Gospodarske stvari. Zlata rnda pri kmetih. Grad Blansko na Moravskem je last grofa Hugona Solm-Reiferscbeida. Ta veliki posestnik ima ondi tudi več fabrik, kder dobiva 1000—1200 delavcev vedno dovolj dela in zaslužka. Za te delavce je priredil takih stranišč z podstavljenimi sodiči, da se vsi jihovi telesni izločki zamorejo brez velikih sitncb na gnojišče odpravljati. To gnojišče je toliko, da se nanj razgrne gnoj od 40 krav mlekaric, 20 volov, 8 konj, nekoliko svinj, kokoši in gosek. Na gnoj se potem razgrnejo človeški izloeki iz gori omeujenib stranišč ter ae cela plast liitro pokiije z gipsom, ali pepelora, žaginjem in zeinljo, da se nepovoljni smrad takoj zaduši. Ves kup se potem večkrat z gnojnico poakropi in premeče in tako pridela veliko najboljšega gnoja. Grof Reifferscheid ima daleč okrog najlepše njive, kder vse 6udovito . bujno raste in obilno obrodi. Mogoče da naro tukaj marsikdo tibo ugovarja mielee: dobro, tako zamorejo bogati grofje in veliki posestuiki delati, ali kaj bočemo tukaj ubogi fcmetje in mali posestuiki storiti? No, nič diuga, kakor isto, vendar v menjših razmerah. Tudi najmenjši posestnik zamore, 6e le ho6e, telesne izločke svoje rodbine zbirati in na gnojišče spravljati, ga z zemljo pokrivati iu tako blevni gnoj množiti in boljaati. Sicer je rea, da zlato iz te kmetijske rude loviti obeutljivemu noau ni prijetno delo. Toda pri- vaditi se teinu elovek tudi nekoliko zatnore in delo ne traja dolgo, posebno če se poslužuje eodičev namesto straniščnih jana, kar je iz mnogo razlogov priporočanja vredno. Polni sodič se vzame iz stranišča, nad gnojišeem izprazui in zopet na prejanjem mestu podstavi. Smiad se mnogo zmanjaa, ako se na dno praznega aodiča vsiplje nekoliko gipaa. Na gnojiš6u se pa izločki lepo enakomerno čez ves gnoj razgrnejo, vrbka se uatroei pepela, žaginja, smetja, gipsa, prsti, splob vsega, kar je za napravo komposta ali mešanega gnoja porabno. Na ta na6in se pripravi in priskrbi njivam, vrtom in vinogradom takega gnoja, da ga ne bo noben posestnik opuščal pridelovati, kateri je le en samkrat to poskusil. Posestniki blizu mest, trgov, kosarn, aol itd. imajo priliko zastonj ali vsaj le za male stroške neizmerno veliko dobička za avoja izpita zernljišča pridobiti! Edeu izmed rimakih cesarjev je uekdaj tudi strauišfa v Rimu obdači!; to ae je pa celo njegovenia sinu mo6no zamerilo; toda o6e je vzel iz žepa zlat, gn sinu pod noa podržal rekoč: ali ti ovi zlat tudi smrdi? Porabljenje cloveških izločkov za pognojevanje njiv in vinogradov ni prijetno delo, ali koristuo je in hasnovito močno. Naj se nam torej ne vnoža iz takih zlatih rud zajemati! Zakaj so detelje dostikrat tako slabe. II. Druga napaka, ki lepo in bujno rast detelji§6 dostikrat ovira, je prepozna posejatev. Če se detelja v ozimino seje, se sme to zgoditi brž ko je aneg skopnel in se sme na njivo stopiti. Seme najde dosti vlage, uilade rastlinice najdejo dosti zavetja za močno razrai6eno ozimino. Ealjenje in rast je detelji zagotovljena. Vedno bolj toraj opuš6ajo posejatev detelje v jarino in jo rajši v ozimino sejejo in sicer v rž — rž je primernejša od pšeuice — detelja se tiidi pod ržjo premočno ne obraste, ko pa je ozimina požeta in pospravljena, se popravi, ruočno obraste in še tisto leto srednjo košojo da. Tudi sejavni kolobar poataue z tem dosti bolj živaben iu gibljiv, kakor pa 6e se drži pravila, da mora detelja v jarino priti. Ako potem po 21etni rasti detelji jarina sledi, ima kmetovavec jedno koŠDJo in obilno jesensko paao, kakor pa, 6e ozitnina detelji sledi. Ear se posejatve v jarino tice, mora se seme jarega žita prej poaejati, da more toto žito, ko je že nekaj se obraalo, mladi detelji zavetje biti. Vlage ima njiva dosti, žito se prej požanje in detelja se se tisto jesen kositi da. Popasti pa nilado deteljo ne kaže, ker živiua na paai še bolj slabo deteljo preveč potepta. C>- .]<- pa lega bolj suba in tudi vreme suho tako se d.-t-ijno seme z žitona vred poseje, 6e pa je vreme uiokro, 8e z deteljo sme pocakati, dokler da žito ozeleni in more mlado deteljo varovati, vendar pa tudi detelja zavetnega žita v rasti ne prehiti, ali da se sploh prebujno pod žitom ne razvija. Nekaj mokrote je vselej boljše, ko prevelika suša. Naj se toraj na 6as posejatve posebno akrbno in pazno gleda in naj se posejatev ne odlaga na doigo klop. Marsikteri kmeto^a^ec je žito že posejal, deteljnega semena pa še nima doina. Kolikor piej se detelja prime in požene, toliko boljse je, kolikor pocasneje, toliko 7eč semena je šlo 7 zgubo in toliko bolj redka je potem deteljna rast. Dokler je še med za^etnim sadežem prst videti, more deteljno seme med njim na zemljo pasti in dotle se še sme deteljno seme za^etnemu žitu, kakor pra7ijo na gla^o posejati, se^eda le, če je zemljadosti vlažna; pozneje ga dosti raed listjem ob^isi. Pra7ilo pa je, da se detelja boljše prej, ko prekesno seje. Rana aete7 daje obilno žete7. Kdor pa deteljo prepozno seje, bode se prej ko ne pii kositvi kesal. 3. Tretja napaka je kri^o in napačno spra7ljanje deteljnega semena pod zemljo in pomanjklji^a izbirčnost pri izbiri za^etnega sadeža. Pra^i se sicer: detelja se tal prijeraa, to je resnica, ki nas uči deteljno seme tako plit^o, ko mogoče ali celo ne pod zemljo spra^iti. Le 7 subih legab kaže ga povlaciti, ali za^aljati; na mokrih nji^ah je zadosti, seme na nji^o posejati, ko je drugo žito že 7sejano in pospra^ljeno. Ko bi zemljo po pricakanein iležju skorja pre^lekla 7sled nagleinhude7ro5in . jn dobro žito in posejano deteljno seme rablo z brauo po7le6i. To bode obema rastlinoma na korist. Skrbeti pa je, da se prenaglo in Da enkrat na zeleno klajo ne prestopi. Treba je posebno spr^a ae 7edno nekaj suhe klaje primeia^ati, da se ži^ina tako polagoma zelenega priradi in ne zboli. Kako preslico na tra^nikih pokončati. Pre- slica, tudi konjski rep ali b^ašč (Equisetum ar7ense) imeno^an, tra^niški ple^el se da le težko pregnati, kjer se je enkiat zaredil. Zareja se pa najbolj tam, kjer je zemlja sploh ali 7eaj 7 870jih spodnjib plaateb močvirnata. Preslica zareja korenine 7 veliki globo5ini 7Časih šest metro7 globoko pod po^raino in se tam 7 7e6 poatranskih korenin razkoaati. Pokončati se more toraj le tedaj, 5e se ji živelj, za kterega je pia7 za pra7 rekel bi 78t7arjena, namreč 7 zemlji stoje5a 7oda, 7zame. Po drenaži se sicer dajo moč^irnata zemljisča usušiti, vcndar je globokim koieninaai tudi z tem aredstvom 76asib težko do ži^ega priti. Predno se toraj k od^odnjenju prestopi, je treba prej preiskati, iz ktere globo5ine preslica prihaja, da se 7e, kako globoko ee morajo od^odi^ne ce7i položiti, da pridejo pod preslične koienine, ki se potem usuše. V posušeni zemlji se preslica pomanjsa, 7endar pa se mora travnik še pra7 močno pognojiti in tako rast dobiih tra^nih rastliu pospeaiti. Mo5na rast dobrib travnih rastlin iuanjša in dasi proslico. Kcr korenine preslične globočeje Iež6, kakor korenine drugih tra7, jim gnoj malo ali celo ni5 ne koristi, raed tem ko pri bujnejsi rasti dobre tra^e preslica zaostane. Taku dobi seno 7e6 odstotko^ dobre tra^e, pa 7 razmeri manj i odstotko7 preslice, kar seno potem tudi manj škod- ljivo naiedi. Vendar pa je dobro tako seno, v ' kterem je še kaj preslice, rajši konjem, ko mleč- nim kra^am pokladati. Tudi O7ce ga smejo jesti. j Gospodarske in tržne novosti. Zimine in jarine kažejo dobro po celi Avstriji kakor tudi sploh po 7sej E^ropi: deteljišča in tra^niki obetajo obilo najlepše krme, sadunosno die^je in hmel je krasno c^etelo, in hladno 7reme, ki je nekoliko potegnilo, je mnogo škodlji^ega mrcesja pokončalo tako, da bo obilo čieaenj, jabelk, hrnaek in hmelovega sadu. Slive so polne, a mnogo sli7O7ega dre^ja se je posušilo. Vinogradi lepo kažejo po^sod, če iz7zamemo južno Tirolsko, kder je mnogo trsja nemila zima pokončala. Valed ugodnega stanja no7ih pridelko? ae ni čuditi, ako zi-nska itd. cena 7edno bolj leze nazaj ; 7endar 7eliko bolj ne bo ! pala, ker so ljudje s^oje zaloge starega zinja itd. že precej razprodali. Posuaene sli^e (češplje^ so drage, 25 — 31 fl. novi cent. Seno 7elja 7 Mari! boru 5ez 3 fl. meterski ali no^i cent. Govedina se je ¦ podražala, teletina je pa boljši kup, jagneta 7el! jajo po 6 —12 fl. par. Vino lanjsko sedaj 2. ali j 3krat pretakajo in cena se bo odločila na slabae ali boljae brž, ko bo razvidno, kako bo letos 7in ska trta ocvetela in toeam 7Šla. Mraza se njej menda ni bati 7eč. Kabrnko7 se po78od 7eliko nalega. Okoli Maribora smo imeli točo brez znatne škode, huje je baje bilo 7 Makolski fari in sploh okoli SI07. Bistrice (? !). Iz^rstno knjigo za izobražene 7inogradarje izdal je 7 nemškem jeziku ruaiiborske 7inos-ejske | sole ra^natelj, g. Heimann Gotbe. Naslo7 se glasi: ; Handbucb der Ainpelographie. Beschreibuug der ! bia jetzt bekannten Traubeu^arietaten Europas u. I Ameiikas mit genauer Angabe ibrer Merkmale, Sy- nonymenj Cultmbedinguugen, Verwendungaart etc. Ein sicherer Leitfaden flir Bestimmuag und Aus| wahl der Rebsorten. Verlag Leykam in Giaz. Pieis ! 4 fl. 50 kr. j Sejmo7i. 27. maja Ar^ež, Cmurek, Rogatec; 29. maja Konjice, 87. Lo^renc 7 SI07. goric. 31. i maja Ročica.