Poročila 106 Peti tematski sklop je bil namenjen razpravam o tehnoloških napredkih v regionalni politiki, ki je podlaga za hitre spremembe, nemotene razpravljanje in doseganje soglasja. Ključni poudarek je bil, da lahko slovenske regije dosežejo napredek, če se bodo prizadevale za trajnostni razvoj in dosego krožnega gospodarstva ter uvajanje pametnih mest in regij. Slika 12: Govor ministra za kohezijo in regionalni razvoj dr. Aleksandra Jevška. Vir: RRA Podravje - Maribor, 2023. Slika 11: Predavanje na 34. Sedlarjevem srečanju. Vir: RRA Podravje - Maribor, 2023. Vir: RRA Podravje - Maribor. (b.d.). Mednarodna regionalna razvojna konferenca in 34. Sedlarjevo srečanje. Pridobljeno 17. decembra 2023, iz https://rra- podravje.si/dogodki/mednarodna-regionalna-razvojna-konferenca-in-34-sedlarjevo- srecanje CEEPUS GeoRegNet poletna šola o regionalnem razvoju in podnebnih spremembah 4.-15. 9. 2023, Zadar Tilen Pasarič, tilen.pasaric@student.um.si V hrvaškem Zadru je med 4. in 15. septembrom 2023 potekala že 11. mednarodna poletna šola z naslovom »Regional development and climate change – geographic perspectives« ( Regionalni razvoj in podnebne spremembe – geografski pogledi). Poletna šola je potekala v okviru programa CEEPUS in njegove geografske mreže GeoRegNet (Geographical Regional Network). V to mrežo je vključenih 20 partnerskih univerz, vključno z univerzami v Mariboru, Kopru in Ljubljani. Poletne šole se je udeležilo 18 študentov, kateri študirajo na dodiplomskih, podiplomskih in doktorskih programih, med njimi so bili tudi trije študenti iz Univerze v Mariboru, in sicer dva iz dodiplomskega programa in eden iz doktorskega. Poleg udeležencev iz Slovenije so bili na poletni šoli tudi študenti iz Češke, Slovaške, Romunije, Poljske, Bosne in Hercegovine, Kosova, Hrvaške in Ukrajine. Letošnji gostitelj je bil Oddelek za geografijo Univerze v Zadru. Predavanja in delavnice je izvedlo pet gostujočih profesorjev iz štirih različnih držav, med njimi Irma Potočnik Slavič in Sara Mikolič z Oddelka za geografijo Univerze v Ljubljani in Peter Kumer z Oddelka za geografijo Univerze v Mariboru. V času poletne šole so v dopoldanskem času potekala predavanja, kjer smo se študenti seznanili z različnimi pogledi na izbrane geografske teme. V popoldanskih urah pa so potekale delavnice, katerih namen je bil uporaba pridobljenega znanja iz Revija za geografijo – Journal for Geography, 18-1, 2023, str.99–110 107 predavanj, aktivnemu delu v manjših skupinah, uporaba digitalnih orodji, pripravljanju predstavitev in zagovarjanju lastnega stališča glede izbrane teme. V prvem tednu sta bili predavateljici Irma Potočnik Slavič in Sara Mikolič z Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Osrednja tema predavanj so bili učinki podnebnih sprememb v podeželskem in mestnem okolju, s poudarkom na kmetijstvu in socialnem podjetništvu. Seznanili smo se z novim besediščem (npr. prožnost podeželskih skupnosti), problemi in potencialnimi rešitvami, s katerimi kot geografi moramo biti seznanjeni. V okviru predavanj smo se seznanili tudi s primeri uspešnih praks iz tujine, preteklimi projekti v povezavi z dano tematiko na Univerzi v Ljubljani in na koncu tudi sami v manjših skupinah identificirali problem, predlagali rešitve in jih argumentirati. V drugem tednu smo imeli gostujoče profesorje iz treh različnih držav. Pavel Ptaček iz Brna nam je predstavil demogeografski pogled na podnebne spremembe. Posvetili smo se dojemanju podnebnih sprememb s strani širše javnosti na podlagi analize komentarjev pod članki spletnih različic časopisnih novic iz držav, od koder so prihajali študenti. Tematiko podnebnih sprememb smo »pogledali« tudi skozi oči klimatogeografije, in sicer pri predavanju Biljane Basarin z Univerze v Novem Sadu. V okviru predavanja smo se spoznali s različnimi javno dostopnimi podatkovnimi bazami. Zadnje predavanje je imel Peter Kumer z Oddelka za geografijo Univerze v Mariboru, kjer smo širili besedišče, povezano s podnebnimi spremembami in trenutnimi trendi in projekti (npr. Misija 100). Tekom delavnice smo v manjših skupinah analizirali vroče točke in poplavne cone v Zadru in predlagali rešitve, ki bi lahko prispevale k podnebni odpornosti mesta. Za geografe je značilno tudi terensko delo in opazovanja. V prvem tednu smo imeli odlično vodenje po starem mestnem jedru Zadra. Obiskali smo Vransko jezero in mesto Biograd. Tam smo spoznali interpretacijski center naravnih parkov Hrvaške. Seznanili smo se s konflikti med kmetijsko rabo, zavarovanim območjem nacionalnega parka, turistično rabo, zahtevo po ohranitvi biotske pestrosti in posebnostmi in omejitvami, ki jih pogojuje kraško površje na tem območju. V drugem tednu smo se udeležili ekskurzije v mesto Nin, kjer smo se seznanili z zgodovino samega mesta in si ogledali ter bolje spoznali vplive in lastnosti »biosolin« v okolici. V popoldanskem času smo lahko na lastni koži izkusili zdravilne učinke peloidnega blata, ki je v okolici mesta Nin. V prostem času smo se študenti družili na plaži, sprehajali po mestu ali se rekreirali v športnem parku Višnjik. Ob večerih pa se je druženje hitro prestavilo v središče mesta, kjer smo uživali v dobri hrani in pijači. Prost vikend smo izkoristili za izlete: s turistično ladjo smo obiskali Nacionalni park Kornati, se odpravili na pohodniški izlet v Nacionalni park Paklenica in raziskovali mesti Pag in Šibenik. Vsakega, ki tovrstno mednarodno raziskovanje zanima, vabimo, da se udeleži naslednje poletne šole v sklopu mreže GeoRegNet. Študenti Univerze v Mariboru lahko več informacij o poletni šoli in samem delovanju mreže pridobijo pri koordinatorju na Oddelku za geografijo (doc. dr. Uroš Horvat) ali oddelčnem tutorju (asist. Danijel Davidović). Poročila 108 Slika 13: Udeleženci poletne šole v Nacionalnem parku Paklenica. Vir: Hauptman, 2023. Slika 14: Skupina udeležencev poletne šole na ogledu mesta Zadar. Vir: Črep, 2023. Vabljeno predavanje: Sprejemanje občinskih prostorskih aktov 13. 11. 2023, Maribor Aleksej Muhić, aleksej.muhic@student.um.si Nejc Nahtigal, nejc.nahtigal@student.um.si Oddelek za geografijo Univerze v Mariboru je 13. novembra 2023 gostil vabljeno predavanje z naslovom Sprejemanje občinskih prostorskih aktov. Nastopile so tri predavateljice. Skupno službo varstva okolja (SSVO), ki je notranja organizacijska enota Skupne občinske uprave Maribor, je predstavila vodja službe Cvetka Slana. Osvetlila je delovne naloge SSVO, ki se prvenstveno ukvarja z okoljevarstvom, vključno z varstvom zraka, vodnih virov ter zmanjševanjem hrupa. Zanimiv del nastopa je bil predstavitev uporabe naprednih sistemov imisijskega monitoringa tal na območju mariborskega vodovoda. Maja Reichenberg Heričko je v vlogi vodje Sektorja za urejanje prostora na Mestni občini Maribor predstavila postopek sprejemanja občinskega prostorskega načrta (OPN) skozi veljavno zakonodajo. Ta temeljni dokument občine, s katerim so določene smernice njenega prostorskega razvoja, se sprejema skozi zapleten večfazni postopek. Če traja več let, ga lahko doletijo tudi večkratne spremembe zakonodaje. Mariborski OPN je v postopku pripravljanja že dlje časa. Prvi osnutek je bil predstavljen leta 2014, takrat se je tudi začelo pridobivanje prvih mnenj. Trenutno je v fazi pridobivanja pozitivnih mnenj s strani nosilcev urejanja prostora. Postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) je del sprejemanja prostorskih planov. Občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) je samo eden od takšnih planov. Ta postopek je predstavila Vesna Kolar Planinšič z Ministrstva za okolje, podnebje in energijo. Izpostavila je, da se s SPVO preverja plan, katerega izvedba bi lahko pomembno vplivala na okolje. Ugotovijo se pričakovani vplivi in presodi sprejemljivost njihove izvedbe glede na zahteve varstva okolja, ohranjanja narave, varstva človekovega zdravja in kulturne dediščine. Poudarek je bil tudi na vključevanju javnosti v obliki delavnic, pripomb, komentarjev… Sam ključ za uspešen proces je predvsem dobra koordinacija občine, da ekipi CPVO in OPN delata skupaj, da je zastavljen dober trajnostni plan, da se obsežno vključuje javnost in se jih tudi