi samotne dimnike. Vse izdelke dostavimo In montiramo! filll \B L^\)=yi.W=fl>3l>g PredilniškaM 84 290 TRŽIČ VAS VABI NA ŠTIRIDNEVNI IZLET V RIM od 30.9. do 3.10.1994 Rijave sprejemamo po tel.:064/53-280 KLUB VEČNO MLADIH FANTOV RADOVLJICA prireja 20. tradicionalni pohod na Stol. Simbol letošnjega pohoda je bakrena situla, okrašena s silhuetami vseh dosedanjih simbolov. Program dnevov večno mladih fantov, ki bo v šotoru pri hotelu Grajski dvor v Radovljici, bo naslednji: petek, 26 8., od 18.00 dalje veselica s plesom, igra ansambel AS sobota, 27. 8., ob 6.00 pohod večno mladih na Stol ' " ~, k ob 17.00 kulturni program (godba na pihala, zborovsko i vjfe,^ petje, folklora, mažoretke, predstavitev simbolov) i * .', od 19 00 dalje veselica, igra ansambel Agropop, bogat \ - srečelov ob 21.00 nepozaben ognjemet nedelja, 28. 8., od 17.00 dalje veselica s plesom, igra ansambel Gorenjski muzikanjte LAŠKO PIVO v,Judno vabUen'! Nagradno vprašanje tekmi na rolkah ob tržiški Kje bo cilj najdaljše dirke? Prihodnjo soboto, .?. septembra, bo Trlič gostitelj mednarodne tekaške tekme na rolkah. To bo pravi trliški športni praznik, organizatorji pa bralkam in bralcem (iorenjskega glasa zastavljajo nagradno vprašanje: V kateri gorski vasici v blliini Triila bo cilj najdaljše, 8,5 kilometra dolge dirke smučarjev tekačev na rolkah 3. septembra?Odgovor napišite na dopisnico m jo pošljite do vključno petka, 2. septembra, na GORENJSKI (iLAS, 64000 Kranj. Med tiste, ki boste pravilno odgovorili (V pomoč Vam bo torkova Stotinka), bomo z trebom ra:dehh H ekskluzivnih spominskih kompletov triiške rolkarske tekme (kapu ♦ mapi m GORENJSKA od torka do petka AMZS - V tem tednu so odpeljali 13 poškodovanih vozil in nudili 4 pomoči pri vžigih in podobnih okvarah na vozilih. GASILCI - Kranjski gasilci so pogasili požar na pralnem stroju na Orehku in odstranili smreko, ki se je podrla ob sredinem neurju. Jeseniški gasilci so vozili pitno vodo na Planino pod Golico in na Plavš-ki Rovt ter odstranili jeklene plošče v železarni, škofjeloški gasilci pa so gasili požar zaradi vodene strele na gospodarskem poslopju. TURIZEM - Turistični delavci že čutijo padec gostov. Na Bledu trenutno letuje 1.450 gostov, od tega 350 domačih in 1.100 tujih gostov. V Bohinju imajo 80-odstotno zasedenost turističnih zmogljivosti. Glede na isto obdobje lanskega leta pa se lahko pohvalijo s 60 odstotki več gostov. GORENJSKI DOJENČKI - Ta teden smo dobili 23 novih prebivalcev. Rodilo se je 8 dečkov in 15 deklic. Najtežja je bila deklica s 4.570 grami, ki se je rodila v kranjski porodnišnici, najlažji pa je bil deček z 2.500 grami, ki se je rodil v jeseniški porodnišnici. URGENCA - V jeseniški bolnišnici so v tem tednu urgentno pregledali in oskrbeli na internem oddelku 33 pacientov, na pediatričnem oddelku 17, na kirurgiji 107 pacientov in na drugih oddelkih 12 pacientov. GORENJSKI GLAS • 24. STRAN MALI OGLASI, OBVESTILA, PISMA Petek, 26. avgusta 1994 PREJELI SMO Blejski Blejčani Iz potrebnih razlogov (korist zdravja), za območje Bleda predlagam sledečo pobudno željo. Mislim, da javna jedilna porcija med tujimi gosti, Blejci in Blejčani po ekonomski, kakor tudi po naravni plati ljudem ne ustreza. Kritika velja tudi za razna področja ureditve Bleda. Kje so časi Riklija, ki se je zavzemal za naravno, klimatsko zdravljenje in ekonomsko pristopne cene za vsakogar, ki se je znašel na tem območju, in tudi za tu živeče ljudi. O pomenu Bleda sem že mnogokrat (tudi izven naših meja) slišal dober glas. Zato imam poseben občutek ponosa na ta čudoviti kraj Triglavskega naravnega parka. Majhna turistična Slovenija je žal nacionalno (kar moramo primerjati v odstotkih) preveč oporečna. Kljub temu imam predlog, da Bled postane tudi po ekonomski plati bolj dostopno mednarodno gnezdo letoviščarjev, ki bi se ponašal s primerno samopostrežno restavracijo. Taka kuhinja bi lahko nudila klasično in alternativno vegetarijansko bioprehrano, ki bi ustrezala še tako zahtevnim gostom in bi bila dostopna vsakomur. Pogoj za tako ponudbo naj bi bilo soglasje blejskih hotelov in posameznih firm, ki bi se organizirale v center prehrambene ponudbe gotovih jedi. Uspeh trženja posamezne firme bi bil odvisen od sovla-gateljske zmogljivosti. Taka restavracija bi preprečevala visoko režijo, kar bi se še posebno odražalo pri ekonomsko ogroženih in brezposelnih ljudeh. Ob tej priložnosti pa še nekaj za varnost kolesarjev: na relaciji Radovljica - Lesce - Bled in v obratni smeri so kolesarji smrtno ogroženi. Razlogov za to je preveč, da bi jih našteval. Mislim, da je občina dolžna, da čimprej poskrbi za zgraditev kolesarske steze, ali pa naj se namestijo znaki za prepoved vožnje kolesarjev. Ne bi smeli mimo tega, da Blejsko jezero privabja mnogo mladih kopalcev (kolesarjev) iz okoliških krajev Bleda. Ti kolesarji so še posebno ogroženi takrat, ko se široka tranzitna vozila s prikolicami srečujejo med seboj. Naj omenim še pločnik za pešce, ki so ga graditelji v smeri Bled - Koritno pri alpskih blokih (nekaj metrov) malomarno pustili na cedilu. Taka neodgovornost nima opravičila, kajti alpski bloki imajo veliko stanovalcev in številni pešci, med katerimi so tudi šolski otroci, nimajo prostora za varno hojo, in ko zagledajo avto, preprosto ne vedo, kam naj bi skočili, da se izognejo nevarnosti. Toliko v razmislek pristojnim! Jože Sitar Koritno 63 Odgovor na "Javni odgovor Franciju Cernetu" (Gorenjski glas, 3. 6. 1992, stran 27, Odmevi) Spoštovana direktorica javnega podjetja Komunala Ra dovljica za uvod tole: če stopiš mački na rep, zamijavka. In glas ni nič prijeten. Tako je tudi z vašim odgovorom. Glede na položaj in naslov sem pričakoval korektne odgovore korislnikom komunalnih uslug, ne pa vzvišene lekcije o matematiki in v enem samem odstavku petkrat omenjeno moje ime v podcenjujoče m tonu. To zadnje pozabimo, ker je to stvar kulture komuniciranja. Pa pojdimo lepo po vrsti. Najprej o cenah komunalnih storitev Zakaj ponavljanje in razburjanje ob pojasnilu? Vla- da odreja rast cen komunalnih storitev. Jih pač draži in pika. Komu pa ste do zdaj razložili, kaj je v Uradnem listu? Uradnega lista pač vsi ne beremo, storitve pa so vsak mesec dražje. Zato sem vprašal. Obstaja seveda vprašanje, kako se odobreni odstotki podražitev zaokrožujejo v stoti-nih. Navzgor? Navzdol? Če je to zadnje, hvala v imenu kor-istnikov storitev. Ob koncu leta pa nam le povejte, kolikšna je razlika seštevkov odstotkov iz mesečnih podražitev v primerjavi s seštevkom letne vsote odstotkov podražitve v stotinih. In opravite poračun. Saj veste: kamen na kamen... to je le insinuacija. Kot drugo sta tu matematika in procentni račun. Kar pravite o prispevku za vzdrževanje pokopališča, je lahko tudi res. Ker tako mora biti. Res pa je lahko tudi kaj drugega. Moram seči nazaj. Leta 1990 sem želel plačati celoten znesek za vzdrževanje pokopališča. V celoti, brez akontacije. Pa ni šlo. Sredi julija še niste vedeli cene. Zato sem čakal na poračun. Enako sem storil leta 1991 in 1992. Ponavljam: plačal sem samo poračun za vzdrževanje pokopališča. Nihče me ni terjal nikoli za drugačno plačilo, kot je bilo na poračunu. Saj je poračun poravnava nečesa, kar še ni poravnano? Tako sem 1991 plačal 408 tolarjev poračuna. In leta 1992 nič akontacije in 1638 tolarjev poračuna, vi pa pravite 1. akontaciji v višini 734 tolarjev in 2. akontaciji 1.560 tolarjev, kje je poračun? Kdo je komu dolžan? Zato bo moja matematika od 408 do 5970 tolarjev v odstotkih skoraj točna, kajne? Realnost plačevanja v tolarjih ni megla o tem, kdaj in kako ste obračunavali. Da me ne bodo spremljevalci rubrik Prejeli smo in Odmevi imeli za goljufa, naj povem, da lahko postrežem še s kakšnim "Černetom", ki je poravnaval ali samo akontacije ali samo poračune in nič se ni zgodilo. Torej: Nekaj gnilega je v deželi Danski. Ko smo že pri ceni za vzdrževanje pokopališča. Navajate, da je povprečje povečanih stroškov 34 %. Nikar o povprečjih. Za vašim "segedi-nom" se skriva naslednja resnica: na starem radovljiškem pokopališču je cena za vzdrževanje enaka lanski. Koliko je torej povečanje? 150 % ali 34 % ali 0 %?Nekdo je plačal več, da drugemu ni bilo treba nič in to je povprečje! Potem pa govorite o "zavajanju javnost". Prej bi lahko govorili o prodajanju megle in "poslovni politiki podjetja". Da ne bo nesporazuma: 150 % sem si izmislil, 34 % trdite vi, za 0 % imam dokaze. Tretja stvar je akontacija za plačilo vode. Pisnega dokaza o zahtevi po znižanju akontacije nimam. Bil sem osebno na Komunali Radovljica. Poslali ste me h gospe prt računalniku, vnesla sva nov podatek o akontaciji porabe vode. In sem šel. Gospe res nisem vprašal po imenu. Toliko o "s kom, kako in na kakšen način". Naslednjič spet višja akontacija. Mislil sem, da dogovorjeno drži Bistvo pa je v temle: zakaj bi porabo vode jAačeval v previsokih akontaci jah, če jo raje v poračunu realne porabe. Na del odgovora iz te točke ste še dolžni. In samo enkrat ste omenili moje ime. O četrtem odgovoru, o obračunih storitev in plačilu ob koncu meseca (tudi tu sem omenjen samo enkrat) pa tole: Pojdimo se Abderite Komunalne storitve za oktober IW4 bom po vaši ultima tivni zahtevi moral plačati zadnji dan v mesecu. Zadnji v mesecu bo v tem primeru 29. oktober ob 12. uri, ker tega ne morem več storiti kasneje, ker je sobota. Enako velja za nedeljo, 30. oktobra., 31. oktober je praznik, 1. november tudi. Plačal bom lahko šele v sredo, 2. novembra. Vidite, to je zadnji dan v mesecu! Podobno je vsak mesec, samo da primer ni tako kričeč. Nadaljevanje tega pa je jasno: opomin s stroški opomina, zamudne obresti, "takoj" in "sodišče". Zato me ne čudi "primernost obvestila" in s tem "izjemno visok odstotek plačljivosti komunalnih storitev". Da opisani primer ni predplačilo torej, prepričajte koga drugega. Zakaj ne more biti pri Komunali Radovljica na primer takole: "Račun poravnajte v 8/10,15/ dneh", ampak: "... ste dolžni poravnati., do datuma zapadlost, sicer tožimo brez opomina"? V informacijo le tole: samo kurbe se plačujejo vnaprej. Pa brez zamere. Peta tema je plačilo "zelenih položnic". Ponujate mi štiri možnosti. Lepo. Vendar me vsakokrat posiljujete. Najprej z "zeleno položnico", ki jo morem in moram uporabiti samo na poštah PTT Kranj in še to ne na vseh poštah. Zdaj ste mi poslali navadno položnico. Zakaj? Saj je nisem "izrecno zahteval" kot pravite v vašem odgovoru, poleg tega pa vam s takim plačilom povrzočam "dodatne operativne težave in stroške". Nobenih privilegijev ne želim, sem eden iz množice uporabnikov vaših storitev, le način in kje bom plačal, si Želim izbrati sam. Sicer pa je srž v dejstvu, da je bilo plačevanje na pošti včasih brezplačno in s tem vsaj za upokojence in tiste z nizkimi plačami ugodnejše, zdaj pa tega ni več in je "zelena položnica" verjetno samo še druga "izkušnja drugih javnih in komunalnih podjetij". Vi nam vsem pošljite navadne položnice pa bomo že vedeli, kje plačati, pa bodo odpadle vse "izrecne zahteve" in "dodatne operativne težave in stroški".Še o združljivosti funkcij direktorice javnega podjetja Komunala Radovljica in ministrice za varstvo okolja (ker me že dvakrat niste omenili v svojih odgovorih, jaz v jok in na luster). V oklepaju sem zastavil vprašanje tudi drugim. Pa velja za vse: Minister Gregor pa nič. Vi v odgovoru niste napravili zaključka, jaz pa ga bom. Javno vprašanje sem zastavil javnemu podjetju. Vprašanja so bila aktualna, kar so izkazali ljudje s svojimi reakcijami na cesti in po telefonu. Zato ste dolžni korektno odgovoriti, brez oholosti in zavesti, da imate v rokah platno in škarje, čeprav mislite, da smo koristni ki vaših storitev dolžni samo piti, smiliti, srati in gniti. S tem pa je tudi dovolj stopanja na rep mački, ki sliši na ime Komunala Radovljica Franci Cerne Bevkova 31, Radovljica radio trinlav 96 MHz PRO/Z VOD/V O, TRGOVSKO /A/ G OS T/A/S KO PODJETJE Šk o f/0 Loka p.o. Kidričeva c. 54 V prodajalni "Pri Lukežu" na Mestnem trgu 42 v Škof ji Loki, tel. : 064/620 260. Izbirate lahko med: m odejami, m zavesami, ki jih sešijejo po vaših željah, m meterskim blagom, posteljnino. 0D£/V /VA MUP J£ Piti L O Ki /VAMi/F KUPIŠ ENO PIVO DOBIŠ DVfll GOSTILNA IN KEGLJIŠČE PRI JOHANCI V BRITOFU PRI KRANJU Vabimo vas ob prlčetku nove sezone v prenovljeno bUJardnlco, hkrati pa vam želimo predstaviti originalno češko pivo BIJDWE1$ER, dobro poznano doma v Evropi, kot tudi v Ameriki. Ljubitelji dobrega piva. reklamna akcija bo v sobolo,od 14. do 20. ure. MALI OGLASI 285 223-444 DELOVNI ČAS od 9. do 12. ur« od 15. do 19. ur« sobota od 9 do 12. ur« TV^HI - Fl —VIDEO TV37cm od40.863 SIT TV51cm,TTX odffiBŠ SIT TV55cm,TTX od 59.625 SIT TV72cm,TTX od 110.267SIT Vldeorokorder od45.315 SIT HI- R stolp od 48.177 SIT T II A D B TifOvliuln9nrtado.<>.,UdriEtvi2. Kranj, (cl; 064-212J 67,21 H 42 ^^L^|^ KUPCI POZOR! Šivilj: Polajnar Hrostje v4, Kranj, vom ob pričetku šolskega leto nudi po ugodnih cenah: - veliko l/blro pajklc od Al. 2 do It,46, vs«-h visi koU*sBI8 Predam Pi IHAI NlK torjem. B 332-211 z elekt <*°' (il Nt RATOR 32 kW, prodam 723-355 UGODNE CENE VOZIL KRATKI DOBAVNI R0K> VRSA P.O O STRUitVO 4 K«*N VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. Trgovsko podjetje. Titov trg 1.64220 (kofja Loka. Tel.: 064/621 -581. Fox: 620-985 REZULTATI ŽREBANJA POLETNE AKCIJE NAMA ŠKOFJA LOKA - 19. 8. 1994 IZŽREBANI KUPONI: 23494 27872 31182 37059 39217 23495 31021 32171 37103 31146 Z NJIM LAHKO DVIGNETE BONE NA KREDITNEM ODDELKU VELEBLAGOVNICE NAMA ŠKOFJA LOKA NASLEDNJE ŽREBANJE BO 16. SEPTEMBRA 1994 IZOBRAŽEVANJE KOLESA Poučujem pripravljanje vegetarijanske prehrane. ©331-781 in 12061/125-25-61 int. 444 19071 Prodam KNJIGE za 5. in 6. razred OS. © 310-279_19086 Prodam KNJIGE za 6.razred OŠ. ©329-479 19093 Prodam KNJIGE za I. letnik Srednje zdravstvene šole. 045-497 19199 KNJIGO Nemška literarna zgodovina in drugo, prodam. 12218-604 19284 Prodam 15 kg centrifugo za perilo, lahko tudi za ostružke. 12681-411 19091_ Prodam zamrzovalno omaro 180 I za 20000 SIT. ©53-382_19094 Univerzalna stružnica Prvomajska fi 500x2500, fi 400x800, prodam. 12211-390 19099 Rabljeno prodam 400 I zamrzovalno Boch omaro za 30.000 SIT, 135 I hladilnik za 15.000 SIT, pomivalni stroj Canndy za 20.000 SIT. ©621-225, po 18. uri 19104 Prodam črnobeli TELEVIZOR Panorama, ekran 59 cm. ©241-509 19112 PRALNI STROJ potreben popravila poceni prodam celega ali za dele. 1851-557 19133 Enovrstni izkopalnik krompirja Hme-Zad, prodam. Stare, Tatinec 26, Preddvor 19138 PARKIRANJE RA GLOBUSU V KRANJU-VES DAH $3 AVTO V SENCI Zaradi prenehanja lesne dejavnosti 'n preoblikovanja v drugo dejavnost NUJNO prodam: dva lesna STROJA 1 stransko mašino za opai, ladijski Pod, brunarice, balkonske ograje, zaključne letve in več listni sekolar -amenkanar za razrez prizem. Hrvatin, Ročevnica 53, Tržič, 1256-063 in 58- ^52 19148 Prodam zamrzovalno SKRINJO LTH 380 I izredno ohranjena. »328-137 19161 Ugodno prodam novo avtoprikolico, dobro ohranjeno, grebenasto motorno kosilnico IRUS, malo rabljen moped TE 14. 12720-035 19177 Prodam JEKLENKI kisik in acetilen Markelj, Tavčarjeva 2, Radovljica Prodam SILOKOMBAJN MENGELE, dobro ohranjen. Zalog 41, Cerklje Ugodno prodam TRAKTOR URSUS 80 KS, dvojni pogon s plugom za sneg, letnik 1989, 850 del. ur in IMT 560, letnik 1984, 2300 del. ur. *»060?/32 -994 19?09 kletko za 120 nesnic in avtomatski s,roj za izdelavo strešne opeke, Prodam 1270-045 19211 Prodam PUHALNIK HIKO «403-2«__»M Oljni gorilci - rabljeni, zelo ugodno ^o/na montaža. RUBIN KOKRICA, g22S-1S1_nm Ugodno prodam dve manjši CIS-'tRNl za kurilno olje 1259-038, po Prodam 4 KW tormoakumulacijsko ^£_B312 515 _19243 *JJJdl prehoda na plinsko ogrevanje Prodam komplet za centralno ogre vanjo na trda goriva: TVT CFNTRAL 1' K (peč), 80 I kombiniran BOJLER \f noriavočo pločevine, črpalko ^rundfos", ekspanzijsko posodo 2°na bb 000 SIT 1284-759 w<) 1nr£?am GRUNDING RFSIVFR RTV '£»0. kvadro 100 W z zvočniki in *l0r«M> k.istotrnk Philips N 4 Kanalni 1256-503 0conl prodam barvno TEl I Vl/ljo 3*ri*L Pralni stroj Goronjo Retljova '»J«03™ salamoro/nico 12633 453 U^>(lno prodam dva električna '°'°rja 5 in 3 KW z 1400 obr fS^-397, Jezerska c 122, Kranj podrlo prodam štiri trlstopon|sko za centralno ogre -""I" obratnih prostorov 12242 Z^J^orska c. 122, Kranj 19795 Sn0ci2m trainožaročo PFČ za 20 000 !^IJ»3J^_I!k3_19323 r$'£1no P*****™ nerabljeno PFČ za [VT Speclal 40 KW z bojlerjem. _1937« prrx)am KOMPRESOR bOliterski, 'oior avtomatik In žago sekular Z^J^_ 19330 dirr>adD6no dvi9a,° ,n vibrator poso ~-___© 310-641 1934; ^OOdno prodam PRr ŠO za stiskanje »*l|a tt 24? 284 ČESTITKE MARTINI VRHOVNIK - Praše, mno- 8o ZDRAVJA in SREČE - povsod! ragica, Vera 19108 GLASBILA Ugodno prodam frej tonarico - štiri vrstno Melodija. 12241-663 19121 TROBENTA Amati, KLARINET Amati in ORGLE Diamond, prodam. 12 57- 411 19368 GR. MATERIAL LEKERO Milje pri Kranju vam nudi veliko izbiro kvalitetnih KERAMIČNIH PLOŠČIC vseh vrst, GRANITOGRES ploščice, kopalniško opremo, stenske, stropne, talne obloge -OPAŽ, LADIJSKI POD, PARKET. Okna, vrata in senčila vseh vrst: ALU ŽALUZIJE, ROLETE, POLKNA, LAMELNE ZAVESE. Pridite in se prepričajte! 1243-345, mobitel 0609/ 617-872 18105 Prodam lepa nova vhodna VRATA z 30.000 SIT. ©310-020 18824 Prodam 5 ŠPIROVCEV 14x16 L=9m in 1 m3 desk izven standarda. ©41- 268 18850 Prodam 20 PALIC RBČ L=6 m fi 16 in 100 betonskih kvadrov širine 19 cm. ©41-268 1BB52 Prodam modularno OPEKO 550 kosov, ugodno. ©324-351 18903 Ugodno prodam dve pretočni plinski PECI za ogrevanje vode in Lipova dvižna garažna VRATA ©83-139 18975 Prodam smrekove COLARICE tudi za "šolat". 046-319 19040 OPAŽ, ladijski pod, klasični parket izdelujemo. Različne vrste lesa in dimenzije. ©64-103 19057 Prodam in dostavim metrska, razža-gana DRVA, lamelni hrastov parket in opai. LESMARX, d.o.o., ©325-488 19078 Prodam BAVALIT za fasado, 11 vreč in STIRONOL emulzijo, vse za 26.000 SIT. © 242-815 i»079 Srednja trgovska šola Župančičeva 22 64000 Kranj razpisuje prosto delovno mesto PROFESORJA ANGLEŠKEGA JEZIKA za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) Prijave z dokazili o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev po -šljite v 8 dneh po objavi razpisa. O izbiri vas bomo obvestili v 15 dneh po razpisnem roku. Prodam HRASTOVE Pl OHF, suho macosnove In borove. ©65-098 19140 Dvokrilno vezano OKNO 120x120 iz borovega losa, s kroparskim okovjem, rabljeno In dobro ohranjeno, prodam Bra/ar, c talcev 51, Kranj, ©325-154 19149 Prodam suhe SMRFKOVF DFSKF, debeline ?,!>. 3. 4 in !. cm Sp Bitnjo 21. «311-964 19151 Prodam nosilen in optična polnila za strope ©311-241 19180 Prodam norabljona < )KNA 100x90 1 kom in 80x120 2 kom 20% conojo © 70 697 1921& Prodam 10 m3 suhih bukovih DRV in suho smrekovo Pl OHF 5 cm ©66 257 19281 19342 Prodam Dl SKf ©/M 939 Prodam SALONITKF. nerabl ione ©331-830 mu.«« KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, ©221-037 ali 48-545 10642 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. ©621-779, po 15. Uri 17600 Kupim železno cev premera 19, 20, 21 cm, dolžine 150 cm. B 242-397 ali 241-183. Kupim ali vzamem v najem GARAŽO. ©215-941 18983 BUKOVA DRVA kupim. ©215-101, zvečer 19026 Kupim montažno GARAŽO ali primeren kontejner. ©241-509 19114 Odkupujem steklenice z navojem, karton z 12 steklenicami 150,00 SIT. ©57-257 19150 Kupim JUGO od 88 letnika dalje, nudim takojšnje plačilo v DEM. ©41- 893 19197 SMREKOVO HLODOVINO kupim. ©66-463 19200 ODKUPUJEMO smrekovo hlodovino vključno z lubadarkami. ©064/56-742 EXIM TRAPE_19226 Kupim 2 ZAJKLI stari vsaj 5 mesecev, nemški orjak ali lisec. © 48-711 19349 / GOSTIŠČE MAROŠKA KUHINJA v gostišču SMUK v Retnjah pri Tržiču od 30.8. do 11.9.94 Veseli bomo vaše rezervacije po tel.:064/758-458 LOKALI Oddam prostor primeren za skal-dišče, 100 m2. Kurnik, Tupaliče 11. 0 45-488 18496 Oddam prostor 24 m2 primeren za skladišče ali mirno obrt ©241-524 19047 GD ŠENČUR odda v najem 2 prostora 40 m2, primerna za mirno obrt ali trgovino Pismene prijave pošljite na naslov: GD ŠENČUR, Gasilska 4, do 5 septembra 19172 Oddam manjši trgovski lokal na Bledu (17 m2) »725-612 19246 V trgovskem centru Deteljica Tržič oddamo v najem lokal za trgovsko dejavnost ©51-755, zvečer 19299 V novem poslovnem objektu v Zg. Bitnjah oddam več poslovnih prostorov (21-35 m2), v etaži je čajna kuhinja in sanitarije, urejen parkirni prostor, vseljivo takoj ©312-193 19314 V strogem mestu Kranja najamemo prostor za trgovino. Bernik, d.o.o. Gregorčičeva8, Kranj 19345 PONUDBA TEDNA: nadstropje stanovanjske hiše s prizidkom kot bufot. K3 KERN, Kranj.d 0.0. Komenskega 7 S 221-353 19361 PONUDBA TEDNA primerno za grosistično prodajo nudimo v najem prostorov v hiši za skladišča, pisarne In stanovanje K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7 © 221-353 193*2 Tekstilno podjetje SUKNO Zapuže želi oddati v podnajem trgovski lokal v Tržiču na Cesti svobode 10. Dodatne informacije po telefonu 733-770 -vodja prodaje Mojca Arih Prodam GORSKO KOLO z opremo Altus C 50 shimano za 13000 SIT. ©52-304 19127 Prodam MOTOR BT 50 S. ©56-732 19134 Poceni prodam žensko in pony kolo. ©324-655 19152 Ugodno prodam CTX 80, letnik 1989, ohranjen, neregistriran. ©403-208 19154 MOŠKO KOLO, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Q215-211 19217 APN 6, letnik 1986, solidno ohranjen, cena 400 DEM. ©872-074 19230 Prodam BT 50 S, letnik 88, cena po dogovoru. ©64-253 19312 Prodam dobro ohrabnje MOTOR BT 50, nekaj dodatne opreme, ali menjam za rabljen ATX. © 861-321 19352 OBVESTILA AVTOVLEKA NON STOP. 168 241- 18499 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLETI na Madžarsko. ©49-442 19166 OBLAČILA TRENIRKE za otroke in odrasle zelo ugodno. RUBIN KOKRICA 19234 Ugodno prodam novo PEČ kamin Alptherm na drva. ©48-033 19308 Prodam vrtno sedežno GARNITURO iz naravnega lesa. ©621-407 19318 Prodam nov DIMNIK Sider, fi 16 - 8 m dolžine. © 70-629 19340 PRIDELKI Prodam SILAŽNO KORUZO. ©242- 823 19028 Prodam krmilni KROMPIR. ©421- 345 19196 Drobni KROMPIR za krmo prodam. ©802-726, Žirovnica 57 19196 Prodam drobni KROMPIR. Zg. Bitnje 17 19221 SILAŽNO KORUZO prodam. Lu-kenc, Moste 101, Komenda 19241 Prodam domače ŽGANJE in OREHE. Paloviče 8, Tržič 19264 Prodam neškropljena JABOLKA grafenstain. ©58-074 19322 PREKLIC Vojak TROGRLIČ Peter, trenutno na služenju vojaškega roka v vojašnici Boh. Bela PREKLICUJEM vse grožnje in neresnične besede, ki sem jih dne 20. avgusta 1994 izrekel svojemu nadrejenemu starešini Tar-man Dušanu. Dejanje obžalujem in se s tem javno opravičujem in zahvaljujem, ker nadrejeni odstopa od tožbe! 19024 EUROPIZZAN0V0*N0V0 *** OGROMNA .DOSTAVA PIZZ DRUŽINSKA PIZZA del. čas: VSAK dan od 9. do 22. ure ^Afi a /q i* 4 r4 4 ob nedeljah od 12.do22.ure ii I 011 NOVO: KUPONI - VSAKA 10. PIZZA BREZPLAČNO SEVR55 OTR. OPREMA POSESTI Prodam šivalni STROJ ruža, otroški VOZIČEK, hojico in stajico! Valjavče-va 6, stan. 8, Kranj 19064 Prodam kombinirana otroška VOZIČKA frizzo, starejši Rokv in hojico. ©217-880 19128 POZOR MAMICE! Nudimo vam otroške, kombinirane in športne italijanske VOZIČKE v raznih barvah. Cena od 13500 - 19000 SIT. Vozički so večnamenski, z dokupom podvozja sestavite stolček za hranjenje otroka. Cena 4500 SIT in sedež za avto cena tudi 4500 SIT. Servis zagotovljen in eno leto garancije. Plačilo na 3 obroke. ©217-020 in 218-061 19141 Kupim dobro ohranjen kombiniran otroški VOZIČEK peg. ©324-790 19201 Prodam nov OTROŠKI POGRAD za 18.000 SIT. ©218-929 19253 Prodam otroški športni VOZIČEK, cena po dogovoru in otroško POSTELJO z jogijem. ©327-502, popoldan 19274 Prodam skoraj nov otroški VOZIČEK Šenčur, Partizanska 49 19301 [II! % na n obrokor! SATTRADE tel: 064/422-585,421-108 OSTALO LESTVE iz lesa vseh vrst In dolžin dobite Zbilje ©061/611-078 17273 Plastične SODE za hrano, 70 literske in 200 literske, poceni prodam © 061/841-277 18566 Prodam mešana DRVA po 2 500 SIT S 241-543 19087 Oddam vrhnji del kamp prikolice, čirče 31, Kranj 19088 Prodam hrastovo kad za namakanje sajda cca 500 I Ivan Sušnik, Sušnl-kova ul., Šenčur 190B9 Prodam A LESTVE, cena 4000 SIT in montažna stojala, cena 2000 SIT. 051-458 19092 Prodam okovane GAJBICE (krompir-jabolka) po 320 SIT. Ličar, Posavec 48, Podnart 1909« POZOR! Nova kvalitetna šestdelna KUHINJSKA POSODA samo 21.900 SIT ©312-385 1910« Prodam lesene ročne STATVE 80 cm, delno zložljive ©241-623, zvečer 19137 Prodam VOZIČEK (ciza)nosllnost 100 kg Možen priklop na kolo ©49 442 18167 Prodam izolirano PASJO UTO s pred prostorom, primerno za večje pse ©241-860 i9?e? Železniki - Dašnjica prodamo ugodno NOVO HIŠO. Šifra: DAŠNICA 19034 Prodam hišo v Žirovnici 1000 m2 z zemljiščem, cena po dogovoru. ©801-596 19060 V Lescah oddam v najem travnik -košnjo. ©78-483, popoldan 19100 Prodam ZEMLJIŠČE in nedograjeno stanovanjsko HIŠO v Dragočajni. ©633-291, po 20. uri 19224 Novo sodobno grajeno visokopritlič-no HIŠO 375 m2 skupne površine, na parceli 55a m2, prodamo v Cerkljah. APRON ©331-292 19334 Na Gorenjskem PRODAMO različne hiše, zazidljive parcele, vikend parcele, vikende, njive, travnike, posest. APRON, ©331-292 19335 PONUDBA TEDNA: starejša hiša blizu Kranja za 65.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. © 221-353 19356 PONUDBA TEDNA: starejša hiša v Kranju za 99.000 DEM. K3 KERN Kranj.d.o.o. © 221-353 19357 PONUDBA TEDNA: UGODNO -starejša hiša v Kranju za 105.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o. 0 221- 353 19358 PONUDBA TEDNA: gradbeno parcelo 1.200 m2 primerna za graditev poslovno - gostinskega objekta v bližini Radovljice prodamo za 73.000 DEM K3 KERN Kranj.d.o.o., Komenskega 7. 0 221-353 1935» PONUDBA TEDNA: parcelo z obstoječim objektom na odlični lokaciji med Bledom in Bohinjem. K3 KERN Kranj.d.o.o. Komenskega 7. 0 221- 353 19360 PRIREDITVE Instrumentalno vokalni duo igra na porokah, zabavah, itd. 0 312-327 00852-1723-3512 00852-1723-3606 00852-1723-3513 00852-1723-3607 00852-1723-3514 00852-1723-3610 mm Svinjsko usnje 50 m2, otroško posteljo, kombiniran voziček, prodam. 0632-201 19103 Prodam suha BUKOVA DRVA. Podblica 12 19107 Prodam suha MEŠANA DRVA. 046-212 19162 Prodam GAJBICE okovane za krompir ali jabolka. Frelih, Posavec 64, Podnart 19212 Prodam 12 m3 kvalitetnih suhih DRV. 0622-418 19220 Prodam suha brezova drva za odprti kamin. 0622-775 19249 Prodam 6 m suhih DRV. 045-116 19266 Prodam ribežne za zelje in letve 4 x 5. ©421-433 19267 Prodam velike smrekove in bukove BUTARE. ©45-532 19271 Ugodno prodam GAJBICE. ©633- 240 19272 Prodam MLIN za sadje na elektriko in SOD lesen 100 I. ©241-483 19277 Ugodno prodam ročno PREŠO za sadje in kamp prikolico Wolf. 8 57- 411 19367 STAN. OPREMA Prodam dve, zelo dobro ohranjeni, starinski SPALNICI (stari preko 70 let). ©215-849, popoldan 19144 Prodam Gorenje KUHINJO 4.90 m kuhinje, 3.40 stenskih elementov. ©214-861 19178 TEPIH volnen večji ovalen za 16000 SIT, prodam. ©242-750 19337 ŠPORT Veliki GUMIJASTI ČOLN in ELAN 430, prodam. Senegačnik, Cankarjeva 17, Radovljica 18969 Prodam samostrel: magnum in kompas Lensatic. Vse novo. ©57- 205 19069 PRIKOLICO za prevoz čolna 4 m, prodam. © 723-355 19081 Prodam celoletno karto za ogled hokeja na Jesenicah. ©633-677 19136 KAJAK ročno izdelan, enosed z opremo, zelo poceni prodam - 400 DEM. ©213-342 19181 STORITVE PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, čiščenje. © 325-815 14974 Rolete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah in izvedbah. Naročila na ©213-218 15190 T€CnJI N€MSCIN€ • za odrasle (odi. rio 5. stopnje) • za študente (od 1. do 5. stopnje) ■ za dijake (začetniki, utrjevanje snovi) ■ za učence (od 1. do 8. razreda) Int po tel. 621-998, KON Škofja Loka, Podljubnlk 253 (prof. Meta Konstantin) POSLOVNI STIKI Vaš denar vežemo z 2 kratno bančno obrestno mero. tt 221-040 med 8 in 13. uro 17517 Prodam CERTIFIKATE v vrednosti 850.000 SIT za 40 % ceneje. ©327- 618 19142 RAZNO PRODAM Prodam suha BUKOVA DRVA, nekaj šolskih torb in knjig za 7. in 8 razred «403-035 19039 ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič, hitro in poceni. Đ 57-214 zvečer 18075 Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. © 329-886 18476 SATELITSKE ANTENE, garancija, servis, dograditev A kanala, MMTV kanala. © 310-223 18562 Vodovodne in elektro instalacije, popravilo in montaža pip, WC kotličkov, bojlerjev,... S 325-815 issos PREVAJAM iz angleščine v slovenščino in obratno. Pokličite Zdenko na ©311-015 18837 dtrokovno popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje, štedilnike. OGS SERVIS, ©211-140 18953 Izdelujemo kovinske zaščitne in okrasne mreže za okna, stopniščne ograje ..©82-104 19022 Ugodno izvajamo vsa mizarska dela. ©310-020 19043 Sprejmem zidarska in fasaderska dela © 332-183 19083 Podjetniki - obrtniki! Nudimo knjigovodske storitve. ©78-483 19101 "KOMBI PREVOZI TOVORA, SELITVE, VLEKA!" ©422-434 in 0609/ 616-860 19110 Čistilni servis Metod VRM NUDI: (Mitm PROSTOROV, StDCŽNIH GARNITUR, STtKCL TflPISONOV, PRCMAZNIH TfiuNIH OBLOG, KnlSTflUZflCIJfl RU PRCMflZ MBRMOfUfl. T€L: 326-325 ALF" TV - video - hi-fi ■U2tt~at it t z SONY F*a nason ic DBL jama KEF AKCIJA: GORENJE 51 TTX 45.990 SONY E-180 630 SONY UX - S60 260 ISKRA COMET 7.800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h IN OD 15 h DO 19.h OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva 5, Kranj tel.:222-055 VARSTVO Iščem varstvo za 1, hčerko na domu v 0622-868 i leta staro >kofji Loki. 19058 Izdelujem avtoprlkolice po naročilu. «421-576 19125 Avtoalarm, centralna zaklepanja, elek. stekla, avtoakustika, avtoelek-tronika Elshop. «421-481 19135 AGROSERVIS - popravljamo vse vrste traktorjev tudi T.V, motorne kosilnice BCS in ostale tipe. Pridemo tudi na dom. «061/647-630 19143 Rolete, žaluzije, lamelne zavese izdelujemo, montiramo in popravljamo. «621-443, po 20. url 19145 Vodovodne inštalcije, predelava pip, predelava starih kopalnic, vam storim hitro in poceni. O 215-335 19190 Popravljamo pralne, šivalne stroje, štedilnike vseh znamk. «211-140 19214 KOMBI PREVOZI tovora in manjše selitve «215-211 19218 Polagam keramične ploščice. 065- 705 19260 STANOVANJA ŠTUDENTKA išče sobo v Kranju «063/755-006 19037 Prodam trosobno STANOVANJE 70 m2 v mirnem delu centra Novega mesta Visoko pritličje 1100 DEM/ m2, primerno za poslovni prostor «068/21-345 popoldan 19072 Zamenjamo lastniško 2-sobno STANOVANJE za večje na relaciji Hruši-ca-Koroška Bela. «85-311 i9o»s V Kranju zamenjam lastniško STANOVANJE 76 m2 za manjše 0328- 140 19105 Prodam komfortno 2-sobno STANOVANJE 64 m2, II. nad., telefon, CK, kabelska TV, topla voda. Blok je star 6 let. «325-378 19132 Nujno najamem stanovanje, opremljeno, s telefonom, do 300 DEM mesečno «738-941, zvečer 19174 Tričlanska družina v Kranju nujno Rotrebuje STANOVANJE ali staro išo v okolici Kranj. « 324-289 ali 217-616 19198 V škofji Loki oddam neopremljeno 1-sobno STANOVANJE «622-321 19283 škofja Loka - NOvi svet: prodamo starejše adaptirano 3-sobno stan. 58 m2, brez CK in v Tržiču 3-sobno 78 m2 s CK APRON «331 -366 19330 Kranj - Planina: prodamo 1-sobno 40m2, 2,5 sobno 65 m2, pri Vodovodnem stolpu 1-sobno 35,7 m2 in 3-sobno 75 m2 ter v šorlijevem 1-sobno 39 m2 APRON, «331-292 19331 Pri Kranju prodamo polovico HIŠE cca 100 m2, na parceli 500 m2 in dodatnim objektom 50 m2, etažna CK, tel, stara 20 let, cena 120 000 DEM APRON «331-292 19332 V Kranjski gori oddamo v najem opremljen apartma 43 m2 APRON «331-366 19333 PONUDBA TEDNA: cenejše 3 sobno stanovanje 70 m2 za Zlatem polju v Kranju. K3 KERN Kranj, d.o.o. « 221-353 '9353 PONUDBA TEDNA: po ugodni ceni Crodamo 2 sobno stanovanje v iubljani (na Brilijevi) K3 KERN Kranj.d.o.o. « 221-353 193*4 PONUDBA TEDNA: prodamo več garsonjer v Kranju K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7 « 221-353 19355 PONUDBA TEDNA: nudimo v najem 2 ali 3 sobnega stanovanja, v Kranju K3 KERN Kranj, d.o.o. Komenskega 7 « 221-353_19383 PONUDBA TEDNA: poceni podnajemniške sobe z več posteljami v Kranju in v okolici Kranja, primerno za študente K3 KERN Kranj, d.o.o. B 221-353 od 17 do 19 ure i9J64 Honorarno zaposlim dijakinjo ali študentko za varstvo otrok 3 x tedensko popoldan ali po dogovoru «70-542 19120 VOZILA DELI AVTOODPAD ZASTAVA, JUGO LADA, ŠKODA - novi deli, dodatna oprema. Muhovec, d.o.o., Gorica 1, Radovljica, «715-601 17725 Ugodno prodam R 4 GTL po delih in R 4 GTL poškodovano. «53-022 18877 Prodam R 4 starejši letnik, celega ali za dele. «58-518 isne Prodam novo avtoprikolico dim. 110x220. «421-576 19124 Prodam vlečno KLJUKO snemljivo za GOLF II in zadnjo luč-novo. «311-872 19159 Ugodno prodam žensko novo KOLO in leve zadnje vrata Nissan 1400. «061/627-790 19170 CITROEN AVTOODPAD - rabljeni rezervni deli in odkup avtomobilov za avtoodpad. «692-194 19207 Ugodno prodam nov zadnji ODBIJAČ za Yugo Florido. « 57-411 19366 VOZILA PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. « 217-528 ali zvečer po 20. uri na 325-659 i6sai Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije «242-300, 242-600 ali 325-981 17533 PRODAJA, ODKUP rabljenih vozil in prenos lastništva. «325-981 17535 HYUNDAI SALON JAVORNIK prodaja novih in rabljenih vozil, kredit, staro za novo. «83-389 iB84i RENAULT R 4 TL, letnik 1977, modre barve, reg. prodamo za 550 DEM «83-389 16842 RENAULT R 5. letnik 1993 TOP FUN, rdeče barve, zatemnjena stekla 5 vrat, radio, 980.000 SIT, kredit «83-389 I8S43 Prodam ALFA ROMEO 33, 1.3 S, letnik 1987. «736-744 18S48 CITROEN GA, letnik 1981, prodam za 1700 DEM. «891-895 isms Prodam Z 128, letnik januar 1984, reg. do konca leta. 041-675 19005 Prodam PEUGEOT 404, letnik 1974 reg do 4/95, cena 800 DEM 0329- 001 19029 Prodam JUGO 45 AX, letnik 11/87, dobro ohranjen, prvi lastnik 049- 521 19030 Prodam VW JETTA, letnik 1987 Tenetiše 32, 046-222 19031 Prodam JUGO 45, letnik 88/7, zelo lepo ohranjen, cena 2700 DEM 048-618 19033 Ugodno prodam GOLF JGL, letnik 12/81 0715-425 19038 OPEL KADETT 13 S, avtomatik, letnik izdelave 1987, odlično ohranjen, 83000 km, zelo primeren za invalide, prodam. 066-536 19042 SATELITSKI sistemi" Amstrad" tv in radijski programi nastavljeni kanali za astro id GARANCIJA OBROKI mm 0#Wii Z MONTAŽO SAMO OOT^ • SISTEMI ZA VEČ STRANK* •VRTLJIVI SISTEMI* SAT-VRHOVNIK AK.IX>KA. OODKftlČ 12» TKI.: 064 633-425 LADA RIVA 1300. letnik 1988, prodam Tušek, Zg luša 13. Selca 19044 Prodam R 5 diesel 1/6, letnik 1991 5 v, rdeče barve. Informacije v soboto, 0312-494 19045 Prodam OPEL VECTRA 16 I, letnik 1991 z dodatno opremo za 22.000 DEM Košir Karel, Bokalova 6, Jesenice 1904« PEUGEOT 104, letnik 1979, cena pod dogovoru, prodam. 066-735 19054 Prodam JUGO 55 KORAl, letnik 1990, rdeče barve, prvi lastnik 0736-599 19088 PEUGEOT 205, prva registracija 1988 0 328-026 19059 GOLF JXD, letnik 1985/86 za 8000 DEM 0332-594 aH 261-415 19063 Prodam OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1989 0 332-370 190/8 AUDI 80 1.8 S, centralno zaklepanje, "šibedach", mišja siva kovinska barva, 85000 km, prodam. 058-389 19097 Prodam OPEL KADETT KARAVAN 1,6 IGL katalizator, modeli 88, 78000 km. 0623-077 19098 GOLF GTI 16 v, letnik 88/11 ABS, "šibedach", temno modre metalne barve, nikoli poškodovan, prodam. 058-389 19118 LADO SAMARO 1500 5 v, kovinsko modro, staro 10 mesecev, prodam. Cena 10500 DEM. 045-263 19129 Prodam JUGO, letnik 1984, reg. 15.8.95, 60.000 km, za 1600 DEM, "šibedach". 053-678 19131 Prodam FIAT 126 P, letnik 1985, reg. do 4/95. 043-489 19139 JUGO KORAL 1989, rdeč, reg. celo leto in BT, letnik 1991. 0324-813 JUGO 45 AX, reg. 8/95, prodam ali menjam. Kovačevič, Šutna 23 19147 R 5 CAMPUS, letnik 1992, 3 vrata, prvi lastnik, prodam. 0324-74419160 Prodam Z 128, letnik 1986, cena ugodna. 0310-203 19153 Enodnevni nakupovalni izleti na Madžarsko. 049-442 19165 Panasonic Atestirane centrale, telefoni in telefaksi za prarc podcvnažB SERVIS Z ORIGINALNIMI DBJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SlCVENUO TELEFON TROOV1NA - SERVIS Upravu t*l.. 064 222 860 tU 084 222 867 UUBUANA. tel/foK 061 169 0 732 KRANJ, tat/tov. 064 777 160 Prodam KOMBI FORD tranzit 8+1, letnik 1992. 049-442 19168 Prodam R 9 GTD, letnik 1986, reg. do konca leta, rdeče barve. 0329-414 itiM Prodam GOLF, letnik 1982 v dobrem stanju. 045-677_i9in ALFO 33, letnik 1986, ohranjeno, prodam 0221-531 19175 Prodam 126 GL, letnik 1988 084- 420 19179 ALFA 33, letnik 1986, prodam za 6200 DEM 050-826_19182 Prodam FIAT 127, letnik 1982 in Z 750, letnik 1979. 0310-537 191B3 Prodam FIAT 126 P, letnik 1984 Šolar, Struževo 2 c, Kranj 191 m ŠKODA 120 L, letnik 1983 72.000 km, lepo ohranjena, prodam. 0 622- 926 19185 Prodam YUGO 55 letnik 1989 0 725-028 19186 Prodam GOLF diesel, letnik 1983, reg do 7/1995 0 224-507 191S9 Prodam TAVRIO letnik 1993. za 5 500 DEM 0 43-187_19191 Prodam ohranjen FIAT 127 reg. do 5/ 1995. Kovor 74 0 57-921 popoldne 19192 Prodam HONDA CIVIC 1 4 GL. letnik 1991, 39.000 km, dodatno opremljena 0 45-114 popoldne 19193 AUDI 80 TD prva reg. 1990, prodam, cena 19 500 DEM. 0 632-924 19194 Prodam OPEL KADETT SOLZA, 3/ 87, cena 10.000 DEM 0216-683 od 15 do 17. ure 19202 Prodam karamboliran JUGO SKALA 55, letnik 1989. 0802-098 19203 Prodam GOLF JXD, letnik 1988 Lahovče 43, Cerklje 19204 FORD ESCORT 13, letnik 1983, prodam Grilc, černlvec 10, Brezje 19208 Prodam HYUNDAI GIS HB 5 v. v zelo dobrem stanju, prevoženih samo 36000 km, letnik 1990, cena 13200 DEM 050-651 1920a JUGO GVX 65, letnik 1990, prodam 049 462 19210 Ugodno prodam VW KOMBI 1200, neregistriran 0883-034 19218 Prodam DAIHATSU CHARADF turbo diesel, letnik 7/90 0 242-155, po 16. Url 19219 R 4 GTL, letnik 1984/12, cena 2000 DEM 0633-392 19223 OPEL KADFTT limuzina, letnik 1989, lepo ohranjen, dodatno opremljen, prodam Partizanska pot 7, Kokrica Kranj 19225 Prodamo naslednja vozila CLIO RT 14, letnik 1993/5, bele barve, ŠKODA FAVORIT 136 L, letnik 1990. JUGO 55, letnik 1985 0325-981 Prodam JUGO 55, letnik december 1989, odlično ohranjen. 0242-484 19229 VW PASSAT KARAVAN 1,8, letnik 1992, prodamo. RUBIN KOKRICA, 0225-151 19231 Zastava 128, letnik 1990, reg. do 95, lepa.rdeča prodam. 0332-511 19232 OPEL CALIBRA 2,0 - 16 v, 12/90, (veliko opreme), prodamo. RUBIN KOKRICA, 0225-151 19235 Prodam R 4 GTL, letnik 1989, reg. do 5/95, dobro ohranjen. 0633-725 19240 Prodam R 4, letnik 1988. 0 872-074 19245 GOLF diesel, letnik 1988, 70.000 km, garažiran, prodam. Sp. Gorje 12, 0725-656 19248 Prodamo: MAZDO 323, letnik 1990, 126 P, letnik 1989, PEUGEOT 205, letnik 1983, VW PASSAT, letnik 1981, NISSAN SUNNY, letnik 1987. 0217-528 ali zvečer po 20. uri 0325-659 Prodam MORIŠ MARINO. 0331- 830 19321 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1990 in JUGO KORAL 55, letnik 1989 in FIAT 126 P, letnik 1987. 0871-029 19324 Prodam JUGO 45, letnik 1984, po zelo ugodni ceni, prodam. 067-117 19325 Prodam osebni avto MAZDA 626 2.0 I GLX, letnik 1987/88. 0312-132 Prodam R 4 letnik 1986, reg. do 6/ 1995. 0 421-418 zvečer 19339 Prodam FORD SIERA 1.6 GL letnik 11/1987, 81.000 km. O 802-529 R 18 TU, 5 prestav, letnik 1989, zelo ohranjen, registriran, ugodno prodam. 0 45-170 19348 Prodam 126 P letnik 1987, reg. do 4/ 1995, cena 1.700 DEM. O 64-382 19365 Prodam PEUGEOT 504 letnik 1979 in HROŠČ 1200 letnik 1976, cena po dogovoru. 0 325-846 19370 ff/ RAUSCH B0R0VLJE Klagenfurterstr. 42, Tel. 0043-4227-3745 • PRODAJA VOZIL, svetovanje v slovenščini • NADOMESTNI DELI ZA VSA VOZILA - tudi rabljeni • DODATNA OPREMA IN SERVIS VSEH AVTOMOBILOV VAŠ NAJBLIŽJI RENAULT ZASTOPNIK Ugodno prodam ALFA ROMEO 33, 1.3, dobro ohranjen in garažiran, letnik 1987, prevoženih 80500 km. 0216-150 19252 Prodam JUGO 45, letnik 1989. 077-702 19254 Prodam R 4 rdeče barve, letnik 1979, reg. do 22.9.94, cena 350 DEM. 0323-273 19255 Prodam FIAT UNO 45 S, letnik 1990, cena 10.500 DEM. 0312-255 19256 Prodam OPEL KADETT 1.4 I, letnik 1991 0312-255 1925/ Odkup, prodaja in prepis vozil. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 19258 Prodam GOLF JXD. letnik 1989, cena 12.300 DEM. 0312-255 19259 Prodam ŠKODO FORMAN, letnik 1992. reg. do 7/95. 0801-576 19765 Prodam karamboliran R 4. «216- 622 19208 Prodam lepo ohranjen UNO 45 S, rdeč, reg. do 6795. 0312-255 19270 Prodam AVTOPRIKOLICO s carinsko vrvico, na letno zavoro, nosilnost 800 kg, dimenzije 320 x 190 x 170. 0 218-243 19276 Prodam JUGO 45 AX, letnik 9/1987 0738-847 19280 TOYOTO 1.6 XL, letnik 1983, registrirano, solidno ohranjeno, prodam ali menjam 048-265 19287 Prodam SAMARA 1300 letnik 1988 Huje 1, Kranj 19289 Prodam OPEL VEKTRA 17 D letnik 1991 in OPEL ASCONA 16 D letnik 1984 0 329-177 19290 Auto - Krainer VOlkermarkterstr 184 tel.: 0043-463-38330 Prodam OPEL CORSA diesel, letnik 1990 0325-981 19293 Prodam VW GOLF, letnik 1980 0311-434 19298 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1989, reg do 6/95 0217-386 19300 ŠKODA, letnik 1991, prodam za 8400 DEM, bela barva, 60.000 km, prvi lastnik. 0331-013 19302 Prodam FIAT CROMA 1600. letnik 1991, 44.000 km, prvi lastnik, lepo ohranjena in redno vzdrževana, za 15800 DEM. 0715-018 19303 OPEL KADETT, letnik 1987, prodam za 8400 DEM, rdeča barva, prvi lastnik. 0331-013 19304 NISSAN SUNNY 1.6, letnik 1987 prodam za 8100 DEM, siva metallk, prvi lastnik 0331-013 19305 MAZDA 323 SE DAN 1990/5, katalizator, rdeča, radio, prvi lastnik, prodam 0217-528 issos Prodam Z 101, letnik 1984, registriran do maj/95. Fillposki, Trg Rivoli 3, Kranj i».io9 R 5 TL, letnik 1987. prodam za 6500 DEM 0331-013 19310 Prodam OPEl OMrGA karavan 2 0 I, letnik 1988 0 325 585 SUZUKI SVVIFT 1 3 GTI. letnik 1991, črn, izredno ohranjen, prvi lastnik, 30 000 km, prodam 0331-013 19316 R 5 CAMPUS diesel, letnik 1991 5 vrat. metalno zelene barve, 53000 km, cena po dogovoru, prodam «6.'1 007 1*319 ZAPOSLITVE Trgovin MIKE'S SPORT FASHION zaposli prodajalca-ko. «221-129, int. 2_ 18224 PRODAJALKO za delo v delikatesi v Kranju, zaposlimo. « 242-178 in 061/13-72-333_issu Natakarico, natakarja ali pripravnika, zaposlimo Šifra: NATAKAR issm Redno ali honorarno zaposlitev nudimo za prodajo tehničnega artikla. «325-668 18878 Posebna prodajna enota pri MK nudi redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. «632-330, 56-105, mobitel 0609/620-475 18922 REDNO ZAPOSLIMO 4 (štiri) kvalificirane MIZARJE z odsluženjim vojaškim rokom, od tega (1) enega usposobljenega za koordinatorja dela v proizvodnji - dvomesečno poskusno delo. Tel.:47-350 Nudimo delo pridnim in komunikativnim osebam, ki bi si radi zboljšali svoj osebni standard «332-061, po 20 uri vsak dan 19945 Iščem zidarska in fasaderska dela. Delam kvalitetno in oceni. «224-730 19025 ZAPOSLIMO več šivilj za delo na konfekcijskih strojih. Podjetje se nahaja v bližini Bleda Pismene priajve pošljite na naslov ŽIBERT ALJONKA, Miklošičeva 13, 61230 DOMŽALE, pripišite še vašo tel. številko! i902r Komcerialistom in podjetnikom nudimo posel na naslednjih področjih: Kranj, Radovljica, Škofja Loka In Tržič «061/614-582 19038 Takoj zaposlimo AVTOLIČARJA za nedoločen čas Avtoservis Keržan, Preddvor, «45-043 Zaposlim za določen čas strežnico v planinskem domu DOM PRISTAVA «83-977 «'i Iščem zidarsko In fasadersko delo, imam skupino delamo kvalitetno in poceni. «401-316 19050 Za terensko delo iščem sposobne komercialiste oz vodje skupin Možnost redne zaposlitve «76-622 19051 Zaposlim dekle prijetne zunanjosti za delo v strežbi «620-901 19052 Zaposlim dekle prijetne zunanjosti za delo v strežbi. 0620-901 19053 Zaposlimo simpatično mlado dekle z veseljem do dela v dnevnem baru 045 360, 45 828 isom Hotel Jelen zaposli NATAKARJA-co, hrana, stanovanje zagotovljeno 0211-857 19088 9331-339 DOSTAVA PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Zaposlimo dve TRGOVKI v trgovini z mešanim blagom. 0 312-019 190M Iščem simpatično dekle za delo v bifeju. 0 422-515 ali 422-694 190S5 Redno zaposlimo dekle za pomoč v kuhinji, v gostilni v Gorenji vasi. 0681-424 19090 Sprejmem delo na dom, pakiranje, sestavljanje. 058-391 19102 Delo dobi ženska z izkušnjami pri opravljanju administrativno-računo-vodskih del in znanjem angleškega jezika. 0331-266 od 7. do 15. ure 19117 SLOVENEC d.o.o. išče RAZNA-ŠALCE za območje Cerkelj in Vo-gelj. Informacije na 0061/320-841, int. 54 19122 Vzdrževalca - kletarja zaposli gostišče 0741-458 19130 Zaposlim KV MIZARJA, lahko tudi pripravnika. 043-007 19153 V živilski trgovini honorarno zaposlim trgovko. 047-634 19155 Sprejmem pripravnika ali pripravnico trgovske stroke. Fontana, d.o.o., 0725-323 19158 če ste brezposelni, komunikativni ter delavni vam nudimo terensko delo, dober zaslužek. 0331-118, od 20. do 21.30 ure 19164 Zaposlim dekle za delo v lokalu. 047-907 19178 Iščemo SNAŽILKO za dopoldansko čiščenje sob v Pensionu Pristave, Bohinjska Bistrica. 0 723-356 19188 ŠIVILJA v pokoju dobi delo na dom. 0327-144, po 20. uri 192U V butiku iščemo prodajalko honorarno (študentka) in redno (trgovka). Italco, glavni trg 24. Kranj, od 10 -12. in od 17. do 19. ure 1922? Iščem kvalitetnega izvajalca za obnovitev betonske plošče. 0225- 151 19233 Iščem PRODAJALCE za prodajo zelišč. 051-149 19237 Iščemo distributerje za razvoz propagandnega materiala po vsej Gorenjski. 057-757, od 9. do 12. ure 19244 Zaposlim STROJNIKA za rovoko-pača. 0324-914, od 19. do 20. ure 19273 Zaposlim dekleta in fante za delo " strežbi Pizzerija Dare, 0221-051 Iščemo sposobnega trgovca tehnične stroke ali komercialnega tehrv-ka, moškega, lahko pripravnik z odsluženim vojaškim rokom za nedoločen čas s poskusnim delom 3 mesece, Iz okolice Kranja 26 8 od 8 do 18. ure in 27.8. od 8. do 12 ure 0311-545 ah 0312-266 197* Podjetje za zaščito in izolacijo površin PLESKAR PTUJ vabi k sodelovanju NK delavce za opravljanje del antikorozijske zaščite objektov na terenu Vse zainteresirane vabimo na razgovor na naslov: Cesta talcev 18/A, Jesenice, od 14. -15. ure, vsak delovnik. Zaposlim dekle za delo v strežb'' priučeno ali pripravnico 0691-21' 19288_____ STROJNI Kl JUČAVNIČAR in variTj* 19041 po vseh postopkih varjenja L zaposlitev honorarno ali redno 0325-915_rtg Nokaj ur dnevno v moji odsotno*'^ potrebujem žensko za pomoč st*f' šem na domu 0310-586, zvečer 19297 _ Honorarno, kasneje lahko red"0, zaposlimo dekle v butiku v KranjjJ Pogoj: ustrezna Izobrazba aH "P 0215-143 od 12 do 15 ure V gostilni ZAPOSIIMO rodno -od 8 do 14. ure, 57-451, od 15 0° 18 ure, Marjota 193'5 Rim Int > zaposlimo il.'H.i / gostinsK1; i»J" i/obra/tK) lil.M 1 r86 V Tržiču zaposlimo KUHARJA p«*£ peka In fanta za dostavo na d° , it*' t',;1 066 Zaposlimo PRI >OAJAI K( ' In (>">l '! jalko pripravnico v Radovljici 04 , 491__ BISTRO NOČ zaposli dekle za d«10* strežbi 0 802 173_ ETNO GALFRIJA SKRINA zap^ prodajalko s smislom za loP°to Interesentke naj se javijo v sob°v med 8 In 9 uro. v pfo<1a|fl|f1' , trgovskem centru na Bledu Jj^ Zaposlimo delavca na stroju, končana 3 letna kovinarska a0**^ odslužen voiaškl rok, lahku pripravnik Hesto, d.o.o., D"r1% 4«) 0 632-204 ^ Honorarno zaposlimo RAČUNO-VODJO za vodenje računovodstva v malem podjetu. Možna poznejša stalna zaposlitev. Pogoji končana ekonomska srednja šola in praksa v računovodstvu. Cenjene ponudbe z opisom del. Šifra: RAČUNOVDJA 19347_ Več ORODJARJEV zaposlimo na CNC žično - potopni eroziji, rezkal-nemu stroju, zapslimo honorarno ali redno. O 741-038, fax 741-33019350 Prodajamo rjave JARKICE, stare 20 tednov. Resnik, Moste 76, Komenda, tel.: 061/841-118 ŽIVALI Prodam ODOJKE. «49-252 18970 Lahko se dobiji PLEMENSKI PETELINI. Žabnica 39, «311 -767 18994 Kupim brejo telico ali mlado kravo. »682-057_19032 Kupim TELETA simentalca do 200 kg. «49-470 19035 Prodam TELIČKO za pleme ali zakol. «43-494 19062 Oddam mladička mešanec boksar-nemški ovčar, oddam tudi psičko staro dve leti in pol. «325-050 i9oes Prodam BIKCA fnzijca, težkega 100 kg. Brejc, Begunje 105 19066 Prodam eno leto stare NESNICE ter 30 tednov stare nesnice za zakol ali nadaljno rejo. «70-749 19067 Prodam mladiče škotskega ovčarja-lesija, čistokrvnega črnobelega. «324-286 19074 Kupim teleta do 3 tednov starosti, simentalca. «46-282 19075 Dva meseca stara MUCKA podarim dobrim ljudem. «312-519 19109 Prodam brejo KRAVO ali telico menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka 19111 Prodam PRAŠIČKE 25-30 kg težke. Virmaše 42, šk. Loka 19113 Kupim teleta simentalca, starega do 14 dni. «70-260 19115 Žive ali zaklane enoletne KOKOŠI nesnice, prodam. Janhar, lahovče 42, «421-752 19123 KOZO z mlekom, prodam. 19126 (46-489 Prodam dve mladi pasme. «741-370 KOZI sanske 19156 Prodam KOKER ŠPANJELE z rodovnikom in cepljene. Cena 20.000 SIT. «70-725 _19157 Kupim do 10 dni starega TELETA bikca simentalca. «695-528 19238 Dobrim ljudem podarimo PSICO, mešanico sibirskv husky in hrta. Potočnik, Kamna gorica 20 19263 Prodam JAGNETA in OVCO. 876 »41- 19281 Kupim TELETA simentalca, teden dni starega. 9422-585 19285 Prodam ZAJCE za zakol ali nadaljno rejo. Glinje 9, Cerklje 19291 Prodam čistokrvno nemško BOK-SARKO, srnine barve, staro 4 mesece. «623-160 19329 Prodam TELIČKO SIMENTALKO težko 160 kg. « 311-900 19343 PUDUE, pritlikave apricot z rodovnikom, prodam. Oddajo takoj ali po dogovoru. « 58-442 19351 Prodam BIKCA SIMENTALCA od 270 do 300 kg. Sr. vas 12, Golnik ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje tvoie celo je bilo življenje. Ob boleči izgubi naše mame, tašče, babice in prababice MARIJE DOLINAR roj. Podviz, z Godešiča pri Skorji Loki /šMi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazih' sožalje, v slovo darovali cvetje in sveče in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom, še posebej Jenkovima za nesebično pomoč, g. župniku Pavliju za pogrebni obred in sveto mašo ter pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: hčerki Marta in Lojzka z družinama ZAHVALA Ob smrti dragega moža, brata in strica ANDREJA BEŠTRA iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, darovano cvetje in sveče. Hvala pevcem za ubrano petje, g. župniku za opravljeni obred in ZB za pozornost. Hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: žena Ana v imenu vsega sorodstva Poljska pri Podnartu, 20. avgusta 1994 ZAHVALA Ob tragični izgubi dragega IZIDORJA POTOČNIKA rojen 25. 2.1977 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sošolcem, šoli SKCPŠ, Š.D. Polet, kolektivu Gorenjske predilnice in vsem znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku dr. Ambrožiču za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, Izijevim prijateljem za lep govor. Posebna zahvala družini Žontar, ki so nam pomagali v hudih trenutkih. Vsem še enkrat iskrena hvala. Družina Potočnik Sv. Duh, avgusta 1994 ZAHVALA Ob smrti drage sestre, tete, nečakinje in sestrične MARIJE ŠINK sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala g. župniku, pevcem za zapete pesmi in cerkvenim pevkam z Brega. Vsem iskrena hvala. VSI NJENI Breg ob Savi ZAHVALA V soboto, 20. avgusta, smo položili k večnemu spanju našega sina, brata, bratranca, nečaka in vnuka GAŠPERJA MIHELIČA V devetnajstih dneh krutega boi a za življenje in v dneh slovesa ste nam predano pomagali, vlivali vero, upanje in moč, hladili in blažili srčne skrbi in rane, ki bodo ostale večni biser in bogastvo dobrih ljudi, ki verujejo in hodijo po poti za dobroto, usmiljenjem, tolažbo in plemenitosti človeške duše. Prejmite našo vročo zahvalo: sorodniki, posebno teta Milena, sosedje, znanci, med katerimi izredna gospa Julka, Gašpcrjcvi in naši prijatelji, sodelavci, sošolci, profesorji, vaški fantje, domači gasilci, podbreški cerkveni pevci in organist Tine Zelnik, podnartovški pevci in dirigent ligi Gašpcršič, klarinetist Alojz Vclkavrh, bolnišnični duhovnik v Ljubljani Miro Slibar, podbreški župnik Jože Dolžan, duhovnik iz Kranja Valentin Toman, zdravniki dr. Tckavčič, dr. Kušelj, dr. Jankovič in sestre iz Nevrokirurgije v Ljubljani, dr. Tomaž Hribcrnik iz Preddvora, prijatelj Igor Mrak za besede slovesa, župan Občine Kranj ing. Vitomir Gros za besede opravičila in tolažbe in množica sočustvujočih, ki ste Gašperja pokropili, mu prinesli lučko ali cvetje in hodili z njim na zadnji poti v Podbrezjah. Anica, Gregor in Stane Mihelič ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in tasta 1 FRANCA HRASTNIKA iz Stražišču sc iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče Vsem, ki ste g;i pospremili na njegovi zadnji poti, šc enkrat iskreno hvala. VSI NJEGOVI Stra/isčc, Trbojc, Besnica avgusta 1994 V SPOMIN Žalosmi so naši dnevi, ker zapustil si nas ti, v naši hiši je praznina, a v naših srcih bolečina. V tihem grobu zdaj počivaš in lučka ljubezni ti v pozdrav gori, spomin na tebe ne ugasne in solza se ne posuši. Te dni mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi sin in brat IVAN ŠIFRAR iz Gorenje vasi Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu, ter se ga spominjate s prižganimi svečami in postojite ob njegovem grobu, najlepša hvala. VSI NJEGOVI Gorenja vas, 1994 ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta in strica STANKA ZORMANA st. se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, družini Kranjc z Bukovice in Zajčevim za izraze sožalja, podarjeno cvetje, sveče in ostalo pomoč. Zahvala delavcem Planike Kranj. Hvala gospodu kaplanu in gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za zapete pesmi, in zaigrano Tišino. Zahvalo smo dolžni gasilcem iz Lahovč in pogrebniku Jeriču. Zahvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. VSI NJEGOVI Lahovče, Brezje, Čirče 1994 V SPOMIN Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje. Tvoj dom ovila je črnina, ostala je praznina. 24. avgusta je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dragi brat, stric in bratranec JOŽE HOMEC Hobovški Jože iz Stare Osclice Vsem, ki sc ga spominjate, postojite ob njegovem grobu, mu prinašate cvetje in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Po incidentu na Kranjski noči Kazenski ovadbi pri tožilstvu Zaradi nasilništva, ki je terjalo življenje pripravljalnem postopku. mladega Podbrežana, dva mladoletnika v Kranj, 25. avgusta - Minuli torek je Temeljno javno tožilstvo v Kranju prejelo kazenski ovadbi za dve mladoletni osebi, ki sta osumljeni kaznivega dejanja na Kranjski noči. Med to prireditvijo sta po podatkih policije S. J. in M. B. poškodovala Gašperja Mi-neliča iz Podbrezij, ki je pozneje podlegel poškodbam v ljubljanskem kliničnem centru. O identiteti storilcev niso želeli na tožilstvu povedati ničesar, izvedeli pa smo, da so zahtevali pripravljalni postopek za oba mladoletna fanta. Javni tožilec Andrej Polak je še potrdil, da je uveden postopek zoper neznane storilce, med katerim bodo ugotavljali morebitno odgovornost policije in zdravstvene službe v navedenem primeru. O tem se bodo odločali na podlagi izvedenskega mnenja instituta za sodno medicino, s katerim že razpolagajo. Glede na povedano je moč pričakovati, da bodo starši pokojnega Gašperja in javnost kmalu obveščeni o izidu postopkov tožilstva. • S. Saje Hišna številka in vsak teden srečna družina Nagrada jih je "ujela" pred dopustom Naša vsakotedenska nagradna igra, ki osrečuje gorenjske druline, se je tokrat usmerila v Žablje 5 pri Golniku, kjer stanujejo Rogljevi. Družino je sreča ujela tik pred dopustom, tako da smo jih med pripravami zmotili samo z našim telefomnskim klicem. Da je v Gorenjskem glasu njihova hišna številka, jim je že v torek zjutraj najprej sporočila njihova znanka iz Tržiča, potem pa so se kar po vrsti vrstili klici iz bližnje soseske. Za telefonista je bil starejši sin, ki najprej niti ni dobro vedel, čemu toliko klicev. Vsekakor pa so Rogljevi veseli nagrade v vrednosti dvajsetih tisočakov, ki jo bodo vnovčili v tovarni tapet Veta iz Vevč. Tapete jim bodo namreč prišle prav, ker so se ravnokar namenili obnoviti stene hodnika. Nadaljevanje s prve strani Voda Sore ni primerna niti za zalivanje zelenjave Sora tudi v začetku avgusta na tradicionalnih divjih kopališčih ni bila primerna za kopanje. Če je lahko nizek vodostaj Sore lani zaradi izredne suše še lahko morda dajal upanje za to, da je velika koncentracija onesnaženja posledica majhnega pretoka, pa letošnje razmere, ko je bilo vode po nekaterih podatkih ravno enkrat več, to zanikajo. Preiskave vzorcev, ki so jih odvzeli iz Sore na desetih mestih 27. julija, so pokazale, da je voda povsod onesnažena najmanj enkrat bolj, kot to dopušča veljavni pravilnik za kopalne vode, pri čemer je zaskrbljujoče bakteriološko onesnaženje z velikimi količinami bakterij fekalnega izvora. Na prvi podopustniški seji škofjeloške vlade smo slišali, da je Selška Sora pod Praprotnim ter Poljanska Sora pod škofjeloškim kopališčem (kjer pritečejo kanali iz Puštala) onesnažena do te mere, da ni primerna niti za zalivanje zelenjave na vrtovih! Razprava seveda tudi tokrat ni mogla mimo vzrokov za tako stanje, pri čemer že sami rezultati analiz ponujajo dovolj očitne odgovore o tem: v vode reke Sore se očitno iztekajo vedno večje količine odpadnih in fekalnih voda, in edina rešitev je v njihovem čiščenju. Čeprav se desetletja nazaj rečnih vod ni preiskovalo in torej ni pravih primerjav, pa je gotovo, da se je z urejevanjem vodovodov (zadostnih količin pitne vode) in sodobnim načinom življenja (pralnimi in drugimi stroji, stranišči na vodno izplako-vanje) poraba vode občutno povečala, ta pa še hitreje odteka v reke. Predlogu, da bi začeli pregledovati, kdo v porečju teh rek nima urejene niti greznice, kot so se odločili v eni od gorenjskih občin, v Škofji Loki niso prisluhnili, saj ocenjujejo, da so predpisi, ki bi omogočali ukrepanje, premalo urejeni. Sklenili pa so, da se na tako stanje opozori, in da pri načrtovanju komunalnega urejanja v prihodnje čiščenju voda dajo potrebno prednost. Ker rezultati preiskav niso bili številčno ovrednoteni (za vse vzorce je bilo le ugotovljeno, da za 100 odstotkov presegajo normative, to pa zmanjšuje možnosti iskanja največjega onesnaževanja), so se po vroči razpravi s predstavnico Zavoda za zdravstveno varstvo "naučili", kako morajo preiskave naročiti (in plačati) v prihodnje, da bodo rezultati bolj uporabni. • Š. Žargi Sporočilo ministrstva za notranje zadeve Znanje slovenščine za državljanstvo Ljubljana, 25. avgusta - Po spremembah zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/94) morajo prosilci za slovensko državljanstvo dokazati znanje slovenščine z obveznim preizkusom. Ministrstvo za notranje zadeve bo pri odločanju o dodelitvi našega državljanstva upoštevalo vsa doslej predložena spričevala licence A, ki jih je izdal Center za slovenščino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Drugi kandidati bodo morali opraviti izpit in predložiti spričevalo tega centra, s katerim bodo dokazali aktivno znanje slovenščine kot drugega jezika (licenca A). Izpit lahko opravljajo tudi v Ljudskih univerzah, vendar le tistih, ki imajo pooblastilo omenjenega centra, ustrezen program in izdajajo spričevala o aktivnem znanju slovenščine. • S. S. Ugotovili kdo je voznik mopeda Kranj, 25. avgusta - O prometni nesreči, ki se je zgodila 18. avgusta navsezgodaj v Spodnjih Bitnjah pri Žabnici, je pojasnjenih nekaj novih okoliščin dogajanja. Dodatna preiskava je namreč potrdila, da mopeda ni vozil umrli Izidor P, ampak 18; letni Blaž J., ki se je v nesreči ranil. Izkazalo se je tudi, da Blaž ni imel vozniškega dovoljenja. Fant pa trdi, da ni prehiteval nobenega vozila, ampak je pred zavijanjem na domače dvorišče zapeljal na levo stran cestišča. Tedaj je moped od zadaj zadel renault, katerega voznik je prepričan, da je šlo za prehitevanje nekega vozila. Morda bo dvome razjasnila še kakšna priča nesrečnega dogodka. • S. S. ČE Letos že 26 žrtev prometnih nezgod Kranj, 25. avgusta - Varnostne razmere na gorenjskih cestah so se poleti močno poslabšale, kažejo zadnji statistični podatki o prometnih nezgodah. Medtem ko je v celem prvem polletju izgubilo življenje 15 udeležencev v nesrečah, so v nepolnih dveh mesecih zatem našteli kar 11 smrtnih žrtev. Lani je bilo do konca avgusta 28 mrtvih, izgleda pa, da tudi letos ne bodo posledice nesreč nič manj tragične. Kolesar podlegel poškodbam Kranj, 25. avgusta • V četrtek, 11. 8. 1994, ob 21. uri se je Janez Goričnik iz Radovljice, rojen 1944. leta, vozil z gorskim kolesom od Bodešč skozi Lancovo proti Radovljici. Malo naprej od gostilne "Cajhen" je zapeljal levo izven cestišča, kjer je s krmilom zadel v deblo grmič-ja. Kolesarje padel vznak in z glavo udaril v rob asfalta. Odpeljali so ga na zdravljenje v jeseniško bolnišnico in pozneje v ljubljanski klinični center, kjer je 21. avgusta umrl. Na prehodu zbila pešca Kranj, 25. avgusta - V torek, 23. 8. 1994, ob 18 35 je Darinka T. iz Gozd Martuljka, rojena leta 1947, vozila z avtom od Gozd Martuljka proti Podkorenu. Ko se je približala dobro označenemu prehodu za pešce pri novem trgovskem centru v Kranjski Gori, je tam prečkal cesto Franc Mekinda iz Ljubljane, rojen 1923. leta. Voznica je začela zavirati, a je s prednjim delom vozila vseeno zadela pešca. Le-tega je vrglo na pokrov vozila in vetrobrans-ko steklo, od koder je padel na vozišče. Zaradi hudih poškodb glave in prsnega koša so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, kjer je ob 23. uri umrl. Smrt mlade voznice Kranj, 25. avgusta - V torek, 23. 8. 1994, ob 21.40 je Iztok P. iz Selc, rojen 1968. leta, vozil zastavo 101 od Železnikov proti Škofji Loki. V levem, preglednem ovinku v Veštru je pri hiši št. 38 zapeljal preko sredine vozišča, ko je od Škofje Loke pripeljala z zastavo 126 P Vilma Kalan iz Podlubnika v Škofji Loki, rojena 1973. leta. Voznica se je umikala desno do roba vozišča, vendar nesreče ni mogla preprečiti. Vozili sta trčili s prednjima deloma, voznik in voznica -nihče od njiju ni bil pripet z varnostim pasom - pa sta se huje ranila. Oba so odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je Vilma Kalan 24. avgusta popoldne umrla« S.S. tel. 064/50-232 Nadaljevanje s prve strani Parkirnina • kazen ali nagrada? Radovljiški izvršni svet na ponedeljkovi seji ni sprejel predloga ministrstva za gospodarske dejavnosti o ukinitvi parkirnine za hotelske in pen/ionske goste in je še enkrat soglasno podprl sprejeto prometno ureditev ob Bohinjskem jezeru. Občinski "minister" za turizem Jože Cvetek ie ob tem dejal, da v Bohinju stalnih gostov ne kaznujejo, kot menijo v ministrstvih, ampak nh celo nagradijo s polovičnim popustom pri plačilu parkirnine. Čeprav se je obisk turistov letos še povečal, so v celoti obvladali razmere in kot eden redkih turističnih krajev v Sloveniji vzorno poskrbeli za prometni red, čistočo ob jezeru in za zaščito naravnih danosti. Poletna prometna ureditev ob Bohinjskem jezeru se bo končala v sredini prihodnjega meseca, zanesljivo pa sc do takrat ne bodo končala nesoglasja o parkirnini, v ozadju katerih poteka tudi "boj" - kdo bo koga v Bohinju. • C. Zaplotnik I j Zadnji počitniški trenutki Foto: G. Šinik vAvSTRUt 3MO ie cei 11 DfN NA NASLOVNIH TTR^NI: H «Sn? PROGRAM VAŠIH SANJ NA RADIU KRANJ ?ADiO