119. Številka. Ljubljana, v petek 26. maja. XXVI. leto, 1893 SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsnk dan »večer, izimfti nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman ta avstr o-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za osnanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., ie se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni Itvo je na Kongresnem trga It. 12. Upravniitvu naj aa blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Delegaciji. Na Dunaji, 25. maja. Današnja otvoritvena seju avstrijske delegacije utegne le postati velikega pomena. Večina jo namreč tako iz proračunskega kakor iz petieijskega odseka izključila mladočeške delegate, prisvojivši •i na ta način sodbo o dogodbah v dež. sboru češkem, katera jej nikakor ne pristoji. Mladočeški delegati ao zoper tako počenjanje energično protestirali in slovenski delegat g. P fe i fer se jim je pridružil, kar beležimo s posebnim zadoščenjem. Sejo otvori delegat Nisckeiwitzer kot starosta in povabi delegate, naj volijo predsednika. Oddanih je bilo 54 glasov in sta dobila po 49 glasov knez Alfred Windi8chgraetz kot predsednik in vitez J a wo rek i kot podpredsednik. Predsednik knez W i n d i schg r as tz , zahvalivši se za izvolitev, o bega, da bo vedno pravičoo ravnal. Delegacija bo resno in vestno vrš la svoje dolžnosti. Vodilo jo bo patrijotično čustvo, da je tirjntvam za povzdigo ugleda in veljave monarhije zadostiti, daii si se more prikrivati, da je prebivalstvo že tako obremenjeno, da je večje obreme-njenje skoro nemogoče. Da se je državi ohranil mir, navdaja vse kroge z zadoščenjem. Zvesa s sosednima drŽavama j« jamstvo, da se obrani mir tudi fie nadalje. Ko se As podpredsednik Javrorski zahvali za izvolitev, predloži minister grof Kalnokv vladne predloge, mej njimi vkupni državni proračun za I. 1894. Potrebščine znašajo 145,248.500 gl. (lani bo znašale samo 141,144.394 gld.) in sicer odbivši pokritje znašajo redne potrebščine za ministarstvo unanjih reiij 3,574.400 gld.; za vojno ministerstvo: a) za vojsko. 112,438.703 gld.; b) za mornarico: 9,912.680 gld.; za drž. finančno ministeratvo 2,020.032 g!.; za vkopni računski dvor 126.160 gld. Izredne potrebščine znašajo: za ministerstvo unanjih refcij 46.400 gld.; za vojsko 14,576.565 gld.; za vojno mornarico 2,565.000 gld. Vojno mi* niBterstvo zahteva torej letos za 4,002.463 goldinarjev več kakor lani. Delegat P le ne r predlaga, naj bo voli troje LISTEK. V Albanskih gorah. Konec.) Ob cesti iz Ariccije v Al ban o opaziš več starinskih spomenikov, n. pr. razbitih aarkofagov, miljnikov i. t d. Ravno pred mestom stoji pod sedanjo cento čudeu (etruščansk?) Bpomenik, katerega ljudstvo imenuje spomenik hlurijacijev in Horacjev. Sestoji pa iz velikanske zidano kocke, na kateri se vidita de dva sturžu podobna šiljka, a nekdaj jib je bilo vkupoo pet. Od tod vodi starotilavua „via Appia" premočrtno uaravnost proti Rimu. Na m oni severovzhodni strani hh vleče po precej strmem obronku starinsko mesto Albano (6—7000 preb ) tje gori proti južnemu robu Albanskega jezera. Pripoveduje se, da so H uiljaiii sezidali to mesto po drugi punski vojni zaradi varnosti appijske c^ste. Pompeji Veliki in cesar Domicijan sta imela tu svoje razkošne vile. Nasproti Pompejevega letovišča stoji velik nadgrobeo spomenik s prostorno mrtvašnico, katerega imenujejo Pompejevega, ker ne vedo, čigav je bil, Cerkev S. Maria rotonda je sezidana na odsekov: proračunski, peticijski in verifikscijski. Po končani volitvi interpelirata delegata dr. Heils-berg in Kokoschinegg vojnega ministra radi ukaza vojaških oblaste v, s ksterim se je reservnim častnikom prepovedalo, pristopiti dijaškim društvom. Delegat dr. H ero Id, vidno razburjen, se oglasi za besedo in pravi: Letos se je prvikrat zgodilo, da ni voljen noben zastopnik češkega naroda v proračunski odsek. Konstatiram ta fakt, prepuščajoč zastopniku visoke diplomacije sodbo, jeli bilo to diplomatičnj. Ker je to provokacija celegs češkega naroda, izvajati bomo iz tega počenjanja sledeče konsekvence in nasproti večini delegacije pojasnili svoje stališče. Ali bo ona prevzela za to odgovornost, tega ne vemo. Delegat dr. Plener pravi, ds je večina dele-gacije izključila mladočeške delegate namenoma, hoteč s tem konstatirati, da na stranko, katera se je v zadnji Beji dež zbora češkega postavila izven meje parlamentarna dostojnosti, ne bo jemala nikdar več parlamentarnih ozirov. Delegat dr. Masarjk obžaluje, da se je v delegaciji inavgurirala tako malenkostna politika napram zastopnikom naroda češkega. Obžalovati je to tembolj, ker to ni čin vlade, ker so to druge stranke zoper nas storile, zlasti pa, ker je to zagovarjal delegat iz Češke, kateri je časih z nami drugače govoril. S tem se je tukaj razvilo češko vprašanje, česar ni nihče pričakoval. Tukaj in na tak način soditi o našem postopanju v deželnem zboru češkem ne pristoja delegatu Plenerju- N»ša stranka je bila prisiljena postopati v deželnem zboru tako, kakor je postopals, zlasti ker je lojalno naznanila deželnemu maršalu, kaj se more zgoditi. Zato obžalujem Plenerjevo izjavo in protestiram proti njej. Delegat dr. Herold je hvaležen, da je Plener tako odkrito povedal, zakaj so Be izključili češki delegati. Primernega parlamentarnega izraza za tako počenjan;e sploh ni; to je nečuveno malenkostna rankuna. Nečuveno je, izjaviti, da kdo neče priti v dotiko z narodom, ki doprinaša ogromno krvnega m drugega davka k vkupni m izdatkom Proti temu moramo protestovati, ker za to, kar smo storili, od- okroglem paganskem svetišči. Višje gori vrh mesta se opazijo ostanki starega amfiteatra. V obče je mesto zelo prazno in zapuščeno; njegovi prebivalci so večinoma vinogradniki. Po strmi cesti se pride nad Albano gori do kapucinskega samostana na južnem robu albanskega žrela. Od tu uživamo lep razgled na rimsko ravnino in morje, še mnogo krasuejfii pa na Albansko jezero. Njegova gladina leži 295 m nad morjem, a globoko je v južnem delu do 156 m. Proti zahodu so mu napravili že v prazgodovinskem času umeten rov („emissarius", v lahnjak se takošen lahko izdolbe), po katerem se voda odteka v jarek „Fosso della Torre" (tudi Nemško jezero ima svoj umetno napravljeni odtok). Obronki jezerske kotline so večinoma goBto porasteni, vender vzbujajo žalostne občutke. Jezerska voda spreminja vsak hip svojo barvo po globočini dna in po solnčni razsvetljavi. Od omenjenega samostana vidimo na levi Castel-gandolfo in prve vile marinske, pod katerimi bo zarije železniški predor pod zemljo. Dalje tam naprej se blišče posamezne hiše italijanske prestolnice, nad katero mole sivi zvoniki in kupole. Naravnost pred nami se vleče podolgast hrbet, na katerem je stal nekdaj Tuaculum, a za njim se skriva ssmostua govorni smo jedino svojemu narodu ia nikomur drugemu. Plenerjev govor našel bo takšen odmev, kakeršnega si on Še misliti ne more. Delegat dr. Paca k pravi, da mora kot sramoto ožigosati ton, v katerem se je tukaj govorilo o češkem nsrodu. Reklo se je, da večina neče priti v dotiko z našo stranko. Ali veete, kdo je naša stranka? Mi štirje, ki tukaj sedimo, mi zastopamo tu češki narod, tisti narod, ki ju za interese te drŽave prelival svojo kri. Ali more sin tega češkega naroda mirno poslušati, če sliši od g. Ple-nerjs, da on s to stranko in s tem narodom neče priti v dotiko? Mi reprezentiramo Češki narod, ml in nibče drugi. V deželnozborski komisiji rekli smo vedno, da mora priti do tega koraka, katerega kar nič ne obžalujemo, ker smo bili prisiljeni. Vi ne dražite samo stranke, vi dražite ves narod. Češki narod se ne da Žaliti od jednega Plenerjs, vedel mu bo tako odgovoriti, da ga bo minila volja, izražati se na tak ponižujoč način. Dobro pa je, da bo je tako zgodilo, da je Plener opustil svoj ton, s katerim nas je k sebi vabil. Od danes naprej vemo, da nas hočete terorizirati, ne samo v deželnem zboru, ampak tudi tukaj. Vi hočete izključiti glas celega naroda; pomislite, da tako kakor je to žaljenje hudo, tako močan bo odgovor. Ko je fie Plener opravičeval svoje postopanje, češ, da ta demonstracija ni bila naperjena zoper češki narod, ampak zoper mladočeške poslance, in sta še delegata grof Deym in dr. Masarvk na kratko posegla v razpravo, izjavil je slovenski delegat l't cifer, da nikakor ne odobrava nečuvenega postopanja napram mlado-češkim delegatom in s tem je bila debata končana. Politični razgled. ilolraii e (lcžclc. V Ljubljani, 26. maja. Delcffticiji. Včeraj popoludne ob 5 uri se je vršila otvoritvena seja ogerske delegacije. Kot starosta je predsedoval grof Kolomao Nako. Doslej še ni znano, kdo je bil voljen predsednikom; kandidat večine je grof Aladar Audrassv. — Olani obeh karaaldulenzov. Najlepše |>a ne nam prikazuje K >cca di Papa proti desui. Njene hiše so tako postavljene pod višje strlečo skalo, kakor bi perilo razobenil sušit jedno uad drugim, (huuio tako bele neso). Skoro tik jezera stoji že omenjeni Bumostaa „Pa-lazzolo" in nad njim se vzdiga obronek precej strmo tje gori do Monte Cava, čegar teme je s zelenimi bukvami ovenčano. Ali ta lep pogled nam koj ogreni opazba, da so pred kratkim vse večje drevje pod Mte C.tvom posekali in da ostanke gozda celo z ognjem uničujejo! Od kapucinBkega samostana nad Albauom vodi uas gorenja cestu — „la galleria di sopra" — proti Caatelgandolfu (spodnja cesta se vleče mnogo nižje, ob jugozahodni strani žrulnega roba). Pot gre počasi navzdol po prašni cesti, ki je z vedno zelenimi hrasti obdana Ž nje uživamo nepretrgan razgled na Albansko jezero. Nekako sredi puta stoji pokopališče z mrtvaško kapelo, v kateri se vidi mnogo koatij in celo jedno mumifikovano truplo. Tam h! zii stoji tudi Kalvarija z štacijoni. Potem se vrste male vile z vrtci, (celo na drevji imajo mize m klopi postavljene), in mimo male kapelice M. B. ae pride v lepo ležeče ali umazano raestico Gtstelgandolfo, imenitno letovišče papežev od Pavla ■ n: tri Dl Domače stvari. — (Prvu krono dražbi h v. Cirila in Metodal) Uredništvu našega lista so poslali kro-nine darove za družbo sv. Cirila in Metoda: Pri izletu v Opatovo goro darovali bo: gosp. G 1 o-b o č n i k 2 k., gospa G I o b o C n i k 1 k, g. Sever 1 k., g. Fink 1 k., gospa Fink 1 k., g. Maglič 1 k., g. Candolini 2 k., g. Nova k 2 k., gospa Novak 1 k., gospdč. E in I. Novak vsaka 1 k., skupaj 14 srebrnih kron, katere nam je poslal gosp. B. Novak iz Kostanjevice ; stalna družba v kavarni Valvasor v Ljub Ijani 6 kron; gosp. Maks Veršec 1 k., neimenovani 1 krono, skupaj 22 srebrnih kron, katere smo izročili družbinemu vodstvu. Živeli rodoljubni darovalci in dsrovslke in njih nasledniki ! — (Drugo krono „Narodnomu Domu".) Oni Tržaški rodoljub, ki je poslal jedno krouo „Narodnomu Domu" z izjavo: Prvo krono „Družbi sv. Cirila in Metoda", drugo „Narodnemu Domu" našel je že več posnemovalcev. Z veseljem zabeležujeino, da so „Narodnemu Domu" podarili gg. profesor K. Pire, tajnik G. Pire, profesor M. Pleteršnik in I. V. vsak po jedno krono, skupaj 4 krone. Uredništvu našega lista je poslal g. M iks Veršec 1 krouo za isti namen. Vivant sequenteB! — (Iz Postoj i ne) se nam poroča: Nabiranje prvih kron za Ciril in Metodovo družbo se pri nas prav marljivo vrši, prevzela sta ta posel trgovca gg. G Pikel in Al. Kraigher ter prejela do sedaj ž■« od več nego 40 gospodov, gospa in gospodični dotični narodni dar. Živeli! — (Za družbo sv. Cirila in Metoda) darovali so prve krone v Žalcu: Gdčne Sid. Kukec, Aneta Kukec, Mirni Žuža, gg. E1. Kukec, Jos. Sirca, Ern. Sirca, A. Goršek, Fr. Slavinec, R. Senica, J. Zigao, J. Vidmajer, J. Senica, J. Kač, V. Naprudnik in neimenovana is Griž, skupaj 15 kron, katere je nabral in odposlal glavnemu vodstvu g. Josip Sirca. Živeli vrli darovalci! — (Oaobne vesti.) Gg. Ivan Koš i ček in M Ko kal j sta imenovana poštnima kontrolorjema v Pulju, g. Ferd. Vidic pa poštnim kontrolorjem v Novem Mestu. — (Iz deželnega šolskega sveta) V zadnji seji dovolilo se je oproščenje šolnine nekaterim učenc-im in učenkam vadnice. Vadniškemu učitelju g. Jan. Si m i dovolila se je četrta petletnica. Dovolilo se je uvedenje pouka v ročni spret-noBti na deški šoli v Planini in ponavljalnega pouka na ljudski šoli v Radovljici. Ustanovitev jeino-razredne zasobne ljud ke šole z nemškim poučnim jezikom v Vevčah za otroke uradnikov in služni-kov tamošnje tovarne se je dovolilo. Konečno dovolile so se nagrade nekaterim učiteljem za pouk v gospodarstvu in nekatere denarne podpoie. — (Srebro.) Di občinstvo ne bo škode imelo, ponavljamo, kar smo že jedenkrat objavili, da je zavezne tolarje po 3 gld. in po 1 gld. 5 0 kr. pri cesarskih blsgajnicah zamenjati do dne 30 junija 18 9 3, srebrnjake po 2 gld. in če trta k e ali petice po 2 5 kr. pa do dne 3 1. julija 1 893. Po preteku tega obroka omenjenega srebra ceaaruko blagajnice ne bodo več prejemale, oddati ga bo le še pri menjalnicah a k večjem za dve tretjini sedanje vrednosti. — (Samomor.) Včeraj popoludne ustrelil se je v Šišenskem gozdu 18letni Janez M., sin znanega posestnika in gostilničarja v gorenji Šiški. Bil je v neki Tržaški trgovini v službi in ni hotel baje več nazaj iti. Truplo prenesli so v mrtvašnico k sv. Krištofu. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem Htanju mestne občine Ljubljanske.) O i 14. do 20. inaja je bilo novorojencev 18 (== 2964 °/00), mrtvorojeuec 1, umrlih 20 (=32 76%o)» mej temi je umrlo za jetiko 5, za vnetjem eopilnib organov 4, za želodčnim katarom 1, vsled starostne oslabelosti 4, za različnimi boleznimi G. Mej umrlimi bilo je tujcev 8 (= 40 °/t), iz zavodov 11 (=55%). Za iofekcijoznimi boleznimi so oboleli: za škarlatico 5, za t fuzom 2. — (Okrožni zdravnik dr. Klimek — nemški kandidat.) Piše se nam z Bleda: Torej naš okrožni zdravnik dr. Klimek, rodom Malorus, sel je mej Nemce! Tako vsaj piše Graška „Ta-gespost" z dne 24. t. m., ki ga navaja med nemškimi izvoljenimi kandidati za kranjsko zdravniško komoro. To je isti dr. Klimek, ki je bil za svojih študij v Gradci član poljskega akad. društva „Ognisko* in ud vseslovanBkega akad druHva gSlavije", isti dr. Klimek, ki je v Gradci in tudi Se v Ljubljani, dokler ni imel stalnega mests, vedno kszal svoje slovsnsko prepričanje, kateremu Be pa doslej, daai uživa slovenski kruh, ni zdelo vredno, da bi se popolnoma priučil narodovemu jeziku. Šttoda, da je ž ) oddano mesto v Kočevji, za katero se je svoj čas tako potegoval, morda bi mu je po tem junaškem činu Kočevski Germani naklonili. — Živela slovanska vzajemnost! — (Obisk PostojinBke jame.) Z ozirom na našo zadnjo notico o letošujem obisku Pustojin8ke jame, piše nam prijatel| našega lista: Poročilo ni bilo povsem točno, kajti prav letos je bil obisk dosti bol Ši, kakor druga leta, saj je samo z vlaki prišlo 675 ljudi j več, kakor lani. Tudi pritožbe glede cen niso — vsaj kolikor se tiče n a-rodnih krčmarjev — kar nič npravič. ue, kajti vse cene so zmerne; vrh tega pa so ceniki prilepljeni na zidove, tako da je vsak sam kriv, ako je bil od natakarjev — ne od krčmarjev — oškodovan. — (Iz Mokronoga) se nam piše, da je ondi na binkoštno nedeljo popoludne po dalj&em bole-hanji umrl umirovljeni nadučitelj g. Jožef Potok ar v 79. letu svoje starosti. B agi pokoiuik služboval je celih 42 let kot učitelj mokronoški, ter bil v pri* znauje njegovib zaslug odlikovan 3. prosinca 1877. I. s srebrnim križcem s krono. Kako priljubljen je bil ranjki pri hudstvu, pokazalo se je v dan njegovega pogreba. Blag spomin vzornemu iu ljubeznivemu učitelju-vzgojitelju. — (Pouk o cepljenji trsa na zeleno) bode na sadjerejski in vinarski šoli v Mariboru od dne 8. do 10. junija. Želeti je, da se oglasi za ta pouk primerno število poslušalcev, katerim naj bi okrajni zastopi dovolili primerne podpore. — (Himen.) Doe 29. t. m. poročil se bode v Laškem trgu zuaui pevec in uarodnjak g. Auton Porekar, nadučitelj na Humu pri Ormoži z gospodično Elsbacher-jevo. Čestitamo! — (Občinske volitve v Rajhenburgu.) LetoB se nemškutarji niso udeležili občinskih volitev v Rajhenburgu na spodnjem Štajerskem in so bili voljeui samo slovenski narodni možje v občinski zastop. — (Surovost) Minuli teden našel je posestnik Marko N. v Lukavcih pri Ljutomeru živino nekega soseda v svoji detelji. Razsrdil se j« ter pretepel z bičem 151etnega pastirja, sina sosedovega, tako neusmiljeno, da so ga drugi dan našli mrtvega na polji, kjer ga je pustil ležati neusmiljeni pre-tepalec. — („11 R i n n o v a m e n t ou ) Iz Gorica se nam piše: „Današnja števika vzorno slovanskega v italijanskem jeziku pisanega tednika „11 Rinnova-mento" b hi je zaplenjena radi treh člankov in sicer radi doslovnega prevoda članka v sobotni številki .Slov. Naroda" „Slovenci j>red TiŽaškimi volitvami". Drugi zaplenjeni članek bil je ironičen sonet na goriškega župana dr. Mauroviča; tretji članek bil je doslovni prevod uvodnoga članka Dunajskega antisemitičuega lista „1) ^utsches Volkahlatt" : „Kne-zoškof Oiomuški dr. Kohti i zidovi." Naročniki dobe drugo izdanje. — M priporočamo list „Ii R iuno-vamento" najtopleje vsem italijanskemu jeziku veščim rodoljubom. — (Novi bankovci.) Avstrijska-ogerska banka namerava izdajati nove bankovce po 50, 100, 500 in 1000 kron. Treba je pa še, da se rešijo poprej nekatera vprašanja in da se spremene pravila banke. — (Razpisane službe) Na rudarski ljudski šoli v Idriji se bode odprl s početkom bodočega šolskega leta 5. razred dekliške šile. Razpisano je torej mesto 10. učitelja, oziroma 5. učiteljice z letno plačo 450 gld., aktivitetno priklado 80 gld. in 6 za učiteljice uutanovljeuimi petletnicami letnih 40 gld. Pouk je nemški in slovenski. Prošnje do dne 30. junija predpisanim službenim potom pri C kr. rudarskem vodstvu v Idriji. — Na Stiriraz-redni ljudski šoli v Metliki razpisauo je tretje učiteljsko mesto z letno plačo 500 gld. Prošnje do dne 8. junija pri okrajnem šolskem svetu v Črnomlji. — Pri okr. sodišči v Lipnici (L^ibmtz), even-tuvelno pri kakem drugem sodišči je razpisano mestu sodiškega pristava. Prošnje do dne 2. junija pri predsedstvu dež. sodišča v Gradci. — (Tiskovne razmere na Hrvatskem.) Naznanili smo že, da je bil pridržan v preiskovalnem zaporu odgovorni urednik „Obzora" g. V. pl. Do- rotka zarad nekaterih konnskovanih člankov in da se navzlic konfiskaciji postopa proti njemu tudi subjektivno. Preiskovalni sodnik zaslišal je te dni tudi glavna dva urednika ,Obzora" g. dr. Politea in prof Pasariča in sotruduika Blaže -kovica, tako da je celo uredništvo „Obzora" v sodni preiskavi. V sredo popoludne bil je pozvan vnovič g. Po l i teo pred preiskovalnega sodnika dr. Čač i ća. Ko je g. Politeo izjavil, da je on pisal inkrimi-novane tri Članke, pridržal ga je sodnik v preiskovalnem zaporu s čudno motivacijo, da je Politeo i nože me c (Dalmatinec) in da ne bi ponovil dejanja! Ker je pa g. Politeo slabega zdravja, piosil je, naj se mu dovoli, da sme prebiti svoj zapor v bolnici. Ko ju sodni zdravnik dal dotično dovoljenje, odvedli SJ g. Politea ob Vi? uri zvečer preko Zrinjskega trga in mimo kavarn na Jelačiće-vem trgu v bolnico milosrdnih sester. Pričela se je torej zopet doba proganjanja in skrajnega terorizma, s katerim se hoče vcepiti narodu „madjarska državna ideja". Toda tega ne uvažujejo mogotci hrvatski, da je pač lahko zadaviti petelina oznanjaj o čega jutro, da pa s tem ni moči zadržati jutra samega. — (Popravek.) Po jako neljubi pomoti izostala je v včerajšnjem „Pozivu za proslavo tristoletnice zmage pri Sisku" mej nabiraluicami tvrdka „pl. Kleinmaijr & B«mbery", kar naj se s tem blagovoljno popolni. __i Prvo krono družbi sv. Cirila, in Metoda! Razne vesti. ♦(Nova opera v Pragi.) Na češkem narodnem gledališči v Pragi pela se je te dni s prav dobrim uspehom nova opera „('orni II Schul", katero je zložil domači skladatelj S m a-r e g I i a, rodom iz Pulja. Skladatelj bil je navzoč in ga je občinstvo jio vsakem dejauji klicalo večkrat na oder skupuo s predstavljajočimi uuietuiki. * (Slovaška gimnazija.) Znano je, da so Madjari zaprli jedno višjo iu dve n ž i gimnaziji, katere ho ustanovili rodojubi slovaški. Od takrat nimajo Slovaki nobene svoje srednje šole Zdaj se je uabralo zopet 65 000 gld., da se ustanovi nova slovaška gimnazija v Turč. sv. Martinu. Odbor za ustanovitev gimnazije se nadeja, da se bode še letos nabrala vsota 35 000 gld., katera je še potrebna, da Slovaki že bodoče leto zopet odpro svojo gimnazijo. * (Nesrečen strelec.) Binkoštno nedeljo ustrelil je na cesti v Jaegerndorf v Šleziji bram-bov8ki stotnik baron Hahn čevljarja Steinerja. Ker je II i h ii v mraku okolu 3. ure zjutraj videl uekaj gibati se, ustrelil je in zadel Čevljarja tako nesrečno v prsi, da se je mrtev zgrudil. Stutmk prijavil je eam nesrečni slučaj. * (Štrajk) V Benetkah nehali BO delati vsi tamošnji železniški in pristaniški težaki in prenašalci tovorov, ker se jim niso dovolile zahtevane višje mezde. Podietniki se predlagali naj razsodišče odloči o tej zadevi, kar so pa delavci odklonili. * (Iz Pasteur-jevega zavoda.) Po izkazu, ki ga je izdal Pasteur-jev zavod za cejiljenje proti pasji steklini, zdravlo se je v minulem letu v tem zavodu 1795 Olub. [imej vseh teh umrlo jih je samo 7 za steklino. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Trst 20. maja. Namestništvo ni odobrilo od municipalne delegacije imenovane volilne komisije, nego sestavila nove mešane komisije. Isto tako je zaukazalo, da ima galerija v mestni dvorani biti zaprta, dokler traje volitev. Progrcsuvski kandidati za četrti razred so: K. Banelli, A. Barison, I. Bennosi, L. Bernardino, dr. d'Angeli, dr. Mojzes Luzzatto, dr. Piccoli, dr. Pitteri, Rascovich, Spadoni, dr. Venezian. Zanzola. Dunaj 26. maja. Proračunski odsek avstrijske delegacije volil Plenerja predsednikom in Faikenhavna njegovim namestnikom. Poročevalci so: Dumba za proračun ministarstva unanjih rečij; Falkenhavn za redne, Popowski za izredne potrebščine vojske; Russ za mornarico; Suess za Bosno in Hercegovino; Lupul za državno finančno ministerstvo; Chrzanovvski za najvišji računski dvor; Meznik za carine; Czedik za računske sklepe. Prihodnja seja bo najbrž dn6 5. junija. delegacij povabljeni ao za ponedeljek zvečer ob osmi uri na dvor. Pri vzprejemu bo navzočua tudi cesarica. Driavnotborske volitve v Pragi. Mladočeška stranka ksndidira za mandat umrlega Trojaoa odličnega voditelja Liberških Čehov dra. Sama neka. Staročehi sicer iz začetka niso hoteli podpirati te kandidature, a odločili ao se, da jej ne bodo nasprotovali. — Tudi Prafika trgovinska in obrtniška zbornica ima namesto odstopiv-šega dra. Zuckra voliti novega poslanca. Doslej se Mladočehi in Staročehi še niso mogli zjediniti radi vkupnega postopanja. Nemmki konservativci* Vodja goruujeavstrijskih konservativcev, dr. Ebenhoch, govoril je na nekem volilnem shodu v Frankenbergu o bodoči taktiki nemških konservativcev in jo formuliral tako-le: 1) Konservativci ostanejo v Hohenvrartovem klubu, ker je ta kiub jedina ovira, da liberalci ne morejo priti na krmilo; 2 ) konservativci Hi bodo prizadevali, da si ohranijo prijateljstvo poljskih in kršćansko socijalnih poslancev ; 3) podpirali bodo vlado, v kolikor jim to dopuščajo načel«, pridržujoč si pioste roke; 4.) izkoriščali bodo razmere, da izpoBlujejo kolikor mogoče takih koncesij, katere jim more vlada dati upravnim potem. — Kakor vidno, postopali bodo nemški kon Bervativci tudi v bodoče prav tako, kakor — doslej! V u Milje «lr£»ve. Italijanska ministerska kriza. Kriza je rešena vsaj za nekaj časa. Kralj je imenoval pravosodnim ministrom senatorja Eulo, linančnim ministrom pa senatorja Gagharda. Za današnjo sejo poslanske zbornice se pričakuje, da bo vlada predBlavila nova člana. Časopisi govore o tej popolnitvi inini8terstva jako skeptičuo. »Opinione* graja način, kako je nastala kriza, še bolj pa nje rešitev. „Riforma" smeši Giolittija, češ, da je iz lino-ti podal demisijo, pa s ■ drage volje vrnil v zbornico in to v spremstvu dveh senatorjev, iz česar se da sklepati, da je vlada prouzročila krizo samo zato, da bi si, vzemši dva senatorja v svojo sredo, pridobila naklonjenost seuata. Ali se bo ta Bpekulacija obnesla, je dvomljivo. — V istem zmislu pišejo tudi vsi drugi Rimski listi. Rudarski shod. V BruBelju zborujoči odposlanci rudarjev z vseh krajev sveta so sklenili resolucijo, s katero se zahteva, da je osemurni delavnik zakonskim potem uvesti, uko pa bi se to ne zgodilo, da je odgovoriti na to z univerzalnim štrajkom. Zbrani delegati zastopali so 1,100 000 rudarjev. Nasvetovani resoluciji so se upirali jedino le zastopniki severnoangleškib rudarjev. Izid glasovanja vzprejeli bo pred zbornico čakajoči rudarji z nepopisno radostjo. Splob so letos rudarji dosti bolj navdušeni za splošen štrajk, kakor kdHj poprej in bati seje nevarnega gibanja. Odpor angleških odposlancev ni jirincipijelne važnosti. Izrekli so h" zoper štrajk, ker jim je Gladstone že obljubil, da se bo koj, čim se reši irsko vprašanje, potegnil za zakonito uvedbo osemurnega delavnika. Jlojne-rulc. Sam glavar angleških konservativcev in vodja vsega gibanja zojier Gladstonea, lord Salisburv, Šel je na agitacijsko potovauje, da razvname irske protestante iu je navduši za boj zoper home-rule predlogo. V Belfastu govoril je na nekem javnem shodu in rekel, da home-rule ne želi večina naroda, ampak Gladstone sam. Rekel je tudi, da se gospodska zbornica ne bode uiala Gladstoneovi volji, nego se mu odločno uprla, tako da nima upanja na izvršitev svojega namena, ker ne more premeniti razmerja mej strankami v gospodski zbornici. V. naprej. Zato je dal tu Bezidati papež Urban VIII. veliko palačo, katero je ukazal razširiti Aleksander VII. Na jugovzhodni strani se nahaja tudi vila Bar-berini, ki je bila sezidana na ostankih Domicijano-vega letovišča. Iz Castelgandolfa se gre po strmi cesti navzdol proti jezeru do železniške postaje. Od tod nas pripelje parniški stroj v malo minutah pod mesto Marino, zelo staro latinsko naselbiuo, katero omenjata Dijoniz Halikarnaški in Plinij. Mesto je sezidano na podolgastem strmem hrbtu in ima lepo cerkev sv. Barnabe. Pod njim ob železnici se nahajajo imenitni kamenolomi travertiuBkega kamena, iz katerega je sezidanih mnogo spominskih zgradeb v Rimu. Kamenolomi so tako v hrib izdolbeni, kakor so postavljeni kriptoportiki in spodnji prostoii na zahodni strani Palatius. Vsi tu opisani kraji se imenujejo „rimski kašteli" in dsjejo najboljše vino, ki se v Rimu bolj čisla, nego vsako drugo italijansko vino. Samo montefiaskonBko vino (iz okolice BolsenBkega jezera) jim je še ljubše. Za tem vinom je umrl baja kardinal Fugger iz AugBburga, kakor pripoveduje njegov grobni nadpis: „EU, est, est; Et proter nimium est; Joannes de Fuc; Dominua meuB mortUB est* I Dopisi. Iz Trsta, 25. maja. [lev. dop.J (Pogajanja mej Slovenci in konservativci. — Volilni shod. — Slovenski p a t r i j o t i z e m in konservativna l o k a v o s t. — Sono paisati i tempi che Ber ta f i la va. — Nadeje konservativcev. — Tu T as vonlu, George D a n d i n.) Kakor Že znano, pogajali so se pooblaščenci polit, društva „Edinosti" s konservativno stranko radi vkupnega postopanja pri predstojećih občinskih volitvah in sicer na izrecno željo konservativne stranke. Ta pogajanja so se izjalovila, ker takozvani konservativci niso hoteli vzprejeti od Slovencev stavljenih, preoskromnih pogojev, ampak zahtevali brezpogojno sodelovanje narodne stranke. Navzlic temu se pol. društvo „E d i nos t* ni takoj in povsem izreklo zoper konservativce, ampak začelo nova pogajanja s posebnim odborom za IV. volilni razred, a dasi so stavili slovenski pooblaščenci tako pohlevne pogoje, kakor jih nikdar ne stavi nobena, še tako neznatna frakcija, vender so konservativci pretrgali pogajanja iu denoitivno odbili stavljene pogoje. Društvo »Edinost* je vsled tega takoj sklenilo, sklicati poseben volilni shod, na katerem bo naznanilo konservativcem stavljene in od teh odklonjene pogoje in ua katerem se bo odločilo, ali naj se Slovenci /.drže volitev, kakor je bilo nasvetovauo na volilnem sbodu ua binkoštno nedeljo. — Kakor so sodili in prorokovali vsi hlad-nokrvni poznavalci Tržaških razmer, tako se je zgodilo. Konservativci nečejo priznati slovenskemu življuvTržaškem mestu pravice do eksistence, ker ho če jo Trstu ohraniti izključno italijanski značaj, kakor t o h o č e t u d i i t a 1 i j a u s k i našnamestnik vitez Rinaldini. Pooblaščenci društva »Edinosti" so poznali to mišljenje konservativne gospdde a vzlic temu so začeli pogajanja želeč sodelovati v poštenem boju za državne in di-nastične interese. Goreči njihov patrijotizem jim je narekoval preoskromne pogoje, katete so stavili, lju bežen do države in dinastije in skrb za čast mesta Tržaškega jim je branila ustaviti koj iz začetka vsa pogajanja. A konservativci so jim to slabo plačali. Vse kaže, da so konservativci začeli pogajanja s Slovenci samo zato, da bi nekaj časa mogli ribariti v motni vodi in slepiti slovenske volilce. Deloma se jim je to posrečilo. Lovili in ulovili so več slovenskih volilcev, da so podpisali konservativni oklic in društvo »Edinost" je prisiljeno delovati sedaj na to, da dotičniki svoje podpise zopet prekličejo. To je pač vrhunec laške lokavoati, da ne rabim hujše besede. Konservativci so računali na slovensko dobrodušnost in mislili, da jim bodo slovenski volilci pomagali vleči iz vode viteza Iiinaldinija. Prevarili so se grdo. Slovenska stranka se bo najbrž izrekla za popolno abstinencijo. Ako je konservativcem tako malo na tem ležeče, da pribore Trstu lojalen, ceBarju in državi udan obč. zastop, ako raje propadejo, kakor da bi Slovencem priznali najprimitiv-nejše pravice ; ako jim je ljubše, da gospodari v Trstu iredenta, nego da bi imeli Slovenci le trohico po zakonih pristoječih jim pravic — pa naj se zgodi po njihovi volji 1 Tisti časi pa, ko so Slovenci hodili za konservativce v boj, ne da bi za to dobili drugega, kakor novih batiu, tisti Časi so za vedno minoli. Ako vlade ne moti, da vidi na vsakem konci, v vsaki drugi prodajaloici podobe kralja Umberta in pred njimi tolpe vzdihujočih Italijanov, — Slovencev tudi ne 1 Konservativci upajo, da bodo zmagali v vseh razredih, ali upanja so prazne pene in prav lahko se zgodi, da ne bodo nikjer zmagali. V prvem razredu mogli bi odločiti Slovenci, ker tu pojde za 6 do 10 glasov; v drugem razredu je progresov-cem zmaga gotova; v tretjem odločijo uradniki in kdo \ e, kaj se Še ne zgodi, saj je volitev tajna; v četrtem bo boj srdit, izid pa je negotov. Vsled nesramnega postopanja italijanskih konservativcev store Slovenci samo dobro in prav, če se zdrže volitve in polit, društvo „Edinout", katero je tako vrlo in previdno zastopalo interese Tržaških Slovencev, mora sedaj začeti živo a g i t a-e i l o za to, da noben Slovenec ne bo volil konaervativnih kandidatov. Za to pa ne zadošča samo, da ne to naznani v listu „K linosti", v to treba požrtvovalne, intenzivne agitacije. Ako zmagajo progresovci ali konservativci, to mora za vas biti vaejedno; če zmagajo progre- sovci, tudi nič ne de; prej ali slej jo bodo že skupili. Tistemu pa, ki je pravi uzrok vseh teh dogo« deb, ki je zakrivil, da mora konservativna stranka v boj zanj, ns da bi imela izdatno pomoč pri Slovencih, tistemu bodo slovenski volilci, kadar bo v plavo polo zavijal avojo torbico in se odpravljal na odhod, lahko zaklicali: Tu Pas vonlu, George Dandin, tu V aa voulul Iz Oorlce, 23 maja. [Iiv. dop.] (Obre-kovani profesorji. — Ločniške volitve.— Preziranje ulovenakega jezika po obrtnikih.— Svoji k svojim!) Tukajšnje glasilo zloglasne „Albance Israelite" priobčlo je v številki z dno 9 marca t. 1. notico, v kateri pripoveduje neodrešenim in dolgonosim čitateljem, da neki fanatični profesorji — beri slovenski — vržejo vsakega dijaka pri izpitu, kateri ni voljan zahajati v Čitalnice, i. e. ognjišča rusofilstva, da tam ž njim popivajo do druzega dne, potem p i vsi skupaj pijani z rusko zastavo odidejo!! Vsak, kdor je tu piramidalno laž in perli I no obrekovanje čital, si je moral misliti, da se bode tu gotovo energično postopalo in da bode zlasti deželni šolski svet na noge stopil ter dokaze zahteval. A motili smo se. Na omenjena natolcevanja prinesla sta le uradna Tržaška lista neko notico, v kateri se pravi, da omenjena vest Goriške židkinje ni resnična. Niti uradnega popravka se predse Istvo deželnega šolskega sveta, katero mora biti o vsem, kar se šolstva tiče, poučeno, ni upalo objaviti, boječ se menda urednice-klepetulje framazonskega lista. Znak časa, znak vladajoče dre I V sobotni številki židovskoiredentovskega glasila Goriškega pa se zopet trdi, da ima uredništvo dokaze v rokah, ki neovrgljivo potrjujejo istinitost omenjenih natolcevanj. Sedaj bi bilo pač uajumest-ueje, da stopijo nečuveno obrekovani profesorji sami na noge ter zakonitim potem izposlojejo drznim obrekovalcem zasluženo plačilo. Občinske volitve v Ločniku, ki so bile razpisane za čas od 23.—26. maja, prestavljene so do 5. junija. Govori se, da zato, ker iredentovci do prvega roka ne bi bili mogli dobiti pooblastil odsotnih, po celi Avstriji raztresenih volilcev. Borba bo huda, kajti od obeh strauij se pridno agitira, samo s tem razločkom, da se sloveneko-kouserva-tivna stranka ne poslužuje nepostavnih pripomočkov, kakor iredentovci, namreč teroriziranja volilcev in kupovauja glasov. Mnogo se tudi komentira, iz kakega uzroka državni pravdnik ni pričel proti onemu laškemu doktorju, ki je pri zadnjih volitvah očitno glasove kupoval, kazenskega preiskovanja, mej tem, ko je proti Slovencem skrajno energičen. Tudi to je morda signum temporis! Po vaseh Goriške okolice prirejajo se ob nedeljah in praznikih javni plesi, katere po Goriških zidovih naznanjajo večjidel oglasi samo v blaženi italijanščini in to tudi v popolnoma slovenskih vaaeb, kakor Bukovica, Vertojba, Bije itd. V obeh deželnih jezikih so plese do sedaj naznanili samo značajni Podgorci ter vrli Mirenci. Opozarjamo in opominjamo vnovič, naj se Slovenci ne udeleže takih veselic, na katere se jih vabi v tujem jeziku, ako tudi se prirejajo v slovenskih vaseh. Zuačajni moramo biti, ako si hočemo pri naših zagrizenih nasprotnikih priboriti respekt. Včeraj se je odprl lepi vrt v Cattarinijevi pivovarni; podjetnika in krčmar so naznauili otvoritev s a m o v italijanščini, akoprara bi jim moralo znano biti, da Goriški Italijani niso do sedaj Ja nobenega reatavraterja tako podpirali, da bi se bil zamogel vzdržati. Posebno dobro bi moral to znati gostilničar, saj je dobil dobro skušnjo z Dieherjevo restavracijo, katere prevzetje je tudi le v italijanščini naznanjal, a ni mu nesla niti pokritja stroškov, temveč je bil prisiljen po dveh mesecih zapustiti jo ter pri Cattarioiju boljših dohodkov iskati. Ker bo torej tudi tukaj naš jezik prezira, prezirajmo tudi Slovenci to gostilnico ; mi ne bomo imeli nobene škode, pač pa gostilničar. Lo dosledno! Binkoštne praznike je bilo v Gorici precej tujcev, mej temi tudi več Hrvatov; ti so občudovali lepoto Goriške okolice in se izrazili, da jim je sedaj umljivo, zakaj da Italijani tako hrepene po eolnčni Gorici. Mislili so tudi oni prej, da je Gorica čisto italijansko mesto, sedaj pa so osvedočeni, da bi Gorica dobila nekako slovensko lice že tedaj, ako bi se pri javnih in zasebnih napisih le slovenska imena pravilno pisala. Kaj pa še, ko bi izginil: izključno laški napisi ? In ome st 26. maja. Včeraj ustavili vse-učiliščniki štrajk in zaceli zopet obiskovati predavanja. Sofija 20. maja. Sobranje se v principu izreklo za nasvetovano premembo ustave. Zasedanje se bo zaključilo v torek. Rim 26. maja. Giolitti predstavil zbornici nova ministra, izjavil, da vzdržuje še nadalje svoj pri nastopu vlade razviti program ter zahteval, naj se veČina zbornice jasno izreče, Če zaupa vladi ali ne. Fortis nasvetoval zaupnico. Debata se ni končana. Berolin 26. maja. Provincijalni šolski svet se izrekel za odpust rektorja in bivšega poslanca Ahlvvardta iz državne službe. i.©l«-rl|ii« •rvfiUv 24 maja. V Brnu: 68. 60, 12, 48, 78. Tujci: 25. maju. Pri Mnlteli Zelle, Zerner, Schulz. Altman, Bock z Dunaja. —- Hertler, Doser i* Gradca. — VVittoch, Perele« iz Pragu. — Muli. r iz Trsta. — Kobn, Marolt ii Ljubljane. — Dr. Treo iz Celja. — Crlppa iz Maribora. — Branner iz Kočevja. — Vitez pl. Neuwtth is Pulja. Pri Nlonui Scbilh*wsky iz Ljubljane. — Pt. Gerstner iz Zagreb«. — Dr. Oser, Dintl, Kantor, Bohringer, Herzfeld, Nowak, Epstein, Bar m w«ki, Starzikowsky Poatel, Fkiscbman, Wilkowsky, Lazar, Zuruuič, Littman, Sebi-ruerka z Dunaja. —- Raunacbur i« B djaka — Konig it Celja. — Nflimun iz Gradca. I ini II so v IMubijani: 24. maja: Antonija Očakar, železniskega sprevodnika li*11, 5 let, Marije Terezije cesta it. 12, skarlatica. — Marta Jevnikar, lončarskega mojstra hči, b mesecev, Kar-lovska cesta At. 24, črevesni katar. V daleloi bolnici: 24. maja: Janez Jensko, steklar, 2f> let, legar. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra ▼ mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. « f 7. ajutraj 2. popol. 9. zvečer 732 5 mm. 739*7 tim. 734-3 *l|nl belus (Aparirel|). vsak dan svež, b ko. košara...................„ 1-80, (5B1-2) po tu navadni ceni pošilja proti povzetju Tiari J B-ULrgr©ta.ller rr O-oricl-V najem se da z v*m»iii potrefiiilm orodjem In m lrmo napravo. ki se n 'lnija v najboljšem stanu. IliJa, v kateri se ta obrt že ('■<•/. 60 let izvršuje, je na pripravnem kraju blizu župue cerkve in dobro obiskovana. Vec natančnega, kakor tudi najemne pogoje pove lastnik Fr. K«. ISmgo*I«% posestnik v Idriji na \utran|Nkeiu. (566; Jedino prlMtul anoleski čudotvorni balzam. Proizvaja os jedino v lekarni ,,k angslju varuhu" ltkarja A«ioif*a Thlerr>--|m v egru«li na Hrvatskem ter ga je moči samo tu dobiti. V m m k a »[rkleulca mora biti previđena z rudečim napisnim listkom in z varstveno znamko, kakor je tu zraven natiskana, iiiora biti zavita v navodilo o uporabi z ravno tisto varstveno znamko in mora biti zitvorjana i ireferno kovno kapico, v katero je utiskana tvrdka: „Adolf Thierrv, lekarna „k angelju varuhu" v Pregradi". \ i ■ k drug kakorkoli adju-»tnvan balzam, ki nima vseb teh zintkov pristikosri, treha je zavračati, ker aodržujejo ta ponarejanja samo prepovedane, drastično delujoče, torej škodljive tvarine, kukiir n. pr. lopatiko itd. Kjer ni zalozi&ča mojega jedino pristnega balzama, n uroči naj se direktno in Najstarejše, najie-ktišensjSe, nujreel-nejše. poleg tfjra najteneiHo ijnivec- ...... „ , , žalno, ljuilMkd.du- IIHj so ».trenira tako-le : ..Lekarna mače in zdravilno k angeiju varuhu4 A. Thierry-ja Hredstvo proti ma- T pregradi pri Rogatcu-Slatim". lune vacm notra- Pp|il|a He le proti povzetju ali če n j mi i n niianjini He poafje znesek po nakaznici. — boleznini. Cena je s poštnino, zabojem, na- kladanjem in voznim listom: 12 malim ali 6 velikim stoklenicam 1 gld. 86 kr. «0 . p 30 , 6 . 06 „ v Bosno in Hercegovino 2 gld. 30 kr., ozir. 7 gld. Ponarejalo in posnemalci ae temeljem zakona o za-šiMri znamk strogo zasledujejo, isto tako prekuiio-vslol frtisitikutov ali slabih ponarejanj. ZvedeuAka avedočha visoko knilj. deželne oblasti pravi glasom Miialitiflkega i/.vida {Št. 5782 —B. 6108), da moj pre-parat ne aodriuje nikncih prepovedanili ali zdravju flkodljivili tvarin. Ono tu- in Inosemike lekarno, kjer n iiuliHJajo založičča, objavljalo se bodo vsako potuletje. -A_a.olf ariilerr^sr Itkar ,,U ikn^flju vtirnliii" v 1'regriMli pri Koxatcii-NlMtiiil. (1372—6) C. tr. glavno ravnateljstvo avstr. irl. železnic. - » « M'—»—i-ntLi----ar»- a-fci.■ ■< ■ = Izvod iz voznega redi -v-«l?av-v-X3.eg-Sh od X. do 33.. maja 1893. Nastopno omenjeni pribajalni in odhajal ni časi oznar ceni so v srednjeevropskem lasa. Odhod Ib Ljubljano (jnž. kol.). Ob ta. ari 05 minut p« no51 osebni vlak v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzansfeste, Ljubno, Dunaj, Solnogra i, Inomost, Lino, Ifil, Bndejevice, Plsenj, Marijine vare, Eger, Francoze vare, Karlovo vare, Pragi^ Draždane, Dunaj via Amatetten. Ob 7. url 06 minut zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pon-tahel, Beljak, Celovec, Frsntensfeste, Ljubno, Dunaj, So I n ograd. Dunaj via Amstetten. Ob 11. url 50 minut dopoludne osebni vlak - Trli i?., Pontabeh Beljak, Celovec, Frsaseusfeste, Ljubno, Dunaj. Ob 4. url 20 minut popoludae osebni vlak v Trbiž, Beljak, Celovsc, Solnograd, Inomost, Line, Ischl, Bu-dejevice, Plzonj, Marijine vare, Eger, Frsnrove vare, Karlove vare, Prago, Draldane, Dunaj via Amstetten. Prihod v Ljubljano (jnž. kol.). Ob 5. url 55 minut zjutraj osebni vlak z Dunaja vi« Amstetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevio, Solno-grada, Liaca, Ischla, Ljubnega, Celovcu, Franiensfest«t Trbiž«. Ob 11. Ufi 27 minut dopoludna osebni vlak z Dunaj« via Ametetten, Draždan, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Egra, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograd a, Inomosta, Linca, Ljuhua, Celovca, Pon-tabla, Trbiža. Ob 4. url 53 minut popoludne osebni vlak z Dunaja, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Fransensfeate, Pontabla, Tibiža. Ob 0. url 27 minut zve6er osebni vlak z Dunaja, Ljnh-neg* Bsljska, Celovca, Pontabla, Trbiža. Odnod lz LJubljane (drž. kol.). Ob 7. url 18 minut sjutraj v Kamnik. „ 2. ,, 05 „ popoludne v Kamnik. „ 2. „ 50 „ zveder v Kamnik. „ 10. „ 10 ,, iveier v Kamnik (ob nedeljah in praznikih). Prihod V LJubljano (drž. kol.). Ob 6. url 21 minut zjutraj iz Kamnika. „ 11. „ 1» „ dopoludne iz Kamnika. „ 6. „ 20 „ zvečsr iz Kamnika. „ 0. ,, 55 „ zveder iz Kamnika (ob nedeljah in praznikih.) Sredujo-evropski čas je krajnemu času v Ljubljani za 2 minuti naprej. (12--113) Do I. junja in od I. septembra t arfa za stanovanja znžana za 25 odstotkov. KRAPINSKE TOPLICE na Hrvatskem od postaje zagorske železnice ,Z*bok-Krnplna>-Toplfcec oddaljeno jedno vozno aro, otvorjeno je od 1» isprilis tlo konca oktobra. Ak ruto termi I toplice) s toplino 80 . pulsene, poiiebne inarinnrne l»»uje in atropllua kopel9 kakor tudi izvrstno urejene siiojoe kopeli, mtsMn£a, elek> trii-Ucta, švedska z«lrwvlliin giiuua»tlktt. Komfortna stanovanja. Dobre reMtavrnel|e pri najnižjih cenab, stalna sdravlika gotlbM. obsežna osojna nprehujn-IlieH i. t. d. Od 1. maja vsak dan zveza s /ubokoui in 1'olicM.nnuil, ki jo posredujejo postni omnibuBi. Več pove in prospekte pošilja kopališčni zdravnik Dr. Jo8. VVeingerl in ravnateljstvo kapalisoa, (36(J—7) Največja zaloga Ml stroje? JAN. JAX Ceniki r.i- poAilja o zastonj in frank (»v h ni. j;"1 Ljubljana, Dunajska cesta st. 13. Nlake cene. — i 'godno plue«'Vnn|e nw obroke. Slarl »troji ae aniiie- ii)hvhJo. — 1'upravkl m« «telMjo hitro, «lob?u in 'žrrc-^~ (2«>j eueao. (130'-*) Glavni zastop za Kranjsko c. \\. priv. zavarovalnega društva »Avstrijski Phonix" na Dunaji | preselil se je na Kongresni trg št. 17 v novo uršulinsko poslopje. , St. 10 117. Razglas. (555—2) Zaradi oddaje del pri ii»|»ruvi no\e ecHte od Poljnnike ceste preko A. Df^manovega i'OHHstva do StreliAkih ulic /. napravo l»i'tonsliili kmiialov in z zidarskim delom vred, ae bode vrAila line 9. Junija letos oli tO. uri ilo|ic»lmliie javna pismena ofertna obravnava pri podjiisanem nnuMRiralu v pisarni mestnega stavbinskega urada (Mestni trg st. 2, I. nadstropje), Ujer so tudi pripadaioći naciti, proračuni, pogon in di ugi pripomočki ob navadnih uradnih urah vsakemu na vpoglei i u / g ni • * n1. Ponudbe, v katerih je navesti jednotne cene in na njih podstavi pro-racunjene skupne zneske troSka za dotična dela, je izročiti zapečaten^ in s pripadajočim 5°/0 vadijem opremljene do določane ure. Niti ponudbe, katere n*1 bodo povsem ustrezal« predpisu, niti take, katere bodo prekasno uložene, se im bodo jemale v poStev* Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 22 maja 1893. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 614^^2861732870685