SLOVE
Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17
Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 30 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din V zamejstvo celoletna naročnina 90 din
Ljubljana, 18. februarja 1938.
W
IJ A
Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta 17 Poštnočekovni račun:
Ljubljana štev. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarifu
Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani
Smisel opozicije
Namen vsaktere politične opozicije je, da. prevzame kedaj sama politično vodstvo in s tem seveda tudi politično odgovornost. Opozicija, ki bi takega namena ne imela, bi ne bila stvarna in torej tudi ne več resna. Ostalo iti kvečjemu nekaj bolj ali manj pametnih nasvetov, za katere so se vladajoči še zmeraj samo natančno toliko zmenili, kolikor jim je v lastno korist kazalo. To pa ni bilo še nikoli veliko.
Vse drugače pa je, kadar se zbira za opozicijo politična moč, ki bi z vztrajno in pravično kritiko utegnila omajati nasprotniku politične podstave. 'Falkrat mora vladajoča struja biti vse drugače na kritiko nasprotnikov pozorna — pod pogojem seveda, da ima v doitični državi ljudstvo kaj besede. In ker je pri vladi zmeraj dobro in koristno biti, se vladajoči v takih primerih tudi zmeraj trudijo, da uresničijo sumi čim največ tistega, kar opozicija po resnici in pravici zahteva. In če tega že ne dela iz ljubezni do ljudstva, pa vsaj zato, ker se ga boji.
V pravi ljudski državi se program vsaktere vladajoče struje po navadi kaj kmalu izčrepa.
I reba ga je zategadelj premisliti in pretehtati, očistiti smeti in troske, pa s tako obnovljenim in prečiščenim spet stopiti pred ljudstvo in se Lori ti za n jegovo zaupanje. Le kjer se tuko godi, je državno in občestveno življenje kipeče in zdravo. Le tam so močni narodi in države. Lep zgled za tak način politične dejavnosti in borbe imamo na Angleškem. Zmeraj je tam pripravljena vladajoča stranka, da jo morebiti že prihodnje volitve potisnejo na opozicijsko klop. Tako pripravljena, da ima to kar za samoobsebno stvar. Psihologično nujen nasledek takega načina političnega dela je vzajemno spoštovanje vlade in opozicije. To pa ima spet za nadaljnji nasledek, da stoji v takih deželah politična nravstvenost na vse višji ravni.
Prav je, če ima vsaktero politično telo svoj program, svoje misli in načrte za najboljše. Prav Pa ni, če se ima za nezmotljivo. Kajti spet je psi-hologično neizogibni nasledek takega naziranja nestrpnost, — nasprotnik je vendar v zmoti in zategadelj škodljiv, uničiti ga je torej treba! — umska okrepenelost, — počemu bi se razvijalo, ce je pa že kar tako popolno! — in seveda tudi nasilnost in želja po oblasti za vsako ceno, — mi v»e najbolje poznamo in znamo; proti nasprotniku, ki je slab in nič ne zna, so zategadelj dovoljena tudi nenravna sredstva in načini boja!
Kratko in malo, struje in stranke, tki hočejo ne samo (1 os e č i ,a m p a kt udi obdržati vlado za vsako ceno, ki niti ne računajo z mogočostjo in po-i e bo, da jih pri vladanju nasprotnik zamenja, ta-ljive° ZmeraJ	1 jndstvu, kakor državi škod-
Tudi v naši državi imamo opozicijo. Ne mislimo pri tem na razne nacionalne stranke in organizacije. kakor JNS ali Zbor in podobne. Kajti te štejejo rn pomenijo pri nas samo toliko, kolikor ljudska volja n i m a moči in veljave. Mislimo na drugo opozicijo, ki sicer ni zakonito priznana, katere pomen je pa vendar dovolj resničen in stvaren, da m o r a politika računati z njo, na ti-sto opozicijo torej, ki si je postavila za načelo popolno ljudsko vlado vseh treh jugoslovanskih narodov brez vsake majorizacije in nadvladja.
Ta opozicija se »Samoupravi« niti malo ne do-pada. »Samouprava« je glasilo vladne stranke, zato je zelo razumljivo, da se ji ne dopada. In po štiri do pet sestavkov prinaša v eni številki dan za dnem, ki razlaga v njih, kako je ta opozicija brez pomena in veljave ter brez zaslombe v ljudstvu. Najbolj pa ni »Samoupravi« všeč, da hoče opozicija prevzeti vlado. To ji kar naravnost za-merja. Kako more in si upa opozicija siliti k vladi. ki je vendar ze zasedena. Opozicija bi se »Samoupravi« kvečjemu spet dopadla, če bi svoje Pregrešne vladozeljne misli popolnoma opustila, sVoje opozicionalno delo pa omejila na to, da po-ve na skromen način tu pa tam svoje misli.
Dobesedno takole piše »Samouprava« v četrtek 3. t. m. na uvodnem mestu:
»kdorkoli vstane iz opozicije, da govori o teni ali onem, navsezadnje oblikuje en sam ceterum censeo: da bi on moral priti do oblasti, pa bi že pokazal, kakšen minister bi bil in kako bi znat vladati. Niti eden
od teh govornikov  noče, da bi govoril n ek alk o s
takole omejitvijo: Jaz ne zahtevam nič od te dežele, samo svoje .mnenje hočem povedati. Nočem biti niti minister niti ban niti senator, ampak hočem samo, da povem svoje mnenje!'...«
Res, če kaj. verjamemo, da bi bila taka skromna opozici ja »Samoupravi« všeč. Zdi se nam tudi, da skoraj ni na svetu človeka in struje, ki bi ji taka opozicija ne bila všeč. A prav tako se nam zdi, da je ni resne opozicije na svetu, ki bi svoje delo za ljudstvo štela za opravljeno z nekaj lepimi besedami in ponižnimi nasveti.
V demokratičnih deželah, v Angliji, Ameriki, Franciji, Švici, Češkoslovaški, bi tako podtikanje opoziciji sploh ne bilo mogoče, ker bi se z njim
Javno predavanje
„Slovenskega društva* o vprašanju malih narodov bo v torek 1. letošnjega marca. Nanj opozarjamo.
vsakdo onemogočil pred ljudstvom. Da je mogoče pri nas, dokazuje samo, kako smo še daleč od prave demokratične misli. Dokaz je dalje nizke politične kulture naših strank, dokaz, ki mora navsezadnje izzveneti v zahtevo, da je treba pri nas vse, a zlasti strankarsko življenje postaviti na popolnoma nove miselne in nravstvene podstave, če naj že res kedaj odloča ljudstvo, kdo naj vlada,
Vsi pravi demokrati si pa žele prave, stvarne, resne opozicije. Torej take, ki ni samo pripravljena prevzeti vlado in s tem vodstvo dovolj zavožene naše politike, v roke, ampak, ki celo to naravnost hoče in zahteva, ker pač čuti in ve, da ne more drugače izvršiti svojega političnega poslanstva.
Za slovensko pravico
Dne I I. svečana tega leta je imel v belgrajski skupščini poslanec iz Slovenije g. inž. Fran Zupančič, ki je ud kluba neodvisnih, daljši govor v splošni proračunski debati, ki je vreden, da ga omenimo. G. inž. Zupančič je govoril v pravem slovenskem smislu. Udaril je po centralizmu, zahteval finančno samostojnost pokrajin in finančno samostojnost Slovenije ter zahteval, da predrugačijo takoj finance v tej smeri. Belgrad zahteva velikanske zneske, daje pa le beraške drobtinice. Še zemljiški davek ni pravično razdeljen, kaj šele na primer poslovni davek. Finančni mi-ster je v svojem ekspozeju poudarjal, da je bila v državi letina lansko leto dobra, slovenskega kmetu so pa zadevale elementarne nesreče, pero-nospora, povodnji in toča. Rajnka Avstrija je lagala sama sebi in je razpadla, ker ni računala s svojimi narodi. Cesar Franc Jožef je leta 1849. razgnal državni zbor v Kromerižu, ki je sklenil federativno ustavo in hotel ustvariti državno zvezo svobodnih narodov. Čeprav je še v začetku leta 1918. izjavil angleški minister Lloyd George, da razbitje Avstrije ni vojni cilj zaveznikov, je razpadla Avstrija, ker ni upoštevala narodnostnega načela. 29. oktobra 1918 so se osvobodili vsi Slovani avstro-ogrske monarhije na podstavi štirinajstih Wilsonovih načel. Hrvaški sabor je pretrgal vse zveze Hrvaške, Slavonije in Dalmacije z Avstro-Ogrsko in ustanovil neodvisno, suvereno državo. Prav ta čas smo tudi Slovenci kot svoboden narod na osnovi samoodločbe ustanovili Združeno Slovenijo kot svojo suvereno državo. Isto so storili Čehi in Poljaki. Ko je bilo vse to že izvršeno, je bil šele sklenjen pristop v skupno državo Slovencev, Hrvatov in Srbov. Svetozar Pri-bičevič je dejal: »Ko govorimo o državi Hrvatov. Slovencev in Srbov, nočemo, da bi zapostavili eno izmed teh treh imen drugemu ali pa da jih nadomestimo s kakšnim četrtim imenom, ker noče-m(?’. .1} Li z ukazom rešili vprašanje, ki ga more rešiti le kulturni razvitek narodov.« Prišli pa smo pozneje tako daleč, da ni bilo nemogoče zamenjati irvaškega imena s kom drugim in da je prišel v clen 3. ustave iz 1. 1931. srbsko-hrvaško-slovenski jezik in je bila odrečena enakopravnost sloven-i 51,1111 J®21,-.	21. vinotoka 1. 1937. sem pred-
ložil - je dejal govornik — interpelacijo predsedniku ministrskega sveta zaradi enakopravnosti slovenskega jezika, pa do danes še nimam odgovora.
Danes je jasno, da je bila storjena velika napaka. ker sta bila izigrana krfska deklaracija in ženevski pakt glede notranje ureditve države, ker je bila navadna večina v ustavodajnem zboru
razglašena za kvalificirano večino, s katero je bila cuktroirana vidovdanska ustava večini Slovencev in večini Hrvatov. To je tragika naše preteklosti, katere nasledki so vidni sedaj. Nezadovoljni so Slovenci, Hrvati, pa tudi Srbi. V tej zbornici sem slišal očitke — je poudaril govornik —, da še Slovencem godi dobro v centralistični Jugoslaviji in bi se jim godilo dobro v federalistični J ugo-slaviji. Rečeno je bilo, da imamo Slovenci v taki ali drugačni državi vedno svoj maksimum in da smo dosegli svoj narodni ideal ter da imamo korist od tega, če ne pride do »sporazuma«, pod katerim razumejo le »hrvaško vprašanje«, kakor da bi nas Slovencev kot tretjega faktorja v državi sploh ne bilo. V tem pogledu moram odločno izjaviti, da Slovenci nismo zadovoljni s centralizmom in se vec moram izjaviti, da smo Slovenci najbolj nesrečen narod v Evropi. Razkosani smo na štiri države in pahnjeni v tako stanje, kot so Inli 8>rbi pred vojno. Prav zaradi tega smo pričakovali več razumevanja od Belgrada. Očitali so nam, da smo vedno le dobičkarji, ker da je bila od leta 1918. politika vedno taka, da smo bili Slovenci za klešče Srbom zoper Hrvate. Slovenci pa čutimo, da so bile te klešče v preteklosti ne samo hrvaška, ampak tudi naša nesreča. Tudi v Sloveniji je velikanska večina zoper centralizem. Gre za silo ali za sodelovanje. Mislim, da je potrebno predvsem, da se ustvari odkritosrčno sodelovanje in absolutna enakopravnost med Hrvati, Slovenci in Srbi. Srbom, kar je srbskega, Hrvatom, kar je hrvaškega, Slovencem, kar je slovenskega. državi pa, kar je državnega.
Slovenci smo narod z lastno narodno zavestjo od nekdaj in imamo svojo lastno zgodovino kot tlrvati in kot Srbi. Da to dejstvo vzdržimo, ni le naša pravica, ampak naša dolžnost. Treba je upoštevati .stvarnost v politiki. Samo tako je mogoče, da bomo mogli priti do jedra teh vprašanj in da jih pravično rešimo. Sedanja centralistična ustava ne zadovoljuje ne Slovencev ne Hrvatov glede osnovnih podlag enakopravnosti. Zaradi tega je potreben sporazum glede izpremembe ustave. Ta sporazum mora zadovoljiti večino Slovencev, Hrvatov in Srbov. Pod tem pogojeni je bila ustanovljena naša državna skupnost. Za to skupnost smo doprinesli S ovenei največje žrtve. Slovensko ozemlje je bilo za to ceno razdeljeno na štiri dele
l j V1 *I I •	m	.	I	USU V IilZLIll
od turskih bojev. Tudi nam Slovencem je pripo-znal \\ llson pravico samoodločbe. Na podlagi te pravice smo razglasili Slovenci svojo lastno suve-
Najboljši šivalni stroji in kolesa
>ADLER<
po Izredno nizkih
cenah pri tvrdki
Dotip Peteline, Ljubljana
za vodo (blizu Prešernovega spomenika)
Večletno jamstvo! Pouk v umetnem vezenju brezplačen!
reno državo Združeno Slovenijo prej, preden smo stopili v državno skupnost Srkov, llrvatov in Slovencev. Slovenci imamo svojo, samosvo jo narodno zavest, in vsa Evropa nas je od nekdaj pripozna-vala za poseben narod. Če bi to ne bili, ne bi bili mogli razglasiti svojega ozemlja za suvereno, svobodno državo s središčem v Ljubljani. Nilue na svetu nam ni tega dejanja izpodbijal. Na vseli področjih smo se borili kot najbolj zahodni slovanski narod ramo ob rami s Cehi, da ubranimo vzhodne Slovane pred pritiskom Germanov in Romanov. Slovenske samouprave so bile zgledne, uprava pri nas je bila odlična in vse to nas je delalo sposobne, da smo stopili v vrste zahodnoevropskih kulturnih narodov, ki so nas morali pripoznavati. Zaradi tega naš narod ne zasluži tega, kar ga je pozneje zadelo. Mislim, da mora vsak pripoznati, da nam je dala centralistična
uprava slabše stvari, kot smo jih imeli poprej. Lahko je podreti tisto, kar je bilo zgrajeno v stoletju, je pa težko vse to zgraditi. Centralizem pri nas dobro podira in nadomešča s slabim. Sporazum in sodelovanje sta pod centralizmom nemogoča. Prepričali smo se, da je centralizem tudi državni celoti v škodo.
Slovenci, Hrvati in Srbi so se zedinili zato, da osnujejo demokratično državno skupnost. Jugoslavija more opravičiti svoj obstoj le teda j, če bo zveza treh enakopravnih narodov, Srbov, llrvatov in Slovencev. Svoje dni je trializem pred svetovno vojno tudi nameraval jugoslovansko državo pod omenjenim pogojem, Slovencem je pa dajal še poroštvo, da bi ostali vsi skupaj v eni državi. Potem pa smo doživeli Slovenci največjo katastrofo, da smo bili razdeljeni na štiri države. To našo strašno usodo najnesrečnejšega naroda v Evropi globoko občutijo' vsi pošteni Slovenci, kar moram odkrito ugotoviti. Ne najdem besed, tla vam povem kot bratom, kar nam že 20 let razjeda dušo. Ne eden izmed državnikov ni do danes pokazal dejansko, da upravlja državno skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vse, kar je bilo v ti smeri govorjenega, ni bilo odkrito mišljeno, še manj pa z dejanji dokazano.
Poslanec inž. Zupančič se je skliceval še na Češkoslovaško in je še v posameznostih omenjal davčna bremena, ki jih nosi Slovenija. Njegov govor so odobravali tudi srbski poslanci iz neodvisnega kluba, posebno dr. Ačimovič, Zdravkovi«' in Lazič, seveda pa tudi tisti poslanci iz Slovenije, ki niso v JNS. Skupina JNS se je pa med govorom odstranila iz dvorane, JNS-ar Velja Popovič je |>a glasno protestiral zoper trditve poslanca inž. Zupančiča. Potrebno bi bilo, da o »slovenskem vprašanju«, ki je prav tako pereče kot hrvaško in je še bolj boleče, govore tudi v belgrajski skupščini pri vsaki priložnosti vsi, ki še po slovensko čutijo in mislijo.
Vsi resnični Slovenci, prispevajte za odkup Prešernove rojstne hiše!
Prispevke pošiljajte po poštnih položnicah »Hranilnici dravske banovine v Ljubljani« in označite kot namen plačila: Odkup Prešernove rojstne hiše. Poštno položnico (brez številke in lastnika poštnega računa) dobite pri vsakem poštnem uradu za 25 par. Nanjo napišite kot številko čekovnega računa 10.680 in kot lastnika čekovnega računa: Hranilnico dravske banovine v Ljubljani ter označite na tako izpolnjeni položnici tudi namen plačila: Odkup Prešernove rojstne hiše.
Vsak pravi Slovenec naj ima za sveto dolžnost, da pošlje za odkup in ohranitev Prešernove rojstne hiše vsaj nekaj dinarjev. Če da 20.000 slovenskih I j sni i le po 10 dinarjev, bo nabranih dve sto tisoč dinarjev, ki jih je treba za omenjeni namen.
mrnmm---------—---r-ni——mim mmmmmmmtmmm   mm——1 m11«”"""""*1
pod vlado treh tujcev, ki so poznali le sebe in svoje koristi, za druge so pa imeli le drobtinice ali pa bič.
Romantična literatura od Mickiewicza dalje jo bolj ali manj preveč uspavala poljskega duha, nasledniki so uvideli, da je potreba, realnosti, dela, žrtev, korenite priprave. Sienkiewi.cz je v svo jih znanih historičnih romanih dvigal ponos tlačenega Poljaka. Njegova dela. polna romantike, a vendar tudi pravega realizma, so preplavila v tisočih izvodili, prevedena v razne jezike, in kazala Poljaka vsemu svetu ter vzbujala občudovanje za ta narod, ki je bil nekdaj svoboden, a je ne toliko po lastni krivdi, kolikor po grabežljivosti sebičnih sosedov izgubil svojo svobodo.
Tak o se je bližalo leto 1914.. nesrečno leto začetka svetovne vojne, a obenem tudi leto osvobo-jenja slovanskih narodov.
Poljaki so imeli zunaj mnogo požrtvovalnih bogatih ljudi, ki so zbiraili denar za svojo bodočo svobodno. državo, katera je morala priti — tako trdno so upali.
V Galiciji so imeli posebno društvo »strelcev«, ki jih je organiziral bivši študent varšavske univerze, poznejši sibirski izgnanec, urednik v Varšavi izhajajočega socialističnega lista »Robotni-ka« — Jožef Pilsudski.
Kakor svoje dni Dabrowski, ki je organiziral svoje legije in jih ponudil francoskemu revolucionarnemu generalu, poznejšemu cesarju Napoleonu Bonaparteju, tla bi jih pozneje lahko uporabil za osvoboditev svoje podjarmljene domovine, tako je tudi sedaj Pilsudski organiziral svoje legioni-ste in jih ponudil Avstriji v boju proti Rusiji, obenem pa tudi Pruski, ki je bila zaveznica Avstrije proti Rusiji. Njegov namen je bil, da se bori najprej proti najliujšemu poljskemu sovražniku — caristični Rusiji, potem pa obrne kopje proti Pruski in Avstriji.
V tej svetovni vojni so občutili Poljalki vso tragiko podjarmljenega naroda. Oblečeni so bili v ruske, pruske in avstrijski' uniforme in so. se pobijali kot »podložniki« treh držav med seboj, isti primer, ki smo ga občutili pri nas na jugu.
Legije so dosegle lepe uspehe. Ko pa so 1. 1917. ustanovile Avstrija in Nemčija tako imenovano
z lajno ni pustil od hiše praznega, vsakega je obdaril in pogostil. Rad se je tudi pogovoril z njim, če je imel čas. Nekoč mi je dejal. \ idiš, Hinko, ta je bil tudi v vojni, tam, kakor jaz. Jaz sem imel srečo, da sem odnesel zdravo kožo, razen treh malih ran, on je pa izgubil nogo. Kaj ima od tega? Pravico do beračenja... Vojnim pohabljencem je dala Avstrija namesto pokojnine medaljo in leseno nogo. kupila jim je tudi la jno, s katero so beračili od vasi do vasi, vrteč Radetzkega koračnico in tisto-: »O clii rnein 1 reber Augustin« ... Za posebno odliko je veljalo, da so smeli nositi tudi vojaško kapo. toda brez rozete s cesarskimi inici-alijami. Večkrat je spremljala takega reveža tudi zena, lajno pa je imel na cizi, ki jo je vlekel sestradan pes, enako beden kakor njegova gospodarja. Tako sem začel razmišljati že zgodaj o hvaležnosti domovine do njenih sinov.
Moj oče je trdil, da ga je naredila vojna za zavednega Slovenca. Kadar je bil v Ljubljani m je tu vitlel veterane z vojnimi medaljami m zastavo, se je vrnil vselej jezen. Zdravi se postavljajo, ki mogoče še smodnika niso podu hali, je dejal. Mrtve naj vprašajo, kaj bodo oni rekli, pa za berače naj poskrbe, 'l isti čas je bilo namreč v modi veteranstvo, ki ga je v Ljubljani dol^o časa vodil magistralni uradnik Jurij Mihalič. Njihova srčna želja je bila, da bi smeli nositi poleg kroja še sablje, ki pa jim jih domobranski in vojni minister nista dovolila. Nastopali so večinoma pri pogrebih in pri procesijah. Ko so se po znanih demonstracijah leta 1908. začeli nekateri kujati zaradi nemškega poveljstva, jim je vlada vzela zastavo, nato pa še blagajno in razpustila društvo. Slovenski narod ni s tem nič zgubil, žalovali so le P(>; veljniki s pozlačenimi portami, ki jih je bilo vec ko moštva — pa razumeti niso mogli, zakaj bi se ne dalo častiti cesarja tudi v slovenskem jeziku. Nasilno dejanje vlade je tako doseglo ravno nasprotno.
Iz poljske zgodovine
X.
Edino še kolikor toliko mirno živl jenje so imeli Poljaki v Avstriji — v Galiciji. Imeli, odnosno znali so si pridobiti popolno avtonomijo: uradni jezik po vseli uradih od najvišjega do najnižjega je bil poljski: ljudske, srednje in visoke šole so bile poljske. Seveda svobodni vendar niso bili, saj so bile pt> poljski zemlji avstrijske garnizije, poveljevanje pri vojakih je bilo nemško, oficirji so bili sicer mnogokrat res Poljaki, a vzgojeni so bili v avstrijskih nemških vojaških šolah. Eno pa je gotovo in znano, da so bili avstrijski oficirji sta-iež zase in niso imeli dostopa v poljsko družbo. Da, tako daleč je prišlo, da so veljale galicijske garnizije za kazenske in se je vsak častnik bal priti v Galicijo, zlasti v vzhodne kraje.
Sicer pa bo kedaj ipotrebno razčistiti tudi to vprašanje, zakaj je bila Galicija tako zanemarjena. Avstrija je dajala Poljakom v nekem oziru svobodo, a je prav malo skrbela z a* notranjo ureditev, in nerealnost in umazanost teh krajev ji je bila še prav ljuba, ker ni hotela zanje nič žrtvo-
Nekaj pogledov nazaj
Spisat Hinko Sevar. — (Dalje.)
Nisem se dosti motil v predstavi glavarja. Sloke postave, zamolkle polti, temna brada. Danes se je gotovo ostrigel in počesal; doma je pa grd in divji. Ta torej namestuje cesarja; zakaj nima uniforme in sablje in čake s pisanimi peresi? Mogoče zato, ker smo Slovenci. Nak, ta mož že ne pove vsega po pravici cesarju. Podvomil sem v verodostojnost učitelja, ki nam je opisal glavarja drugače.
Poslušali smo napeto, ko je govoril rudniški ravnatelj. Večina smo ga poznali, pokazali so nam ga pa tudi učitelji pred šolo. Naposled pade tol i pričakovana beseda. Tedajci se razlegne iz naših vrst: Živio! Zadrli smo se, kakor tla nam je kdo stopil na prste. Zdrzne se rudniški ravnatelj, ozre se po nas, nato pa ošine jezno učitelje. Ozrl se je tudi glavar z vprašujočim pogledom.
Nadzorovanje je izpadlo dobro; le s slovenskim živijo glavar ni bil zadovoljen. Vodja Plhak bi bil molčal, toda glavar ga je pokaral, češ da je učni jezik nemški. Na opravičbo, tla je to naredil župnik, je pripomnil glavar, da sta učni reti in voditelj nad katehetom. S tem je bila stvar opravljena.
Okrajni glavar je bil tedaj Franzi vitez pl. Vesteneck, zagrizen Nemec in hud nasprotnik Slovencev. Pozneje je igral v javnem življenju na Kranjskem še veliko vlogo; zlasti slab glas si je ustvaril z raznimi volitvami, ki jih je vodil. Nazadnje je tudi njega zadelo plačilo — zaradi velikih nerodnosti v službi je pobegnil v Ameriko. Tam se je prebijal skozi življenje kot pleskar in vratar, pomival je posode po hotelih in opravljal druga nizka dela, dokler ni utonil sleherni glas o njem.
Decembrski kres v čast Rusom in njihove zmage
vati. Tudi vprašanje medsebojnega razmerja Poljakov in Malorusov v bivši Galiciji je še odprto. Znano pa je, da se je ravno Avstrija ravnala po znanem reklu: »Divide .et imipera!« (Razdeli in vladaj). Ona je bila, ki je zasejala med Poljake in Maloruse razdor, ki se je spremenil v veliko sovraštvo.
Vendar pa je Avstrija nehote gojila med Poljaki ljubezen do domovine. V Galiciji so n a šil i mnogi ruski izgnanci in prostovoljni izselniki mirno streho in obenem polje za svoje revolucionarno dejavnost proti Rusiji, a tudi proti Pruski. Ustanavljali so razna poljska športna in strelska društva, ki so bila nekak kader za poznejše legije.
Po drugih krajih sveta, zlasti v Franciji, v Ameriki in v Italiji je živelo mnogo Poljakov, na sto tisoče in milijone jih je bilo, ki so komaj čakali. da se povrne čast ponižani Poljski. Razni literati in drugi umetniki so v svojih delih poveličevali Poljsko in navduševali zlasti mladino, da ne sme pozabiti, tla so njeni predniki stanovali v prosti Poljski, da je bila nedeljena in ni ječala
nad Turki je kmalu rodil prvi sad. Prišle so občinske volitve. Vse Zagorje pokonci! Naš dom se je spremenil v pravo sejfnišče. Oče je navduševal, dajal navodila, jezdil po vaseh. Sleherni dan je bil v župnišču, kaplan Mazek je telkal od hiše do hiše. Skoraj vse stroške je nosil župnik Gros. Ne morem opisati velikanskega, veselja, ki je zavladalo zvečer, ko se je zvedelo, tla je zmagal prvikrat Slovenec Matija Medved nad rudniškim kandidatom Mihaelom Morscher jem, ranocelnikom, ki je bil seveda nemški Kočevar in poslušno orodje v rokah Nemcev zoper Slovence. Zmaga je bila tem pomembnejša, ker je bil boj zoper Morscher ja zelt) težalk: moz je bil namreč mirne narave, ljubezniv in priljubljen pri vseli, ki so ga poznali. Pa vendar — kdo bi si bil mislil, da bo daljna Plev na našla zmagoslaven odmev še v skritem Zagorju ...	/	|
Moj oče Jakob je bil rojen okoli leta 1820. v Kaščah pri Semiču od kmečkih staršev. Vojake je služil kljub na 14 let določeni dobi skoraj 20 let, ves čas pri domačem pešpolku. Potrjen je bil na rednem vojaškem naboru, dasi so tisti čas fante še lovili in jih odvajali s silo. Nasledek tega- je bil, tla so mnogi zbežali v gozdove, se družili v tolpe in posebno zimski čas ropali po vaseh. Leta 1848. je bil moj oče že narednik. Udeležil se je vseh bojnih pohodov v Italiji do leta 1859. Dolgo je bil v papeževi državi, kjer je dušil Radetzky nemire v krvi. Leta I855. je prišel v Ancono, odtod pa čez morje v Krivošijo poti Črno goro, tlo kamor so segali nemiri iz Bosne in Hercegovine. Čez nekaj let je bil že spet v Italiji.
Večkrat je pripovedoval nam otrokom o svojih doživljajih pri vojakih. Vojaško življenje se mu je dopadlo, vojne in njenih dejanj pa ni hvalil. Vojak je teliček, vojak mora ubogati, storiti mora vse, kar mu ukažejo, kakor tla nima lastnih možganov, je dejal, tepe se. pa ne ve, zakaj; dobiček od tega imajo pa drugi. Nobenega berača
»poljsko kraljestvo« z glavnim mestom Varšavo in zahtevali, tla morajo legije priseči novemu »kralju«, so sc uprle. Nasledek je bil, da so jih razorožili, Pilsuclskega so pa zaprli.
Razkroj Avstrije in Nemčije je bil viden čimdalje bolj’ Prišlo je leto 1918., in v novembru so izpustili Pilsudskega, ki je pohitel s svojimi zvestimi v Varšavo.
Začela se je organizacija nove države. Dne 17. marca 1921 se je sprejela končnovel javna ustava Poljske republike, dne’ 18. istega meseca se je sklenila pogodba med Rusijo in Poljsko ter so se ugotovile vzhodne meje. dva dni potem pa je plebiscit v pruski Šleziji (Šlask) odločil, da spada la del Poljski.
Leta 1920. je bila še odločilna bitka med bolj-ševiki in Poljaki, zgodil se je — kakor pravijo na Poljskem, — »čudež ob Visli«. Poljaki so zavrniliboljševike in si sedaj sami upravljajo svojo državo po najboljših močeh s svojimi zmožnimi državniki.
Država šteje danes nad 33 milijonov prebivalcev. Ima težave, ki jih imajo vse, zlasti moramo pomisliti, da so se v začetku svetovne vojne vodi.i najhujši boji ravno po poljskem ozeml ju, da je mio uničenih na tisoče in tisoče vasi in mest, c n ta rana še ni zaceljena. Zgradili so si eno najin j modernih morskih pristanišč ob Baltiku — tj ;'1,110- Pred petnajstimi leti je tam bila majhna iMuska vasica, danes je tam trgovski in bojni pristan. z mestom, katero šteje okoli 70.000 prebivalcev.
S temi vrsticami končam svoje kratke sestavke o nekdanji Poljski, o moderni Poljski morda čim prej. Skušal sem pisati kolikor mogoče objektivno, ne oziraje se na levo ne na desno.
Poljski moiramo želeti le mnogo uspehov, saj je za Rusijo največja slovanska država, in Poljaki
so res Slovani z vsemi njihovimi dobrimi in slabimi lastnostmi. Edino, kar bi rad na koncu še enkrat poudaril, da poleg Češkoslovaške nima nobena slovanska država, tako neugodne geografične lege; zato je tudi njena politika zelo težavna, a razumljiva.
Opomba. Pri teh člankih sem uporabljal več knjig in člankov, izmed katerih imenujem: Wl. Smolenski, Historja Polski. Wyklapopularne. — Brandeniburger, Polnische Ge-schichtc (Gosclien), Leipzig, 1913. — Grabiec, Povvstanie stvcznioue. Warszawa 1913. — .M. Murko, 'Poljska listava z dne 3. maja. LZ, 1891, str. 592-361.
VSE ZA PISARNO
d ob linija iti poplavlja
IR&1S
LJUBLJANA „„„,Tyrše»a1
nasproti hotela Slon
Opazovalec
Slovenski pravopis
Mala izdaja. Priredila A. Breznik in F. Ramovš.
Založila Jugoslovanska knjigarna.
Dvakrat smo že opozorili na »Slovenski pravopis«, ki sta ga izdala zgoraj imenovana avtorja piec dvema letoma, ter pokazali in poudarili njegov pomen za našo jezikovno in splošno kulturo, vaj i po zaslugi deloma neukih deloma protislo-vi nsKih ljudi smo dobili v svoje slovensko pismo |Hn\o brezg.avje in brezvladje, pravo posebnost.
t	vsakdo pisati, kakor se mu je zdelo,
ne da bi bila vstala javnost in zaznamovala njegovo početje po vrednosti in zaslugi. Še več, sa j so se nekateri naravnost ponašali s svojo čobodravšei-no, v komaj prikrivanem upanju, da bo od njih pisani izpačeni in izkrivljeni jezik ubil v naših ljudeh čut za njegovo samostojnost in samoniklost in s tem omogočil njegovo »tiho in postopno likvidacijo«,« ta ideal vseh jugoslovenov glede našega materinega jezika. V to zmešnjavo pa je poleg nekaterih drugih posegel prav krepko »Slovenski pravopis«, in njegov blagodejni vpliv se kaže že vsepovsod, četudi se nam zdi, da vlači naše pismo še zmeraj več ko dovolj nepotrebne besedne m druge tuje navlake s seboj. Na jugoslovene pri h'in seveda ne mislimo. Ti so ostali prej ko slej zvesti svoji jugoslovenski volapiikovščini.
Pred kratkim je izšel »Slovenski pravopis« v novi, skrajšani izdaji. Skrajšana pa je samo za dobro petino, torej ne za mnogo. Izpustila so se v njej vsa določila glede izgovora in redkejše besede. Nova izdaja je namenjena posebno za učečo
HiRiibno, kar je založba upoštevala zlasti pri i o oc.i vi cene (26 dinarjev za nevezani, 41) dinarjev za vezani izvod). Seveda bo dobro služila tudi sicer vsakomur ki si velike izdaje zaradi višje cene ne bi mogel omisliti.
T?i n?_VaJ.zda-iu ,Prav<>pisa je kajpada tudi od
kaj 1" ‘	....
liko i „	anio
ima prvo, veliko izdajo.
II koncu bi predlagal tako prirediteljema kakor založnici, naj pr, prihodnji izdaji nanravi o Pravopis za praktično življenje bolj pregleden in uporaben na ta naein, da označijo nepravilne tuie ali slabše besede in oblike z drugačnim, morebiti z ležečim tiskom. Kajti prav v tem pogledu je sedanji Pravopis premalo odločen in zategadelj za praktičnega pisalca le prečesto nejasen.
Pravoslavna cerkev in konkordat
Razvoj vprašanja glede konkordata je tako Poučen za naše notrunje-politične razmere, da je 'redno, obnovili si njegov razvoj zdaj. ko je konkordat po uradnih obvestilih dokončno pokopan.
Konkordat je bil od sedanje vlade predložen skupščini in od nje tudi sprejet. Čakal je samo
potrdila od senata.
Medtem je pa začela pravoslavna-cerkev zelo Odločen boj zoper njega. Zaporedoma so se vršile O£mon®tracije, tudi krvave. Najhujše so bile lanskega 19. julija, ko je stražnik s pendrekom udu-r,t in ranil pravoslavnega škofa.
J -i	je
'vTt1 “ "T,1' l,ib pomanjkljivo-
,ll. ki »o be vrinile v veliko izdajo. ,|i j,	,
tam s pridom pogledal vanjo tudi tisti ki sice
i	ni*VrO VP 1 kn I7rla m
sicer ze
Pravoslavna cerkev je nato izobčila vse člene vlade in skupščine, ki so glasovali za konkordat. V tem pogledu je bila. tako nepopustljiva, da je odrekla cerkveni pogreb nekemu takemu poslancu, in da je moral pogrebne obrede zanj opraviti ruski pravoslavni duhovnik.
Vladni predsednik je glede na to izjavil najprej, da ne misli predložiti zakona o konkordatu senatu, dokler se ne doseže s pravoslavno cerkvijo sporazum. To pa tej še ni bilo dovolj. Zahtevala je brezpogojno umaknitev tega zakonskega načrta in obenem tudi poroštvo, da ga vlada ne bo niti ne več poskušala kedaj spet uzakoniti.
Glede na to je najprej notranji minister dr. Koro-šec izjavil, da vlada na zakon o konkordatu ne misli več. Tudi ta izjava je bila pravoslavni cerkvi premalo. Zahtevala je, naj ji to potrdi in vse njene zahteve sprejme tudi predsednik vlade. Razen tega je pa se zahtevala prvič popolno am-nestijo za vse. ki so pri demonstracijah lanskega julija zagrešili kaj kaznivega, a povrh tudi še, da bodo kaznovani vsi tisti, ki so odgovorni za te pripetljaje.
Tudi v tem pogledu je vlada zahtevam pravoslavne cerkve v vsem obsegu ugodila. Že 1. t. m. je sporočil dr. Stojadinovič škofovskemu zboru, da je odstavil nekaj državnih opraviteljev, prav tako je bila pred kratkim razglašena amnestija za vse tiste, ki so zakrivili zaradi konkordata kako kaznivo dejanje zoper vlado. Razen tega je vladni predsednik še enkrat izjavil, da na konkordat vlada sploh ne misli več.
I oda vse te izjave še zmeraj niso bile pravo-slavm cerkvi dovolj. Zato je dr. Stojadinovič poslal arluerejskemu zboru pismo od i. t. m., v ka-teiem izjavlja v imenu kraljevske vlade izrecno:
j»l. da ta. tili tak konkordat z Vatikanom ne bo v ec predložen državnemu zsatopništvu v uzakonitev;
2. da bo kraljevska vlada pri vsakem bodočem urejevanju -svojih razmer do Vatikana in pri ureditvi polažaja rimsko-katoliškc cerkve v kraljevini Jugoslaviji popolnoma upoštevala in uporabljala v državni ustavi poroštvovano načelo o enakopravnosti vseh z zakonom priznanih veroizpovedi v naši državi.«
šele zdaj se je zdelo pravoslavni cerkvi, oziroma njenemu predstavniku svetemu arhierejske-mu zboru, da dajejo vse te izjave dovolj poroštva, da je konkordat zares in dokončno odstavljen z dnevnega reda, in je zato sklenil, da o tem obvesti duhovništvo in ljudstvo.
Spominjajte se tiskovnega sklada tednika „Slovenije«!
Prepričane Slovence, ki jim je slovenstvo zapoved vesti in nravnosti, prosimo, da podprejo razširjevanje čiste slovenske misli s tem, da nakažejo primeren znesek za
tiskovni sklad našega tednika »Slovenij e«.
Jugoslovensko upanje
Kot naslednik ustavljenega »Pohoda« je začel 11. t. m. izhajati tednik »Branik«. Sam pravi, da je v službi ideje, ki jo imenuje jugoslovensko misel. Torej misel, ki smo jo Slovenci zlasti po njeni tvarni plati v teh zadnjih 19 letih prav dodobra spoznali in ki jo štejemo za največjo škodljivko za naše narodno telo.
Sicer pa mislimo, da ne moremo bolje predstaviti vsem pravim Slovencem tega lista, kakor če opozorimo na njegova izvajanja glede nazadovanja slovenskega prebivalstva. Mi smo že nekajkrat omenili in z dejstvi in številkami obrazložili vzroke, zakaj prebivalstvo v Sloveniji ne more naraščati. Poglavitni vzrok je strahovita preobremenitev Slovenije z javnimi dajatvami, ki duše vsako gospodarsko dejavnost, brez katere ni in ne more biti zdravega narodnega življenja. Če nam leto za letom odtegujejo do iri četrt milijarde, potem seveda ne moremo preživljati nobenega prirastka prebivalstva in tudi ob stalnem svojem številu more samo še životariti. Zato pač mora naš prirast v tujino za kruhom. A očitno je, da bi ves naš skromni prirastek mogli preživljati doma, če bi bili lahko od vsega začetka s svojim denarjem sami razpolagali in z njim gradili pri nas doma ceste, železnice, tovarne in drugo. Saj bi samo ob sedanjem obsegu slovenskih železnic bilo pri nas za 9200 ljudi več zaslužka, če bi bile enako preskrbljene z osebjem, kakor na primer belgrajsko želez n išlko r avin a te 1 js t v o.
Še bolj očitno pa postane zapostavljanje Slovenije v številkah o zaposlitvi delavcev. Na jugu ni bilo dosti ali nič pogojev za industrijo. Saj so šele po vojni postavili večino tovarn, pa še te le z bol j ali manj neposredno podporo države. Toda kljub temu je doli zaposlitev ponekod že znatno večja, kakor je bila pred sedanjo gospodarsko stisko. Pri nas pa so bili dani vsi pogoji za razvoj industrije. Imeli smo tovarniška poslopja s staro in vpeljano industrijo, imeli usposobljeno delavstvo. In uspeh jugoslovenskega nacionalnega dela? Tovarne razdiramo (topilnica v Litiji, steklarna v Hrastniku itd. itd.), stroje prevažajo na jug, za nove industrije često niti ne dobimo dovoljenja iz Belgrada, delajo se fondi za podpiranje in ustanavljanje industrije na jugu z našim denarjem!
Vse te stvari so pa seveda za jugoslovene popolnoma samoobsebno in naravno dejstvo, ki se ne bo spremenilo in* ki se tudi v korist jugoslovenski misli ne sme spremeniti. Zato »Branik« skoraj ne more skriti svojega zadovoljstva ob našem nazadovanju, napoveduje, da bo delež Slovencev na prebivalstvu Jugoslavije stalno manjši in da bo pacfel v doglednem času od sedanje dvanajstnike na dvajsetinko prebivalstva, in nam nazadnje kaže naravnost kot naše narodno zveličanje mogo-čost, da se lahko izseljujemo na jug države!
Zakaj tako je 'jugoslovensko upanje: da bi Slovenci v take jugoslovenske bratovske namene padali v »doglednih« razdobjih od dvanajstine na dvajsetino, od dvajsetine na tridesetimi, pa tako naprej, dokler ne bi sploh zginili in spolnili usodo, od Narodne Odbrane slovenstvu namenjeno.
Od priznanja k dejanju
Vedno več jih je, ki izražajo zadovoljstvo nad našim listom. Oglašajo se tudi novi naročniki — dokaz, da si misel, ki jo zastopa list, vedno bolj utira pot. S tem so svoje soglašanje praktično potrdili. — Obračamo se še do tistih, ki odlašajo, da store enako. Simpatije so sicer nekaj lepega, ali samo^ od njih ne živi nobeno gibanje. Treba je tudi žrtev. Stare naročnike in prijatelje prosimo, nai nam pošljejo naslove oseb, o katerih mislijo, da ga bodo naročile, ako ga jim pošljemo na ogled. Kdor se ne misli naročiti, naj list vrne z opazko: Ne sprejmem. Najlepša hvala vsem. ki se bodo odzvali.	Uprava in uredništvo.
Naši slovenski vzori in upi so pa tem jugoslo-venskim kar najbolj nasprotni. Mi nočemo v »doglednem« času padati na dvajsetino, tridesetino in še niže do popolnega zginjenja. Mi hočemo marveč ostati, živeti in rasti na svoji zemlji in iz lastne moči. In ker nas je jugoslovenstvo ne samo v besedah, ampak tudi v dejanju obsodilo na pogin, bomo delali ravno narobe od tistega, kar bi jugosloveni hoteli, da delamo. Zmeraj bomo imeli pred očmi, da je naš poglavitni sovražnik jugo-slovenarsko nacionalstvo, ki je tembolj zoprno, ker še zmeraj lovi preveč zaupljive ljudi med nami s hinavsko krinko zaskrbljenega »brata« ln ko bo zadnji Slovenec spoznal, kdo in kje je najhujši naš sovražnik, takrat in v tem spoznanju bo nam pripadla zmaga kar od sebe.
Nacionalne skrbi
Ob letošnji preračunski obravnavi so govorili te dni poleg drugih tudi razni jugosloveni. kakor dr. Drag ut m kojic, dr. Baričevič, Žiba Rafajlo-vic, govorili so seveda o narodni enotnosti. Pri lem so napadali vse. ki so samo od daleč priznali, da so Slovenci ,in Hrvatje dva samostojna naroda. In seveda jih je strahovita skrb za državo,
priznanje slovenskega in hrvaškega naroda pa je primerjal Kojič kar naravnost z zagovorom mar-seilleskih atentatorjev.
Mi ne bomo ne vemo kolikič zavračali teli abotnosti, za katerimi se zelo zavedno skriva centralizem z njegovimi dobrotami za jugoslovensko nacionalstvo. Kajti samo skrb za centralizem jih vodi. Če kaj, dokazuje to dejstvo, da doslej še nobeden teh jugoslovenov ni izdelal načrta, po katerem bi tudi Slovenci in Hrvatje prišli do svojih pravic.
Zlasti še ni niti eden povedal, kaj misli o edino pravilnem in za Slovence in Hrvate edino sprejemljivem načelu, da upravljamo svoje gospodarstvo in svoj denar sami, kar edino odpravlja mo-gočost, da bi se vodila naša gospodarska politika zavedno in po načrtu v našo škodo in zoper nas.
Še tole naj bi omenili kot posebno, če tudi ne novo mikavnost: da namreč jugosloveni sicer z vso odločnostjo pobijajo samobitnost slovenskega in hrvaškega naroda, da pa ne enemu teh velikili demokratov še ni na misel prišlo, da bi vprašal slovensko in hrvaško ljudstvo v tej stvari. In da je nazadnje ta stvar tiste zvrsti, o katerih ne ho imelo nikoli zadnje besede nekaj ali nesposobnih ali korumpiranih posameznikov.
Samouprave še ne bo!
Pisali smo že dovolj o raznih fondih. Lansko leto smo v posebnih sestavkih opozorili na cestni in elektrifikacijski Fond, pokazali smo, kakšno obremenitev bi pomenila za Slovenijo, ker bi dobili komaj nekaj odstotkov tistega nazaj, kar bi plačevali. Opozorili smo tudi, da pomenita oba fonda, zlasti pa elektrifikacijski, davek na naše narodno gospodarstvo, zato da se more razviti gospodarstvo na jugu, ki bo potem uničevalo naše. Zlasti pa bi bil elektrifikacijski fond nepravičen, ker bi zadel poleg naše obrti pred vsem tudi našega malega človeka. Kajti vsakdo, ki kakorkoli uporablja električni tok, tudi če samo za razsvetljavo, torej včasih največji revež, bo moral plačevati davek za ta fond.
Prav glede na značaj teh fondov je torej očitno, da Belgradu še na misel ne prihaja tudi samo začeti z decentralizacijo. Kajti tudi če bi se takoj začelo z delom, bi se moglo na resno elektrifikacijo na jugu misliti šele čez nekaj let. Na dolgo dobo je torej preračunano zbiranje denarja za te fonde.
In ker so ti fondi nacionalna centralistična zadeva najbolj čiste zvrsti, je gotovo, da ne mislijo tam doli od centralizma, in sicer čedalje strožjega centralizma, odnehati, razen v — besedah.
Zoper ovaduhe
Sovjetska vlada je izdala naredbo, da morajo vse krajevne oblasti paziti pri ovajanju in obtoževati samo, če so res dani razlogi. Povod te j na-redbi je bilo dejstvo, da so razni politični konjunk-turisti ovajali brez sramu in neosnovano nedolžne državljane in s tem razdraževali duhove. Taki ovaduhi bodo poslej kaznovani, njihovim žrtvam pa vrnjena čast in dano zadoščenje. V tem smislu je napisal časnikar Mihael Koljcov oster sestavek za ruski dnevnik »Pravdo«.
Ovajanje brez vsakega razloga poznamo zlasti mi Slovenci. Vsem so še v spominu ogabne pravdo, ki so jih naperili jugosloveni zoper razne sloven-
ske ljudi zgolj zato, ker so ti hoteli ostati Slovenci ali 'ker so širili liste znane skromne »punktacije«, ki tako niso zahtevale nič drugega, kakor pravico in enakopravnost za našo zemljo in našega človeka. Pa kaj briga nizkotnost še tako pravična stvar, če le upa, da se bo z ovadbo prislinila mogočniku, zase pa izbila dobiček. Če je to sploh mogoče, so bili naši ovaduhi še bolj gnusni, kakor boljševiški, kajti ovajali so lastni narod	A	mi nimamo še
postave zoper nje. Zakaj, je prece j očitno. A prav tako je gotovo, da je treba zelo odločnega zakona zoper tale človeški izmeček, če naj naše politično življenje ozdravi. In da bo to ena izmed prvih nalog naše slovenske samouprave, ki se bliža, pa če je j ugoslo venom še tako hudo ob tem dejstvu.
Mali zapiski
Prepovedana letaka
Državno pravdništvp v Zagrebu je prepovedalo širiti tale letaka:
1. »Hrvatski narode«,
2. »Kolegice i kolegi medicinari«.
Letaka sta izšla v Zagrebu.
Pucelj in slovenstvo
V »Kmetskem listu« išče Ivan Pucelj, tačas še senator, stika s slovenstvom in odpustkov za preteklost. Zdajci se mu namreč posveti, da je slovenski narod vstopil v Jugoslavijo zato, da bo živel kot tak naprej v večji varnosti kakor prej, to pa kot narod, enakopraven Srbom in Hrvatom. To zrelišče in njegova politika sta si pa sprta od vekomaj. Kljub temu ju oženi z blagoslovom vidovdanske ustave, pri kateri spada med ustanovitelje. Računajoč na nevednost bralcev pravi namreč, da je vidovdanska ustava priznala slovenščini položaj državnega jezika, s tem pa Slovence z osnovnim državnim zakonom za narod. — Ivan Pucelj sicer res ni pravnik, vendar zaradi svojega dolgoletnega zaposlenja pri opravkih, ki se jih drži pri nas po nevrednem ime politika, ne bi smel kratko in malo zatajiti resnice, da je priznala ustava le »srbsko-hrvaško-slovenski« jezik enega naroda, torej jezik naroda, ki ga ni, in zato jezik, ki ga tudi ni. V resnici ni priznala vidovdanska ustava in ne priznava po njej v tem oziru posneta ustava od 3. septembra 1931 Slovencem značaja enakopravnega naroda. Pa to je ravno, kar bi Ivan Pucelj rad prejezdil, ne da bi sedel na konja.
Premog iz Nemčije ...
Zagrebške »Novosti« so 28. I. 1.1. zapisale, da je za naše železnice naročeno iz Nemčije 50.000 ton premoga (približno 60 vlakov) za tako imenovane »gorske« proge, ker bo premog prihajal v naša- pristanišča na Jadranu. Utemeljujejo ga s klirinškim obračunom in s tem — da naši rudniki ne morejo dobavljati dovolj ne količine premoga. Drugi vzrok je za nas nerazumljiv. Tako rekoč v državi premoga in pri tolikih domačih delovnih močeh, ki jih srečuješ na vsakem koraku! Skoraj vedno slišimo in čitamo tožbe rudarjev, da niso dovolj zaposleni, da jim grozi redukcija itd., pa se potem ne bi moglo tako urediti, da bi n a š človek prišel do potrebnega zaslužka? Saj je vendar upravam oz. lastnikom rudnikov le v korist, če delajo v polnem obsegu, da pri tem ne omenjamo koristi, ki bi jo od večjega prometa oz. zaposlitve v rudnikih imela država sama. K. K.
Avstrija in Habsburžani
O habsburgovski propagandi, ki hoče Obnoviti v Avstriji monarhijo, poročajo »Berliner Lokal-Anzeiger-ju« z Dunaja tudi tole:
»To akcijo je imela skoraj samo Državna avstrijska zveza, ki je zdaj prevzela vodstvo legiti-mizma v Avstriji. Ko so bili odpravljeni voljeni olbčinski zastopi in nadomeščeni z imenovanimi župani in olbčinskimi odobri, je bila dana pot za tako legitimistično podjetje. Kmalu je nastopilo čudno stanje, da so zdajci imele občine s pretežno nacionalno ali rdečo večino občinski odbor, ki je dal Otonu Habsburgu častno občanstvo,'ne da bi bil vprašal prebivalstvo. Do novembra lanskega leta so na (a način spravili skupaj 1585 častnih obča n-stev. K tem spadajo celo popolnoma marksistično usmerjena dunajska predmestja in nekdanja rdeča trdnjava Dunajsko Novo mesto! Razen tega so našteli 472 društev, ki so izvolila Otona za svojega častnega pokrovitelja ali za svojega častnega člena.«
Tudi slika o gospodarskem stanju Slovenije.
V »Trgovskem listu« beremo:
Lani je bilo v Sloveniji vloženih nad 72.000 predlogov za izvršbe. Leta 1920. jih ni bilo niti
9.000.
Tudi v višini vknjiženih posojil se vidi slabo gospodarsko stanje Slovenije. Tako je bilo leta
1933.. ko je bila gospodarska stiska na višku, vloženih 707 predlogov za vknjižbo posojil v skupnem znesku 41,969.768 din, letos pa 1231 predlogov za 172.165.282 din. In še bi nekateri govorili, kako se nam dobro godi v Sloveniji.
Izskočil je.
Dr. Rudolf Dobovi še k, odvetnik iz Celja, ki je bil izvoljen za državnega poslanca na dr. Mačkovem seznamu, je odšel v belgrajsko skupščino iz osebnih razlogov, kakor pišejo listi. Zato je odložil svoje posle v delovnem odboru in konzorciju »Slovenske vasi«. Na njegovo mesto je bil izvoljen Fedor Gradišnik, lekarnar v Celju.
Pri volitvah 1935. leta sta bila na Maifikovem seznamu izvoljena dva poslanca, in sicer oba v celjskem sodnem okrožju, ki ju je predlagal za kandidata dr. Kukovec. Eden, namreč Rudolf I e-vec, je takoj po volitvah odšel v skupščino, in sicer tudi iz »osebnih« razlogov, drugi pa sedaj.
Vidi se torej, kako potrebno bi bilo, da so poslanski kandidatje gospodarsko in duhovno neodvisni ljudje, na kar bi bilo treba gledati že pri njihovi izbiri.
»Mladi Prekmurec«.
Pod tem naslovom je začel izhajati nov obzornik za mladino v Murski Soboti. Obzornik prinaša leposlovne in poučne sestavke. Omeniti bi bilo uvodno pismo vseuč. prof. dr. Slaviča in sestavek pisatelja Miška Kranjca, ki se oba izrekata za oznako »Prekmurje« in ne »Slovenska krajina«. Sicer pa pozdravljamo obzornik kot nova živahno vez med tem ne samo po zgodovinski usodi oddaljenim delom slovenske zemlje in ostalo Slovenijo.
Slovensko društvo
Na prošnjo objavljamo:
Slovensko društvo priredi v torek 1. marca v Beli dvorani »Uniona« j a v n o p r e d a v a n j e o predmetu: »Problemi malega naroda«. Predaval bo profesor Edvard Kocbek. Začetek ob 20. uri.
Janez Kocmur:
K Tumovim spominom
(Nadaljevanje)
Prevrat je podrl spomenike večnosti drugega za drugim. Mnoge je nagnala hudomušna usoda, da so sami podavili svoje maličke. Medalje so letele v smeti, pohvalna pisma v peč; stara prepričanja so dobila mlade noge, da je šlo urneje iz tabora v tabor. Avstrijski je v hipu zazeval od praznote, še table na stenah so obrnili narobe. Dimnik je zamahnil, da je brizgnila črno-rumena kri, in proč je bilo s pripovedkami, proč s habsburško slavo. Ročno se je preoblekel, kar mimogrede je skočil v novo prepričanje in se zavihtel na vrtiljak, kakor da ni bilo nič, čisto nič, kakor da je najčistejši Slovan že od rojstva.
So krivde, ki jih lahko odpusti posameznik; so pa grehi, ki jih ne more spregledati nobeno občestvo. Dimnikova dela spadajo pred sodbo zgodovine. A jemati ga ni zgolj osebno; kajti zavzemal je časti in mesta, do katerih se ni povzpel le s svojo gibčnostjo, temveč jih je dosegel s pomočjo drugih. Odgovornost za njegove krivde pada tudi na te, saj so ga s svojim zaupanjem potrjevali in se istili z njim.
Dimnik je bil stalen nadučitelj in vodja deške ljudske šestrazrednice. Na njegovi šoli je bilo še 21 učn ih moči; od teh 9 su plen tov in neplačanih začetnikov. Odštevši 5 v vojno poklicanih, je poučevala na šoli ravno polovica beraško plačanih suplentov in zastonjkarjev.
Dimnik sam je bil preskrbljen bolje: bil je še vodja tri razredne obrtne nadal jevalne šole za me-hanično-tehnične obrti in vodja trirazredne trgo\r-ske gremialne nadaljevalne šole. Razen tega je
bil od leta 1896. občinski svetnik in načelnik šolskega odseka, ud c. kr. mestnega šolskega sveta, ud kuratorija mestnega dekliškega liceja, ud ku-ratorija slovenske trgovske šole, ud šolskih odborov za ohrtne in trgovske nadaljevalne šole. Cesarska oblast je bila lahko brez skrbi, da bo v teh šolah in odborih krepko brlela črno-rumena luč, dokler bo v njih vzgajal tako preizkušen stražar habsburške misli.	v	.
Avstrijstvo ‘bi lahko stalo vse drugače, da je Dunaj razumel nalogo, ki mu jo je^ stavljala slovanska večina. Ali ravno Habsburžani so jo razumeli najmanj. In tem je metal Dimnik pod noge slovensko mladino kot bodoče hlapce. Franca Jožefa, oškropljenega s krvjo od začetka, je predstavljal mladini celo zunaj šole kot najbolj pravičnega, usmiljenega in bogaboječega vladarja, ki skrbi po očetovsko za vse narode. Da ni bilo še drugih zlaganih legend, bi najbrž igrali Slovenci v Avstriji drugačno vlogo, kakor smo jo.
Res je. da je zahtevala oblast od učiteljev veliko več, nego je imela pravico, posebno med vojno. Dimnik pa je šel daleč preko zahtevanega. Zlezel je v črno-rumeni jarem že pred vojno, vlekel in se potil, delal tlako prostovoljno do gnusobe. Ril je živ koledar cesarskih obletnic, njegov v podložniški ponižnosti drhteči glas se je čul izmed vseh najbolj, nikjer ga ni manjkalo. Tako je primoral marsikaterega svojih stanovskih tovarišev, da mu je sledil rad ali nerad, če ni hotel priti na sum, da se odteguje delu. Kaj ga je gonilo k prostovoljni tlaki, o tem bodi sodba prepuščena poznejšim raziskovalcem.
Tri zvrsti odpadnikov smo imeli Slovenci v Avstriji: nemčurje in avstrofile, pa lahone. Tako jih je krstilo ljudstvo. Avstrofili šo bili nevarnejši od odkritih nemčurjev, ker so hoteli biti hkrati tudi
Slovenci. Večinoma so to bili stremuhi v javnih službah. Glas od zgoraj jim je bil svet, ta pa je bil vedno nemški, razen če jo predstojnik bil zaveden Slovenec. Iz teh vrst je izhajalo največ in najnevarnejših ovaduhov, posebno za vojnih dni.
Odpadniki se naslanjajo povsod na tistega, ki ima. oblast. V Avstriji so se na Nemce. Blagajno je imel Dunaj, ta je dajal tudi služfbe in časti. Odpadnikov na italijansko stran ni bilo mnogo. Seveda: Italijani niso imeli ne oblasti ne služb. Dogajalo se je celo narobe, da so postajali urad-niki-Italijani avstriakanti, vendar v manjši meri kakor Slovenci, ker so imeli v Italiji močno nravno in tvarno zaslombo. Danes, ko Dunaja ni več, so le še fašisti.
Zanimivo je, da tudi Hrvati niso poznali nemčurjev, pač pa madžarone. Iz enakega razloga pac: sonce je sijalo v Budimpešti, tam je bil denar, oblast in drugo. Kolikor so se posamezne skupine nagibale proti Dunaju, so se le iz odpora proti Budimpešti, iščoč na Dunaju protiutež zoper madžarski pritisk.
Ob prevratu se odpadniki niso vrnili morda k svojemu narodu, slovenskemu in hrvaškemu naslonili so se s pravimi Nemci vred spet na oblast in blagajno. Je to zanimiv pojav, ki bi ga bilo treba raziskati sistematično. Kakor nekoč v Avstriji, je tudi danes odpadnikom v skrajnih nasledkih edino vodilo skrb za lastno korist, pohlep po oblasti, ki odpira vse zakladnice. Ideologije, ki jih razvijajo v svoj zagovor stremuhi vseh barv, umetna megla, ki naj zakrije ladjo pred neza-
so
želenim pogledom.
Urednik in izdajatelj: Tone Fajfar v Ljubljani.