UDK UDC 711.2:914.4+711.24:914.411/.415 (0.48.1) A PLICIRA N A G E O G R A FIJA IN PRO BLEM I REGION ALNEGA RAZVOJA V F R A N C IJI NA PRIM ERU BRETA NJE (Ob izidu k n jig M. P h lip p o n n eau ja in M. Roeheforta) V ladim ir K o k o 1 e * A plik ac ija geografskega znan ja , geografsk ih raziskav v p raksi, predvsem p ri regionalnem razv o ju in regionalnem p lan ira n ju , bodisi ekonom skem ali pa prostorskem , je odvisna od m nogih okoliščin. T ako sam značaj raziskav , k o t m etodološki p ristop i se p ri tem močno raz ­ lik u je jo . Posebej če g re za kom pleksno obravnavo neke reg ije in ue za kakšno izolirano p rv ino geografskega okolja. R aziskovan je in n je ­ gova uporaba v p la n ira n ju dobi po lnokrvnost, ko ugotovitve in sk le­ pe pogledam o v luči s tv arn ih d ružben ih in socialnih te r posebej še po litičn ih silnic in okvirov, v k a te r ih se razvo j odv ija in v k a te r ih j c realistično mogoče p ričakovati rešev an je problem ov, k i j ih razisko ­ v an je u g o tav lja in o sv etlju je . T ako tud i v F ran c iji, v državi, k je r se je t. im. » indikativno p lan iran je« rodilo km alu po p re tek li svetovni vojni. K njižica M ichela Roeheforta,* sorbonnskega p ro feso rja , je n a j­ novejše delo izpod peresa geografa, k i obravnava problem e reg ional­ nega, predvsem prosto rskega p la n ira n ja v F ran c iji. V nekem sm islu je , za nefrancoskega b ra lca še posebej, tud i dober uvod v p rik az po­ d robne jših problem ov reg ionalnega razvo ja , k i j ih d rug i geograf, M ichel Phlipponneau , profesor v b re tonskem R ennesu, v svoji obširni n a jn o v ejš i knjig i** obravnava z zornega ko ta ene od francoskih po­ k ra jin , z v id ika B re tan je . O ba a v to rja sta dom ala že dve d ese tle tji ali več ak tivno vk lju čen a v ap lik ac ijo geografije v p lan ira n ju , četudi na različen način. R ochefortova k n již ica je splošen p rik az p rob lem atike p ro sto r­ skega p la n ira n ja v F ran c iji v povojnem obdobju , zlasti pa še v n a j­ novejši dobi. Ne o b ravnava le s tv arn e vsebinske problem e, m arveč tud i proces p la n ira n ja ko t tak , n jegove nosilce in organizacijo te r in ­ stitucionalne okv ire zanj. D a lje so v tem tek s tu zgoščeno povzete b istvene poteze te s tru k tu re . Ilu s tr ira nam reč m ed drugim tudi iz ra­ zito cen tra lističn i p ristop ; pristop, k i ga d rug i od om enjenih av to rjev , na podlagi izkušen j iz B re tan je , tako k ritično odk lan ja . * M. Rochefort (in C. Bidault te r M. P e tit): Amenager le territo ire. Paris, Ed. Seuil, 1970. Strani 144. ** M. Phlipponneau: Debout Bretagne! St. Brieuc, Presses Universitaires de Bretagne, 1971. Strani 530. * d r ., sam o sto jn i ra z isk o v a lec . U rb an is tič n i in š ti tu t SRS, 61000, L ju b lja n a , YU, Jam ova 18. R ochefortova k n již ica je predvsem inform ativna. Seznanja bra lca — n a jb rže tud i m arsik a te reg a F rancoza, sa j je nap isana predvsem zan je -—- o perečih problem ih p rostorskega razv o ja sodobne F ran c ije in ga s tem osvešča: o s tan ju in razv o ju ag ra rn e izrabe zem ljišča in k m etijsk e p ro izvodn je te r ru ra ln ih področij, o preobrazbi, k i je v teku , o om režju m est, predvsem o u rb an i h ip e rtro f iji Pariza . Poroča o s ta re jš ih poskusih in d u strijsk e dekoncen trac ije te r o novejših na področ ju sto ritven ih dejavnosti ozirom a o težn jah za n jihov re la tivno več ji razvo j v tako im enovanih m etropolah ravno težja , k i n a j bi omi­ lile sedanjo superkoncen tracijo v P arizu , te r o u streznejši politično- te rito ria ln i u red itv i ozirom a člen itv i francoskega p rosto ra , zlasti na spodn ji rav n i tem eljn ih enot, občin, k i j ih je mnogo preveč in so mnogo p rem ajhne, pa še o n ek a te rih d rug ih v p rašan jih , zlasti v zvezi s prom etnim om režjem . P roblem i se o dp ira jo na vseh ravneh : na lokalni, regionalni, n a ­ cionalni in — v zadnjem d ese tle tju — vse bo lj na supernacionalni rav n i dežel evropskega skupnega tržišča. P roblem e reg ionalnega razvoja, zlasti pa problem e p lan ira n ja v F ran c iji n i mogoče obravnavati, ne da bi poznali organizacijo tega dela, n a vseh ravneh , tako v ekonom skem , k o t v prostorskem p lan i­ ra n ju (to je am enagem ent du te rrito ire ). Zelo dober preg led nam po­ d a ja M. R ochefort. T rad ic ionalno prostorsko p lan ira n je — z izrazito a rh ite k tu rn o usm erjenostjo — je obstajalo že p red vojno, toda sko ra j izk ljučno le na lokaln i rav n i in v institucionaln ih okv irih občin. E ko­ nom sko p lan ira n je se je razvilo po vojni in se je u trd ilo pod IV. re ­ publiko. V začetku je bilo strogo globalno ekonom sko p lan iran je , v zad n jih desetih le tih pa se je vsebinsko »regionaliziralo«, čeprav je še vedno organizacijsko zasnovano izrazito centralistično. V pogojih kap ita lis tičnega sistem a je seveda izrazito ind ikativno (vsaj ko gre za tem eljne gospodarske dejavnosti); na področ ju d ružben ih služb, k i se fin an c ira jo iz budžeta, pa je s tv ar drugačna, saj g re za d irek tno a lokac ijo sredstev iz budžeta. Ekonom sko p lan ira n je se izv a ja preko p e tle tn ih p lanov (plans de m odernisation et d ’equipm ent), k i so za­ snovani po sek torskem načelu. Te p lane n a j bi dopo ln jevali program i za reg ionaln i razvo j (program m es d ’action regionale), k a te r ih vloga pa še do danes n i dobro razčiščena, n iti n i jasno , kdo n a j bo po­ b u d n ik zan je . N eform alne (oz. upravno neinstitucionaliz irane) o rg a­ n izacije , zd ru žen ja ipd. so običajno b ile pobudnik tak šn ih ak c ij. T e­ r ito ria ln i o kv ir je b il spočetka sporen, čeprav je b ilo očitno, da so obstoječe po litično -terito ria lne enote — departem en ti — preozek okvir. Zato so le ta 1960 opredelili 21 tak ih obm očij za >action re ­ gional«; to so sed an je »planske regije«. N a čelu teh je vedno p re fek t najpom em bnejšega d epartem en ta v reg iji. P lan p rip rav i u strezna k o ­ m isija (C. N. A. T. — Commission nationale a. l ’am enagem ent du te r ­ rito ire) p r i d ržavn i p lansk i kom isiji (Com m issariat du plan). Sestav­ l ja jo jo p red stav n ik i u p rav n ih organov in teresn ih skupin in strokov­ n jak i. S odelu jejo p a tu d i reg ionalne kom isije (C. O. D. E. R.), k i pa se sesta ja jo pod vodstvom p re fek ta reg ije le d v ak ra t letno. K om iteji za razvo j po reg ijah so izk ljučno konzu lta tivne, n eupravne organizacije. O rgan , k i je vezan na u p ravne s tru k tu re in je zadolžen za prostorsko p lan ira n je na nacionalni ravni, j e D. A. T. A .R. (D elegation ä l ’Ame- nagem ent du T errito ire et ä lA c tio n Regionale), k i im a tud i svoj š tu ­ d ijsk i sektor. U rban ističn i p lan i se izd e lu je jo v načelu za občine, toda p ri več­ j ih ag lom eracijah , k je r je zazidava p reseg la ponavadi ozko opredeljen te r ito r ij občin, se vse pogosteje form ira m edobčinska skupnost (groupe- m ent d ’urbanism e). Za občine ali za tak e širše enote se izd e lu je jo u r ­ ban ističn i načrti, t. im. »plan directeur« (ki so n ek a j podobnega ko t naši generaln i u rban ističn i plani) in d e ta jln i p lan i za m anjše m estno obm očje. Te plane, k i j ih p rip ra v ijo u rban isti, m ora odobriti m estna u p rav a (Conseil m unicipal). Ti p lan i so trad ic ionaln i p lan i izkorišča­ n ja m estnega zem ljišča g lede na p redv iden i razvo j m esta in d e jav n o ­ sti v m estu (točneje m estnih občin ali — ko t rečeno — skupin občin). Vloga države v n ač rto v an ju na splošno tem elji na rea ln i ekonom ­ ski moči: p reko nacionaliz iranega prom eta in surovinske baze lahko vpliva na cene in investicije in j ih usm erja ; p reko den arn ih ustanov, k i j ih m noge k o n tro lira neposredno (nacionalizirane ban k e in zavaro ­ valnice), u sm erja z obrestn im i m eram i in drug im i u k rep i p re to k k a ­ p ita la in zlasti k red ite . Pom em bni so n ek a te ri d ržavn i skladi, ko t sklad za gospodarski in socialni razvoj (F. D. E. S.) in zlasti poseben sk lad za in tervencijo v p rostorskem p la n ira n ju (F. I. A. T.), k i f in an ­ cira izg radn jo razn ih in fra- in su p e rs tru k tu rn ih objek tov . D a lje lahko država in te rv en ira s p rem ijam i ali neposrednim i subvencijam i in, ne na zadnjem m estu, seveda, z davčno politiko . Med p rem ijam i so n a j­ pom em bnejše tiste za razvoj in d u s trije (primes du developm ent in ­ dustria l). Iz d ržavn ih sredstev se d a lje financ ira velik del stanovan jske izg rad n je (okoli 40%). Pač pa država neposredno k o n tro lira le m anjši del in d u s trije (npr. p o d je tje R enault). D ržavn i organi razpo lagajo seveda tud i še s k lasičnim i prohibi- tivnim i sredstv i u sm erjan ja . N a p o d ro č ju p rosto rskega p la n ira n ja so to izd a ja g radben ih in lokacijsk ih dovo ljen j. V večini p rim erov je župan ali občina tista , k i j ih izdaja . Poseben problem so n ač rto v an ja v e lik ih m est, k i so b ila izb rana k o t »m etropoles d’equilibre«. Nalogo n ačrto v ati n jihov razvo j je p re ­ vzela za vsako m etropolo posebna o rgan izacija O. R. E. A. M., k i je b ila u stanov ljena — npr. za N antes — le ta 1966 in zadolžena, da p r i­ p rav i »Schema dA m enagem en t de 1’A ire M etropolitaine«;* to je neke v rste okv irn i razvo jn i p lan za to obm očje oz. povzetek spoznanj in predlogov na sploh. Ta povzetek je b il p ub lic iran v posebni »beli k n j i ­ * G lej: Resume du livre blanc. (Ciklostil); zlasti pa: R apport general de presentation — Schema (79 strani), sept. 1970; in Annexes Demographie — emploi: 61 strani, april 1971; A griculture: 97 strani, ju n ij 1971. O bjavljena pa je bila tudi publikacija: Introduction a la connaisance de l’espace regional, ju lij 1970. gi« in je izraz sinteze dela vseh grup, k i so sestav lja le O. R. E. A. M.* N am en tega »schema« je b il, v končni instanci, p lan razv o ja do leta 1985 in 2000 ob u p oštevan ju b istvenih c iljev glede populacijskega, go­ spodarskega in u rban ističnega razvoja. P red v id e ti je tud i m orala m e­ tode, k i n a j b i omogočile dosego zastav ljen ih ciljev . Iz te »schema« potem izv a ja jo t. im. »plans d ’equipem ent de ville«, to je k o n k re tn e jše načrte za izg radn jo m estnih aglom eracij. R egionalna analiza je p ri N antesu za je la — v različni stopn ji podrobnosti -— k a r 16 departem en- iov, k i obsegajo ves »ouest atlan tique« F ran c ije , od spodnje Seine do spodnje G aronne. Končno (tiskano) poročilo — Schema — je bilo se­ stav ljeno , ko so osnutek p red isk u tira li in dali pripom be vsi p riza ­ deti. Zanim iv je p rim er b re tonske p lanske reg ije , k i nim a m etropoli- ianskega cen tra , pač pa so to vlogo dodelili N antesu, in sicer na p re d ­ log P ariza . M etropolitansko obm očje, k ak o r so ga opredelili v O. R. E. A. M., ne zajem a samo N antesa, am pak celotno obm očje ob u s tju Loire, tu d i Saint-N azaire, k i je dejansko nasta l in se razv il v zadn jih 100 le tih ko t »avant-port« (pred-pristanišče) N antesa (ima že 60.000 prebivalcev). D e jansko govorijo o ag lom eraciji N antes—St. Na- zaire, čeprav je s led n ji po cesti odd aljen k a r 60 km. O. R. E. A. M. za obm očje N antesa je b ila u stanov ljena ko t »ad hoc« p lan ersk a organizacija. N jeno delo pa se je odvijalo v okviru treh delovnih skupin pod skupnim vodstvom p re fek ta p lanerske re ­ gije. D ocela d rugačnega značaja je P h lipponneau jeva k n jig a »Debout B retagne!« R azdeljena je na tr i velike dele. Uvod (str. 1—33) obrav­ nava B re tan jo v le tu 1958; dem ografsko situacijo , ekonom sko s tru k ­ turo , dohodek in ž iv ljen jsk o raven in, za zak ljuček , p re b u ja n je reg io­ nalne zavesti. D rug i del (»Regionalna akcija«, str. 34—162) p rik azu je razvo jne problem e B re tan je v kon tek stu po litičn ih silnic. T re tji del (»L judje in gospodarstvo«, str. 163—513) podrobneje obravnava a k tu a l­ ne problem e na specifičnih področjih dn ižbeno-gospodarskega živ­ lje n ja : preb ivalstvo , njegovo ž iv ljen jsk o raven , splošni razvo j in raz ­ voj gospodarskih de javnosti in — v posebnih pog lav jih — posam ezne panoge: km etijstvo , ribolov, in d u strijo , te rc ia rn e dejavnosti, turizem , prom et, d ružbene službe in in fra s tru k tu ro vobče. K onča pa se z raz ­ m išljan jem o B re tan ji in n jen i bodočnosti, zlasti nekoliko b liž ji, do le ta 1985. K n jiga je neusm iljeno k ritičn a analiza odstopanj in izm išljan j »uradne« po litike na vseh področjih od c iljev in okvirov, k i j ih je p redv ideval p rv i »bretonski plan« iz le ta 1953, predvsem v golistič- nem obdobju. Izhodiščno leto za mnoge p rim erjav e je 1958, prvo leto degaulističnega obdobja. K n jiga je ted a j več k o t ana liza p reh o je ­ ne poti, je ov redno ten je program skih izhodišč b re tonskega p lan a z v id ika zastav ljen ih ciljev . Postopek je povsem v sk ladu s sodobnim i pogledi na proces p lan iran ja . * Te skupine, ki so delale pod vodstvom prefekta regije, so bile: skupina tehničnih strokovnjakov, skupina politikov in (stalna) študijska skupina, ki je nosila glavno težo. P rv i obsežni del k n jig e je zgodba o več ko t 20-letni b o rb i B re­ toncev za n ap red ek n jihove ožje dom ovine, p ričan je o u p an jih in razočaran jih , o uspehih in porazih , p reg led političn ih in d ružbenih s tru k tu r dežele, p ripoved o ro js tv u in ra s ti regionalizm a v F ra n c iji in predvsem zgodba o C. E. L. I. B. (Comite d ’E tudes et de Liaison des In tere ts B retons), p rv i spontani o rgan izaciji za reg ionaln i razvo j v te j deželi. P rof. P h lipponneau je b il eden n jen ih u stanov ite ljev in ostal — k o t vemo, tisti, k i ga poznamo m alo pobližje — eden n jen ih n a jb o lj zvestih, delavn ih in ak tiv n ih članov, tu d i v n a jte ž jih oko­ liščinah. Ko berem o ta pog lav ja — pet le t u p an ja ; b o rba za B retan jo ; iz­ d a ja veljakov ; nemoč razp ršen ih sil; slabosti klasične politične akc ije ; od regionalizm a do b re tonskega nacionalizm a — se nam odp ira po­ litična panoram a sodobne B retan je . D ru g a za drugo se v rs tijo p lastič­ no naslikane podobe iz po lp re tek le , a še žive zgodovine regionalne akc ije . Začela se je po šoku poraza in okupacije , v osvobojeni, a za­ ostali B re tan ji, ko so b ila m noga m esta v ruševinah , toda v dobi, ko so se p reb u d ile u s tv a rja ln e sile; v obdobju izziva preživelim s tru k ­ tu ram tre t je repub like , v času, ko je č e tr ta rep u b lik a vendarle k ren ila na pot socialnih in gospodarsk ih presnov in začela s svojim i p e t­ letkam i. B retonsko g ib an je so podžgale p rav p rip rav e na »prvi plan« (petletnega razvoja) F ran c ije vobče. K lju b 134 stranem je ta del tek sta še vedno zgoščen p rik az d ru ž­ benopolitičn ih silnic, fo rm aln ih in neform alnih , o b jek tiv n ih in sub­ jek tiv n ih , k i so k ro jile usode B re tan je po vo jn i in v erje tn o tud i F ran c ije nasploh. V p rik azu , k o t je ta , in za b ralce, k i ne poznajo podrobnega d o g a jan ja v F ran c iji, ne bi bilo sm otrno to eksp licira ti, k e r se na k ra tk o ne da. P o u d ariti pa je treb a v zvezi z »aplikativno- stjo« P h lipponneau jeve š tud ije , da je p rav ta del tis ti p rik az in an a ­ liza političn ih okvirov, v k a te r ih se m ore od v ija ti p lansk i proces. Je analiza institucionaln ih »om ejevalnih fak to rjev« in »potencialnih mož­ nosti« v po litičn i sferi, k i j ih p r i m nogih d ru g ih ap lik a tiv n ih geograf­ sk ih štu d ijah , k i se sicer poslužu je jo zelo ra fin iran ih k v an tita tiv n ih m etod analize, pogrešam o in zato ostanejo znanstveno sicer kv a lite tn i zak lju čk i v družbenem vakuum u. D rug i del k n jig e , o p reb iv a lstv u in gospodarstvu B re tan je , je n a jb liž je k lasičnem u ekonom sko geografskem u p rikazu , toda z dolo­ čenim i razlikam i. Izostal je npr. uvodni, splošni oris fizično-geograf- sk ih determ in an t ekonom skega razvoja. A vtor pač g rad i na p red h o d ­ nem znan ju , k i je n a voljo v ustrezn i lite ra tu ri. D a lje je tu d i dom ala povsem obšel v p ra šan je ekonom sko-geografske ra jo n izac ije B re ta ­ n je , k i se ga n ik je r ne do tika neposredno. Vsi p rim erja ln i p o d atk i so zbran i in podani po u rad n ih p o litično -terito ria ln ih enotah. P ristop bi ted a j v p lanerskem jez ik u lahko označili k o t »sektorski«, ne glede na to, da so povezave in odvisnosti m edsektorskega razv o ja (npr. in d u ­ s tr i ja — ribolov) tu d i osvetljene. M orda je g lavni vzrok tak eg a p r i­ stopa v tem , da je ob analiz i razv o ja v posam eznih dejavnostih , mo­ goče n a jb o lj neposredno an a liz ira ti razk o rak e m ed d ek la riran im i c ilji v u rad n ih p e tle tk ah in stvarn im razvojem . T akšen postopek je za p lan ersk e in po litične nam ene b o lj neposredno re levanten . Ta del k n jig e se začne z obravnavo problem a, k i je za vse de­ žele, k i so razm erom a gosto naseljene, k ljučno . To je z vprašanjem , k i bi ga m ogli v ak tiv ističn i ob lik i zastav iti: kak o u sk lad iti razvoj p reb iva lstva in izkoriščan je virov, k i j ih dežela nudi ali lahko nudi za n jegov obstoj? To je h k ra ti vp rašan je , k i se za s tav lja ob rastočih p ričak o v an jih , po treb ah ali zah tevah na eni s tran i in om ejenih v irih in m ožnostih na d rug i strani. G re za problem , k i n i n iti nov, n iti samo b re tonsk i, a se v B re tan ji odp ira na poseben način in v posebnih n a ­ ravnih , ekonom skih, socialnih in po litičn ih okoliščinah, k i j ih ob rav ­ n ava P h lipponneau v obratnem vrstnem redu , ko t so b ile navedene. Ne slučajno! B re tan ja je pač dočakala povojno obdobje ko t ena go­ spodarsko naj slabše razv itih francoskih p o k ra jin . P reb ivalstvo B re tan je (tu so m išljen i š t ir je departem enti ali p lan ­ ska reg ija , ne pa h isto rična provinca!) j e do 1. svetovne vo jne n a ra ­ ščalo sk o ra j enako k o t p reb iva lstvo celotne F ran c ije . Pozneje se je začelo zm anjševati in le ta 1946 je im ela B re tan ja kom aj k a j več p reb iva lstva ko t p red 100 leti — 2,3 m ilijone. Tudi povojn i porast p reb iva lstva je b il dosti m an jši v p rim erjav i s F ran c ijo k o t celoto. Šele le ta 1970 se je število p rib ližalo p o ltre tjem u m ilijonu . V 25 le tih se je p reb ivalstvo povečalo kom aj za dobrih 100.000 in še to večidel v zad n jih desetih letih . Iz se ljev an je je k ron ičn i b re tonsk i problem in do p rve svetovne vo jne je le visoka rodnost reševala p o k ra jin o pred nazadovanjem . Z adnja le ta se B re tan ja ne raz lik u je več od ostale F ran c ije ; rodnost je okoli 18°/oo, um rljiv o st okoli ll°/oo, n a rav n i p r i­ ra s tek okoli 7 ®/oo, k a r je nekako v p o v p reč ju za dežele Zahodne E vro­ pe. T ud i s ta rostna p iram ida, k i je b ila še p red 1. svetovno vojno lepo enakom erno stopničasta, je — ko t p r i F ran c iji že p re j — do danes izgubila svojo široko bazo. S tarostna s tru k tu ra se je bistveno po­ slabšala. P rob lem atika u rb an izac ije je za je ta v pog lav ju z naslovom : R en­ nes in b re to n sk a p u stin ja , k i p a ra fra z ira znano G ravierovo k n jigo o F ran c iji. I lu s tr ira razvo j, k ak ršen je pretežno bil, zlasti po le tu 1962, toda razvo j, k i ga p rv i »bretonski (neuradni) plan« razv o ja ni p re d ­ v ideval: velik razvo j R ennesa ozirom a točneje renneske ag lom eracije na škodo razv o ja d rug ih mest. S tem se je odložilo fo rm iran je om režja m est, k i bi n a j zagotav lja lo , zlasti z ustrezno zaposlitv ijo in super- s tru k tu ro razvoj vseh delov B retan je . Spričo d eag rarizac ije in ru ra ln e depopulac ije to seveda ne b i m ogel b iti enakom eren razvo j p rav vseh m est (in m estec, k i j ih je v B re tan ji veliko), am pak predvsem selek ­ tivn i razvoj. T ako b i se poleg R ennesa ra zv ija la še dva »glavna pola«: B rest in L orient, š tir je »sekundarni« cen tri (Q uim per, Saint-B rieuc, St. Malo in Vannes), pa tu d i n ek a te ra m an jša m esta, k i bi — kot t r e t ja raven v h ie ra rh iji — p re d s ta v lja la lokalne pole razvoja, četudi b i bilo n jihovo število m anjše in om režje red k e jše k o t v pre tek losti, ko je bilo ag rarn o za led je dosti gosteje naseljeno. P red log je ted a j bil h ie ra rh ičn a shem a, toda racionaliz irana glede štev ila ravni. Če bi šel razvo j po p redv iden i poti, je p ričakovati, da se bo delež sedm ih n a j več jih u rb an ih cen trov (tistih z nad 50.000 prebivalci) v bodoče povečal od 28 na 45% celotnega p reb iva lstva B re tan je ; to pa n a j bi doseglo leta 1985 b lizu 2,800.000. N a d a ljn jih 10 % p reb iva lstva bi p re ­ bivalo v še d rug ih osmih sred n je ve lik ih m estih (z 20—50.000 p reb i­ valci), toda 45% celotnega p reb iva lstva b i slej ko p re j živelo na po­ deželju in v m alih m estecih. T ak razvo j bi b il mogoč, če bi zagotovili, da bo v B re tan ji vsaj 1,1 m ilijon delovišč, od tega 90% v n eag rarn ih dejavnostih . P rob lem u razv o ja p reb iv a lstv a posveča P h lipponneau v k n jig i zelo obširno poglav je, sa je b ila še le ta 1968 v k m etijs tv u zaposlenih tre tj in a ak tiv n eg a p reb iv a lstv a in t. im. dodana v rednost b ru to p ro ­ izvodnje je p red s ta v lja la še vedno dobro četrtino reg ionalne p ro iz­ vodnje. R elativno je km etijs tvo ted a j, v erje tn o , pom em bnejše k o t v S loveniji. Toda — za francoske razm ere, in še b o lj za poprečne za­ hodnoevropske razm ere — je km etijs tvo v B re tan ji re la tivno zaostalo. P reobrazb i km etijs tva , naporom in uspehom p ri razv o ju te r izpo ln je­ nim in neizpoln jen im načrtom za razvo j in seveda problem om v zvezi s tem je posvečeno celo poglavje. A grarno po k ra jin o , naravne osnove za k m etijsk o proizvodnjo , tipe k m etijs tv a in celo ag rarno s tru k tu ro obravnava av to r le posredno, saj so te s tv a ri v d rug ih š tu ­ d ijah o B re tan ji b ile že tem eljito proučene in j ih je pač sm atra l za znane. Za b ralca, k i j ih ni im el v rokah in če B re tan je n ikoli ni videl in spoznal, je ta tek s t zato ponekod le težko razum ljiv , posebej, če je n jegov in teres om ejen na geografijo . Določen splošen p rikaz s ta ­ n ja je sicer podan že v prvem delu kn jige , o B re tan ji v le tu 1958. P rog ram razv o ja k m etijs tv a iz le ta 1962 je zasledoval dva tem eljna c ilja : dv ign iti ž iv ljen jsk o raven ag rarn eg a p reb iva lstva in om ejiti izse ljev an je m lad ih km etovalcev. K ako doseči p rv i c ilj, ne da bi se odpovedali drugem u, je bila ted a j težavna naloga p ri podrobnejši opredelitv i ukrepov. Z močno in tenzifikac ijo p ro izvodnje in specializacijo v visokovredne k u ltu re , bi bilo mogoče doseči oba zastav ljen a c ilja , toda odprto je ostajalo v p rašan je trž išča za takšno proizvodnjo . R ealističen p rogram je iskal neko sredn jo pot: kom ercializacijo p ro izvodn je ob k o n tro liran i, zm er­ ni deag rarizaciji. O b tem ne bo odveč navesti p roblem e v zvezi z razvo jem km e­ tijs tv a (in ru ra ln ih območij) v F ran c iji vobče. Z geografskega zor­ nega ko ta n a j bi se o rgan izacija p rosto ra izrazila v sklopu akc ij, k i so m ed seboj neločljivo povezane: — u red itev sam ega ru ra ln eg a prosto ra , k i bi n a j omogočila konč­ no uporabo sodobne tehno log ije v (ustreznih) dobrih pogojih; — ured itev oprem ljenosti (equipem ent), k i b i om ogočila dobro fu n k c io n iran je k m etijs tv a v takšnem novem p rosto ru (organizacija k red itov , in fo rm acijsk ih centrov vseh vrst, ipd.); — fo rm iran je s to ritev razn ih oblik (oziroma vrst), k i bi km eto­ valcem omogočile bo ljše ž iv ljen je in k i bi jim omogočile, da ne bi več im eli občutka, da ž iv ijo n ek je na robu; — organ izacija zaposlitve za več tisoč ak tivn ih , k i vsako leto za- p ustijo k m e tijsk i poklic. Te problem e ob ravnava seveda tud i P lilipponneau, saj so za re ­ lativno m an j razvito B re tan jo še zlasti pereči. Posebej pa se u k v a r ja še s p rob lem atiko v zvezi z ribolovom in vobče izkoriščanjem m orja. In d u s tr ija (vključno s proizvodno o b rtjo !) v B re tan ji je le ta 1954 zaposlovala le 139.000 lju d i, le ta 1946 še 181.000 in 1896 celo 201.000 prebivalcev. N azadovanje je bilo izraz p ropada v 18. s to le tju izredno močno razv ite dom ače obrti (zlasti p ro izvodn je p latna) in druge m an u fak tu rn e in d u strije , k i se je razv ila v 19. s to le tju in je b ila v zna tn i m eri u sm erjena na prekom orsko tržišče. V elika in d u ­ s tr i ja se je za rad i tega, k e r ni bilo b lizu prem oga, ra zv ija la le po­ časi. In d u strijo označuje P lilipponneau ko t k lju č do b re tonskega p ro ­ blem a, industria lizacijo pa za rad i m u ltip lik a tiv n ih učinkov m otor g o ­ spodarskega razvo ja B re tan je , k je r je delež ag rarn eg a p reb iva lstva še vedno m očan, znatno v išji k o t v F ran c iji. S tru k tu ra in d u strijsk e zaposlitve je p recej različna. N agla in m asovna in d u stria lizac ija B re tan je se je zato postav lja la v o sp red je naporov za gospodarski razvo j; v začetku šestdesetih le t se je in d u stria lizac ija tud i res uspešno odv ijala . O d le ta 1954 do 1967 se je in d u strijsk a zaposlitev povečala za 31.643 (skoraj 2/3 moški), število novih p o d je tij (z nad 10 zaposlenimi) pa se je povečalo za 267. P o d je tja z sedežem zunaj B re tan je (119) so sam a odprla 2/3 novih delovišč. Vse to so bile nove, m oderne in d u strije : avtom obilska p ro ­ izvodnja, e lek tron ika , gum arska, kovinska in s tro jn a in d u s trija in so­ dobna k o n fek cijsk a in d u strija . T a razvoj pa se je zad n ja le ta ustavil. Po p rogram u iz le ta 1953 b i m orali letno odpre ti 5000—6000 delovnih m est, k a r pa niso n ikoli dosegli. V pog lav ju o in d u s triji so nakazane tud i razvo jne m ožnosti: »pred­ vsem ogrom ne zaloge delovne sile«, k ak o r je zapisano, pa tud i »še nezadostno izkoriščene surovine, k i gredo v izvoz nepredelane« in do­ k a j veliko regionalno tržišče. P h lipponneau om enja tud i razne re ­ lativno m anjše prednosti, k i j ih m ore B re tan ja nud iti za naselitev nove in d u s tr ije (npr. p rosto rne površine za sodobne in d u strijsk e stav ­ be in p a rk irn e prostore, k i j ih je v P a rizu težko n a jti). Ne obo tav lja pa se tud i om eniti dejavn ikov , k i m orejo učinkovati drugače. Med n jim i so p o u d arjen i n ek a te ri, k i izh a ja jo iz posebne o rgan izacije go­ spodarstva v F ra n c iji ozirom a so del p lanske po litike (npr. p rem ije za oprem o (prim es d ’equipm ent). O snu tek »loi-program me« za B re­ tan jo je p redv ide l vrsto tak šn ih ukrepov, k i pa j ih niso k a j p rid a uporabili: in fo rm ativna služba o m ožnostih za in d u strijsk e inplan- tac ije , itd. V zvezi z in d u strijsk im razvojem se o dp ira jo določeni problem i. N ek ateri teh problem ov o b sta ja jo seveda že na nacionalni ravni. D o­ sedan ji razvoj in d u strije je pom enil močno koncentracijo . A li je se­ d a j » in d u strijsk a praznina« usoda večine dežele? Ta čisto ekonom ski problem kon cen trac ije in specializacije, k i ga je sprožil nap red ek tehnologije od 19. s to le tja d a lje in k i se je še zaostril v povojnem obdobju , se odp ira seveda tu d i v B re tan ji s še posebno ostrino. Že p re j je b ila — v celoti vzeto — na slabšem k o t o sred n ja in severna F ran c ija . P rep ad pa se je še poglobil in to dom ala na vseli področjih ozirom a v vseh pogledih. Končno se P h lipponneau v p rašu je o izgledih za » industrializacijo n erazv ite reg ije v libera lnem gospodarskem sistemu« in ugo tav lja , da se pač odv ija po logiki sistem a, k je r dom inira velik i k ap ita l, k i tu d i določene usm erjeva lne u k rep e k an a liz ira v sog lasju s koristm i p riv a tn ih p o d je tij. In to še v okoliščinah m očne un ita ris tičn e in cen­ tra lis tičn e trad ic ije o vlogi d ržave v F ran c iji. D om neva pa, da bi velo v tak ih pogojih lahko prišlo do večje in d u stria lizac ije , če bi in iciativo zasebnih pod je tn ik o v d ržavn i p lan k an a liz ira l v sk ladu s p riporočili ustreznega reg ionalnega o rgana za gospodarski razvoj. T ak organ bi pom enil seveda tud i regionalno politično silo, n ek a j k a r cen­ tra lis tičn a francoska d ržavna u p rav a ne sme in ne m ore sp re je ti. Problem , k ako u s tv ariti 80.000 novih in d u str ijsk ih delovnih m est do le ta 1985, se zdi zato P h lip p o n n eau ju povsem odprt, zlasti, če b i se d ržavna p o litik a k o n cen trac ije v p a r išk i re g iji n ad a ljev ala . (Gauli- stična zam isel »Velikega Pariza« z 16 m ilijon i p reb ivalcev je sedaj močno pod ognjem k ritik e z vseh strani!). T erc iarn i in k v a r ta rn i sek to r je z a je t pod skupino »services«, v endar v k lju č u je tu d i energetiko in kom unalo. T ud i ta sek to r je v B re tan ji slabše razv it v p rim erja v i s F ran c ijo k o t celoto. O b koncu 19. s to le tja je za je l le 14% ak tiv n eg a p reb iv a lstv a in še le ta 1954 le 27 %. L eta 1968 se je dvignil na sk o ra j 39 % (v F ran c iji n ek a j nad 46%). R azvoj zaposlitve v te rc ia rn em sek to rju je edini omogočil, da se delež celotnega ak tiv n eg a p reb iv a lstv a n i zm anjšal. D elom a je b il ta razvo j seveda tu d i posledica razv o ja turizrna, ne pa samo dviga ž iv ljen jsk eg a stan d ard a ali pa povečan ja štev ila reg ionalnega p re ­ b iva lstva — potrošn ikov storitev . (Poleti se v sekakor za k ra te k čas »prebivalstvo« poveča s tu ris ti sk o ra j za polovico!) A ktivno p reb iv a l­ stvo n arašča sk o ra j v vseh panogah iz tega sklopa dejavnosti: še n a jm an j v prom etu , n a jb o lj pa v trgov in i in v d ejavnostih denarn ih zavodov vseh vrst. V deželi, k je r je ves te rc ia rn i sek to r v ožjem sm islu — mimo železniškega prom eta — v ro k ah zasebnikov, so zlasti in teresan tn i s tru k tu rn i prem iki, k i j ih P h lipponneau podrobneje an a ­ lizira. N a jb o lj značilen p o jav so sam opostrežne trgov ine v rokah več­ jih trgovsk ih p o d je tij, k i spod rivajo neštete m ale trgovčiče. Isto v e lja za trgovske hiše. Vse to vodi seveda v geografsko koncen tracijo u strezne zaposlitve. P rav isto v e lja tud i za m noge družbene službe ozirom a za k v a r ta rn i sek to r posebej (prevozi učencev in d ijak o v v ve­ lik e šole p o tek a jo samo v n ek a te re k ra je in m esta). T ak razvo j tud i p redv ideva shem a razv o ja u rban izacije . Z dobro polovico vse zaposlit­ ve v terc iarn em in k v a rta rn em se k to rju le ta 1985 (53 %), b i se B re­ ta n ja povsem p rib liža la in celo rah lo p reseg la p redv iden i delež za F ran c ijo v celoti (52%). Posebno vlogo p rip isu je av to r turizm u. To je edina od »dejav­ nosti v razvoju«, od k a te r ih B re tan ja p ričak u je , da m orejo v m očnejši m eri p rispeva ti k regionalnem u razvo ju , sa j so m u ltip lik a tiv n i učinki lahko zelo pom em bni. Je dejavnost, k i je za je la B re tan jo že razm e­ rom a zgodaj, še v p re jšn jem sto le tju . B re tan ja v F ran c iji gotovo po­ m eni pokra jino , k i v tu rizm u n ek a j pom eni, v endar ne sodi med tista geografska obm očja, k i so v zad n jih d ese tle tjih doživela n a jv eč ji raz ­ voj, k o t npr. A lpe ali sredozem ska obala. T ako n jen a lega k o t n a ­ rav n a svo jstva p o k ra jin e d a je jo B re tan ji v francoskem in delno ev­ ropskem tu rizm u d o k aj poseben položaj. P og lav je v P h lipponneau jev i k n jig i, k i je v b istvu ovrednoten je teh osnov, im a značilen naslov »možnosti in ovire« (»Les chances e t les handicaps«). T a ocena daleč presega zgolj ov redno ten ja potenciala, k i ga p re d s ta v lja n a rav a B re­ tan je in n jen i ku lturnozgodovinsk i spom eniki. O cena izh a ja iz n e ­ k a te r ih ugotovitev o čisto ekonom skih in o rgan izacijsk ih osnovah za n a d a ljn ji razvo j razn ih v rst turizm a. Z v id ika dolgoročnega n ač rto ­ v an ja pa se vsa razm išljan ja in p reso ja n u jn o povrnejo na neka te re »trajne« značilnosti, k i m ora z n jim i računati vsako n ačrto v an je in k i so trdno zasidrane v fizični geografiji dežele. G lede na vlogo p rom eta ozirom a kom unikacij vobče v sodobnem razvo ju in še posebej glede na pol otoško, p ria tlan tsk o lego B re tan je in n jeno re la tivno oddaljenostjo od P ariza in severne F ran c ije pač ne preseneča, da P h lipponneau posveti obilo pozornosti s tan ju , p ro b le­ mom in perspek tivam v zvezi s prom etom . U strezne prom etne zveze sm atra za enega od k lju čev za n a d a ljn ji gospodarski razvoj B re ta­ n je , k ak o r je to bilo v p re tek losti, ko so cvetela s ta ra p ristan išk a m esta, ko t npr. St. Malo ali L orient. Železniško om režje je glede na zahodnoevropske razm ere dokaj redko (in do nedavna so b ile celo ozkotirne proge!), toda p rav te so važne za daljin sko povezavo s P a ­ rizom in Evropo. Z zam udo glede na p lanska p red v id ev an ja je prišlo do m odern izacije g lavnih prog in obseg tovornega prom eta se ne zm an jšu je ; toda vse več s tran sk ih prog nim a več potniškega p ro ­ m eta. G lede cest — m odernih cest — je B re tan ja na slabšem. K ra tk i odseki avtocest tu in tam so šele skrom en začetek, do P ariza pa m an jk a še vsaj 200 km avtoceste (!), četudi v e lja B re tan ja za tu r i­ stično in teresan tno provinco. S tan je v le talskem prom etu ilu s tr ira Phlipponneau s podatkom , da letališče v R ennesu še le ta 1970 ni moglo sp re je ti reak tiv n ih le ta l in je imelo leto p re j vsega 16.000 pot­ nikov. T udi bo lj oddaljen i B rest ni dosti na boljšem . Posebno po­ g lav je je pom orski prom et. Yes prom et v vseh lu k ah kom aj preseže dva m ilijona ton in pol v treh glavnih p ristan iščih . N a d a ljn ji m ilijon ton odpade na štev ilna m ala p ristan išča ozirom a na lcabotažo. Izvrstne p ristan iške pogoje v B restu izkorišča predvsem vo jna m ornarica! Posebno pog lav je v tem delu je Phlipponneau nam enil t. im. »equipem ents sociaux« ozirom a socialnim aspektom regionalnega raz ­ voja: stanovanjem in u rban i su p e rs tru k tu ri, zdravstvu, šolstvu, p ro ­ sveti in k u ltu ri, športu in socialnem u varstvu. Na teh področjih bi m orala B re tan ja n ap rav iti še zlasti velik k o rak n ap re j, da bi u je la vsaj povprečno francosko raven. N eusm iljeno secira podatke o s ta ­ n ju in u rad n ih o b lju b ah in ob k o n fro n tac iji obeh podčrtava potrebe, k i j ih bo treb a zadovo ljiti v n asledn jih 15 letih . P rizn av a nesporen n ap red ek v zad n jih dveh dese tle tjih , zlasti na p odroč ju stanovan jske izg rad n je (k je r pa so n ek a te ra m esta itak im ela p rio rite to že v vse­ državnem m erilu za rad i odprave vo jne škode). P o u d a rja pa tudi, ko ­ liko b i bilo še treb a storiti, zlasti na bretonskem podeželju in celo v sam em R ennesu. Posredno se tu zopet sooča s p rob lem atiko u rb a ­ nizacije . V podpoglav ju z naslovom »k novem tip u u rb an e civ iliza­ cije« d o k aj ostro k r itiz ira p rakso izg rad n je g igan tsk ih »sosesk« — po pariškem vzgledu, ko t p rav i — k je r so špeku lac ije z zem ljišči in n jihova posledica — visoke cene vodile do nehum ano visoke gostote zazidave in u s tv a rja le oko lje , k i je B retoncem tu je . Zato sm atra sub- u rban izac ijo za neogibno posledico sodobne civ ilizacije, vendar jo je treb a ustrezno u rban istično u sm erja ti in ne p rep u stiti spontanem »lo- tissem ent«, to je neorgan iziran i izg rad n ji in parcelac iji. Željo in tež­ n jo B retoncev, da žele stanovati v lastn i h iši je treba , po njegovem m nenju , spoštovati in upoštevati. B retonsko m ilo podnebje, k i omo­ goča skozi vse leto izrabo prostega časa na prostem , še posebej v obalnem pasu, je treb a izkoristiti. Toda, po d rug i s tran i, je vsekakor treb a v mnogo večji m eri ko t doslej, tu d i zagotoviti, da bodo m esta ustrezno op rem ljena z raznim i družbenim i službam i. Z adnje stran i tega pog lav ja dejansko berem o, k o t bi šlo za tek st k akšnega našega d ružbenega p lan a za to področje! V zvezi z razm išljan jem o odnosu geografije (in znanosti vobče) do p la n ira n ja je posebno zanim ivo zak ljučno poglav je. Z adnji del k n jig e na sk o ra j 40 s tran eh o b ravnava bodočnost B re tan je , k ak o r se v teh dveh besedah glasi n jegov naslov. T udi tu se P h lipponneau po- služi p rim erja ln e m etode: »B retan ja le ta 1985 -— u rad n e perspektive« in »Socialistična B re tan ja le ta 1985« sta g lavna naslova podpoglavij. Ko an a liz ira u rad n a p red v id ev an ja , j ih sp ro ti k ritično in polem ično razč len ju je . Sm atra, da je 15-letno obdobje dovolj k ra ik o , da se je mogoče izogniti tveganjem , da b i zašli v sfero fan tastičn ih rom anov po eni p lati, po d rug i pa dovolj dolgo, da je mogoče op redeliti p ro ­ gram investicij, s k a te rim i b i dosegli zastav ljene c ilje razvoja. To je tud i obdobje, ko k lju b pospešenem u razv o ju tehnoloških sp re ­ memb ni mogoče računati, da bi povsem sprem enile značaj sedanje civ ilizacije. Toda k lju b možnim inovacijam , je mogoče p red v id e ti v e r­ je tn e posledice tehnološkega razvo ja , k i začen ja jo p o s ta ja ti splošno razširjene . P e tn a js tle tn o obdobje je , p rav i P h lipponneau , v endar d o ­ volj dolgo, da se je p red tem mogoče osvoboditi uporov iz p re tek losti in tekočih p reokupacij, k i so povezane s finančno, ekonom sko in so­ cialno situacijo , s k a te ro se seda j ubadam o. O m en ja dem ografski ra z ­ voj, k je r so prognoze za 15 le t v n ap re j dokaj zanesljive. To pa po­ m eni, da je mogoče tu d i p red v id ev an ja o ak tivnem preb iva lstvu , p o treb n i zaposlitv i in o stan o v an jih postav iti na d o k aj trdno osnovo. D odati b i m ogli še, da v e lja to — upoštevajoč določene p rem ike v s tru k tu ri p o trošn je — tud i za znaten del te rc ia rn ih de javnosti in še po­ sebej k v a rta rn ih , k i so n a jb o lj vezane na potrebe prebivalstva . O k o n k re tn ih p lansk ih p red v id ev an jih iz u rad n ih virov za p lan ­ sko reg ijo B re tan jo izraža Phlipponneau velik dvom, k a j t i — ko t piše — »obstaja bistveno p ro tislov je m ed u radno shemo (modelom) razv o ja za B re tan jo in politiko , k i jo oblast v službi k ap ita la stvarno izvaja« (str. 480). Shema je , po njegovi oceni, »ogrom na m istifikacija«, sa j je v »okviru obstoječega libera lističnega političnega in ekonom ­ skega sistem a povsem iluzorno p redv idevati tak razvoj«. Nato preide na posam ezna družbenogospodarska p odroč ja te r svojo oceno u tem e­ l ju je in arg u m en tira ločeno za km etijstvo , industrijo , in fra- in super- stru k tu ro . V endar av to r ne ostane p ri pasivni k ritičn i analizi; tak o j v nasled ­ njem , p re j om enjenem podpoglavju , p o stav lja »uradni« shem i svojo antishem o razvo ja socialistične B retan je . To pa zan j sicer ni nova stvar. Kot vemo je b il p rav P h lipponneau tisti, k i je že ob p r ip ra ­ vah za »loi-program me« za B re tan jo p red 20 le ti b il sp iritus agens p r i fo rm ulac iji p lana reg ionalnega razvo ja B re tan je (in k i ga deloma, k o t je razvidno, še vedno parcialno u p o rab lja jo celo u rad n i p lanersk i krogi!). Model, k i ga Phlipponneau pred laga, je po njegovi lastn i iz jav i ak tu a lizac ija program a izpred 20 let. K akor p rav i na str. 491, se zdi koristno »pred op redelitv ijo d rug ih ciljev , m orda bolj zah tev­ nih, poskusiti opredeliti, v kak šn ih okoliščinah bi j ih bilo mogoče doseči«. K a te ri so ti po trebn i pogoji? V polem iki z J. J. Servan- Schreiberom , k i vidi v delovan ju tržnega gospodarstva zagotovilo ra ­ cionalnega razvoja, postav lja Phlipponneau v ospred je sistem, ki bi upošteval g lobalne družbene stroške in ne neposredno ceno za poslo­ v an je posam eznih p o d je tij ozirom a gospodarskih o rganizacij. Socia­ listični sistem in regionalno dem okracijo p ri od ločanju sm atra za p rv a dva bistvena pogoja. K ot tre tjo prv ino p o stav lja »prilagoditev geografskega okv ira značilnostim akcije , k i jo b i bilo treb a pod- vzeti«. K onkretno pom eni to, ob ravnavati B re tan jo ne zgolj v o k v ira francoskega gospodarskega prostora , m arveč v okv iru E vrope (čeprav P h lipponneau tak o j p rib ije , da to ne m ore b iti lib e ra ln a Evropa, E vropa poslovnih lju d i, am pak socialistična Evropa, E vropa regij!). K akšen bi b il lahko razvoj B re tan je , n jen eg a km etijs tva , in d u ­ s tr ije , ž iv ljen jsk e ravn i in tega, k a r jo sestav lja , je n a d a ljn ja vse­ b ina poglavja. Ne obravnava p a zgolj te aspekte, tem več tu d i in sti­ tucionalne okvire, m ed drugim tud i v p rašan je po litično-terito ria ln ih enot, problem , k i je za geografa in p la n e r ja še posebej zanim iv. Po P h lipponneau jev i oceni ne ustreza jo več pogojem naše dobe n iti ob­ sto ječe m ale francoske občine, n iti departem enti. D ecen tra liz irana lokalna oblast zah teva nove tem eljne enote: ru ra ln a o k ro ž ja in u r ­ bane skupnosti v u rb an iz iran ih obm očjih, to je enote, k i bi razpo la­ gale z zadostnim i sredstv i in z dovoljnim številom strokovn jakov za izv a jan je dem okratično sp re je tih ukrepov. O bravnava v tre tjem delu je v določenem sm islu osrednji del kn jige. To je tisti del, v ka terem av to r po orisu problem ov, izhodišč in izhodiščnih pogojev te r po analiz i institucionaln ih ozirom a političnih okvirov odločanja, p re ide k analiz i regionalne s tru k tu re in — v dolo­ čeni m eri •— tu d i k ov red n o ten ju le-te. To ov redno ten je je povezano s c ilji, k i se av to rju in n jegovim som išljenikom — francoski, ali vsaj b re to n sk i političn i levici — zas tav lja jo k o t k lju čn i. P h lipponneau ted a j v k lju ču je v obravnavo tu d i predloge, rešitve za problem e na posa­ m eznih področjih , predvsem za razvo j gospodarstva, pa tud i in fra- in su p e rs tru k tu re ; še več: p o d a ja celo k o n k re tn e ukrepe. T a m etodološki p ristop se seveda močno o d d a lju je od klasičnih, trad ic iona ln ih prijem ov, k i so še pogosti v delih geografov, k i n a j bi k o ris tili v regionalnem p lan iran ju . O d p ira pa sle j ko p re j v p rašan je razm ejitve delovnih področij (da ne rečem o dveh disciplin) ozirom a p lodnega sodelovan ja in d opo ln jevan ja . Z astavljam o si tu d i v p raša ­ n je , kak o daleč sme iti znanstvena geografska analiza. P la n ira n je ima pogled usm erjen n ap re j, genetska geografija naza j in funkcionalno pojm ovana geografija v sedanjost. P la n iran je im a za c ilj sprem eniti obstoječo stvarnost, geografija pa jo želi — v n jen ih p rosto rsk ih m ani­ festacijah — spoznati, razum eti in obrazložiti. O dgovor je laž ji, če pojm ujem o sedan jost k o t zgolj p resek v časovnem sosledju, k je r je znaten del bodočnosti že nakazan , dan v p re tek lo sti a li vsaj po lp re­ teklosti in sedan josti; p resek v sk len jenem kon tinuum u stvarnosti. Č asovni razpon, k i ga P h lipponneau predvsem obravnava, obsega čas od le ta 1958 do 1985 in čista sedan jost je p rib ližno v sredi razpona. G re za dovolj dolgo obdobje, da se v reg ionaln i stvarnosti očitneje izrazijo določene s tru k tu rn e sprem em be, a obenem dovolj k ra tk o , da p ri reg iji tak e velikosti, ob še tako nagli gospodarski rasti, ne m ore razvoj povsem izbrisati tem eljn ih potez ob začetku razpona. D rugače rečeno, je obdobje, v k a te rem so tren d i iz p rv e polovice še vedno »stvarnost« in k i je — p rem ak n jen o za določen k o t — lahko o rien ta ­ c ija o možnem in v erje tn em s tan ju ob iz teku druge polovice razpona. APPLIED GEOGRAPHY AND PROBLEMS OF REGIONAL DEVELOPMENT AND PLANNING IN FRANCE: THE CASE OF BRITTANY Vladimir K o k o l e (Summary) The author refers to two books recently published in France which re­ veal the contribution of geographers to regional planning studies. He finds M. Rochefort’s booklet an extrem ely useful and valuable introduction to the consideration of the problems of regional development and planning in contem porary France. F u rther he dwells more in detail on the book by M. Phlipponneau on B rittany which deals with problems at the regional level. Surveying the content he considers the book to be an exceptionally well pre­ sented and documented analysis of the specific problems of a region. The m ajor contribution to the application of the geographical research, however, is considered to be in the approach to the subject, i. e. in the persistent trea t­ ment of any problem within the actual decision m aking fram ework, either local, regional or national. The approach, which m any other studies of applied geography, even if using highly sophisticated techniques, so often neglect and thus fail to fulfill the active purpose of the research.