Štev. 85. pssufiesfiä nevinomu i; Si Liubnanf, v šređo d. mžla 1923. t>tf«vlila navIattrenB. Leto I (sr-nimm ma novom wanoptto wapwflLwi bnbvnik .. .—.■■■-i-. .■■■■. i..■ ...........i—.■y.iw.uw.BW Oglasi po tertfu. Sprejemajo se le do 15. ure. PJsjnenlm vprašujem cai se priloži sotamka za odgovor. Račun pil poštnem ček. oradu št 13.238. fihsia vsak dan zjufiraj, izvzerašl pondaifec. Mesečna naročnina; v Ljubljani Din IO--, po pošti Din 12*-. Inozemstvo Din 2p£~ Uredništvo: Volfova utica št l/L — Telefon SL 213 brzojavni naslov: JNovosti-Ljubljana*. Dpravnlštvo: Marijin trs št 8. — Telefon št 44 mtm Gospodarski boj. Spor med Slovenci in Hrvati na eni n Srbi na d rusi strani se vedno bolj po-ostruje. »Abyssus abyssum invocat!« Stopil je že na gospodarsko polje in to utegne imeü zelo neugodne posledice. Ko se je pojavila v časnikih notica, da se prireja vzorčni sejem v Ljubljani, je udaril »Balkan« z loparjem in zahteval od Srbov, naj ga enostavno bojkotirajo. Še hujše je udaril po zagrebškem sejmu. List »Balkan« sicer ni glasilo nobene stranke in njegov glas ni merodajen za politiko. Pač pa se vidi iz njegove pisave mišljenje precej široke plasti srbskega prebivalstva in to mišljenje mora upoštevati tudi politika. V tem ozira sta oni dve »Balkanovi« notici simptomatični Ogorčenje, ki se prijemlje srbskega prebivalstva, se začenja prenašati na gospodarsko polje. Stvar postaja resna. Ce se prične gospodarski boj in gospodarski bojkot, bo škodoval vsem, to je gotova Toda v boju, ko so strasti razbeljene, se na to ae misli. Ni res, da se, kadar gre za profit, vsi drugi oziri nehajo. Zgodovina aajnovejših časov nam kaže, da se na-djonatni in plemenski boji zelo lahko prenesejo tudi na gospodarsko polje in bijejo na gospodarsko škodo obeh strani Tako daleč sicer ne pojde, da ne bi človek kupil od političnega nasprotnika, če dobi pri njem veliko bolje ali če .ne more dobiti nikjer drugje. Ce pa ima izbiro drugje, pojde raje tja. Sedaj je položaj tak, da bo Srb raje imel trgovski posel s Francozom ali s Cehom, kakor pa z Rađićevcem ali s Frankovcem. Kaj pa še pride, ne vemo. Za Slovence je stvar mnogo bolj kočljiva, kakor za Hrvate. Hrvaškemu kmetu gospodarski boj ne more veliko Škodovati. Pač pa more uničiti hrvaški kapital, hrvaško trgovino in industrijo. Toda tega hrvaški Zagorac ne bo direktno občutil. Drugače je pri Sloven-eih. Med Slovenci je zelo majhen del prebivalstva, ki se peča izključno s po-Jaeueistyom. j^agj ]iTaj| ^ močno indu-ti-ualiziranL imamo razvito faristiko. 1 sovina išče potov na Balkan. Srbski PO£Iia‘1- Ce se prične gospodarski boj ,se ne bo pričel z bomba-sticmim pozivi po časnikih ali s hrupnimi demonstracijami Prišel bo tako, da ga bomo mnogo preje občutili, kakor se ga pa bomo zavedli. Ce prodre sovraštvo do Slovencev v široke sloje, potem ce bo ižlepa sprave. »Kdor veter seje, žanje vihar.« Slovensko časopisje je Štiri leta sejalo veter in še več. Zmerjanje in psovanje se je nadaljevalo dan na dan in se nadaljuje v novejših časih. Prvo grmenje -viharja se že odziva in ta ’sihar M utegnil biti za Slovence poguben. Zoper njega ne bo pomagalo nobe-oo zmerjanje po časopisju in nobeni «Piti v skupščini, Ce se prične gospodarski boi, bodo v ajem Sri» močnejša stran. Oni imajo v rpkah vso državno moč, oni so moč-rreišS po številu, po svojem gospodar- sketn stanju in po svoji zemljepisni legi zemlje morejo gospodarsko saino’ hnajo intenzivno K?™ afslombo pri eeti državi Za S največja nesreča, ako ^ Prenese na gospodarsko £«?"* ““a *•» M* *> *<> »n- ResoIuclJa U3U. Beograd, 8. rmua, (z/ Jugosio-vensko učiteljsko udruženje te soreielo ob sklepu svojih sej v Beogradu S čo resolucijo: Zatstopnlki Udruženja ju-goslovenskega učiteljstva smatrajo za največje vprašanje današnji položaj narodnega učiteljstva jaa Hrvatskem, kj je v. ogromni večini vstopilo v Udruženje Jugoslovenskega učiteljstva in se eksponiralo za ideale narodnega edinstva. Zastopniki učiteljstva ne vidijo v teh svojih tovariših samo prosvetnih in narodnih delavcev, ampak tudi može, ki hočejo uresničiti državne ideale v onih krajih svoje domovine, kjer J® to najbolj potrebno, hi se zato obračajo na ministra za prosveto, na vlado in na prib stojne činitelje! s prošnjo, naj bi posvečali večjo pažftjo njihovim razmeram in lih osvobodili, napadov, katerim je tam izpostavljeno njihovo patriotično in narodno delovanje. Vlada naj tudi pre-Preči, da se talridceodki več, ne ponove, tudi v drugih krajih ne. ÄJ1 ste že obnovili niroš-nino m Jistranfet Novosti.? Rekonstrukcija vlade? Beograd, 8. maja. (B) V radikalnem klubu se omenja kot najresnejši kandidat za predsednika narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič, minister ver. Ko bo končano delo v verifikacijskem odboru, se sestane radikalni klub, da določi kandidature za funkeijonarje narodne skupščine. V zvezi s tem se v političnih krogih že imenujejo osebe, ki bi prišle v poštev, če pride do rekonstrukcije Pašičevega kabineta. Mislijo, da bi g. Jovanoviča zamenjal g. Voja Janjič. Zasedli bi se dalje resorti, ki so jih dosedaj zavzemali muslimanski ministri ter gospoda dr, Zupanič in dr. Šupila h seje verifikacijskega odbora. VPRAŠANJE RADIČEVIH MANDATOV ODLOŽENO. B e o g r a d, 8. maja. (B) Včeraj popoldne je bila seja verifikacijskega odbora. Prva je prišla na vrsto pritožba dr. Kukovca. Na današnji seji verifikacijskega odbora so razpravljali o mandatih iz štirih volilnih okrožij v krajinskem okrugu. Bivši poslanec narodne skupščine Joca Popovič (demokrat) je vložil dve obširni pritožbi proti izvolitvi liste levičarjev Jankoviča in Stojkoviča. V pritožbi navaja, da so ti gospodje imeli radikalne zbore v imenu kralja in da je policaja delala nasilje. Demokratski poslanci so zahtevali anketa V diskusiji, ki se je nato razvila, sta se radikalna poslanca gg. Grgič in Nastas Petrovič odločno protivila tej zahtevi demokratov. Iz skopljanskega okrožja je vloženih nekaj pritožb, katere so pa od večine bile odbite kot neosnovane ter so bili vsi mandati verificirani. V požeški županiji je overovljen mandat Sve- tozara Priblčfcviča. Reševanje o Radičevih mandatih Jo Mio odložena G- Ilič je v Imenu odbora radikalne stranke vložil pritožbo proti izvolitvi demokratskega kandidata v liško-krbavski županiji, navajajoč mnogo nepravilnosti. Pritožba je bila odklonjena kot neosnovana. Overovljeni so bili mandati demokratov Svetozara Pribičeviča, Srdjana Budisavljeviča In Kalembera. Verifikacijskemu odboru je ostalo le $e razpravljanje o mandatih v osmih volilnih okrožjih, med drugimi v kumanovskera, virovitiškem, reškem (Črna gora), timo-škem in pančevskem. Beograd, 8. maja. (B) Danes ob 12-30 je predsednik narodne skupščine dr. Peleš posetil predsednika vlade Nikola Pašlča in ga obvestil o delu v verifikacijskem odboru. Dalje je dr. Peleš s Pašičem razpravljal o pripravah za iV a v narodni skupščini. Pred sestankom nareke skupščine. Beograd, 8. maja. (Z) Politični položaj se ni prav nič spremenil. Vladd }e na svoji včerajšnji seji razpravljala o tekočih poslih, verifikacijski odbor pa je nadaljeval svoje delo. Ker manjka stvarnih informacij, so se politični krogi bavili s kombinacijami, kako se razširjajo razne vesti o pogajanjih z Radičem, o razsulu hrvatske republikanske seljačke stranke. Dr. Korošec se nahaja v Ljubljani, kjer je danes kenferiral s svojimi prijatelji o položaju. V četrtek pride v Zagreb, kjer se sestane z Radičem. Koncem tedna pa se pelje v Beograd. Šele ,po njegovem povratku v pre-stolico se bo moglo govoriti o nadaljevanj« pregovorov. Vendar pa je treba reči da je le malo izgiedov, da pride do sporazuma. Vedno bolj se množe glasovi, da namerava vlada razveljaviti mandate Radičeve hrvatske republikan-„ske seljačke stranke na temelju zakona o zaščiti države. Beograd, 8. maja. (Z) Ker se mora v kratkem zopet sestati narodna skupščina, je posetil danes njen začasni predsednik dr. Peleš ministrskega predsednika Pašiča» Domenila sta se, naj se, ako ne pride kaj nepričakovane. ga vmes, sestane zbornica v ponedeljek ali najkasneje v torek. Pri tej priliki je sporočil presednik vlade dr. Pe-lešu, da se od 18. do 20. t m. vrši v Pragi mednarodna parlamentarna konferenca. Vlada smatra, da bi bilo dobro, da se tudi naši parlamentarci peljejo v Prago, in sicer dva radikala, dva demokrata in po en član jugoslovenskega» muslimanskega in zemljoradniškega kluba. Zaradi tega bo dr. Peleš še danes stopil v stik z načelniki strank, naj bi se sporazumno določili poslanci, kt bi zastopali našo narodno skupščino na tej konferenci v Pragi. Beograd, 8, maja. (Z) Na vladnem programu se nahaja kot eden najnujnejših zakonov tudi načrt vojnega zakona, ki je že gotov in s katerim se je bavil tudi ministrski svet na svoji snočni seji Vojni minister general Pe-šiČ je poročal o tem načrtu, ki se Je že razdelil med ministre, da ga prouče in po potrebi Izpopolnijo. Na to je predsednik verifikacijskega odbora Gjuričič obširno poročal o delovanju tega odseka. Snočno sejo ministrskega sveta so večinoma izpolnila omenjena poročila» NeresmCne vesti demo« kratskih listov. Beograd, 8. maja. (B) Nekateri listi so poročali, da je g. Pašiča posetil poslanec Häusler. Glede na to izjavlja poslanec Häusler, da on v zadnjem času ni bil pri Pašiču, pač pa da ga je hotel v nedeljo poseüti, all kakor izjavlja sam, samo da ga pozdravi. Javil se je njegovemu sekretarju. Dobil pa je odgovor, da. g„ Pašič ne sprejema. Ker je g. Häusler hotel v pondeliek odpotovati, jte po sekretarju pozdravil predsednika vlade in odšel Glede na to je bilo izdano naslednje uradno poročilo; Pooblaščeni smo izjaviti da so vse vesti Cicvaričevega »Beograjskega dnevnika« od 7. t m. in »Pravde« od 8. t. m., k! se nanašajo na posvetovanja, ki bi jih bili baje imeli gg. Häusler, Kordič in Mllnarevifi s predsednikom ministrskega sveta g. Nikolo Pašičem, neresnične in objavljene samo s tem namenom, da Javnost premotijo. ^ojna mornarska akademija Beograd, 8» maja. (Z) Nj, Vel ra; je podpisal naredbo o ustanovitvi vo,3“® mornarske akademije, ki bo di-re tuo podrejena ministrstvu za vojno in mornarico. V tej akademiji se bodo vzgajali absolviram maturantje za pomorske častnike. GREGORUANSia^KOLEüAR V Moskva, & maja. (JO Cerkveni zbor je tklenü »jßgsti fÄgodjaiudä koledar. ' - —v . ■_v*r *«• Trgovinska pogajanja z Italijo. Beograd, 8. maja. (B) Nocoj so odpotovali v Rim namestniki šefa delegacije, ki ima voditi razgovore o trgovinski pogodbi dr. Milan Todorovič, načelnik v ministrstvu trgovine ter univerzitetni profesor dr. Boškovlč, tajnik v ministrstvu trgovine. Razgovori so büi namreč prekinjeni, da bi naša delegacija dobila nova navodila za daljnjo vršitev pričetih pogajanj. Promet med Sušakom in Reko. Beograd, 8. maja. (O) Začasni dogovor, ki sta ga svoječasno sklenili jugoslovenska in italijanska delegacija v Opatiji, glede osebnega prometa med Sušakom in Reko, je na podlagi sporazuma med našo in italijansko vlado podaljšan do 5. junija 11 BEOGRAJSKO PRISTANIŠČE — internacuonalizirano? Beograd, 8. maja. (Z) »Tribuna« javlja iz Bukarešte; Romunska delegacija podonavske komisije je zahtevala, naj intervenira pri naši vladi da se savsko pristanišče intemacijonalizira. UKJNJENJE MONOPOLSKE UPRAVE V MARIBORU Beograd, 8. majo. (B) Upravni odbor monopolske uprave je sklenil, da se pokrajinska monopolska uprava v Maribora ukine. Nje posti se preoesoi milili HimXtMT- Francosko-angleški nesporazum v reparacijskem vprašanju? L" o n d o n, 8. maja. (Br.) Zastonj je lord Curzon včeraj v svojem govoru v Albert-Hall-u naglaševal potrebo za zaveznike, naj pokažejo Nemcem enotno fronto. Francija se je že bila odločila poslati Nemčiji takojšen odgovor in to se ni dalo preklicati Stvar je vzbudila v Londonu precej začudenja, da je bil francosko-belgijski sporazum tako točno ustvarjen. Pesimisti, posebno oni ki ne izgubijo nobene prilike, da ne bi napadli francoske politike, izjavljajo, da bo antanta preživela spet novo krizo. Francoski poslanik je bil v Poreign Officeu in razložil tehtne vzroke za takojšnji odgovor na arogantni ton Cunojev in potrebo za Francijo in Belgija da pošlje vsaka posebno, a enako noto. London, 8. maja. (D) Ministrski svet je pod predsedstvom lorda Curzo-na razpravljal o vsebini nemške note in o francosko-belgijskem odgovoru. Govorilo se je tudi o odgovoru angleške vlade. 0 seji ministrskega sveta ni bil Izdan noben komunike. L o n d o n, 8. maja. (D) Iz vladnih krogov se doznava, da bo odgovor angleške vlade vseboval konstatacijo, da nemška nota ne odgovarja sedanjemu političnemu stanju. L o n d o n, 8. maja. (D) Vlada je poslala v Pariz posebno zahvalo za fran- cosko pozornost glede dostavitve odgovora na nemško noto, ki ga je dobila celih 24 ur preje nego je bil izročen nemškemu odpravniku poslov. London, 8. maja. (K) V spodnji zbornici je zakladni kancelar Baldwin glede poruhrskega vprašanja izjavil, da je bila nemška nota naslovljena na zavezniške glavne države. Zato stoji angleška vlada na stališču, da bi bila najboljša in najpametnejša metoda skupim s francosko, z italijansko in z belgijsko vlado odposlati skupno noto, posebno, ker je bila nemška nota odgovor na javno in oficijelno spodbudo, ki jo je dal Nemčiji angleški minister zunanjih del in ker so zavezniške države na reparacijah ravno tako interesirane kakor Francija in Belgija. Angleška vlada je mnenja, da bi ne bilo nepremagljivih težkoč izdelati kolektivno noto, pri čemer bi bilo belgijski in francoski vladi dano na voljo, da posebej obravnavata vprašanje zadnje zasedbe nemškega, ozemlja. Berlin, 8. maja. (K) »B. Z. asi Mittag« javlja iz Pariza; Kakor poroča »Petit Parisien«, je francoski poslanik v Londonu Saint Aulaire angleški vladi sporočil da je francoska vlada pripravljena na to, da se med zavezniki glede reparacijskih vprašanj izmenja“, mnenja. “ii- Pred konferenco v Sofiji. Beograd, 8. maja, (B) 20. t. m. bo odšla v Sofijo naša delegacija pod vodstvom dr. Novakoviča na konferenco, na kateri se imajo likvidirati sporna vprašanja in na kateri naj bi se zaključila konvencija o sodni in pravni pomoči. Po pojasnilu, ki ga Je danes dal g. Novakovič, Je prvi cilj konference, da se že končno likvidira vprašanje Izplačila rekvizicij, napravljenih našemu prebivalstvu za časa okupacije. Ko bo to rešeno, se bodo razpravljala manj važna sporna vprašanja. Ako bo to povoljno rešena bo naša delegacija v zml-slu sprejetih navodil nadaljevala razgovore o sklenitvi konvettcije za sodno in pravno pomoč. Glede na stališče, ki ga zavzema v tem vprašanju bolgarska vlada, se more pričakovati, da bodo vprašanja povoljno rešena in da bo imela konferenca stvaren rezultat. (Glas iformativno »Pismo iz Bolgarske« na drugi strani Uredn.) Razdelitev predvojnih ustanov sociiainesa zavarovanja. Beograd, 8. maja. (B) 7. t m, je bila v Budimpešti konferenca delegatov nasledstvenih držav bivše Avstro-Ogr-ske, ki je imela namen, da se doseže sporazum o porazdelitvi ustanov sod-jalnega zavarovanja v zmislu člena 68 st germainske mirovne pogodbe. Ravno tako bi imela biti 10. t m. v Trstu konferenca delegatov Italije in naše države zaradi razdelitve podobnih ustanov v Trstu, na katerih sta zainteresirani samo ti dve državi. Ob tej priliki je minister za socijalno politiko odločil, da se na prvo konferenco pošlje kot delegat vlade Radovan Matjašič, bivši načelnik oddelka za zavarovanje delavcev v ministrstvu za socijalno politiko, na drugo konferenco pa g. Kuželj, načelnik oddelka za zavarovanje delavcev. Konferenca v Trstu pa se bo zaradi nekaterih zaprek preložila za nekaj dni IZMENA UNIVERZITETNIH PROFESORJEV. Beograd, 8. maja. (Z) V letošnjem proračunu je predviden gotov znesek za medsebojno izmeno profesorjev zagrebškega, beograjskega, ljubljanskega in skopljanskega vseučilišča. Profesori! teh univerz bi gostovali na drugih vseučiliščih po 14 dni. Zagreb je že dobil povabilo, naj določi nekaj profesorjev, ki bi predavali na univerzah v Beogradu, Ljubljani in Skoplju. Ti profesorji se določijo te dni »Vreme« doznava iz zanesljive strani da so na beograjski univerzi že določeni profesorij, ki bodo imeli vrsto predavanj na vseučiliščih v Ljubljani, Skoplju in Zagrebu. BOLGARSKO - ROMUNSKI ODNOŠAJL Bukarešta, 8. maja. (Z) Mešana bolgarsko-romunska komisija, ki deluje v Bukarešti in čije naloga je» da uredi sporna vprašanja med Romunijo in Bolgarijo, se je načeloma sporazumela o sekvestrih. Romunska delegacija je pristala na to, da se ukinejo sekvestri nad imovino bolgarskih državljanov v Romuniji, toda s pogojem, da plača bolgarska vlada Romuniji v imenu vojne vojne odškodnine 250 milijonov zlatih frankov. Bolgarska je pristala na ta znesek. Sedaj'je treba le še določiti način izplačevanja tega zneska. FAŠISTI EV DVOBOJI Paris, 8» maja. (K) »Intransige-ant« poroča iz Milana: Kljub strogim navodilom izvršilnega odbora fašistov-ske stranke se množe dvoboji med voditelji fašistovskih strank. Mussolini preti s strogimi odredbami groti ma-\ Bifi dvoboievama. ANGLIJA IN ITALIJA. London, 8. maja. (K) Minister zunanjih del lord Curzon je italijanskemu poslaništvu poslal noto, v kateri izraža svoje obžalovanje, da ne more spremljati angleške kraljeve dvojice in da se ne more udeležiti manifestacij složnosti zaveznikov in njihovega starega prijateljstva. Vodilnim državnikom Italije želi uspeha in končno izraža odkritosrčno željo Anglije, Italiji nuditi podporo za uresničenje njenih ciljev, kadarkoli bi bila prilika za to. VROČINA. Pariz, 7. maja. (Br.) Včeraj je kazal tu toplomer 29 stopinj, v Orižansu in Bordeauxu 30, v Toukmseu 31. Današnje prireditve. V Ljubljani: Drama: Shakespearjeva komedija »Kaj hočete.« Red D. Opera: »čarostrelec.« Prva operna delavska predstava po znižanih cenah» Začetek ob pol 8. uri zvečer. Izven Kino Maties: »Tajna biserne verižica.« Kino Ideal: »Doživljaji Robinsona Cr» soe«, III. del. Kino Tivoli: »Indijanka.« V Maribora: V Naredno gledišče: Zaprto. Nočna lekarniška služba v Ljub liani: Tekoči teden: lekarna Prochaska na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti ■'vin Jošt v Sp. šiški, Celovška oe&tB. •>. fež. R Šapla? Novi davki. Ves Čas, odkar imamo državo SHS smo v večnem strahu, da bo dinar padel, ker ima preslabo zaslombo v državnem gospodarstvu. V strahu za dinar bomo tako dolgo, dokler ne izruje-mo iz našega gospodarstva dva korena negotovosti, oziroma zla. Prvi koren zla za dinar je deficit v proračunu, kateri deficit krijemo z inflacijo, drugi koren je deficit v zunanji trgovini. Vsak izmed obeh korenov ima svoje korenčke, ki pa bodo usahnih, ko ne bodo več pridobivali življenske sile od svojega očeta. Takih korenčkov je mnogo, enega sem obrazložil v članku: K pomanjkanju denarja, da namreč domači rušilci dinarja, kot korenčki velikega škodljivega korena inflacije, zahtevajo še nadaljno življenje tega poslednjega. Obema korenoma zla je napovedala rad. vlada najhujši boj. Forsira izvoz, da zmanjša deficit v naši zunanji trgovini. Pobija inflacijo, da omogoči s tem pravilno sestavo proračuna v zavesti, da bo vsak proračun prekoračen talco dolgo, dokler bo trajala inflacija. Pod prejšnjo radikalno vlado je zajezil fin. minister Stojanovič kreditno inflacijo, sedaj pripravlja fundamente za odstranitev deficita v proračuna. Povečati državne dohodke in sicer na tak način, da s tem ne obteži preveč malega človeka, temveč onega, ki to lažje prenese, bi se moglo smatrati kot višek državno gospodarske modrosti. Ce je to povečanje tako izdatno, da se s tem doseže vsaj ravnovesje med izdatki ter dohodki države, odpade inflacija v svrho kritja deficita v proračunu. Prejšnje koalirane vlade so iskale povečanje državnih dohodkov skoro Izključno s povečanjem indirektnih davkov, z podraženjem tobaka, sladkorja alkoholnih taks, železniških pristojbin, poštnine, carin itd. Medtem ko je razmerje med direktnimi in indirektnimi davki v največjih državah 1 : 1 do 1 : 2 (Francija, Anglija, Združene države), nas je pripeljala davčna politika prejšnjih koaliranih vlad na razmerje 1 : 10 do 1 : 20 v prid indirektnih davkov, t j. onih davkov, ki zadenejo ravno one, ki žive od svojega lastnega dela, uradnika, delavca in malega kmeta. V davčni politiki prejšnjih vlad smo torej pogrešali vsak čut socijalne pravičnosti. Da bi se koalirana vlada ne zamerila masi volilcev, t. j. kmetom, si ni upala predpisati kmetu n. pr. 500 D zemljiškega davka. Predpisala pa mu je n. pr. 1000 D pod imenom podražitve tobaka, železnic, uvozne carine za obleko, orodje, izvozne carine za njegove pridelke in drugo. S tem večnim povišanjem inddirektnih davkov mesto zemljiškega ima dobiček le veliko posestvo, medtem ko je masa malih kmetov s tem udarjena. S tega stališča razumem, da prihaja naš mali kmet zopet v dolgove, čeravno plačuje prav majhen zemljiški davek. Če bi bila danes na vladi kakršnakoli koalicija, bi morala povečati dr- žavne dohodke, če bi bila le količkaj državnotvorna. Uradniško in invalidsko vprašanje je tako pereče, da bi ga ne mogla danes preskočiti nobena vlada. Pereče je tudi vprašanje kmetskih kreditov. Mesto prevelikega podpiranja industrije, bomo morali začeti podpirati razvoj poljedelstva, živinoreje in lesne exportne trgovine, v zavesti, da je zemlja ona, katera nas bo rešila dolgov in dvignila dinar. Dokler so obljubljene ruske ladje napolnjene z vinom, samo obljube, do takrat imamo mi čas, da ugodno prodajamo svoje kmetske pridelke in si s tem opomoremo. Danes ni za našo državo pravo geslo: zmanjšajmo uvoz t. j. podpirajmo industrijo, temveč povečajmo izvoz, to pomeni, dvignimo kmetsko produkcijo. Ko bodo čez leta, ali morda desetletja ruske ladje napolnjene z živežem potisnile svetovno ceno živil, tedaj pa bomo morali podpirati industrijo. Za rešitev teh najnujnejših vprašanj, uradniškega, invalidskega ter po-vzdigo produkcije zemlje, je potreba denarja. Denarja pa ne išče vlada, ki ji je za resno izboljšanje gospodarskega stanja, z posojili ali tiskanjem novih bankovcev, temveč z novimi davki. Če bi imeli kako koalicijsko vlado, bi se ta najbrž odločila zopet kakor njene prednice samo za one davke, ki teže malega človeka t j. indirektne. Kmetu bi se še nadalje predbacivalo, da ne plačuje nobenih davkov. Čeravno bi malemu kmetu, vsled teže indirektnih davkov, bilo skoro nemogoče vstrajati na zemlji, s katero je zrasel. Začel bi pomnoževati proletarijat, medtem ko bi se veleposestva razvijala in nemoteno rastla. Tega sredstva se ne poslužuje g. fin. minister Stojadinovič in njegovi tovariši. Z odprtim vizirjem je nastopila radikalna stranka pot direktnih davkov, čeravno daje s tem demagogom orožje za ruvanje med nezadovoljno maso. Sicer bodo tudi indirektni davki povečani, ker bo zahtevala rešitev teh važnih gosp. vprašanj proračun še enkrat tako velik kot lanski, vendar je videti, da se bo ono krivično razmerje med direktnimi in indirektnimi davki zantno spremenilo v prid direktnih davkov ti j. v prid socijalni pravičnosti. Boj indirektnim davkom je napovedala radikalna vlada tudi s tem, da je zmanjšala izvozne carine, ter s tem omogočila kmetu, da svoje pridelke dražje prodaja. Načrt zmanjšanja razmerja med direktnimi in indirektnimi davki bo izvedla radikalna vlada, če ne bo dobila preteška polena pod noge. Stranke, ki se bodo upirale temu programu, ki bodo morda celo onemogočile izvedbo tega programa, bomo smatrali kot škodljivce države in če se bodo one o priliki novih volitev hotele postaviti v tem vprašanju na eno stran nas bodo našle pripravljene na drugi strani. Boljševik! med seboj. Levica komunistične stranke se namerava Iznebiti svojih desničarjev. Krasln, ki ie poročal strankinemu zboru o nujni potrebi sporazuma s tujimi kapitalisti, je razrešen svoje službe In z njim je propadla vsa politika »Nepa« (Nova komunistična politika), ki jo ie marsikdo smatral za dokaz evolucije boljševizma. Po komunističnem kongresu je bilo za-tvorjenih 200 komunistov-desnlčarjev v Moskvi, pa tudi po drugih mestih. Vsa oblast je sedaj v rokah Dzeržlnskega in Trockega, ki prevzame razen vojnega ko-misarijata še upravo državnega gospodarstva, to je, on postane pravzaprav diktator Rusije. Splošno prevladuje bojazen, da je Lje-nin že umrl. Komunistično časopisje leve smeri že piše o njem v ironičnem tonu, ker je bil on dosedai glavna podpora desničarjev. Po vsem položaju se da sklepati, da stoji Rusija pred nepričakovanimi dogodki. Kakor leta 1794 v Franclji, se bodo začeli tudi tukaj teroristi med seboj pretepati. Pismo iz Bolgarske. Človeku, ki živi na tleh' bolgarske prestolice, se zdi marsikaj zelo čudno. Nerazumljivo je n. i>r., da se opozicijsko časopisje z neko nadvse sumljivo vztrajnostjo bavi z makedonskim problemom. V tem oziru so se skušali sofijski listi — izvzemši organe, ki stoje za vlado — te dni naravnost nadkriije-vati. Nemci so se spričo reparacijske politike Franclje vsaj nekoliko naučili iz svetovne vojne. O meščansko orijentiranih Bolgarih bi skoro trdil, da se niso naučili ničesar. Če razmotrivaš argumentacijo opozicijskega časopisja, v kolikor se tiče makedonskega vprašanja, prideš nehote do zaključka, da so tu sile na delu, ki hočejo za vsako ceno preprečiti konsolidacijo razmer na Balkanu. Danes je makedonska organizacija naravnost vzorno izvedena. Opozicijsko časopisje, predvsem »Slovo« in »Dnevnik«, opozarja stalno merodajne činitelje na važnost, ki jo je polagati na makedonsko organizacijo. Nisem se čudil, ko sem vzel včeraj v roko dva dni staro številko »Slova« s komentarjem o članku, ki ga je bil spisal dr. Tomič. List je strogo opozicijonalni in zatrjuje, da je bolgarski ministrski predsednik Stambolijski dal ob priliki svojega obiska v Beogradu neka zagotovila, ki jih je pričel izpolnjevati. Prvi akt teh zagotovil je sporazum v Nišu. Tu se vidi z vso jasnostjo, da opozicijski kar je toliko kot šovinistični krogi, ne morejo preboleti dejstva, da se g. Stambolijski z vso silo trudi vpostaviti redne in prijateljske odnošaje med obema bratskima narodoma. List, ki sem ga prej omenil, piše nadalje, da se bo drugo dejanje teh zagotovil (namigavanje je ozaljšano s primerno ironijo) odigralo v Sofiji. In list je mnenja, da nikdo ne pozna obljub, ki jih je v Beogradu dal — č. Sofija, 5. maja. gospod Stambolijski. Če se jih presoja po tem, kar ugotavlja v svojem članku srbski diplomat dr. Tomič, bodo »fatalne« za mir in razvoj balkanskih razmer. Plitva je argumentacija bolgarskega šovinista, ki pravi, da se, kakor v letu 1912, tudi v L 1922 pozablja, da nima nobena balkanska država pravice reševati makedonskega vprašanja na lastno roko. Nekako cinično se drzne ta list ugotoviti, da je v interesu miru na Balkanu, ter v interesu zbliženja med Srbi in Bolgari — za to zbližanje, da so se borili ugledni ljudje na obeh straneh — da se čimprej popravi ono, kar sta v Beogradu tajno sklenila g. Stambolijski in g. Pašič. To da je dolžnost Beograda in Sofije ... Bolgarska ne zahteva inkorporacije makedonskega ozemlja, toda z vso odločnostjo odklanja vsako misel o zbližanju s Srbi za ceno naj-elementarnejših pravic makedonskega prebivalstva ali celo za ceno žrtvovanja svoje suverenitete. A v Nišu je bila — tako zaključuje »Slovo« — po izvajanjih g. Tomiča sodeč, žrtvovana bolgarska suvereniteta.., V Sofiji živijo še danes ljudje, ki se ne morejo vživeti v novo stanje. Ali še hoče kdo boljših dokazov za mišljenje teh ljudi, kj so — hvala Bogu — v tako neznatni manjšini da sploh ne pridejo tam v poštev, kjer je treba reprezentirati javno mnenje bolgarskega naroda. Politika g. Stambolijskega je realna in po niškem sporazumu ne more v naši kraljevini prevladovati nezaupljivost proti započetemu kurzu v Bolgarski. Stebri velikega mostu, ki bo zbližal oba naroda, rastejo vidno iz tal Sedanji režim v Bolgarski, dasi se marsikomur ne dopade, je najboljša garancija, da se bodo razmere v tej deželi uredile in da bo v doglednem času zavladalo med obema državama dobro razmerje. Stambolijski in .makedonstvujušči' Velik del bolgarskega časopisja, posebno pa listi, ki simpatizirajo s stranko gosp. Stambolijskega, je objavil te dni izjavo bolgarskega notranjega ministra Stojanova o mišljenju vlade In zemljeradniške stranke glede grozilnih pisem in okrožnic, ki jih je dobil g. Stambolijski od voditelja »ma-kedonstvujuščih«, Todora Aleksandrova, V teh pismih preti Aleksandrov Stambolijske-mu s smrtjo. 28. p. m. Je pozval minister Stojanov k sebi predstavnike časopisja ter je izjavil sledeče: »Pisem in okrožnic Todora Ale- ksandrova ne bom komentiral naj si publika sama ustvari svojo sodbo, ali kot član bolgarske vlade moram izjaviti sledeče: V niškem sporazumu, k! bo te dni v celoti objavljen, sta prestiž Bolgarske in suverenost bolgarskega naroda popolnoma očuvana. V tem sporazumu ni niti govora o tem, da bi bila Bolgarska pristala na preganjanje kakršnihkoli oseb s strani tuje vojske na bolgarskem teritoriju. Državna oblast je dovolj močna, da postavi vsakogar na svoje mesto, ki bi grešil proti zakonom. Vlada se ni in se tudi ne bo mešala v fatalno borbo med dvema makedonskima taboroma — federalisti in avtonomisti ki se medsebojno uničujejo. Vesti da je vlada poslala federaliste v petrički okrug, so neistinite. Tja so samovoljno odšle nekatere osebe, katerih dela so že znana. Izdana so nujna povelja, da se jih polovi razoroži in eskortira v staro Bolgarsko, kjer se bodo pred rednimi oblastmi zagovarjali za svoja dela. Ako se prištevajo te osebe k federalistom, potem nima zemljoradnička vlada nič skupnega z njimi Nikdo ni pooblastil Panico, da gre v ta kraj, saj ga jaz kot minister notranjih zadev niti ne poznam. Policija, odposlana v petrički okrug, je bila sestavljena iz vestnih ljudi iz stare Bolgarske. Niso bili odposlani, da ropajo, kradejo in uganjajo nasilja, marveč da po striktnih naredbah očuvajo red. mir In javno varnost. Za prestopke bodo naj-strožje kaznovani, ker bolgarska vlada želi mir in ne desorganlzacijo ter anarhijo. Bolgarska vlada — je nadaljeval mnister — opozarja one, ki se pripravljajo na poboje, atentate, prelivanje bratske krvi, da je čaša potrpežljivosti do vrha polna. Zemijeradniška vlada je dala dovolj dokazov o zaščiti bolgarskih interesov. Javnost naj ve, da bo planil ves narod na noge, da bi se Izvršil proti kateremu članu vlade ali Zemljedeiske zveze atentat. Cel bolgarski narod bo poklican na branik, zatorej gorje onim osebam in organizacijam, ki bi občutile njegovo jezo in železno pest. Vsi državljani naj bodo pripravljeni, ravno tako bojne vrste kmetskih organizacij. »Makedonstvujušči« zahtevajo prelivanje bratske krvi Narodna prislovica pravi: »Kdor bo z mečem začel, bo pod mečem končal.« Vlada — je rekel g. Stojanov — vrši svojo dolžnost in ne prevzema nobene odgovornosti pred zgodovino in svetom. Orsanizaeila NRS. — Trbovlje. V nedeljo, dne 23. maja se vrši ob 4. uri popoldne v gostilni Volker ustanovni občni zbor NRS s sledečim dnevnim redom: L Pozdrav in poročilo presedstva. 2. Tajniško poročilo. 3. Slučajnosti. Pozivljejo se vsi člani NRS, da se gotovo udeleže občnega zbora. — Pripravljalni odbor. Poziv. Da pridemo v čim ožji stik s pristaši NRS v Srbiji, priporočamo našim krajevnim organizacijam, da naro-če list »Samouprava«, ki je oficijelen list NRS v Beogradu. — Glavno tajništvo NRS, Ljubljana. ZalitcnjtB e tstfe janl lokal JUTRANJE NOVOSTI! Težkoče madžarskega gospodarstva. Znano je, da zahteva ravno gospodarska politika doslednost v največji meri. Dočim je gotov del doslednosti n. pr. zunanji politiki večkrat potreben, se v gospodarski politiki vsaka nedoslednost prav kmalu maščuje. Kričeč primer je gospodarstvo na Madžarskem v zadnjih mesecih. Madžarski finančni minister je nameraval po vzopu Cehoslovakov sanirati propadajoče madžarsko gospodarstvo z strogim izvajanjem deflacijske politike. To pa je bilo popolnoma napačno. Na Madžarskem namreč niso bili podani predpogoji za tako politilco, celo pa ne za brezobzirno izvajanje. Deflacijska politika zahteva namreč silne previdnosti pripraviti ji je treba tal. Teda pa na Madžarskem ni bilo. Posledice tega poskusa so se kmalu pokazale. Madžarska krona je padala, njeno gospodarstvo je šlo čedanje bolj rakovo poti In to v taki meri, da so spoznali tudi lajiki, da je politika fin, ministra zavožena, kar je dalo povod govoricam o njegovem odstopu. No, finančni minister ni odstopil^ pač pa je spremenil svojo gospodarsko politiko. Tu je bil že nekoliko prevkU nejši. Dasiravno je deflacijsko politiko nadomestil z ravno nasprotno inflacijsko, jo je vendar skušal kolikor mogoče zadržati Seveda je bilo težko, ustaviti kamen, ki je že drvel v globino, To se mu do zdaj še ni posrečilo, ne bo pa najbrž trajalo dolgo, da se mu bo. Težkoče, v katere je zagazilo madžarsko gospodarstvo, so že precej. znane. Največ neprijetnosti jim povzroča njihova devizna centrala. S tem seveda ni rečeno, da ta ne posluje pravilno. To ne, pač pa ne posluje zadovoljivo. Kje je vzrok, se ne more prav natančno reči; gotovo pa je, da je prav mnogo kriv nepravilni preokret tedaj, ko so na Madžarskem uvedli devizno centralno. Devizna centrala je v sedanjh razmerah pač potrebno zlo. In ravno zato, ker je zlo, bi se morala uporabljati pri tej instituciji posebna previdnost. Mad-džari pa so uvedli devizno centralo kar naenkrat, brez vsakih potrebnih predpriprav in nota bene, pri otežko-čenem izvozu. Tako se je zgodilo, da so imeli na Madžarskem naenkrat devizno centralo, toda ta centrala ni imela onega, radi česar je bila tu, namreč deviz. Uvozniki jih niso mogli oziroma smeli dobiti v prostem prometu, niso pa jih dobiti tudi ne od devizne centrale. Zato tudi niso mogli poravnati svojih dolgov v inozemstvu, in sledilo je drugo zlo: Madžarska je naravno izgubila kredit v inozemstvu, ker ni poravnala celo kljub ponovnim opominom svojih dolgov. Prekomerno otežkočanje izvoza Ja imelo ravno nasproten uspeh, kakot pa se je nameravalo. Nekaj je o tem naš list že pisal. Na drugi strani pa vsled tega v državo sploh niso mogle tuje devize in pomanjkanje je bilo vedno večje. Pričakovati pa je, da se bodo razmere v tej smeri kmalu izpreme-nile, zlasti, če se posreči ubiti špekulacijo z živili, ki je za madžarski izvoz in njene konzumente največje zlo. Ureditev madžarskega gospodarstva pa bo mogoča le, če se l doseže posojilo v inozemstvu. Dotedaj pa je glavna naloga Madžarske, da poveča svojo produkcijo do največje možne stopnje, ker edino s tem bo tudi povečala svoj izvoz in izboljšala svoje desolatne finance. Ljubo D. Jurkovič: Bista i portret. U umetničkom paviljonu g. Jakopiča ovih su dana izložili svoje radove slikar g. Bucik i kipar g. Dolinar. Viđevši, da su obojica, u glavnoxn, svoje radove posvetili bisti I portretu, m>-slhn, da je potrebito izneti nekoliko opštih misli o ovoj specijalnoj grani t. z. likovnih umetnosti; potrebito je, da odredimo jedno merilo za ocenu izloženih radova. Do danas nije nikome uspelo da tač-no definiše što je to Umetnost Mi, u isti-r.i, vidimo i mnoge stvari imenujemo zi kreacije, za dela Umetnosti. I baš, jedino pomoću tih dela, dolazimo do tvrdog ube-đenja, da Umetnost postoji da je to neka čudotvorna sila, neograničena 1 neomeste-na ljudskim razumom, da je to neka sila božanska i velika; neka sila, koja je poviše nas i nad nama! Neumrli Njegoš zamišlja Umetnost kao živu svetlost. Umetnost se manifestuje na razne načine, a pri tome se služi licem idealne Lepote. Njeno je delovanje blagorodno i spasonosno za ljudsku dušu, jer je ona sila koja poluđuje estetske, a time se razume t etičke, osećaje. Umetnici su ljudi preko čijih se dela Umetnost manifestuje i pokazuje ljudima. Iz dela umetnika izbija, kao refleks *& ogledala, svetlost kola pada na ogleda-lo-đušu gledaoca, a odatle se sve dalje re-ßektlra, kroz celi život, sve do u najmanji kutić. Na taj način nastaje silan i svestran refleks te čudotvorne 1 blagorodne svetlosti koju naša duša trebuje kao horu ysakdanjeg hleba. . Umetnost se odlično manifestuje i pre-fco skulpture 1 slikarstva. I preko tih grana Umetnosti, ukaže nam se onaj unutrašnji SVet, koji nas uzdiže na više i koji je našoj didl potrebit. . : I najmanja bista ili portret jednog ipfajfeaofl građanina moža, da nas tako ugodno raspoloži, da nam, na čudnovat način, ublaži jedan velik i težak bol, ili, pak, da nas neobično razveseli i zanese. Glasoviti vajar Ogist Roden o bisti i portretu kaže: »U stvari, nijedan umetnl-čki zadatak ne iziskuje toliko oštroumnosti koliko bista i portret. Misli se pchadkod, da umctnlčki poziv zahteva više tehničke spretnosti nego inteligencije. Dovoljno je posmatrati jednu dobru bistu, da se odmah razbije ova zabluda. Takvo đelo važi kao Jedna cela biografija. Huđonove su biste, na primer, kao pisani odlomci memoara. Vreme, poreklo, stalež, zanimanje, lični karakter, sve je tu.« Koliko je ova tvrdnja vajara Rođena tačna 1 pravilna, mislim, da nije potrebito mnogo dokazivati Umetnost se najlepše ispoljava preko prirode. Priroda je najveći umetnik, koji nam daje najlepša umetnlčka dela. U isto doba, priroda je najlepše umetniško delo. Pogledajte, na primer, lice jedne mlade lepe devojke; pogledajte skladne linije i plohe na njenom milom licu kako fino i nevsetljivo jedna prelazi u drugu; pogledajte fine i meke boje, koje, u raznim tonovima, pokrivaju njeno lice; Pogledajte pa se zadivite kako nam sve to daje jednu harmoničnu celinu. i Zar to krasno delo prirode ne čini da verujete u moč Lepote — u veličinu Umetnosti!? Otuda onaj veliki zanos umetnika za prirodu. To je razlog radi kojeg se mnogi umetnici posvete isključivo bisti i portretu; bista i portret je za njih predmet gledanja lepote. Umetnici, gledajući prirodu i ljude (koji su deo same prirode), vide lice same Umetnosti, pa pokušavaju, da pomoću svojih dela, u ovom slučaju pomoću biste i portreta, da iskreno prikažu ono što vide i osete. Dakle, prava umetnička slika treba da bude tako izrađena, da 1 mi, gledaoci te slike, vidimo lice Umetnosti, koje je umetnik vidio preko svoe modela. Do veličine umetnika stoji, dali on ono što vidi ume da prikaže na platno, u mramoru, gipsu itd. Umetnička slika nema da nam pruži samo vanjsko lice onoga što nam predstavlja, nego nam ona treba da prikaže ono unutrašnje, onaj na oko nevidljivi sjaj koji našoj duši treba. Mnogi veruju, da mi na slikama vidimo samo ono što našoj duši treba, jednako kao i u pisanim biografijama. Pri tome izbija individualnost pojedinog umetnika. Prava slika, portret ili bista, jednako kao svako drugo umetničko delo, treba da u nama stvori stanovitu emociju, i jedino ako na nas slika tako deluje, mi znamo, da je ona obasjana svetlošću Umetnosti Grešimo ako tražimo da nam slfka prikazuje samo ono što mi obično držimo za »lepo«, »pravilno« itd., te da tražimo da sve budu slikane na stanoviti način. Svaki umetnik ima svoj stil, svoj način izražavanja. Jedan slikar posvećuje više pažnje pojedinostima, jasnim konturama i drugo, a drugi posvećuje više pažnje bojama, a na konture ne pazi itd. Bez obzira na sve te stvari sve te slike mogu da budu umetnička dela. Dakle, kad gledamo jedno umetničko delo, mi ga stvarno ne gledamo ako mi na njemu opažamo samo to: dali je izrađeno pravilno, dali su proporcije tačne, dali je sličnost pogođena, dali je crtež dobar i slično. Ml u prvom redu, treba da gledamo što nam slika izražava. Da se još jednom poslužim Rođenom. On specijalno za crtež kaže: »Opšte se veruje, da crtež po sebi može da bude lep. On je lep samo po Istinama, samo osećajima, koje izražava.« Izneo sam ove misli bez namere da se upastim u kritiku izloženih radova. Moja je namera, da posetiocima pružim iedno, i ako nepotpuno, merilo za ocenu. Njima prepuštam da sami presude koliko Bucik - Dolinarjeva izložba zadovoljava gornlim zahtevima. Iz pmfiizp žiiljzoja. — Dragotin Inkiostrl - -Medenjak, znani narodni slikar, je dovršil svoje delo v poslopju Jadranske banke v Še-lenburgovi ulici: dekorira! je v bogatem narodno-umetniškem stilu stopnji-šče, začenši od vhodnih vrat na ulici do zadnjega nadstropja, in sicer stenske zidove, držajno ograjo ob stop-njicah svetiljke itd. Ta dekorativna kompozicija je držana v čisto narodnem, dekorativnem jugoslavenskom duhu. Več nego dekoracijo se vse to delo more imenovati pravzaprav mali popolni umetniški muzej, v katerem so izloženi najlepši primeri-biseri naše etnografije, preneseni na dekorativno umetnost. Priporočamo vsem našim pleskarjem, mizarjem in obrtnikom vobče, da si ogledajo delo ob vhodu in na stopnjišču, ker bodo gotovo dobili mnogo pobude, da vsak v svoji stroki lahko pospešuje to lepo domačo umetnost Celokupno delo daje utis nekakega solidnega blagostanja, kar prihaja v prvi vrsti od raznovrstnih posnetkov bosansko-pirotskih preprog in od silnega bogastva ornamentike, kakor tudi od elegantno masivnih izdelkov v leso-rezbi, ki obkrožajo mramornate stop-njice. Ves ambijent vobče vzbuja poseben dojem po sebi vsled neobičnoga pojava, tako da se človeku, ki stopi iz Šelenburgove ulice, dozdeva, da je vstopil v nekak hram mirno elegantnega razkošja in priproste plemenitosti. Mojster Inkiostri-Medenjak je pri tem elu obenem računal z obileŽjem po-lopja, v katerem je razvil svoje kom-ozicije, tako da izgleda, kakor da bi ila dekorativna dela izvedena v dobi o je bik) poslopje postavljeno. — Ka-or čujemo zapušča umetnik Inkiostri-ledenjak sedaj Ljubljano, v kateri je o sedaj par let že živel in deloval, ter e vrača v Srbijo, katero on smatra a svojo ožjo domovino. Gotovo Je, da am ostane umetnik, ki je bil tukaj ob-e znan po svojem zunanjem tipu, pO vojem umetniškem stremljenju, kakor adi po svoji simpatični jovijalnosti, V' ajboljšem spominu, ter mu želimo na jegovem novem torišču najboljših spehov. — Spored koncerta pevačke 'družine Stankovič« iz Beograda, ki se vrši v jubljani v soboto, dne 12. maja ob; 8, ri zvečer v dvorani hotela »Union«, bsega izključno le srbske narodne esmi skladatelja Stevana Mokranjca: . Pesmi iz Srbije, II. rukoveti 2. Pesmi : Stare Srbije in Makedonije, VIL ru-ovet 3. Hajduk Veljko v narodnih esmih, VI. rukovet. 4. Pesmi iz Srbije, [I. rukovet. 5. Pesmi iz Bosne, XIV. okovet. 6, Turške pesmi. 7. Pesmi iz Lakedcnije, X. rukovet. 8. Pesmi iz 'hriđa, X. rukovet. Sedsiti po 30, 25, 3, 18, 12, 10, 8 in 6 D, stoječa 4 D, di-iška 2 D so v predprodaji v Matični njigarni na Kongresnem tritt*- — Občni zbor Narodne galerij® V sredo, dne 9. maja oh 17. u*1 J V°" mi mestnega magistrata. Vsi oru'' va vabljeni Štev. 85. »JUTRANJE NOVOSfl.« Stran Dnetm@ —Poziv na sestanek. Vsa društva (organizacije, udruženja itd.) intelektualnih delavcev se naprošajo, da pošljejo v nedeljo, dne 14- t. m. svoje zastopnike na sestanek, ki se vrši v posvetovalnici Slov. Matice ob 10. uri predpoldne. Dnevni red: Poročilo o kongresu intelektualnih delavcev v Parizu in osnovanje organizacije int. delavcev pri nas. —- Strokovno udruženje jugoslovanskih umetnikov v področju Slovenije v Ljubljani. — Velikodušnost Ni. VeL kraljice. V Vasi Borovu blizu Vukovarja je nedavno Povila neka siromašna ženska tri hčerke. Kmalu po porodu je oče zapustil mater z otroci samo. Za prvo silo je ženi pomagala Jadruga Srbkinj v Vukovarju. Vendar pa je hia ta popdora nezadostna in ljudje so se *avzeli za mater pri beograjski vladi. To je cula tudi kraljica In je povabila sirote v Beograd, kjer jih bo vzdrževala. — Sitrlrane brzojavke denarnih zavo-flov. Minister pošte in brzojava je izdal odlok, da se lahko vsi denarni zavodi in njihovi agenti poslužujejo šifriranih brzojavk. Take brzojavke lahko pošiljajo tudi v tuje države» vendar pa morajo ključ za dešifriranje poslati ministrstvu pošte in brzojava. — Iz notarske službe. Iz Rogatca je premeščen v Šmarje pri Jelšah notar dr. Ivo Šorli, notar dr. Fran Prislan je premeten iz Tržiča v Ribnico. Notarska kandidata Janko Švetlč in Lavoslav Sevnik sta Imenovana za notarja in sicer prvi za Tr-«1Č, drugi za Rogatec. — Poziv medicincem. Zdravstveni od-*ek v Ljubljani poživlja medicince višjih semestrov, ki bi bili pripravljeni cepiti zoper Koze v zunanjih okrajih, da se priglase pismeno ali pa ob uradnih urah osebno pri zdravstvenem odseku soba št 44. — Izlet pravnikov. Društvo pravnikov J Zagrebu priredi skupno s pravniškim društvom v Ljubljani v četrtek na praznik Vnebohoda Izlet v Krško in Rajhenburg. — Poziv Orjune. Dne JO. t. m. se vrši 8a Bledu slavnostno razvitje prvega pra-borja Orjune v Sloveniji. Dolžnost vsakega Orinnaša Je, da pripomore po svoji moči k «m sjajnejšemu uspehu prireditve: zato po-Jtvamo vse člane in somišljenike, kakor tudi vse bližnje organizacije, da se prireditve .udeleže. Ljubljanski udeleženci se odpeljejo * godbo v četrtek ob 7. uri z glavnega kolodvora. Vse natančnejše informacije se dobe v pisarni podpisanega odbora. Zdravo. — D hlastni Odbor Or. Ju. Na. za Slovenijo. — Mestni popisovalni nrad v Ljubijani bo v sredo dne 9. t m. radi snaženja za Strank® zaprt. Izjeme samo v nujnih slučajih. — Izvenijubljanskemu občinstva glede •obotnega konoerta in predstave. V soboto dne 12. t. m. bo v Ljubljani v Unionski dvo-ranl ob 8. uri zvečer znamenit koncert najodličnejšega srbskega pevskega društva ‘Stankoviča« iz Beograda. Pevski zbor, ki bri tem koncertu nastopi, šteje 80 najboljših *rbskih pevcev in pevk pod vodstvom srb-£*ega skladatelja in opernega ravnatelja rjogradskega gledalšča g. Steva Biničke-znrrH se nuc^ srbskim gostom prilika, spo-ture ne^ai Izvirne slovenske glasbene kul-vprij*® njim na čast v soboto popoldne *Qore,!lnaša narodna opera A. Foersterjev stvo ti slavček«. Izvenljubljansko obČin-no. naj «u botelo ta dan prihiteti v Ljublja-vstopnfce dopisnicah pravočasno naroči gledališki i?,a operno predstavo pri dnevni Koncert ca vSžlni v 0PerI* za srbski večen» pa V Matični kniis nem trgu. fatični knjigarni na Kongres- .“bona je bito v nedeljo sklicano zbo-nžVanle ruske kolonije v prostoru ruske 5l®*8 v barakah pri glavnem kolodvoru. Z^bovanje se je pričelo z molitvijo in z J^Vorom g. protop. Slučkega. ki je naslikal *asmiere ruske cerkve v Rusiji ter razmere «migracije. Omenjal je namero boljševikov, r^ati iz duše človeka vsako vero. Za njim «Poročal g. N. Jezerski o odmevih boljše-ž^ke protiverske politike v Evropi. Zbor je f°dČno naročil odboru kolonije, da naj iz-azi zahvalo kardinalu Mercieru in knezo-K°fn kenterberijskemu za njuno delovanje ]„ ®rid preganjanih vernikov. Poleg tega mu uaroCii. da naj objavi protest kolonije rQti hoijševiškim zločinom. tovfliil.Prošnia Invalidov. Udruženje vojnih s nrr>2?iV s.e i® obrnilo na Upravo fondov tonov rft’ da bl mu dovolila kredit 10 miii-har h« ..luar*6v I2 švicarskega posojila. De-Prev?»^,6 u.porabtl za podporo invalidom pri «vvzemanju trafik. 'veza i50B®res trezne madine. Kongres Sa-«radi, MYefne nlladlne" s« vrši letos v Beo-dne I- in 2. junija. hor ® Nemci in Madžari. i>odSovnikmRMari^ v°hun. Madžar-^al nekega Brude f, KiSu v Segedinu je Ob «e”Ä Jv, nar jtrzojavhe s plačanim odgovorom to'Qre vsdak “™is!JS,tV^ za.p0,Sto in brzo^v odgQ vsak pošuatelj brzojavke s plačanim ^a!ltevati' da «e mu pošlje od-pojjub&o mesto, — Kongre židovskega žsnstva. 6. t. m. je bil otvorjen na Dunaju svetovni kongres judovskih žen v navzočnosti odposlank iz 19 držav. — Aretacija komunističnega agitatorja v češkosovaškl republiki. Kakor poročajo češki listi, je bil v Šumberku aretiran komunistični agitator J. Maschek, pristojen na Dunaj. Prirejal je na severnem Moravskem shode, na katerih je hujskal proti češkoslovaški republiki ter agitiral, da bl se somišljeniki komunistične stranke oborožili in v ugodnem trenutku nasilno polastili sedanje vlade. Zdaj je hujskač že na varnem v šumperšklh zaporih, kjer ima dovolj prilike premišljevati o svoji ponesrečeni akciji- — Kdo je umoril Sočo? »Srpska Riječ« poroča, da so se v Sarajevu razširili glasovi o precej verjetni verziji, da je prof. Tan-derič, bivši predsednik »Napredka« in vodja sarajevskih frankovcev, sam ubil pokojnega Jurija Sočo. Verjetnost teh glasov je tem večja, ker se ni niti pri enem omladincu naše! samokres, dočim se je našel v žepu pokojnega Soče, glede katerega se trdi, da ga je prof. Tandarič potisnil v žep ranjenega Soče, ko je videl, da ga je ranil. — Na Poljanski cesti je bila ukradena iz verande hiše št. 19 bosanska 2 m dolga in 1.60 široka preproga, vredna 7000 kron, last nadmonterja Franceta Kodelja. — V Daljni vasi so vlomili neznani lopovi v stanovanje in gostilniške prostore Ivana Ogrina in pokradli natakarici nekaj gotovine, gostilničarju Francetu Dolšaku smodke, listnico in denar, skupno okoli 7000 kron in potni list na ime Ivan Ogrin. — V Kozarjah je ukradel Henriku So-jetu neznan tat, ki je prišel skozi okno moško obleko, denarnico, srebrn francoski frank, nekaj cigar in cigaret in srebrn ustnik v skupni vrednosti ca. 6000 kron. — Pazite! Na glavnem kolodvoru v Ljubljani je bil ukraden v vestlbilu Apolonij Janežič iz Vidma pri Kamniku zavoj raznega blaga za perilo, vredno preko 2000 kron. — V Adlešičih sta vlomila dva lopova pri posestniku Josipu Mil eku ter sta odnesla za okrog 20.000 kron raznega perila iz domačega platna. — Pobegnil je vsled neznanega vzroka 17 letni dijak Leon Bernik od svojega brata Valentina v Florjanski ulici. S seboj je vzel nekaj najpotrebnejših stvari, samokres in pa gosli. — Na Jesenicah je bila ukradena v restavraciji na kolodvoru srebrna doza, vredna 4000 kron, last majorja Viktorja Audrejke, ki je pozabil dozo na mizi. — Poneverbe v tobačni tovarni. Oblastna monopolska uprava v Ljubljani je ovadila delovodjo Al. Grilca in Franca Gorjupa zaradi zlorabe uradne oblasti in poneverbe državnega novca. Gre namreč za nepravilno zaračunavanje delavskih mezd v oddelku fabrikaclje cigar II in dra-ginjskih doklad. — V bolnico so prepeljali Marijo Bole, gostilničarko v Krsnikovi ulici Ponesrečila se je doma In dobila precej težke poškodbe. — Radi poškodb, ki jih je dobil vsled padca, pa so oddali v bolnico 31 letnega delavca Gosp. zveze v Ljubljani, doma iz Studenca. — Celjske novosti. Za koncert pevskega društva Stankovič iz Beograda se dobe vstopnice v predprodaji v knjigarni Goričar & Leskošek v Celju. — Cepitev malih otrok se bo V Celju vršila v petek, dne 18. maja ob 3, uri popoldne v, magistratu! dvorani. K cepitvi se morajo prinesti vsi otroci v starosti 2 mesecev do 2 let. Tudi starejše Še necepljene otroke do 6 let se mora prinesti k cepljenju. — Javna splošna cepitev koz za odrasle pa se prične z 8. majem in traja do 15. junija. Cepitev izvršuje mestni fizik v svoji ordinacijski sobi v Vodnikovi ulici vsak torek in četrtek od 11. do 12. ure dop. in od 2. do 3. ure popoldne. Cepitev pri uradnem zdravniku je brezplačna. Vse nadaljnje je razvidno iz tozadevnih razglasov mestnega magistrata. — Mariborske novosti. Prihodnji uradni dan trgovske in obrtniške zbornice v Mariboru se vrši šele prihodnjo sredo, 16. t. m. — Trgovski gremij je prejel od glavnega carinskega urada obvestilo, da so se določile nastopne uradne ure za stranke, in sicer od 8. do 12. in od 15. do 18. Ob sobotah se uraduje popoldne le do 17. V nedeljah hi praznikih se s strankami ne občuje. — Vsled vedno ponavljajočih se tatvin kuretine je mestni magistrat odreda, da se mora vsak prodajalec perutnine glede njenega izvora izkazati s potrdilom svoje občine. — Prihodnja seja mariborskega zdravniškega društva se vrši v petek, 11. t m. ob 6. zvečer v prostorih kolodvorske restavracije. — Peš okoli sveta. V Maribor sta dopotovala v pondeljek dva Čeha, praški novinar Joe Charlie Brožik in zasebnik Joe Hosrnan, ki sta si nadela nalogo, da prepotujeta peš ves svet. Doslej sta bila že v Nemčiji, na Švedskem, Nizozemskem, Belgiji, Franciji, Švici to Avstriji, odkoder sta dospela sedaj v Maribor. Do sedaj sta prehodila sirupa! okoli 18.000 kilometrov, njun načrt pa obsega približno 80.000 kilometrov skupnega potovanja. V torek sta nadaljevala pot v smeri proti Ljubljani — Obsojen zagrebški kujigotržec. Zagrebško sodišče je obsodilo znanega zagrebškega knjigotržca Kuglija na 10 tisoč dinarjev globe tčr 14 dni zapora, ker je Prodajal nekatere stvari prekomerno drago, vendar pa je bil z ozirom na njegovo dosedanjo neoporečnost pogojno obsojen na eno leto. .— Za nabiralce znamk. 25. t. m. se začnejo v Parizu slavnosti v spomin Pasteurjeve stoletnice. Samo ta dan zjutraj se bodo prodajale po vseh poštnih uradih znamke, na katerih bo nadomeščena znana se-jalka s Pasteurjevo sliko. Te znamke s sliko velikega znanstvenika se bodo izdale v sledečih vrednostih: 10, 30 in 60 centimov jn dopisnice po 30 cent, (Br„) — Cene živilom padajo, pa ne pri nas, ampak v Franciji. V Parizu stane en kilogram surovega masla samo 8 do 9 frankov, to ie 50—57 dinarjev. Kot poročajo francoski listi, so tudi cen* sočivju silno nizke. Mehki sir in mleko postajata enako vedno cenejša. Če to čitamo, se nam zdi, da so te novice Iz Indije Koromandije, kjer se cedita mleko in med. (Br.) — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in naice-nejšl Glavna zaloga na drobno In debelo v Bf«« 20 J» Iz raznih krajev naše kraljevine. — Zgradba radlo-postaje v Zagrebu. Pred par dnevi so se mudili v Zagrebu nekateri nemški inženirji, da se ogledajo teren za zgradbo radlo-postaje v Zagrebu. Kakor znano bo zgradila Nemčija na račun vojnih reparacij v naši državi pet takih postaj. — Smrt morilca Tkalčiča. V zagrebški bolnišnici Je umrl Invalid Mato Tkalčič, ki Je nedavno umoril vladnega tajnika Cvitaša, svojo ljubico ter svaka. Radi tega trikratnega umora je vložilo državno pravdništvo proti njemu tožbo, ki pa se ni mogla izvesti, ker je morilec boleha! na Jetiki, kateri je sedaj tud podlegel. — Jezdec za poskušnjo. Kot običajno so prišli na zadnji živinski semenj v Zagrebu tudi cigani Njihovo oko je padlo na konja, ki ga je prignal na trg kmet Braj-kovič iz Kustodije. Neki cigan se je pogodi z njim za kupno ceno, manjkala je samo še poskušnja. Radi tega ga je zajahal in odjezdil z njim v neznane tuje kraje. — Trdovratna samomorilka. Beograjska policija je te dni zaprla neko pevko, ki se je producirala po raznih beograjskih lokalih. Aretirana je bila v nekem hotelu, kjer je baš najela sobo za sprejem svojega »častilca«. Ko ]e čakala na preiskovalnega sodnika, je hotela skočiti skozi okno drugega nadstropja. Toda pravočasno sta to preprečila dva orožnika in jo odpeljala v njeno celico. Tam Je dekle razbito šipo in pričelo s slastjo požirati steklene kose. To je zapazil neki paznik in poklical orožnika, ki sta jo hotela odvesti v bolnico. Svojo srečo je poskusila še tretjič s tem, da se je hotela vreči po stopnicah, kar pa se ji ni posrečilo. Končno Je jezno Izjavila: »Počnite, kar hočete, jaz bom vendar umrla.* Dekletce je staro komaj 17 let. — Aretacija boljševiškega agenta. »Politika« prinaša: Obči oddelek policije je zaprl Sergija Šmirnova, ki je pred dvemi meseci otvoril gozdarsko pisarno. Ta pisarna bi morala biti podružnica Francoske iztočne banke, toda Smirnov je izvrševal v pisarni privatnim osebam, posebno ruskim emigrantom take posle, ki so ga mogli do- . volj kompromitirati, da Je bil aretiran. Tako n. pr. je Izdajal sovjetske potne liste, dovoljenja za povratek v Rusijo, za dobivanje pravice do povratka v Rusijo, za pridobitev sovjetskega državljanstva in sploh največ take posle, ki so v ozki zvezi z boll-ševiško oblastjo v Rusiji Policija je izvršila hišno preiskavo v njegovi pisarni In stanovanju. Pri tej prilfld so se našli neki gotovi dokumenti, ki zelo kompromitirajo Smithova In njegpvo delovanje v naši državi. V interesu nadaline preiskave se dokumenti drže tajno. Smirnov je HI v carski Rusiji sodnik velikega sodišča. Zelo zanimivo Je to, kako je on iz emigracije mogel doseči tako Jake zveze z boljševiki. — Iskala ata delo. Te dni sta prišla v Beograd neki Jurij RakuciJe, zidar In slikar ter njegova žena. Predno je slikar mogel najti delo, je preteklo precej časa, med katerim sta pohajala po beograjskih ulicah in lokalih. Končno pa je vendarle zidar Iztaknil, — pa ne delo, ampak nezvesto že-no nekega Beograjčana, s katero je nato pobegnil v južno Srbijo. — Umor 70 letne starke. V vasi Der-vlšaga je udaril delavec Milakovlč neko starko, ki ga je ozmerjala, trikrat s sekiro po glavi, tako močno, da je kmalu nato umrla. Morilec je bil zaprt in se bo radi svojega zločinskega dejanja zagovarjaj pred sodiščem. — Grozna ciganska osveta. V vasi Vr-čina je živel cigan Nikolič s svojp ženo in njeno sestro v večnem prepiru. Žena mu Je venomer očitala, da ji je nezvest in, da se peča z neko sosedo. Ženina ljubosumnost ga je končno spravila iz ravnotežja In te dni Je obe ženski ustrelil Poleg tega je tudi težko poškodoval svojo sinaho. Po svojem trojnem zločinu .je cigan neznano kam pobegnil. — Nagy ln Gräber na svobodi. Poročali smo, da so zaprli v Osijeku predsednika madžarske stranke dr. Nagya ter njegovega pomočnika Graberja, ker sta bila osumljena, da sta vršila protidržavno propagando. Okrožno sodišče v Novem Sadu je sedaj izdalo odtok, po katerem sta oba obdolženca puščena na svobodo. Sodišče utemeljuje svoj odlok s tem, da so njihovi podpisi na nekaterih listinah ponarejeni Vendar pa se preiskava še ni ustavila. — Potres v čibeniški okolici V zadnjem času se je zemlja v Šibeniku in okolici večkrat stresla. Dosedaj so zaznamovali okoli dvajset sunkov, od katerih je bilo pet precej močnih. Prebivalci so zelo vznemirjeni in nekateri rajši spijo na prostem. — Naraščanje Drave. Poročila iz Osijeka pravijo, da Drava v zadnjem času zelo hitro narašča. Nekateri deli polja so že popolnoma pod vodo. Okoličani so v velikem strahu, da se bodo morali izseliti Kakor izgleda, se voda vedno bolj dvjga. Sokolski vestnik. — Sokolsko društvo na Viču priredi v nedeljo 13. t m. izlet na Sv. Jošta pri Kranju, na katerega so vabljeni tudi člani drugih sokolskih društev. Vsi udeleženci izleta naj se do petka javijo pri br. Merčunu na Viču, kjer prejmejo legitimacije za polovično vožnjo In izvedo za čas in kraj odhoda. iz društvenega življenja. — Geografsko društvo priredi kurz iz etnologije v sredo dne 9. t. m. ob pol 5, uri Popoldne na univerzi, soba št. 77, in v pondeljek 14. t. m. ob 4. url pop. v balkonski dvorani istotam. Predava g. prof. dr Lambert Ehrlich. Seniori vljudno vabljeni Novosti iz Primorske. ^ — Učiteljišča v zasedulh pokrajinah. Tudi po novi reformi srednjih šol v Italiji bodo še nadalje obstojala sledeča učiteljišča v novih pokrajinah: v Gorici, Poreču, Tolminu, Tridentu, Trstu, Zadru in Boznu. , — Samomor vsled bede. V neko mle- karno v Trstu je prišel mladenič Cerescini ter si naročil skodelico Kave. Ne da bi kdo zapazil je stresel v skodelico precejšnjo množino sublimata in nato izpil. Strup je Pričel učinkovati in mladenič se je zvijal v Krožnih mukah. Poklicana je bila rešilna Postaja, ki ga je odvedla v bolnico, kjer so mu izprali želodec. Izpovedal je, da se Je hotel zastrupiti vsled nevzdržnega gmotne-Ka stanja. — Asimilacija poštnih uslužbencev v novih pokrajinah. Krali le Podpisal odlok, katerega mu je predložil minister za pošto in brzojav glede asimilacije poštnih in brzojavnih uslužbencev v novih pokrajinah, ki Dopisi. — Ptuj. Meseca marca t. I se je osnoval pripravljalni odbor za ustanovitev društva »Soča«. Za velikonočne praznike je priredilo to društvo prvi pešizlet na grad Vurberk. Od takrat pa vse počiva! Gosp. P., ki je že pred 2 leti započel nabirati člane in članarino za to društvo, je bil letos tudi izvoljen začasnim predsednikom. Med Primorci in tudi drugim občinstvom vlada precejšnje zanimanje za to društvo, zato bi bilo želeti nekoliko več agilnosti da ne bo to društvo doletela slična usoda, kakor mnoga druga ptujska društva — brezdelavnost... S tem kličemo priprav-Üalnerau odboru — na delo! — Lajteršberg pri Mariboru. Znani odvetnik dr. Mravlag, ki je bil najhujši sovražnik Slovencev, in ki še sedaj ruje proti slovenskemu življu v Celovcu na Koroškem, je imel krasno vinogradno posestvo v Lajteršbergu pri Mariboru. Ob raznih prilikah so se zbirali tam njegovi vsenemški pristaši in ožji prijatelji, ki so zlasti ob izbruhu svetovne vojne uganjali pravcate orgije in pljuvali ogenj in žveplo na Slovence. Po osvobojenju so seveda postala tla za take ljudi v Mariboru in okolici pregorka in zaradi tega se ]e tudi dr. Mravlag poslovil od Maribora in se s svojo odvetniško pisarno preselil v Celovec. Njegovo 'posestvo je kupil primorski begunec g. Ivan Doplihar, ki na tem posestvu vzorno gospodari v vzgled in posnemanje vsem vinogradnim posestnikom v mariborski okolici. Vsak dober gospodar bi moral biti ponosen na takega soseda, ki je miren, delaven in ki v potrebi vsakomur rad skoči na pomoč. Nemškutarski posestniki v Lajteršbergu in v bližini pa so seveda drugega mnenja in namesto, da bl svojega soseda spoštovali in čislali pa ga pri vsaki priliki napadajo in zmerjajo ter mu očitajo, da je »čič«, ki Je privan-dral v Lajteršberg In izpodrinil domačina. V bližini vinogradnega posestva g. IVana Doplihar je orožniška postaja in radi tega se moramo čuditi, da orožniki dopustijo take žalitve našega poltenega državljana. Prepričani smo, da bi vsi razžaljivl nastopi, ki se skoraj dan za dnevom, zlasti pa ponoči doigravajo pred Dopliharjevim posestvom v Lajteršbergu, izostali, ako bi orožniška postaja le enkrat odločno posegla vmes in krivce oddala v mariborske zapore, kjer bl se jim gotovo ohladili razburkani nemčurski živci. — Gimnazija v Novem mestu je priredila v nedeljo 6. t. m. na Loki javno telovadbo, ki je prav lepo uspela. Slovani, ki imamo tako mladino, smemo mirno pričakovati bodočnosti. G. telovadni učitelj Rastja je res lahko zadovoljen s svojimi uspehi. Želimo mu obilo privrženosti mladih src — in to utrditi, bodi lepa naloga vsakega očeta fn vsake matere. Starši, podpirajte deto vzgojiteljev svojih otrok In približajte se jim — v korist svoie dece. S. B. — Orkester v Novem mestu se poraa-lera uspava. Napreduje tamburaški zbor,. napreduje godba, vse se mladi in vzdiguje — samo salonski orkester se uspava. Kje tiči pravi vzrok? — Sile so tu. Instrumenti in note tudi Vodja tudi. Torej? Kje je vzrok? oziroma kdo je vzrok? Vemo, ampak mi nečemo Še vedeti. S tem pa ni rečeno, da morda ne pride kmalu čas, ko bomo tudi hoteli vedeti in razumeti to, kar že danes mislimo, da vemo In razumemo! Organizirajmo se v delu In delimo si ga. AH naj nas prebite tudi tu črno-žolti dediči? Ali ni vsak dolžan svoje znanje položiti narodu na oltar? Ako se tega ne zavedaš in se nočeš zavedati, čemu komedija? S. B. — Čitalnica v Nove mmestu ima danes izreden občni zbor, na katerem se bo obravnavalo tudi vprašanje odra. Vso zadevo sta — kakor čujemo — temeljito preštudirala g. prof. in predsednik Čitalnice Krajec in g. učitelj Ivanetič. Pričakujemo z veseljem njunih poročil in predlogov, Jcer vemo, da hočeta dobro. Glede čitalnice pa smemo reči da imamo letos res priden in dober odbor, katerega člani se ne strašijo truda to žrtev. Čast jim! S. B. Sport in turistška. JUTRIŠNJE NOGOMETNE TEKMF V LJUBLJANE Jutri se vrši najlepša ta najzanlmivej-ša prvenstvena tekma našega II. razreda v tekoči sezoni. Nasproti si stopita stara rivala za prvenstvo ljubljanskega IL razreda Jadran in Slovan, kar znači višek naše drugorazredne prvenstvene sezone. Izid tekme je popolnoma negotov, kajti obe moštvi sta si enaki in v prav dobri formi. Tekma se vrši v četrtek 10. t. m. na igrišču S. K. Primorja ob 17. uri. Istotam se vrši ob 10. dopoldne prvenstvena tekma Svoboda. 15. uri igra Primorje rez. proti LASK : Ob Slavili »WACKER« Split, 8. maja. V SPLITU. (Z) Nogometna tek- Izpred sodHža. t j Ljubljana, 8. maja. OČITANJE KRIVE PRISEGE. Angela Dolenčeva je očitala v sodni dvorani, razburjena radi razprave in ker jo je zapustil ženin, tovarišici priči: »Ti si po krivem prisegla!« Ker resnice te svoje trditve ni mogla ugotoviti, je bila obsojena z ozirom na razburjenost samo na 25 Din globe in povračilo stroškov. SAM SE JE PLAČAL. Alojzij Premk iz Žalne je izmaknil dne 4. marca 1923 v Zajčevi gostilni posestniku Francetu Janežiču listnico, v kateri je ta imel 4084 kron. Tatvino pa so nekateri fantje opazili. Premkov oče je plačal Janežiču takoj 1000 kron. Premk odkrito prizna, da je res vzel listnico In denar, toda ne da bi si to prilastil marveč si je hotel izplačati neki dolg okrog 500 kron, katere mu je baje Janežič že dve leti dolžan. Dobil je 3 mesece težke ječe. KRAVJA »STORIJA«. Dne 27. februarja zjutraj je izginila posestnici Mariji Aleševi v Dolnicah krava. Poklicala je takoj orožnike in sosede, ki so šli po sledi ki se je v ponoči padlem snegu dobro poznala. — Kravo so pa našli v neki hosti ne daleč od Toškega čela. Surn je padel na posestnika Ztorca ta Božiča. ki so ju zaprli Zorc in Božič, ki sta oba premožna, tatvino odločno zanikata. Ker pa se vjemaio sledovi v snegu s Čevlji obtožencev in da je suknjič ponesnažen od kravjih slin in pa belorjavih dlak, se je sodišče uverilo o krivdi obtožencev in sta bila obsojena Zorc na 3, Božič pa na 2 meseca ječe. ...... NE PRIZNA IN NE TAJL Avgust Dular, doma pri Grosupljem Je popival na Veliki pondeljek po Mostah pri Ljubljani. Dolgo časa je bil tudi v gostilni pri Smoletu, kjer je vlomil v neko omarico in ukradel natakarici Angeli Debevc ročno torbico, v kateri je imela ta 2630 kron denarja, srebrno uro z verižico in listnico s pismi K sreči je tatvino kmalu opazila tako, da Je bil tat še isti dan aretiran. Dobili $0 pri njem še 4 bankovce po 100 dinarjev. Dular, ki je presedel že 12 kazni zaradi tatvine, ne prizna, da je ukradel, pa tudi ne taji. Trdi,' da je bil tako pijan, da Je lahko mogoče, da je ukradel, vendar on tega ne ve. Ker pa le ni mogel dokazati, kje je dobil denar in je bil delj časa sam v gostilni, je bil obsojen na 8 mesecev težke leče. ma, ki se je vršila v nedeljo in pondeljek med tukajšnjim »Hajdukom« in monakov-skim »Wackerjem«, je bila neodločena, ta sicer v nedeljo z 2 :2, v pondeljek pri re-yanžni tekmi pa z 0 :0. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. — Praga. Cehoslovaška : Danska 2 : 0. Meddržavna tekma, v kateri Ceho-slovaki sigurno zmagajo. — Dunajski Wacker je gostoval v soboto ta nedeljo v Pragi. Prvi dan je igral neodločno 1 : 1 proti Union Žižkov, drugi dan pa je podlegel Viktoriji Žižkov z 2 : 0. — Brno. V nedeljo je igrala dunajska Vienna proti Sportklubu neodločno 3 : 3. — Gradec. Sturm : GAK 1 : 0. — Dunaj, 6. maja. Avstrija : Madžarska 1 : 0. Ob popolnem nezanimanju občinstva se je odigrala v nedeljo navedena meddržavna tekma. Dohodki tekme so tako majhni, da bo avstrijski savez komaj kril stroške za goste, Nadaljne nogometne tekme so izpadle: Sportklub : Nussdorf 9 : 0, Rudolfshügel : Neubau 8 : 1. — Dunajski RudolishUgel ki se sicer nahaja na zadnjem mestu dunajskega prvega razreda, se poda 9. t. m. na turnejo na Švedsko. — Meddržavne tekme nemškega nogometnega saveza. D. F. B. je objavil svoj program glede meddržavnih tekem: 10. maja roti Holandski v Hamburgu. 3. junija proti Švici v Bazelnu, proti Švedski 1. ali 28. julija na dosedaj še nedoločnem mestu, 12. avgusta v Draždanih proti Finski in 4 novembra proti Norveški v Berlinu. — Amerikanski nogometaši na Olimpijadi. Amerikanskl nogometni savez je sklenil, da odpošlje na Olimpijado, ki se vrši prihodnje leto v Parizu svoje reprezentančno moštvo. — Popularnost Uridlla, znanega napadalca dunajskega Rapida je tako velika, da je izšla te dni na Dunaju brošura z njegovim življenjepisom pod naslovom »Uri-dil«, NOVOSTI IZ AVIJATIKE. Znan francoski avijatik Barbot, k! je nedavno izvršil svoj prvi polet z novim minijaturnim aeroplanom t. zv. motoavlette in ima stroj 7 konjskih sil, se je odločil da poleti z njim preko Kanala na Angleško. Polet se bo vršil že tekom par dni — Nek francoski vojaški avijatik je dosegel zopet nov rekord v višini. Dvignil se je na navadnem aeroplanu obremenjen s težo 250 kg 8000 m visoko in s tem potolkel Časa-leov rekord, ki Je znašal 7336 metrov. Z 11 KONJSKIMI SILAMI PO ZRAKU V ANGLIJO. Calais, 6. maja. (Br.) Francoski letalec Barbot se je dvignil z letalom, ki ima motor samo 11 HP, da leti čez Rokavskl preliv in dobi nagrado »Matina« v znesku 25.000 frankov. V hudem vetru se je dvignil do 1800 metrov, letal dv,e url a se moral vrniti radi megle. - Borzna poročila. Beograd, 8. maja. Devize : Pariz 634—635, London 639—639.50, Milan 463.50— 465, Ženeva 1715—1720, New York 94.50— 94.75, Berlin 0.26-0.27, Praga 283.50 -284, Solun (zaključek) 120, Dunaj 0.1312 do 0.1333, Budimpešta 1.84—1.87, Bukarešta 46-46.50, Sofija 72—0, Bruselj 545-555. Valute: francoski franki 630—632, švicarski franki 1695—1705, dolarji 93.25—93.75, leji 46.25—46.50. Zagreb, 8. maja. Devize: Dunaj 0.13275—0.13375, Berlin 0.265—0.275, Budimpešta 1.80—1.85, Bukarešta 45.50— 46.25, Italija, izplačilo 462—464, ček 460—0, London 440—441, ček 439—0, New York, ček 94—94.75, Pariz 630—634, Praga 282.50— 282.50, Švica 1715—1725, Varšava 0.20—0. Valute: dolarji 93—93.50, avstrijske krone 0.133—0, češkoslovaške krone 275—277, švicarski franki 1705—1710. Zagreb. 8. maja. (Priv.) Devize: New York 93.50—94.50, Pariz 6.35—6.40, Švica 17.125—17.176, London 440-441, Dunaj 0.13275—0.13375, Praga 281.50—0, Budimpešta 1.825—1.90. Italija 4.63-4.64, Berita 0.275. — Valute: Dolarji 92.56—93.50, italijanske lire 4.55—4.75. Curih, 8. maja. Otvoritev: Berlin 1.52, Holandija 216.75, New York 555, London 25.62, Pariz 36.65, Milan 26.95, Praga 16.46, Budimpešta 10.50, Zagreb 5-80, Sofija 4.30, Varšava 1.15, Dunaj 78, avstrijske krone 78.25. Curih, 8. maja. Zaključek: Berlin 1.53, Holandija 216.30, New York 555.50, London 25.63, Pariz 36.72, Milan 26.95, Praga 16-49, Budimpešta 10.50, Zagreb 5.80, Sofija 4.30, Varšava L17, Dunaj 78, avstrijske krone 7825. Praga, 8. maja. Dunaj 4.51, Berita 9, avstr, krone 4.51, Ure 167.25, Budimpešta 62, Pariz 225.75, London 157.875, New York 34.10, Curih 604.75, Beograd 35,71. Berlin, 8. maja. Dunaj 51.07, Budimpešta 6.88, Milan 1786.57, Praga 1089.27, Pariz 2413.95, London 167.330.62, New York 362MM, Curih 6558^6. Beograd 380.54. — Kurilnih ta hladilnik. »Poberi se od mene proč, kdor puhaš hlad ali plamen žgoč!« je vzkliknil Lafontaineov satir. Ta hostnik gotovo ne bi maral za zajemljivo napravo, ki so jo iznašli v Angiiji. Ta naprava nalikuje kurilu, vendar Je zmožna dajati poleti hlad, a pozimi gorkoto. Kljuka se zasuka, pa veje vate bodisi segret ali pa mrzel zrak. Samo da kvako prav obrneš! — Chicago Tribune poroča, da se le davno napovedani odhod mnogobrojnih ameriških petičnikov v Evropo pričel. Devet parnikov Je odplulo v početim malega travna. Samo na Majes tiču štejejo 650 pot* ^ssrt Štev. 85. Gospodarstvo. Slovenska banka. V ponedeljek 7. maja ob 5. uri popoldne ie je vršil v dvorani bankine palače v Filipovem dvorcu občni xbor Slovenske banke. Vodil ga je predsednik banke generaini rav-oatelj g. Avgust Praprotnik, ki je pozdravil delničarje ter zastopnika vlade sekcijskega svetnika dr. Rateja ter ugotovil, da je zastopanih 63.755 deinic s 6374 glasovi. Poročilo upravnega sveta je podal po-mevodeči predsednik g. Anton Kristan. *i je izvajal: Pasivnost trgovinske m plačilne bilance mit države v zadnjih letih, ki je povzro-fila stalno, padanje naše valute, }e v prešlem letu nadaljevala svo] pogubonosen vpliv na vse naše narodno gospodarstvo ter končno oborila našo valuto na tako nižino, kakršne celo pesimisti niso pričakovali Poskus pomočnika finančnega ministra gosp. Dušana Plavšiča, da umetno podpre in dvigne valuto, se radi tega ni mogel posrečiti. Reakcija na padec našega dinarja se je pojavila v Strašnem naraščanju cen. Nastala je velika potreba po denarju sploh in seveda še večja potreba po gotovini. Naši denarni zavodi so radi tega le z največjo težavo zadoščali neprestano naraščajočim zahtevam trgovine in Industrije Narodna banka je vrh tega avedia še deflacijsko politiko, ki Ji sicer ni odreči dobrega namena, ki pa vendar še bolj. otežkoča denarno poslovanje naših pri-'đobitnih krogov. Nastal je zelo mučen položaj, ki ga zelo težlco občutijo vsi zlasti Industrija in trgovina. Tuji denarni zavodi so bili močno tangirani po gospodarskih krizah, ki jih je povzroča deloma naravni, deloma umetno povzročeni gospodarski položaj v splošnem, plasti pa na denarnem trgu. Slovenska banka je v prešlem letu srečno prebrodila vse ogromne ovire in težave, v koje so tudi njo privedle gospodarske krize. Kriz pa ni porabila za otežkoče-n|e kondicij svojim komitentom, nasprotno. celo ondljevala je ostrine, kolikor Je bila mogoče. Vse to se zrcali v številkah predloženega letnega računskega zaključka. Dobiček je zato tudi manjši nego lansko leto. Poslovanje v centrali je biio ugodno; radi tega je upravni svet, hoteč razbremeniti centralo, ustanovil podružnice, in sicer: r Novem Sadu, kjer je pokazala podružnica takoj znaten razmah; v Dolnji Lendavi (Prekmurje), kjer je tamošnji naš zavod našel trdno oporišče, podružnica je stopila v ozko zvezo s tamošnjo Prekmursko gospodarsko zadrugo, ki ji Je bila naloga, osamosvojiti naše tamošnje ljudi od raznih tujih vplivov; v Ljutomeru, v središču bogatega Mufskega polja, kjer je financirala tamošnjo Industrijo zlasti firmo Lumir In drug v Križevcih pri Ljutomeru; v Mariboru je banka prevzela podružnico Zadružne banke iz Splita. Za prvo leto, ko so vse te ustanove zahtevale obilo stroškov in znatno dotiranje s strani centrale, Je uspeh povsem zadovoljiv. Uspeh kažejo naslednje številke: Blagajniški promet se je dvignil od 640.403.000 kron v L 1921 na 1.414,429.000 kron v 1. 1922. Splošni promet vseh oddelkov od 4.912 000.000 v L 1921 na 9.603,000.000 kron V l 1922. Vloge so se povišale od 47.785.000 kron v L 1921; na 79,856.000 v 1. 1922 ter imajo sploh tendenco stalnega naraščanja. Kreditori! so znašali 31. decembra 1921 27,000.000 kron, dne 31. decembra 1922 pa 87.854.000 kron. DebitorJI so znašali koncem leta 1921 103.837.000 kron, koncem 1922 pa 160,197000 kron. Menice koncem J. 1921 7,408.000 kron, koncem 1. 1922 pa 23,292.000 kron. Velikega pomena za razvoj našega zavoda je bila preselitev iz dotedanjih dosti neprimernih prostorov v lastno palačo »Fi- Bpov dvorec«, ki je res v centru trgovskega življenja Ljubljane. V lastnem domu si ia banka uredila moderno urejene prostore. Leto 1922 Je za Slovensko banko pomembno zlasti v tem, ker je oni del delniške glavnice, ki je bil doslej v rokah Anglo-banke na Dunaju in Praške kreditne banke, prišel povsem v naše domače roke. Ob tej narodnogospodarsko zelo zaslužni akciji se ja izvršila še daljna finančna transakcija % našimi delnicami, tako da je večina delniškega kapitala prešlo v mogočni koncern Slavenske banke. Zavod je pretrpel v letu 1922 težko izgubo vsled smrti svojega ustanovitelja in predsednika g. Rado L e g v a r t a, ki !e bi navzlic dolgoletni bolezni do zadnjega neumorno in požrtvovalno delaven. Ohranimo ga v trajnem hvaležnem sperm tau. Predlagamo Vam sledeča razdelitev čistega dobička per 2,620.80« kron 40 vin.: a) dotacija za rezervni fond po § 5. pravil 200.000 kron; b) 5 odstotna dividenda 1.500.000 kron; c) 3 odstotna superdivkien-da 900.000 kron; d) prenos na novi račun ostanek 20.800 kron 40 vin. V imenu nadzorstvenega odbora Je predlagal g. dr. Dinko Puc, absolutorij upravnemu svetu in ravnateljstvu. Občni zbor je soglasno odobril poročilo upravnega sveta ter istotako usvojil absolutorij. / Po predlogu upravnega sveta Je bila nato odobrena razdelitev čistega dobička ter se bo izplačala za L 1922 5 odstotna dividenda In 3 odstotna superdividenda, skupno torej 8 odstotkov. Sledile so voltve. Ker }e stari upravni svet dal svoje mandate občnemu zboru na razpolago, le bil izvoljen' nov upravni svet, in sicer gg. Anton Kristan, bivši minister; Franc Vokač, industrijalce; župan Cirl Pirc Iz Kranja; veleposestnik Lovro Peto var, Ivanjkovci; industrijalce Viktor Glaser, Ruše; industrijalce Dragotin Hribar; veleposestnik in trgovec Anton K a j f e ž, Kočevje; veleposestnik Gabrijel Jelovšek. Vrhnika; ravnatelj Trbovelj- ske družbe Rihard Skubic; veleindustrijalce dr. Fr. Scherbaum, Maribor. V nadzorstveni svet so bili izvoljeni gg. dr. Dinko Puc, odvetnik; dr. Hinka Dolenc, zobozdravnik, Fran Terdina, ravnatelj v p., Fran Stupica, veletržec iu Simon Kmetec, posestnik. Po občnem zboru je imel upravni svet sejo, na kateri se je konstituiral ter izvolil za predsednika banke g. Antona Kriste-H a, za podpredsednika pa g. Fr. Vokača. X Prodaja bukovih drv. Pri Direkciji šum v Vinkovcih se bo prodalo dne 22. t. m. ob 11. uri dopold. na javni licitaciji 33.292 kub. metrov izgotovljenih bukovih drv. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. A Dobava rešetkinih palic za lokomotive. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 23. maja t. L ofer-talna licitacija glede dobave 1340 rešetkinih palic za lokomotive. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava kretniških svetlljk. Pri ravnateljstvu drž. železnic v Subotici se bo vršila dne 22. maja t, I. ofertalna licitacija glede dobave 1500 kretniških svetiljk. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava inveniarskih stvari Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. maja L 1. ponovna licitacija glede dobave raznih inventarskih stvari (torbe za kondukterje, signalne piščalke, kendukterski ključi, škatlie itd.). Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice V Ljubljani interesentom na vpogled. X Dobava vložkov za kretnfžke ia signalne svetHJke. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 22. t. m. Ob 11. uri dopoldne ofertalna licitacija glede dobave 1000 komadov vložkov za kretnl-ške hi 1000 komadov vložkov za signalne svetiljke. Predmetni oglas je v pisarni tr- govske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled X Produkcija olja v naši državi. Po službenih 'podatkih je znašala lanskoletna produkcija olja v naši državi 63.635 hi olja-Podatkov iz zadarskega kotara (HL cot?a> ni, računajo pa, da je znašala tamkajšflja produkcija olja približno 6000 hi, tako da znaša naša celokupna produkcija olja 69.635 hi. Pripominjamo, da je biia lanskoletna oljčna žetev prvovrstna tako z ozir®5 na kvaliteto, kakor tudi na kvantiteto. X Podražitev železa na Madžarskemu. Madžarske železarne so podražile železo ma 10—12 odstotkov. X Zvišanje železniških tariicv v Re* munlil Direkcija romunskih državnih železnic je s 1, majem zvišala osebni tarif Ža 22 odstotkov in tovorni tarif za 33 odstotkov. Od tega zvišanja pa so izvzeta živite in stvabni materijal. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik; Miha Gaberšek-Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani Poslano.*) Globoko pri Brežicah! Bivši narodni poslanec Ivan Urek je V Kmet. listu z dne 3. maja 1923 napadel pisne kakor tudi mojega očeta. Ker pa kakot sam pravi da pride še nadaljevanje, hočem se držati starega pregovora »Komur se rado kiha, reci mu pri slednjem .kihu — Bog pomagaj«. Prosim pa vse časopise tem potom, da pceiatlsnejo svoječasno rnoi odgovor, s katerim bodem dokumentarično dokazal vso moralo g. Ureka, če morda bodem tudi kršil tukaj svoj čas dano častno besedo. Tudi zamorci se perejo — S ostanejo vseeno črni. Fran Kene laL, " _ - pos. Globoko, Brežice* *) Za vsebino uredništvo ne odgovarja. Srafl Gaboriau; Akt štev. 113. -Roman, (Nadaljevanje^ ; »In gospod FauveU ' Ravno sem hotela govoriti o njem. Od včeraj je popolnoma Izpremenjem Prej je bil tako dober jta popustljiv, sedaj je oduren, razburjen in nervozen. Zdi se, kakor da se mora z vso silo pre-magovati. Opazovala sem njegove oči; tako čudno j*9 svetijo, nekaj strašnega je v njih, zlasti če se ozre na milostljivo. Včeraj zvečer, ko je prišel go-tpod de Clameran, je šel ven in rekel, da ima še feckaj dela.« Verduret Je vzkliknil zadovoljno, ' • ; ^ »Ali Vam nisem rekel, Prosper.« je dejal; »ta nesrečni mož išče sedaj dokazov za trditve Vašega jtisma. Brez dvoma jih je že našel.« Verduretove besede so cale Nini spoznanje. »Sedaj vidim,« je rekla, »gospod Fauvel ve vse.« »To se prav!, on misli, da ve vse, in to, kar se mu je sporočilo, je še boli strašno, kakor resnica.* »Potem sl lahko razložim tudi ukaz, Id ga je jdišal gospod Cavaillon.« \ »Kakšen ukaz?« xa-xx ■ ‘ '.'X-'-; ■ »Gospod Cavaü’on ml Je povedal da je gospod Fauvel ukazal Evarisku, da mora vsa pisma, Jkl prihajajo v hišo, pa naj bo za tega ali onega, prinesti njemu, sicer se lahko takoj pobere.« Verduret je molčal trenutek. Videlo se je da premišljuje, »Hvala Vam za Vaša poročila, ljuba moja,« je rekel končno; »sedaj moram nekaj storiti sicer izpostavimo uspeh preveliki nevarnosti. Pojdite kakor hitro mogoče domov, in verjemite mi, da misli gospod Fauvel, da poznate tudi vi tajnost. Torej bodite previdni in mi sporočite najmanjši dogodek; Ja naj bo še tako malenkosten, Toda Nina kljub tej odslovitvi ni odšla »In Caldos?« je vprašala ponižno, ?; Tretjič tekom štirinajstih dni je slišal Prosper to ime. Prvič pri policiji Drugič pri preiskovalnem .sodniku ko je bil govor o Nini Zaman je premišlie-tval in vendar se trm je zdelo, da je ta Caldos v «vezi z važnim dogodkom njegovega življenja; toda s katerim? Verduret, hladni in neomajni mož, se je zganil pri tem imenu. »Obljubil sem Vam, zopet ga boste videli,« je odgovoril, »jaz izpolnim vsako svojo obljubo; na .«videnje.« Bila je dvanajst ura. Verduret je bü lačen; poklical je gospo Aleksandro, ki je kmalu pokrila pri oknu mizo, h kateri sta sedla Prosper in Verduret. Toda niti dobro kosilo niti fine ostrige iz Ostenda niti izborno vino ni moglo razpršiti Ver-Juretovih skrbi. Na vsa vprašanja gospe Aleksandro je odgovarjal: ■ ■ »Tiho, tiho, pustite me.« A * Prvič odkar je poznal debelega moža, je opazil na njegovem obrazu znake skrbi in neodločnosti Jn njegovi vzkliki so kazali, da svoje stvari ni bil gotov. Prosperjeve skrbi so se še povečale, ko je začel Verdureta izpraševati. »Spravil sem Vas v strašno zadrego, ljubi gospod?« »Da, da,« je odgovoril Verduret, »strašno to je prava beseda. Kaj naj storimo? Ali naj dogodke pospešimo, ali naj čakamo? Vrh vsega me vežejo še svete dolžnosti... Resnično, brez preiskovalnega sdnika ne pridem na konec; prositi ga moram za pomoč. Pridite z menoj.« Triindvajseto poglavje. Kakor je bilo pričakovati in kakor je to Verduret spoznal, je Prosperjevo anonimno pismo strahovito učinkovalo. Zjutraj je bil šel Andrč Fauvel kakor navadno v svojo sobo, da pregleda došla pisma. Odprl je bil že več pisem in jih hitro pregledal, ko mu je prišlo ono nesrečno pismo v roke. Že pisava se mu je zdela čudna. Očividno se je nekdo trdil potvoriti svojo pisavo. Huda, njemu samemu nerazložljiva slutnja se ga je lotila. S tresočo roko je razgrnil pismo in bral: Ljubi gospod! Vi ste izročili svojega blagajnika sodišču; prav ste storili ker ste bili prepričani o njegovi nezvestobi Če pa je bil on tisti, ki je ukradel iz Vale blagajne 350.000 frankov, je ukradel tudi on gospe Fauvel demante ter jih nesel v zastavljalnico, kjer so sedaj.« In tako naprej. To je bil udarec za moža, ki je do sedaj mislil, da mu je sreča naklonjena. Ali je bilo mogoče? Njegova žena ga je goljufala in njen ljubček je bil tako podel človek, da se ni polastil samo njenih dragocenosti, marveč jo je celo prisilil, da je pflkrila tatvino, Id je uničila nedolžnega človeka! To vse je zakrivila anonimna obdolžitev. Najprej je bil Fauvel popolnoma uničen; vse se mu je zdelo temno krog in krog in nepopisno tesno mu je bilo pri srcu. Čez nekaj minut pa se mu je vrnil preudarek. »Brezčastna strahopetnost to,« je vzkliknil, taka podlost!. . .« Besen je zmečkal pismo in je vrgel v kamin, kjer pa ni bilo ognja. Odločen, da ne bo več mislil na obrekovanje je nadalje pregledoval pošto. Toda mir in preudarnost sta ga zapustila. »če bi bilo vendar res!« je mrmral. Prve minute je bil omoten, sedaj ga je obvladala strašna jeza, da bi bil mogel izvršiti zločin. »O,« je rekel, ter zaškrtal z zobmi, »ko bi vedel, kdo je bil tako zavržen, da mi je to pisal; če bi ga dobil v pest!.,.« Spomnil se je, da bi mu mogla pisava kaj odkriti; vstal je, vzel nesrečno pismo iz pepela in je poravnal na mizi. Toda ničesar ni mogel spoznati in čim več je premišljeval tem bolj se je omajalo njegovo prejšnje zaupanje. »Ne,« je vzkliknil, »teh muk ne morem več prenašati. Pokazal bom pismo svoji ženi« Vstal je, toda misel žgoča, kakor razbeljeno železo, ga je zadržala in potisnila zopet na stol, »Če bi bilo res! če bi me varala!« je mrmral Po dolgem, mučnem razmišljanju je sklenil bankir končno, da hoče svojo ženo opazovati, da razkrije resnico. Sicer tako odkritosrčni mož je sklenil igrati grdo vlogo ljubosumnega človeka« vlogo ostudnega špijona. Sluga je sporočil, da je zajutrek pripravljen-'Predno je Fauvel zapustil sobo, se je pogledal Y zrcalo; bil je tako bled, da se je sam ustrašil pred seboj. »Ničesar mi ne smejo poznati!« si je mislil. Pri zajturku se je z vso süo obvladal. Govoril je mnogo ter pripovedoval to in ono, da bi odvrni! pozornost od sebe. Med tem pa, ko je govoril, je mislil ves čas samo na to, kako bi mogel pregledati omare svoje žene, ne da bi to kdo opazil. Ko je njegova žena slučajno rekla, da bo takf3 po zajutrku odšla, da z Madelajno kaj nakupi- 3e zavzdahnil, kakor da se je oprostil težkega kre" mena. Negotovost je bila za nesrečnega moža taKO strašna, da je želel rajši izvedeti najhujšo resico. Po zajutrku si je prižgal smotko ter odšel ^ svojo sobo. Tam je čakal napet do skrajnosti. BiH« celo tako previden, da je poslal svojega sina Luci' ena z naročilom stran. Hotel je ostati sam doma. Čez pol ure je slišal kako se je peljal vo« skozi vežo. Gospa Fauvel in njena nečakinja sta SC odpeljali Hitro je pohitel v sobo svoje žene ter odpri predal, v katerem je spravljala njegova žena svoje dragocenosti Mnogo škatljic, ki jih je vse poznal je manjkalo, in onih deset ali dvanajst, ki so bile Š® tu, so bile prazne. JP©MŠf¥0* Spalne in jedilne sobe, kuhinjske oprave, stalno v zalogi — Ogleda se lahko vsaki dan, ^ Za blago jamčimo. ■— Pre« ¥itutarne vsa mizarska dela. Erman & Ärhar, Hdsarstve Šk Vid nad LJiibijano. Prva hrvatska tvornica turpija A. FABER i SIN ZÄ8B», Proiivadja: aove turpije prve Vrsti. Obavija popravak istrošenih turpija. - Na skladištu sve vrste turpija iz najboljeg Ijevanog čelika. Svarilo. S tem izjavljam, da nisem plačnik za svo-ega sina Ivana Starina svarim vsakega, da mu na moje ime ničesar ne da ni ne upa. GJince, dne 5./V. 1923. Ivan Starin, mesar. £ Srtmelri I»c s™«kop ««jdke»®die em debeline na tanK«*^ Reneci in od 3 m težine naprej mne* iino franko uogeo kranj$K*b pcst°j; Šeftt* Janški premogovnik, fĆrmeij-DoIenisko. P A LM Ä KuučuK potpe tf>iKO ■Ä*’ 1 MBKiMniSl 0 MfigUEB s mm oglasi Csb« ©siasos ö® 20 besed Pia 5’—s vsaka asdafjna beseda 23 para, s davščino vred. i® Selim pomenit). Mlad, agilen, variiran v vseh hoaptoanaih delih, korespondenci, strojepisju, ekspediciji, kakor tudi zastopstvu. Najraje v provinci. Cenj. ponudbe aa upravo lista. carinsko posredniški teršpe-dicijski (komisijski) bureau MET- IRSEHIRE •MET izvršuje vse v to stroko spadajoče posle najtočneje in najkulantneje ter se v to s vrha toplo priporoča- III IIDIII lil im is dobro ohranjano, s» produ sa K 8.000- — Naslov: Prijatelj Kari, gostilna „Novi Svet“ Gosposvetska cesta. MO opremljeno ® dvema posteljama ali prar.no, po možnost» s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, iščem aa takoj ali s 1» junijem. Dr. Kfttičiž, sanitetni šef, zdravstveni odsek. »8 kakega stuge v banki ali kaj primernega iščem. Zmožen sem slovenskega, sifeo - hrvaškega, nemškega, italijanskega ia nekoliko romunskega jeeika. Službo lahko nastopim takoj. Naslov v upravi lista. »9 ii aoonadstropna ž vrtom v srsdini trga s staro vpeljano trgovino ia inventarjem, »* proda. Trgovina. in stanovanj® se odstopi takoj. Cena «godna. Naslov v upravi lista. Miss v starosti do 33 l S «dostno teobnutbo, dob! afažbo. Kje, jpov« uprava Sivts, Sol peni ins ali sluga v kaki trgovini ali drugem podjetju, išče službe 19 1. mladenič. Cenjene ponudba na upravo Usta „pod marljiv.“ Ue, la morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime ia morske trave, modrece na peresih. Specijalna tvrdka za. izdelovanje klubganntnr. — Najnižje cene! — Najsolidnejši izdelki] Zahtevajte oferte in cenike! Sli Sil ra kose, prav» ItaUjanske, ae-presogljive v dobroti, fHotirO galic®, ffifijske HQe, menke trave za modroca v vsaki množini priporoča Sever & Komp., Ljubljana, Wo'ifova ul. 12. Ulil m (Kredenca) v dobrem stanju se po ugodni ceni proda, Nasi; Požar Fr. Krekov trg 7. (pritličje poleg Mestnega doma). 11. dobro verzirano v vseh panogah, išče za takojšen nastop primernega mesta. Gre tudi na deželo. Cenjen® ponudb* pod Vrtnar na upravo lista. Mi galiii, angleške provecijence, 98-9®*/^ brez konkurenčne kakovosti in po zmernih cenah lena v zalogi zastopnik družb» Val. Jurman, Celje, Breg 15, Slovenija. Fipisi ul dobro ohranjen, kupim. ponudbe s točno navedbo aj?^ rata ter 2 ali 3 slikami P®4 „Fotograf* na upravo iista.^ Lei za trgovino po možnosti V dini mesta. Ponudbe z nave#* cene pod „Lokal“ na sprav lista, v. Mil DÜ ili na dobri vodi se iiže v nsjV z nekoliko zemlje ali pa s kv malo hišo, pripravno za tttf vino na prometnem kraj» ^ Štajerskem. Ivan Ivanuš« ■ Lešniei 6 p. Ormož. nemeblovanc, a posebnim dom in električno razsvediv; mesta iščem. 200“ ** v sredini ponudbe pod „] upravo tega lista. sprejme premogokop rove» pri Ormožu. KÖ8*r i ipijMi, dobri mlekarici se predarr _ ^ rodbinskih razmer. N»** upravi lista. pamesua, boij ^ zumetudiuavrt mj. *® vodiä gospodmistvo, »«sp™*" k maj/dru**1- Plača po^*8' vonj. Naslov v upravi BS».