INTERVJU VOJNIK SPORT Zvone Dragan, nekdanji politik in diplomat str. 26-27 ■o -r<"> im -t-■r- Tragedija prizadela mlado družino str. 9 Hladno bo na Rogli, a naši deskarji bodo »vroči« str. 18 St. 3 / Leto 74 / Celje, 17. januar 2019 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik Veselje ali trpljenje? Na eni strani ugotavljamo, da se številni otroci ne ukvarjajo z nobeno športno dejavnostjo in da preveč sedijo. Na drugi strani ne manjka tistih, ki pri treningih pretiravajo. Koliko vadbe je dovolj, da se bo otrok za vse življenje navdušil za rekreacijo, kdaj naj se začne resno usmerjanje v posamezne športe, da bo nekoč zraselvuspešnega športnika in kakšna je pri tem vloga staršev, ki pogosto preveč pričakujejo od otroka? Na ta vprašanja smo iskali odgovore v tokratni Naši temi. Akademija zdravega življenja k Sport + psihologija + prehrana + medicina z Novim tednikom. Radiem Celje in 24alife™ str. 12-13 * ; v ■» --Ч - I \ £ t* K- - e »-^KVf i !s*s * Jf Шг ty§I . s i Alv - * *v L P* .at > AKTUALNO Pediatrična urgenca zbira denar za ultrazvok str. 2-3 GOSPODARSTVO & AGRITECH^» CELJSKI SEJEM, 30.1. - 3.2.2019 jSjjf STROKOVNI SEJEM KMETIJSKE IN GOZDARSKE MEHANIZACIJE v Hotel Zonta v roke Romana Moškotevca str. Obrtniki prodali delnice sejma str. 5 ŽALEC - Nov oddelek za dementne bolnike str. 6 LAŠKO - Presenetljiv odstop direktorice str. 7 KOZJE - Motel Ribnik ima novega lastnika str. 7 VELENJE Načrtovane nove kolesarske povezave str. 8 KRONIKA Kdo zastruplja pse na območju Košnice? str. 14 POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637 TRANSPORT PO SLOVENIJI _ BREZPLAČEN! ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH do 2,60 € + davek (bio + 0,20 €) Aktualne dnevne cene: biki do 3,50 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,40 € + davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (do 0.20 €). Q_ O > X CNI TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg! Џ X Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun. ^To^t "ptattc-., d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana str. 38 2 AKTUALNO ZADETKI »Ne spomnim se, da je kdo od slovenskih diplomatov, ki so si prizadevali za mednarodno priznanje, prejel kakšno državno odlikovanje. A ne gre za nagrade, ampak za ovrednotenje prispevka takratne diplomacije.« Zvone Dragan, nekdanji politik in diplomat »Včasih je treba kupcu reči ne, zavrniti marsikateri milijon evrov. Skaza je to naredila in kljub temu v letu 2018 dosegla prihodke v višini 40 milijonov evrov.« Mirela Kurt, direktorica prodaje v podjetju Plastika Skaza »Otrokom treba privzgojiti zdravo obliko tekmovalnosti in jim jo predstaviti na pravi način. Enako kot jih je treba pripraviti na zmage in poraze. To je sestavni del športa in življenja.« Rosana Krajnc, osebna trenerka »Umirjenost in previdnost sta lastnosti, ki ju mora imeti dober urar. Ure so uničene zaradi neznanja ljudi in njihove živčnosti.« Ingo Rozman, urar »V Bad Gasteinu so bile za vse tekmovalce razmere enake. A bil je pravi >rodeo<. Na Rogli bo povsem drugače.« Tim Mastnak, slovenski reprezentant v deskanju 1 PETEK / 7 ' 3 SOBOTA I I NEDELJA \ 1 / 0 \ i / o O Nova kartica z vidnim zapisom datuma veljavnosti (ki so izdane od 22. 10. 2018). Menjava zdravstvenih kartic Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je že oktobra začel izvajati zamenjavo kartic zdravstvenega zavarovanja tako imenovane druge generacije. Gre za kartice, ki so bile izdane po letu 2008 in jim poteče desetletna veljavnost. Zamenjava poteka avtomatsko, zamenjane pa bodo vse kartice, ki so bile izdelane in izdane v letu 2008 ali kasneje ter so v uporabi deset let. Vsi zavarovanci, ki jim bodo kartico zamenjali, bodo mesec pred potekom njene veljavnosti prejeli novo s priloženim spremnim dopisom, ki vsebuje pojasnila. Zamenjava kartice je brezplačna. Kartice bodo pošiljali zavarovanim osebam na naslov iz Centralnega registra prebivalcev. Izdelane kartice, ki jih osebe ne bodo prevzele po pošti, pa bodo vračali v depo zavarovalnice, od koder jih bodo na zahtevo uporabnika lahko ponovno poslali. Kartice tako imenovane prve generacije, ki so bile izdane od leta 2000 do leta 2008, ostajajo veljavne in ne bodo avtomatsko zamenjane. V Sloveniji so v sistemu tri različne generacije kartic, ki jih ločujemo po varnostnih mehanizmih. Prva generacija kartic, ki je bila izdana med letoma 2000 in 2008, ima neomejeno veljavnost, saj uporablja varnostni mehanizem, ki nima časovne omejitve. Druga in tretja generacija kartic uporabljata varnostne mehanizme, ki temeljijo na digitalnih potrdilih, pri katerih se vedno uporablja časovna omejitev veljavnosti digitalnega potrdila. Drugo generacijo kartic so izdajali od leta 2008 do 2015, tretjo pa od leta 2015. Veljavnost teh dveh generacij kartic je omejena na deset let od izdaje in je bila določena na osnovi pričakovane življenjske dobe uporabljenega materiala kartice ter opredeljene veljavnosti digitalnega potrdila. SŠol Pediatrična urgenca zbii denar za ult Namenjen bo za preglede otrok in mladostnikov CELJE - Pediatrični urgen-tni center Splošne bolnišnice Celje je začel zbirati denar za nakup novega ultrazvočnega aparata. Tega bodo uporabljali pri odkrivanju življenjsko ogrožajočih stanj in pri diagnostiki najbolj ranljive populacije - najmlajših. Nov ultrazvočni aparat, ki stane 40 tisočakov bo omogočal hitrejšo obravnavo najmlajših bolnikov v urgentnem centru ter hitrejšo napotitev na nadaljnjo specialistično obravnavo. »Med razlogi za ustanovitev pediatričnega urgentnega centra je bilo to, da se bolezenska stanja pri otrocih razlikujejo od bolezenskih stanj pri odraslih, zato so potrebna specifična znanja in pristopi specialistov pediatrije. Prav tako je otrokom in mladostnikom prilagojena medicinska oprema,« navajajo v Splošni bolnišnici Celje. Ultrazvočni aparat je v sodobni urgentni medicini nepogrešljiv za pre-poznavo življenjsko ogrožajočih stanj, saj omogoča hitro diagnostiko. Nujno ga potrebujejo Kako nujno potrebujejo tovrsten aparat, kaže to, da omogoča hitrejšo diagnostiko bolezenskih stanj in posledično hitrejše zdravljenje, napotitev k specialistom in boljšo napoved poteka zdravstvenega stanja,« poudarjajo zaposleni v pediatričnem ur-gentnem centru. »Ultrazvok nam ne omogoča le natančne slikovne diagnostike, ampak nam pomaga izključiti določena življenjsko ogrožajoča stanja, kot so na primer pnevmotoraks, pljučni edem, Denar lahko nakažete: TRR: SI56-0110-0603-0276-827 Sklic: 922300-2610 Namen: UZ za PUC BIC banke: BSLJSI2X Koda namena: CHAR Brane But prejel nagrado za življenjsko delo Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je tudi letos podelilo nagrade in priznanja za delo na področju socialnega varstva in izvajanja rejniške dejavnosti. Nagrado za življenjsko delo na področju socialnega varstva je letos prejel nekdanji direktor Centra za socialno delo Celje Brane But. But je bil celo svoje poklicno življenje dejaven na področju socialnega varstva. Še vedno, že več kot štirideset let, dejavno in predano deluje tudi na področju urejanja problematike invalidov, predvsem slepih in slabovidnih. Je član in predsednik mnogih komisij, delovnih teles in organov v društvih, invalidskih in dobrodelnih organizacijah ter v organizacijah za kronične bolnike in za samopomoč. Na Centru za socialno delo Celje je bil zaposlen od leta Brane But se je v svoji karieri dejavno vključeval v različna delovna srečanja v tujini in Sloveniji s predstavniki Evropske unije, Evropskega invalidskega foruma in Evropske zveze slepih ter v izvajanje projektov za organizirano delovanje invalidov. Foto: GrupA 1975, od leta 1985 do upokojitve leta 1999 je center vodil kot direktor. Eden ključnih projektov centra, ki je nastal Še vedno je dejaven na socialnem področju cev, ki ga je izvajala vzgojna posvetovalnica pri CSD Celje. V svoji poklicni karieri je bil še posebej vpet v delo z otroki in mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti, na področju razvoja socialnega dela s starejšimi, neposredno v okolju pa je uvajal metode dela s skupnostjo - razvoj sosedskih oblik pomoči oziroma neformalnih oblik pomoči. Dejavno je sodeloval tudi pri vzpostavitvi regijske interventne službe in kriznega centra za mlade. Kot psiholog Brane But že več kot sedemnajst let dejavno sodeluje tudi v spletni svetovalnici To sem jaz. Svetovalnica je namenjena mladim s težavami v odraščanju in stiskah. Njegovi odgovori na že skoraj devetsto vprašanj so objavljeni tudi v knjigi To sem jaz. Verjamem vase. Priročnik za fante in punce - 10 korakov do boljše samopodobe. SŠol ravno pod njegovim vodenjem, je bila Psihosocialna pomoč otrokom v malih skupinah s pomočjo prostovolj- AKTUALNO 3 ra razvok Manjše naložbe, kot je nabava ultrazvoka, lahko bolnišnice izvedejo samostojno. Ministrstvo za zdravje izvaja večje naložbe v bolnišnične objekte. Odločitev za zbiranje denarja z donacijami tako ni nenavadna odločitev bolnišnic. Zdravstveno ministrstvo bo skupaj lani in letos v projekte celj ske bolnišnice investiralo približno 30 milijonov evrov. Poleg tega bo ministrstvo financiralo še ureditev prostorov bolnišnične lekarne, pripravljalna dela in prvi del nadomestne novogradnje bolnišnice. Sofinanciralo bo tudi energetsko sanacijo prostorov. možganska krvavitev in druge bolezni, ki pri najmlajših lahko pustijo izjemno hude posledice. Ultrazvok nam bo v pomoč tudi pri spremljanju kliničnega stanja bolnika v času nujnega zdravljenja in pri urgentnih posegih. Gre za hitro, nebolečo in neškodljivo diagnostično metodo, pri kateri otrok ni izpostavljen ionizirajočem sevanju,« še pojasnjujejo v bolnišnici. Za zbiranje denarja so se v bolnišnici odločili, ker so sredstva za posodabljanje medicinske opreme zelo omejena, potreb pa je v bolnišnici veliko. SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Celjski Pediatrični urgentni center je edini tovrstni v Sloveniji, ki 24 ur vse dni v letu pomaga otrokom in mladostnikom, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč. »Analiza starostne strukture bolnikov, ki so prihajali v dežurno ambulanto Zdravstvenega doma Celje je namreč pokazala, da je pomemben del, okoli ena tretjina, otrok in mladostnikov. Vse otroke do 18. leta starosti, ki potrebujejo urgentno internistično obravnavo, tako v Celju oskrbuje zdravnik pediater,« pravijo v Splošni bolnišnici Celje. Na razpolago je laboratorijska, mikrobiološka in slikovna diagnostika, v obravnavo se po potrebi lahko vključujejo specialisti drugih strok, možna pa je tudi kratkotrajna hospitalizacija v sobi s petimi opazovalnimi posteljami. Letno v pediatrični urgenci obravnavajo približno 10 tisoč otrok in mladostnikov Prejeli smo »Kako in kdaj v pokoj« V besedilu prispevka Kdaj in kako v pokoj, ki je bil 10.1.2019 na strani 3 objavljen v časopisu Novi tednik, je napačna in zavajajoča navedba, da je starostno pokojnino mogoče dobiti pred 65. letom, kar velja za matere rojenih ali posvojenih otrok, za služenje vojaškega roka ali za delo pred 18. letom. Pravilni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine pred 65. letom izhajajo iz spodnje tabele: Pravico do starostne pokojnine je v določenih primerih možno pridobiti tudi pri nižji starosti. Nekatere od predpisanih starosti je možno znižati zaradi: 1. skrbi za vsakega rojenega ali posvojenega otroka, za katerega je zavarovanec skrbel v prvem letu njegove starosti, ki ima državljanstvo Republike Slovenije, če ni z mednarodnim sporazumom drugače določeno, in sicer se starostna meja zniža za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok. Do znižanja starosti je upravičena ženska, moški pa le, če je užival pravico do nadomestila iz naslova starševstva; 2. služenja obveznega vojaškega roka za dve tretjini njegovega dejanskega trajanja in 3. zaradi vstopa v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pred dopolnjenim 18. letom za ves čas trajanja obveznega zavarovanja do dopolnjenega 18. leta. Ob dopolnitvi 38 let pokojninske dobe brez dokupa se s predpisanih 65 let starostna meja zniža: - ženski (ali moškemu) zaradi skrbi za otroke za največ štiri leta (do dopolnjenih 61 let), - moškemu zaradi služenja obveznega vojaškega roka za največ dve leti (do dopolnjenih 63 let). V članku je nadalje napačno navedeno, da je pravico do predčasne pokojnine mogoče pridobiti pri starosti 60 let ter 40 let pokojninske dobe brez dokupov. Pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine v letu 2019 so po spolu izenačeni, zavarovanec pa mora dopolniti starost 60 let ter 40 let pokojninske dobe in ne pokojninske dobe brez dokupov, kot ste napačno navedli v prispevku. S spoštovanjem, Katja Grošelj Ziherl, vodja Službe za odnose z javnostmi, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Starost Pokojninska doba ženske in moški 60 let 40 let pokojninske dobe brez dokupa ženske 64 let in 6 mesecev najmanj 20 let pokojninske dobe novi tednik Vedno г илепој/ 90,6 95,1 95,9 100,3 ho cel Vedno? 2 mmji Štipendije za poklice, ki jih primanjkuje Tudi letos je Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad RS na svoji spletni strani in na portalu eUprava objavil razpis za pridobitev štipendije za prihodnje šolsko leto za pokUce, ki jih primanjkuje. Nabor 21 poklicev ostaja isti kot za šolsko leto 2018/19. Letos je za štipendije na voljo 3,6 milijona evrov. Iz tega denarja bo sklad podelil tisoč štipendij v višini sto evrov mesečno. Financirata jih Evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Štipendijo za deficitarne poklice bodo v šolskem letu 2019/20 lahko pridobili dijaki, ki bodo v omenjenem šolskem letu prvič obiskovali prvi letnik in se bodo izobraževali za naslednje poklice: kamnosek, mehatronik operater, izdelovalec kovinskih konstrukcij, instalater strojnih inštalacij, oblikovalec kovin orodjar, elektrikar, avtokaroserist, pek, slaščičar, mesar, tapetnik, mizar, zidar, tesar, klepar-krovec, izvajalec suho-montažne gradnje, slikopleskar-črkoslikar, pečar - polagalec keramičnih oblog, gozdar, dimnikar in steklar. Štipendijo za poklice, kijih na trgu dela primanjkuje, bodo dijaki prejeli za celotno obdobje izobraževanja in jo bodo lahko prejemali hkrati z državno ali Zoisovo štipendijo. Prejemanje te štipendije ne vpliva na višino otroškega dodatka in tudi ne na višino plačila dohodnine. V primeru, da dijak ponavlja isti letnik oziroma ne izpolnjuje pogojev za napredovanje v višji letnik, lahko štipendijsko razmerje miruje, vendar ne več kot leto. Rok za prijavo je od 15. junija do vključno 20. septembra. TC Lani je bilo zanimanje za te štipendije tolikšno, da je sklad podelil vseh tisoč, leto prej pa celo 1.020 štipendij, saj je imelo več dijakov isto povprečno oceno zaključnega razreda in isto povprečno oceno izbirnih predmetov, kar sta kriterija v izbirnem postopku. V šolskem letu 2016/17 je sklad podelil 573 štipendij, saj je samo toliko vlagateljev izpolnjevalo razpisne pogoje in pogoje Zakona o štipendiranju. Na podlagi 26. in 42. člena Družbene pogodbe o ustanovitvi 0KP javnega podjetja za komunalne storitve Rogaška Slatina, d. o. o., skupščina podjetja na podlagi sklepa zdne 10.1.2019 objavlja javni razpis za delovno mesto DIREKTORJA PODJETJA Kandidati, ki se bodo prijavili na delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • da imajo najmanj univerzitetno izobrazbo tehnične smeri; • da imajo najmanj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih; • da predložijo razvojni program dejavnosti; • da predložijo izjavo po 255. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. I. RS, št. 65/09-UPB3,83/09,33/11,91/11,100/11,32/12,57/12,44/13,82/13, 55/15,15/17) da: - niso člani drugega organa vodenja ali nadzora te družbe; - niso bili pravnomočno obsojeni zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine oz. da je v primeru obsodbe minilo pet let od pravnomočnosti sodbe in dve leti od prestane kazni zapora; - jim ni bil izrečen varnosti ukrep prepovedi opravljanja poklica, dokler traja prepoved; - niso bili kot člani organa vodenja ali nadzora družbe, v kateri je bil začet stečajni postopek, pravnomočno obsojeni na plačilo odškodnine upnikom v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje podjetij o odškodninski odgovornosti, in sicer še dve leti po pravnomočnosti sodbe. Mandat direktorja traja štiri (4) leta. Prijave s potrebnimi dokazili, z razvojnim program dejavnosti podjetja za štiriletno mandatno obdobje in življenjepisom posredujte na naslov: 0KP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d. o. o., Celjska cesta 12, Rogaška Slatina - razpisna komisija, in sicer v 15 dneh po objavi razpisa, s pripisom: Ne odpiraj - razpis za direktorja podjetja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem izbirnem postopku. V besedilu uporabljeni izrazi, zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in za moške. 0KP Javno podjetje za komunalne storitve Rogaška Slatina, d. o. o., skupščina NAGRADNA KRIŽANKA SLOVENSKI PESNIK, PTICA MALIGNA DUHOVNIK IN ARHIVIST OŽIVITEV, SEVERNIH BULA (PESNIŠKA ZBIRKA OŽIVLJANJE MORU, OPORNEGA BALADE IN ROMANCE) NJORKA TKIVA 19 PREDPLAČILO NEKDANJI JUŽNOAFRIŠKI POLITIK MANDELA NAJEMNI AVTO Z VOZNIKOM OMAR NABER ČETRTI RIMSKI KRAU STEVEN SPIELBERG 21 PRETEPAČ PODE- - ŽELSKO ŠVICARSKI NASELJE DRAMATIK __(ARNOLD) POŠEVNA VRSTA NA ŠAHOVNICI NAKIT OKROG VRATU DELEC SNOVI, KI GRADI PROTONE IN NEVTRONE DON AMECHE REZEK GLAS 24 ELEKTRIČNA MERSKA ENOTA ZA MOČ MODNI OBUKO-VALEC HUMORISTKA PUTRIH 1 USNJENA TORBA ZA SPISE 25 '■»/ш.Н GORA V ITALIJI GOREČ OBOŽEVALEC TRDITEV, DO KATERE SE PRIDE S SKLEPANJEM IZ TEMELJNIH RESNIC, NAČEL, IZREK SLIKAR IN GRAFIK ŠUBIC 22 STAR SLOVAN 23 NAJSTAR. LATINSKI PREVOD SVETEGA UDAREC SS1^ LETEČE ZÖGE PRI KLAVIRJEV PISMA N0G0METU INhSf 15 26 16 ČETRTI MESEC PO KOLEDAR. FR. REVOLUCIJE 10 8 MEHURČKASTI IZPUŠČAJI NA USTNI SLUZNICI MITOLOŠKI VELIKAN SKUPINA LJUDSTEV V GANI MADZARSKO-FRANCOSKI SKLADATELJ (PAUL) ŠKOTSKI POLITIK, NOBELOVEC ZA MIR LETA ИВД (JOHN BOYD) RUMENA PRHJZO- SMOLA KANOVA VALEČ TROPSKIH OBLAST DREVES NEKDANJI 20 INDIJSKI PREMIER (LAL) LENNONO-VA VDOVA NAJMANJŠI DELEC SNOVI DREVO TUJA 11 ZELENA DREVESNA ŽABICA KEVIN COSTNER ČEBELJA STAR TVORBA IZRAZ ZA V PANJU VRVARJA MESTO V VZHODNI ROMUNLII RIMSKI BOG SMRTI ZA POLTON ZVIŠANI TON E BREZBARVNA OLJNATA TEKOČINA 17 RDEČE-RJAV ŽELEZOV OKSID 18 SLIKAR IN ILUSTRATOR MAVEC OSLOV GLAS AMERIŠKA IGRALKA THURMAN 13 12 NAJMANJŠA ŠPORTNA JADRNICA SLANO JEZERO V TIBETU 14 NOVOZELANDSKA PAPIGA ŠIVALNO SREDSTVO POMOČ: DIAGONALA-poševna vrsta na šahovnici, LIZUN-prilizovalec, NIVOSE-četrti mesec po koledarju francoske revolucije, ORTLER-gora v Italiji Nagradna križanka Geslo križanke iz TV Okna št. 2: Igralki v filmu Najljubša. Nagrajenci so: Draga Turk, Žirovnica, Milka Selič, Gorica pri Slivnici in Roman Tomšič, Miren. Prejeli bodo Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. Geslo nagradne križanke pošljite na Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Trije reševalci bodo prejeli Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil. S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. TV okno tedenska priloga slovenskih regionalnih časopisov: Primorske novice, Novi tednik, Gorenjski glas. Izdajajo: Primorske novice, d.o.o., Koper, Ul. OF 12, NT&RC, d.o.o., Celje, Prešernova 19, Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova 4. TV sporedi: Uredništvo Vikenda, Mateja Košir. Oglasno trženje ovitka Primorske novice, Telefon: 05/335-93-28, E-pošta: irena.nabergoj@primorske.si.Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče. Izhaja ob četrtkih in petkih. Naklada 70.000 izvodov. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Podpis: 4 GOSPODARSTVO Včeraj bi kamnolom zaprli, danes bi v njem rudarili Voc Ekologija ponudila višjo ceno za izkoriščanje kamnoloma v Veliki Pirešici - Dražba bo 22. januarja Pri prodaji kamnoloma v Veliki Pirešici in rudarjenju v njem se je zgodil zanimiv preobrat. V kamnolomu, ki je del stečajne mase propadlega CM Celje, že skoraj šest let rudari podjetje Eco-beton iz Latkove vasi. Nekaj dni pred koncem lanskega leta pa je Voc Ekologija na sodišče poslala vlogo, v kateri za izkoriščanje kamnoloma ponuja višjo ceno, kot jo plačuje Ecobeton. Zgodba je zanimiva predvsem zato, ker je Voc Ekologija leta 2016 proti CM Celje in Ecobetonu vložila tožbo, s katero želi ustaviti rudarjenje v kamnolomu. Obravnave so že končane, sodišče svoje odločitve še ni sporočilo. Stečajni upraviteljici Mileni Sisinger seveda ni preostalo drugega, kot da ponudbo Voc Ekologije upošteva. Če je ne bi, bi oškodovala stečajno maso in s tem tudi upnike, saj kamnoloma zaradi tožbe države, ki je šest let po stečaju CM Celje ugotovila, da naj bi bila dobra polovica kompleksa pravzaprav njena last, še nekaj časa ne bo mogla prodati. Do takrat bo lahko za izkoriščanje kamnoloma najverjetneje iztržila več, kot je Rudarjenje v kamnolomu v Veliki Pirešici je bilo že do zdaj dober posel, še boljši bo v prihodnjih letih, ko se bo začel projekt gradnje drugega tira. Kamen iz velike Pirešice naj bi bil namreč najbolj primeren za postavitev železniške infrastrukture. do zdaj. Ponudbo Voc Ekologije je izkoristila kot povod za novo dražbo, na kateri bo izbrala najboljšega ponudnika. Zamudili priložnost pred šestimi leti Voc Ekologija oziroma njena povezana družba Voc je imela priložnost dobiti pravico rudarjenja v kamnolomu v začetku leta 2013, ko je Milena Sisinger kmalu po stečaju CM Celje izbirala najboljšega ponudnika. Poleg Voca sta se takrat prijavila še Ecobeton in samostojni podjetnik Peter Podržaj. Voc je za tono pridobljene kamnine ponudil najnižjo uporabnino - bila je nekajkrat nižja od ponudbe Ecobetona, ki je na razpisu zmagal in od takrat naprej rudari v kamnolomu. Sisin-gerjeva pravi, da je z delom Ecobetona zadovoljna in da je ves čas redno poravnaval svoje obveznosti. Na račun rudarjenja se je do zdaj v stečajno maso nateklo malo več kot 3 milijone evrov. Dražba le za resne ponudnike Dražba za izvajanje rudarskih del v kamnolomu Velika Pirešica bo 22. januarja. Sisin-gerjeva je izklicni ceni za eno tono pridobljene kamnite su- rovine (ceni sta dve, odvisni sta od kakovosti surovine) prilagodila ponudbi Voc Ekologije. Zato sta obe za približno pol evra višji od cen, ki ju že vsa leta plačuje Ecobeton. Stečajna upraviteljica pričakuje, da bo na dražbi veliko ponudnikov. Da bi se izognila špekulantom, je določila kar 250 tisoč evrov varščine, saj bo s tem, kot pričakuje, sodelovanje na dražbi omogočila le »resnim igralcem«. Poleg tega bo varščino izbranega ponudnika zadržala na računu ves čas trajanja pogodbe kot zavarovanje v primeru neizpolnjevanja dogovorjenih obveznosti. Z izbranim najboljšim ponudnikom bo pogodbo o izvajanju rudarskih del sklenila za šest mesecev z možnostjo podaljšanja pogodbenega razmerja. Kaj si misli o ponudbi Voc Ekologije in ali bo sodelovala na dražbi, smo želeli izvedeti od Edite Gmajner, direktorice in lastnice Ecobetona, vendar zaenkrat ne želi dajati izjav. Konec rudarjenja, konec koncesije Lastnici podjetja Voc Ekologija, družini Moškotevc in Škoberne, nikoli nista skrivali, da hočeta kamnolom. Vendar ne za vsako ceno, ampak za najnižjo. Ne samo da sta od upnikov CM Celje odkupili za malo več kot osem milijonov evrov terjatev ter s tem v stečajnem postopku kot eni največjih upnic dobili pomembno besedo, zaradi kamnoloma sta izkoristili vsa mogoča pravna sredstva. Zahtevali sta celo zamenjavo stečajne upraviteljice in izločitev sodnice, ki vodi stečajni postopek. Ko nobeden od poskusov ni uspel, sta proti CM Celje in Ecobotonu vložili tožbo, s katero želita doseči prepoved rudarjenja v kamnolomu. Kot trdita, se z izkoriščanjem kamnoloma siromaši njegova vrednost. Po ugotovitvah izvedenca rudarske stroke to ne drži, saj je v kamnolomu kamna še za 50 let izkopavanja. Je pa res, da bi bil kamnolom, ki je bil kot delujoč ocenjen na 15 milijonov evrov, kot nedelujoč vreden le še milijon evrov. Vendar pa, če bi kamnolom prenehal delovati, bi izgubil državno koncesijo, ki sicer velja do leta 2022. So se morda v podjetju Voc Ekologija »ustrašili« tega? So se »ustrašili«, da bodo tožbo zoper CM Celje in Ecobeton dobili, temu pa bi potem sledili prepoved opravljanja rudarskih del, izguba koncesije in borba za njeno ponovno pridobitev? Drugače si njihove boljše ponudbe za rudarjenje v kamnolomu ni mogoče pojasniti. Poleg tega seveda, da je trenutno bolj kot nakup kamnoloma donosno rudarjenje v njem. Še zlasti zaradi napovedanih velikih gradbenih projektov, kot sta drugi tir Divača-Koper in tretja razvojna os. Ali boljša ponudba za rudarjenje tudi pomeni, da bo Voc Ekologija umaknila tožbo zoper CM Celje in Ecobeton? Odgovor na to vprašanje bo znan kmalu, saj je sodišče za 6. februar razpisalo poravnalni narok. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA Hotel Žonta dobil novega lastnika Nekdaj uspešen šentjurski hotel Žonta ima novega lastnika. Na dražbi ga je kupilo podjetje Voc Ekologija, ki je v lasti družin Moškotevc in Škoberne. Direktor Roman Moškotevc načrtov, kako bodo propadajoči hotel preuredili, še nima. Na prvi dražbi je nekdaj uspešen šentjurski hotel, ki zadnja leta klavrno propada, po izklicni ceni 710 tisoč evrov kupil domači poslovnež Roman Moškotevc, ki je bil tudi edini dražitelj. »Pred dokončno sklenjenim poslom je še nekaj administrativnih ovir, ki bodo zagotovo rešene v najkrajšem možnem času. Pridobiti bo treba tudi izjave vseh ostalih upnikov, da s prodajo soglašajo,« je po dražbi povedal Moškotevc. ko zapletlo. Občina Šentjur je podala ugovor, saj je ugotovila, da sta dve bližnji cesti zaradi dogovorov izpred let uradno še vedno v lasti Mar- jana Žonte. Še pred dražbo sta se obe strani, občina in Voc Ekologija, uspeli dogovoriti, da bo takoj po podpisu kupoprodajne pogodbe ure- Hotel je bil na dražbi zaradi izvršbe, s katero želijo upniki Marjana Žonte, ki se je pred časom znašel v velikih finančnih težavah, doseči poplačilo vsaj dela svojih terjatev. Med upniki je tudi Moškotevc, saj je odkupil terjatve, ki jih je do Žonte imela Heta, slaba banka nekdanje Hypo banke. Terjatve so znašale malo več kot 2,2 milijona evrov. Za koliko jih je kupil Moškotevc, ni znano. Kot novi lastnik pa upa, da bodo vsi postopki za prenos lastništva končani v dveh mesecev. Tik pred dražbo zaplet zaradi cest Čeprav je bilo že pred dražbo bolj ali manj jasno, da velikega zanimanja za nakup propadajočega hotela ne bo, se je tik pred njo nekoli- jen tudi prenos lastništva cest na občino. Še brez načrtov Kakšna bo nadaljnja usoda hotela, Moškotevc še ni razkril. Kot je dejal, bodo zdaj ko so na dražbi uspeli hotel kupiti, začeli pripravljati ideje in načrte za naprej. »Odločili se bomo na podlagi najboljše ideje tako za nas kot za kraj.« Pred časom je Moškotevc že dejal, da je možnih scenarijev več: gostinska ponudba, trgovinska ponudba, nastanitvena ponudba in nenazadnje preureditev v stanovanja. LKK, foto: arhiv NT (GrupA) Propadajoči hotel Zonta je na dražbi kupilo podjetje Voc Ekologija. Izklicna cena je znašala 710 tisoč evrov. GOSPODARSTVO 5 Obrtniki prodali delnice sejma S prodajo bodo zaslužili 437 tisoč evrov - Mestna občina Celje ostaja med lastniki celjske sejemske hiše Skaza ne dela več za avtomobilsko industrijo Po najbolj uspešnem poslovnem letu doslej še bolj usmerjeni v trajnostni razvoj V podjetju Plastika Skaza, ki zaposluje 300 redno zaposlenih delavcev ter 60 študentov, so leto 2018 ocenili kot poslovno najuspešnejše doslej. Presegli so 40 milijonov evrov prihodkov, kar v primerjavi z letom 2017 pomeni štiriodstotno rast. Ustvarili so 1,4 milijona evrov dobička pred davki, kar je sedemkrat več kot leta 2017. Letos načrtujejo 50 milijonov evrov prometa, direktorica Tanja Skaza pa se želi počasi umakniti iz vodenja podjetja. V velenjskem družinskem podjetju približno 90 odstotkov prihodkov ustvarijo s posli za tuje partnerje. Podjetje se je v zadnjem obdobju v celoti posvetilo pohištveni in elektro industriji. Ne sodeluje pa več z avtomobilsko industrijo, je povedala direktorica prodaje Mirela Kurt. »Naša ambicija je trajnostni razvoj, kupcem želimo pomagati pri uvajanju bio materialov oz. re-ciklatov. To pri avtomobilski industriji ni mogoče. Vrednote našega podjetja tukaj niso bile skladne z vrednotami naših partnerjev. Včasih je treba kupcu reči ne, zavrniti marsikateri milijon evrov. Skaza je to naredila in kljub temu v letu 2018 dosegla prihodke v višini 40 milijonov evrov.« Dodala je, da so prodajo izdelkov lastne blagovne znamke v Skazi v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 dvignili za 70 odstotkov in pridobili 18 novih poslovnih kupcev iz Švice, s Finske, iz Francije in z Japonske. Letos za naložbe 1,2 milijona evrov Podjetje dobiček vlaga v nadaljnji razvoj poslovanja. Po besedah vodje financ Andreje Fortag je leta 2017 rekordnih 6,7 milijona evrov namenilo obnovi poslovnih in proizvodnih zgradb ter avtomatizaciji in strojni opremi. Lani je 1,1 milijona evrov vložilo predvsem v širitev proizvodnih zmogljivosti, sodobnejšo opremo, tlakovanje poti proti pametni tovarni ter v ugled blagovne znamke. Tehnični direktor dr. Rober Agnič je pojasnil, da so še posebej pomembni vlaganje v nove brizgalne stroje, zmanjšanje energetske potratnosti ter avtomatizacija procesov. »Ljudi ne obremenjujemo z enostavnimi deli, ampak damo to delo robotom in se razvijamo v smeri pametne tovarne. Kakovost in produktivnost smo v primerjavi z letom 2017 dvignili za pet odstotkov, kazalnike nekakovosti smo zmanjšali z 2,9 na 2,4 odstotka. Z notranjimi izboljšavami, ki jih predlagajo zaposleni, smo lani dosegli 500 tisoč evrov prihrankov, kar je eden od rekordov. Letos bomo naložbam namenili 1,2 milijona evrov.« Pripravljeni na prihodnost V Skazi ocenjujejo, da so v panogi izdelave izdelkov iz plastičnih mas med najbolj pripravljenimi podjetji na prihodnost. Trajnostne zaveze so sprejeli že pred leti. Med drugim so klasično plastiko med prvimi zamenjali za surovine, ki temeljijo na naravnih surovinah, kot je na primer sladkorni trs. Njihova gospodinjska zabojnika za kompostiranje sta oba izdelana iz reciklata. In prav reciklate in bio materiale bodo po besedah vodje razvoja in inovacij dr. Branke Viltužnik letos še bolj razvijali. Podjetje močno podpira tudi sprejeto evropsko direktivo o odpravi plastike za enkratno uporabo. Temu se pridružuje tudi več kot 300 zaposlenih, ki bodo 30. januarja lončke za enkratno uporabo pitja kave iz kavnih avtomatov nadomestili za ekološke lončke za večkratno uporabo, izdelane v njihovem podjetju. TINA STRMČNIK Prevzemno ponudbo za odkup delnic Celjskega sejma je sprejelo osem delničarjev, ki so lastniki 12,4 odstotka družbe. Poleg Obr-tno-podjetniške zbornice Slovenije, ki ima v celjski sejemski hiši malo več kot 10-odstotni lastniški delež, se je svoje delnice odločilo prodati še nekaj manjših delničarjev. Po končanem postopku bodo prevzemniki postali lastniki skoraj 60,7 odstotka delnic Celjskega sejma. Prevzemno ponudbo za odkup delnic, ki še niso v njihovi lasti, so decembra lani objavili družbe Max-Rent, B 30, Celux in Utilis ter Franc Pangerl in Nina Ermenc Pangerl. Za delnico so ponudili sedem evrov, praga uspešnosti niso določili. Pred ponudbo so imeli skupaj v lasti malo več kot 48 odstotkov delnic Celjskega sejma. Spomnimo, da je prevzemno namero objavil Max-Rent sam, pri prevzemni ponudbi pa sta se mu pridružila Franc Pangerl in Nina Ermenc Pangerl s svojima dvema podjetjema. Prevzemniki so se dogovoril, da bodo v primeru uspešnega prevzema sklenili delniški sporazum o skupnem nastopu pri upravljanju Celjskega sejma in da bo denar za plačilo prevzetih delnic zagotovil Max-Rent. Pred prevzemno ponudbo je bila družina Pangerl z malo manj kot 30-odstotnim deležem največja delničarka Celjskega sejma, zdaj bo največji posamični lastnik Max-Rent, ki bo s povezanim podjetjem B 30 imel malo manj kot 31 odstotkov sejma. Družbi Max-Rent in B 30 sta iz kroga podjetij znanega poslovneža Boštjana Marovta. Kot lastnica bo v Celjskem sejmu še naprej ostala Mestna občina Celje, ki ima malo manj kot 25-odstotni delež. Približno odstotek delnic ima tudi občinska družba Nepremičnine. O prodaji odločala skupščina Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije bo s prodajo delnic Celjskega sejma zaslužila 437 tisoč evrov. Po mnenju nekaterih naj bi bil prav denar tisti, ki je odlo- čal o prodaji delnic, čeprav v zbornici pravijo drugače. »Prevzemnikom je svoj lastniški delež uspelo povečati na več kot polovico in zbornica s svojim majhnim deležem bi težko imela še kakšen večji vpliv na dogajanje v družbi,« je povedal direktor zbornice Danijel Lamperger. Pri tem je poudaril, da je odločitev o prodaji sprejela skupščina zbornice, ki jo sestavljajo predsedniki območnih obrtnih zbornic in predstavniki strokovnih sekcij. Lamperger je tudi dejal, da bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije še naprej ostala pomembna partnerica Celjskega sejma pri pripravi Mosa in drugih sejmov. »Lastništvo družbe ni povezano s sodelovanjem z njo. Zbornica je vedno podpirala vse aktivnosti Celjskega sejma in tako bo tudi v prihodnje. Odločitev o prodaji delnic torej nikakor ne pomeni, da bomo sodelovanje skrčili. Seveda pa pričakujemo, da bomo za to sodelovanje imeli normalne pogoje,« je še p ovedal direktor zbornice. JANJA INTIHAR Zorko bo gradil drugi tir V torek, 15. januarja, se je uradno začel štiriletni mandat novega vodstva družbe 2TDK, ki je bila ustanovljena za vodenje projekta drugi tir Divača-Koper. Nadzorni svet družbe je prejšnji teden za generalnega direktorja imenoval Celjana Dušana Zorka, nekdanjega predsednika uprave Pivovarne Laško Union. Dušan Zorko se je od Pivovarne Laško Union poslovil v začetku leta 2018, vendar je v družbi ostal kot član nadzornega sveta. S pivovarstvom se je sicer začel ukvarjati leta 2004, potem ko je po skoraj desetih letih vodenja celjskega Kovintrada po nagovarjanju Toneta Turnška prevzel funkcijo direktorja Pivovarne Union in leta 2009 še Pivovarne Laško. Ko je pivovarni prevzel Heineken, je nekaj časa ostal tudi na čelu združenega podjetja. Po odhodu iz družbe Pivovarna Laško Union je Zorko poskušal priti v vodstvo Slovenskega državnega holdinga, vendar pri tem ni imel zadostne politične podpore. Proti njegovemu imenovanju naj bi bil gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Z ministrico za infrastrukturo Alenko Bra-tušek je očitno imel več sreče. JI Sejem za kmetovalce in gozdarje Agritech je strokovni sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki bo letos prvič organiziran v Sloveniji. Na ogled bo v šestih razstavnih dvoranah, v njegovem okviru bodo tudi izobraževanja, posveti in prikazi na temo varnega dela na kmetiji in v gozdu ter naravnih katastrof. Agritech boste na Celjskem sejmu lahko obiskali med 30. januarjem in 3. februarjem 2019. Predstavitev novosti v pokritih dvoranah Sejem namenjen tehnološko napredni mehanizaciji, ki jo pri svojem delu potrebujejo kmetovalci in gozdarji, bo svoje mesto našel v šestih velikih dvoranah celjskega sejmišča, kar nekaj prostora mu bodo organizatorji namenili tudi na zunanjih površinah. Poleg kmetijske tehnike (traktorji, plugi, trosilci, škropilnice, kosilnice, obračalniki ...) in gozdarske tehnike (cepilniki drv, motorne žage, gozdarski vitli, prikolice, dvigala, zaščitna oprema ...) boste lahko našli tudi dodatno ponudbo za kmete, sadjarje in vinogradnike, kot so semena, gnojila, škropiva, zaščitna sredstva in ostalo. Prva je varnost pri delu! Agritech bo ponudil izobraževanja in predavanja z različnih vidikov varstva pri kmetijskem in gozdarskem delu. Namenjena bodo vsem, ki sta jim blizu narava in delo na prostem. Zveza strojnih krožkov Slovenije bo v petek, soboto in nedeljo pripravila prikaz opremljenosti kmetijskih in gozdarskih vozil v prometu in prikaz varovalnih delovnih oblek, Zveza slovenske podeželske mladine pa bo v soboto v kongresni dvorani organizirala razpravo z naslovom Varnost na kmetiji. Ujme - kaj lahko storimo? Ujme so neizogiben del narave in narekujejo delo zunanjih obdelovalcev površin. Lahko storimo kaj, da zmanjšamo negativen vpliv, ki ga pustijo v naših gozdovih in gospodarstvu? Lahko bolje gospodarimo z gozdovi? To je tema, ki jo bo v okviru sejma Agritech pripravila celjska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije. V soboto bo pripravila srečanje z naslovom Ujme v gozdovih na Celjskem in pomen intenzivnejšega gospodarjenja za naše gozdove, vse dni sejma pa si boste lahko na njihovem razstavnem prostoru ogledali razstavo Ujme v slovenskih gozdovih. Štipendije za serviserje in prodajalce Sejem je v veliki meri namenjen tudi mladim. Na trgu je v strokovnih podjetjih mogoče občutiti primanjkljaj serviserjev in prodajalcev kmetijske mehanizacije, zato so se nekateri člani Združenja proizvajalcev in uvoznikov kmetijske in gozdarske tehnologije (ZKGT) odločili na sejmu predstaviti 17 štipendij, ki jih bodo namenili tem poklicem. Predstavitev štipendiranja bo v četrtek, 31. januarja, ob 11. uri v Mali kongresni dvorani Celjskega sejma. Vabljeni vsi, ki vas ta tematika zanima. Promocijsko besedilo Da je življenje z demenco znosnejše Dom Nine Pokorn Grmovje bogatejši za oddelek za dementne bolnike ŽALEC - Demenca postaja vedno večja težava sodobne družbe. V Sloveniji zaradi njenih posledic trpi že približno 32 tisoč ljudi. Napovedi za prihodnja desetletja naj bi bile vedno slabše. Da bi bilo življenje s to boleznijo znosnejše tako za obolele kot njihove svojce, so prejšnji petek v Domu Nine Pokorn Grmovje odprli nov oddelek za dementne bolnike. Dom Nine Pokorn Grmovje je poseben socialnovarstveni zavod, ki ga s s splošnimi domovi za upokojence povezuje to, da so tudi v njem nastanjene osebe z demenco. »Gre za zdravstveni in družbeni problem, ki je v svetu in tudi pri nas vedno večji. Z novim oddelkom odgovarjamo na potrebe časa. Z njim želimo obolelim zagotoviti dostojne bivalne pogoje in vsaj malo ublažiti stiske svojcev,« je pojasnil direktor doma Tomaž Lenart. Z dementnim parkom V povsem novem prizidku je na voljo dvanajst postelj v dvoposteljnih sobah, ki imajo vsaka svoj izhod v osrednji dnevni prostor in zunanji dementni park. »Takoj ko oskrbovanec stopi iz sobe, se znajde v socialnem prostoru, kar pomeni, da se ne izgublja po dolgih hodnikih in drugih prostorih v zgradbi. Na drugi strani imajo sobe neposredno izhod na teraso in v dementni park.« Prizidek k zgradbi v Grmovju so začeli graditi lani julija, končali so ga konec decembra. Celotna naložba z vso notranjo opremo je vredna malo manj kot pol milijona evrov, denar zanjo je v celoti zagotovil dom. »Varčevali smo deset let. Občina Žalec nas je v celoti oprostila plačila komunalnega prispevka,« še dodaja direktor. Že popolnoma zaseden Oddelek, ki so ga uradno odprli prejšnji petek, je že popolnoma zaseden. Dva oskrbovanca so premestili z obstoječega varovanega oddelka, ki že nekaj časa poka po šivih, dva iz preostalih enot zavoda, osem oskrbovancev je novih iz lokalnega okolja. Po novem je v tem žalskem socialnovarstvenem zavodu, ki ima poleg osrednje zgradbe na Perno-vem še šest bivalnih skupnosti po regiji, nastanjenih 250 oskrbovancev, za katere skrbi 150 zaposlenih, ki so se že v času gradnje prizidka izobraževali o demenci in ravnanju s tovrstnimi oskrbovanci. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA V povsem novem prizidku je na voljo dvanajst postelj v dvoposteljnih sobah, ki imajo vsaka svoj izhod v osrednji dnevni prostor in zunanji park. Oddelek za dementne so začeli graditi lani julija, končali so ga konec decembra. Kobalovo delo naj bi bilo plagiat CELJE - Komedija Borisa Kobala Profesionalci espe, ki so jo v Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje premierno uprizorili v tej sezoni, naj bi bila plagiat. Kot so sporočili iz SLG Celje, gre za prevod dela italijanskega avtorja Alda Nicolaja. Besedilo Profesionalci espe je sicer prispelo na natečaj za izvirno slovensko komedijo, kjer je med pogoji tudi ta, da so »moralno in pravno za izvirnost komedije odgovorni avtorji.« Celjsko gledališče je predstavo nemudoma umaknilo s sporeda in z zadevo seznanilo zakonite zastopnike avtorskih pravic Alda Nicolaja. Z njimi urejajo obveznosti iz naslova avtorskih pravic, ki izhajajo iz uprizoritve dela in iz do sedaj izvedenih predstav. Boris Kobal se na naše klice ni odzval, v SLG Celje pa podrobnejših pojasnil ne dajejo. BGO Želijo si turizem v zelenem okolju ŽALEC - V središču Spodnje Savinjske doline z vsakim letom bolj stavijo na turistični razvoj. Temelj zanj bo nova turistična strategija za obdobje 2019- 2027, ki je že v pripravi. Osnova zanjo bodo med drugim rezultati jesenskih delavnic, na katerih so občani, predstavniki različnih organizacij in turistični ponudniki razmišljali o razvojnih potencialih na področju turizma, o želenih tipih turizma in o prednostnih ukrepih za doseganje ciljev na tem področju. Delavnice so bile namenjene razmišljanju, kakšen turizem si želijo Žalčani. Na treh srečanjih je v sklopu projekta Dovolj za vse sodelovala Slovenska fundacija za trajnostni razvoj Umanotera. Delavnice so bile po besedah direktorice Gaje Brecelj v primerjavi z nekaterimi drugimi kraji po državi nadpovprečno dobro obiskane, kar zelo jasno govori o tem, da občani in ponudniki različnih storitev želijo razvijati turizem v občini Žalec. »Želijo si obiskovalcev, ki jih zanimata lokalna skupnost in narava, torej aktivni turizem v ohranjenem zelenem okolju, katerega rdečo nit bi predstavljala hmelj in pivovarstvo.« Občani od razvoja turizma med drugim pričakujejo, da bo vnesel več pestrosti v družbeno življenje lokalne skupnosti, izboljšal lokalno infrastrukturo in urejenost krajev, zagotovil kakovostna delovna mesta in povečal prihodke ter prispeval k prepoznavnosti kraja. Gostinci in ponudniki prenočitev so izpostavili veliko potrebo po usposobljenih kadrih za delo v turizmu. ŠO Zasloni na postajah že januarja Na začetku leta novi trajnostno mobilni premiki v MOC Kmalu bo znano ime celjskih mestnih avtobusov. CELJE - Predvidoma do konca tega meseca bodo končana postajališča in nameščeni zasloni, ki bodo prikazovali čas prihodov avtobusov, kar bo še eno od zadnjih dejanj pred uvedbo mestnega potniškega prometa, ki je predvidena za februar. Mestna občina Celje je dobila evropska in državna sredstva za dodatna električna kolesa in postaje. V celjski občini so ob tem dodali, da je nameščanje zaslonov predvideno za prihodnji teden. Navedli so tudi, da so bili avtobusi v prejšnjem tednu registrirani, prav tako je bil opravljen preizkus polnjenja na postaji za stisnjen zemeljski plin (CNG). Ta ima zdaj uporabno dovoljenje za delovanje. Predvidoma v tem tednu bodo v MOC tudi grafično opremili deset avtobusov, ki bodo vozili v javnem potniškem prometu. V občini so za celjski mestni avtobusni promet oziroma za avtobuse po obravnavi številnih predlogov tudi že izbrali ime, a ga še ne želijo razkriti. Navedimo nekaj imen, ki jih je občina zbirala na Facebookovem računu Knežje mesto: CeBusko, Vitezi, Japi Celje, Bu-sCE, Celaner, Knebus, Celeiabus, CeBus, Ulriki, Frederiki, CE Plinčki, Karlin, Vo-zilce, E-busCE ... Izbrano ime bo občina razkrila kmalu, ko bo tudi objavila avtorja zmagovalnega imena, ki mu bo skladno z obljubo podelila letno vozovnico. Ta bo, spomnimo, stala sto evrov. Štiri nove postaje za KolesCE in 40 e-koles Mestna občina Celje bo postavila še štiri nove postaje v okviru sistema izposoje koles, in sicer pri Spodnjem gradu, atletskem štadionu Kladivar in Rakuše-vem mlinu ter v Zagradu. Prav tako bo sistem obogatila z dodatnimi 40 električnimi kolesi. Vrednost celotnega projekta znaša več kot 228 tisoč evrov, pri čemer vrednost sofinanciranja z evropskim in državnim denarjem znaša 81.680 evrov. Evropski kohezijski sklad bo tako prispeval 69 tisoč evrov, država bo dala 12 tisoč evrov, medtem ko bo celjska občina iz proračuna za projekt zagotovila več 146 tisoč evrov. Sklep o sofinanciranju je celjska občina v teh dneh prejela od ministrstva za infrastrukturo. Osnovni nameni investicije so razširitev sistema javne izposoje koles KolesCE, povečanje deleža kolesarjev v mestu in s tem posledično zmanjšanje izpustov škodljivih snovi ter toplogrednih plinov v zraku. V okviru projekta je predvidena postavitev štirih postaj z desetimi priklopnimi mesti, ki bodo umeščena na območju gostejšega prometa. Mestna občina Celje bo investicijo začela izvajati letos v začetku poletja in jo bo predvidoma končala do konca leta. ROBERT GORJANC Foto: MOC Motel Ribnik v Kozjem je od oktobra lani sameval. Štirje mladi podjetniki so se odločili, da bodo nekdaj priljubljenemu motelu vdahnili novo vsebino. S tem želijo v kraj privabiti več turistov. Motel Ribnik ima novega lastnika Štirje mladi podjetniki ustanovili podjetje in kupili motel - Cilj je, da bi postal osrednja točka kozjanskega turizma KOZJE - Motel Ribnik Kozje je dobil lastnika. Nanj oziroma na najemnika je čakal od oktobra lani. Oživitve edinega motela v občini Kozje so se lotili štirje mladi podjetniki, ki so v ta namen ustanovili podjetje Turistiko. Njihova želja je, da bi motel Ribnk postal osrednja točka turističnega razvoja kraja in regije. Motel Ribnik je edini objekt v Kozjem, ki poleg gostinske ponudbe premore tudi prenočišča. Zgrajen je bil leta 1983. Njegov zadnji lastnik, podjetje Kemoplast iz Šentjurja, ga je prevzel leta 1999 in ga leto kasneje v celoti obnovil. Šentjursko podjetje, ki se ukvarja s talnimi oblogami, je sčasoma gostinsko dejavnost opustilo, medtem ko je objekt oddajalo v najem različnim najemnikom. Zadnji je motel zapustil oktobra lani, vse od takrat je ta sameval. V njem so poslovno priložnost prepoznali štirje mladi podjetniki, in sicer trije domačini - brata Sandi in Iztok Štus, Primož Resnik ter Miha Gorope-všek z Vranskega. Konec novembra so ustanovili podjetje Turistiko in kupili motel. Koliko je znašala kupnina, po dogovoru s prodajalcem ne razkrivajo. Za vse okuse in generacije Kot je povedal Sandi Štus, eden od družbenikov, želijo vzpostaviti turistično ponudbo trizvezdičnega motela, ki omogoča prenočitev 24 gostom, ter ga hkrati napolniti z zabavno, s kulturno, športno in z drugo turistično vsebino, zanimivo tako za lokalno prebivalstvo kot za tuje goste. Gostinsko ponudbo bodo nadgradili s pivnico in pestro ponudbo raznih burgerjev ter ostalih »prigrizkov«. »Organizirali bomo zabave za zaključene družbe, rojstne dneve, poroke, a tudi >teambuildinge<. Imamo svoj paintball, tako da bomo dejavnosti združili,« pravi Štus. Kot dodano vrednost oživljanja nekoč izjemno pri- ljubljenega motela v kraju Štus vidi povezovanje vseh lokalnih ponudnikov, pridelovalcev hrane in pijače ter drugih ponudnikov s področja zelenega trajnostnega turizma. V celostno ponudbo bodo dodali lokalne znamenitosti, kot so grad Podsreda, mlini, trgi, »prangerji« ... V prostorih motela bo zaživel tudi Turističnoinformacijski center Kozje. »To zgodbo želimo spisati z domačimi ljudmi in upam, da bodo tudi domačini to tako razumeli. Gostom želimo ponuditi dobrote kozjanskih kmetij. Obenem pričakujemo tudi podporo lokalnih oblasti.« Ne le na izlet, ampak tudi na počitnice Sandi Štus je prepričan, da je trenutno največja turistična težava občine, da pridejo ljudje zgolj na enodnevne izlete. »Veliko je stvari, ki jih lahko pokažemo. Ljudje lahko pri nas veliko vidijo in doživijo. Seveda jim je treba ponuditi ustrezno nastanitev in za to bomo poskrbeli. S povezovanjem različnih ponudnikov in turističnih organizacij bomo pokazali, da lahko pri nas preživijo lepe počitnice.« Poleg že omenjenega želijo novi lastniki razširiti tudi ponudbo letnih taborov, ki jih vsako leto organizirajo v občini. Prvi gostje že aprila Čeprav je motel v dobrem stanju, so se novi lastniki odločili, da bodo del objekta v celoti prenovili. Velika dodana vrednost je tudi ribnik z letno teraso, ki bo v poletnih mesecih nudil prijetno kuliso za glasbene večere. Če bo obnova šla po načrtih, bo Motel Ribnik prve obiskovalce sprejel sredi aprila. V njem bo zaposlitev dobilo od pet do deset ljudi. LEA KOMERIČKI KOTNIK Foto: Primož Resnik Kdaj po kolesarskih povezavah? VOJNIK - Skozi Vojnik sta načrtovani državni kolesarski povezavi proti Dobrni in Slovenskim Konjicam. Povezava med Celjem, Vojnikom in Dobrno je vključena v Dogovor za razvoj Savinjske regije, kar pomeni, da so sredstva za izvedbo za prihodnjih pet let že rezervirana. Povezava Celje-Vojnik-Dobrna naj bi bila izvedena najpozneje do leta 2023. »Izdelan je idejni projekt, ki so ga naročile Mestna občina Celje ter občini Vojnik in Dobrna. Pridobile so večino načelnih soglasij zemljišč,« je o tem, kako daleč so načrti, povedala koordinatorka kolesarskih povezav v Savinjski regiji Bojana Stopinšek. Republiška direkcija za infrastrukturo je pogodbo za izdelavo pGd in PZI dokumentacije že podpisala. »Njen zaključek je predviden za konec tega leta. Med tem bomo pridobivali služnosti in odkupovali zemljišča,« je še povedala Stopinškova. Konec leta naj bi bil tako projekt pripravljen za izvedbo, vsa zemljišča naj bi bila pridobljena v letu in pol. Ocenjena vrednost državne kolesarske povezave Celje-Vojnik-Do-brna znaša 5,2 milijona evrov, kar se lahko še spremeni. Dela bi se lahko začela čez leto in pol oziroma v dveh letih. »Trudili smo se, da bi bila trasa za kolesarje čim bolj privlačna, zato je tam, kjer je mogoče, umeščena stran od cest,« je dodala Stopinškova. Za drugo državno kolesarsko povezavo, od Vojnika proti Slovenskim Konjicam, naj bi bil idejni projekt končan v tem mesecu. Naročila ga je prav tako republiška direkcija za infrastrukturo, ki ga bo tudi plačala. Državna kolesarska povezava bo povezala Vojnik, Vitanje, Zreče in Slovenske Konjice. Njeni načrti so bili lani predstavljeni lastnikom zemljišč v teh občinah. »Ta projekt v Dogovor za razvoj Savinjske regije zaenkrat ni vključen, V prihodnjih letih bomo poskušali z direkcijo zagotoviti sredstva tako za projektiranje kot za izvedbo,« je o tej povezavi dejala Stopinškova. BJ Presenetljiv odstop direktorice LAŠKO -Povezovanje in sodelovanje je nujno za uspešen turistični razvoj in temu je bil namenjen tudi dogodek My Laško v kulturnem centru. Na njem so se pod okriljem Stika Laško zbrali predstavniki občine, turistični ponudniki in drugi, ki oblikujejo turistični razvoj v občini. Na dogodku so se tako udeleženci lahko seznanili s turistično strategijo občine, z novo blagovno znamko Laško, zeleno shemo slovenskega turizma, uveljavljanjem sistema izposoje koles Kolesce, s primeri dobre prakse na turistični kmetiji ter turističnimi produkti v občini. Na dogodku so sicer predstavili tudi etični kodeks v turizmu in virtualno doživetje Spremeni tok zgodovine kot primer perspektivnega turističnega produkta Thermane Laško. Župan Občine Laško Franc Zdolšek je poudaril, da so takšna srečanja, podobno je bilo že lani, zelo dobrodošla, o čemer priča tudi odziv udeležencev. »Prijetno sem presenečen nad odzivom udeležencev v dveh dneh srečanja. Veseli me, da občani sami vidijo priložnosti za vir prihodka in za delovanje v turizmu, to je v panogi, ki ima zelo hitro rast,« je povedal župan. Janja Urankar Berčon, direktorica Stika Laško, je poudarila pomen druženja in povezovanja turističnih igralcev v občini. Še posebej je izpostavila seznanjenost prodajnih služb, receptorjev in drugih v v obojih termah kot nosilkah ponudbe z vsem, kar je na turističnem področju na voljo obiskovalcem Laškega. »Na teh mestih prihaja tudi do menjav in zato so takšna srečanja tudi priložnost za boljše spoznavanje Laškega in možnosti, ki jih ponuja. Ko bodo ti predstavniki imeli na voljo vse te informacije, jih bodo lahko pristno sporočili naprej turistom oziroma gostom term, da se bodo lahko seznanili z raznovrstno ponudbo.« Formula uspeha v turizmu: povezovanje Občina Laško je strategijo turističnega razvoja sprejela leta 2015 in je začrtana do leta 2020. Ali je po letih živahnega dogajanja na turističnem področju, novih trendih (digitalizacija) ... morda že napočil tudi čas za koreni-tejšo spremembo turistične strategije v občini? »Pri strategiji gre za splošne smernice, ki se skoraj vsak dan dopolnjujejo z novimi turističnimi produkti, ki so plod snovanja zaposlenih v Stiku in delovanja turističnih ponudnikov. Zagotovo bo turistično strategijo treba dopolniti z novimi spoznanji, temu so namenjeni tudi takšni dogodki, kot je My Laško,« je razmišljal Franc Zdolšek. Nadaljnji turistični razvoj z novim vodstvom A dopolnjeno turistično strategijo Laškega bo moralo uresničevati novo vodstvo javnega zavoda Stik Laško. Ob robu dogodka My Laško namreč v teh dneh odmeva odločitev Janje Urankar Berčon, da bo predčasno končala mandat direktorice Stika Laško. S svojo odločitvijo je ob koncu minulega leta seznanila zaposlene v Stiku in občino. Na naše vprašanje, zakaj se je odločila za takšno potezo, je odgovorila, da zaradi novih kariernih izzivov, vendar podrobnosti ni navedla. Dosedanja direktorica bo na tem mestu ostala do konca februarja, o njenem odstopu in predčasnem končanju mandata se bo na seji 23. januarja seznanil laški občinski svet. »Takrat bo na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja tudi potrdil vršilca dolžnosti direktorja zavoda, ki bo začasno opravljal to funkcijo, potem bo objavljen javni razpis,« je povedal župan. Odstopa sedanje direktorice, ki bo to delo opravljala še do konca februarja, ni želel komentirati in ga sprejema kot njeno osebno odločitev. ROBERT GORJANC OD 16. DO 20. 1. 2019 OB 10. IN 17. URI KO MALI KUHARSKI CHEF ZAČINI V ^ KROŽNIK Z VELIKIM Ш ŠČEPOM LJUBEZNI ■ WWW.CITY-CENTER.SI ! Zgradili bodo nove kolesarske povezave Do novembra v Velenju deset kilometrov kolesarskih stez VELENJE - Mestna občina je bila uspešna pri pridobivanju denarja za gradnjo vzhodnega mestnega kolesarskega omrežja, dolgega približno deset kilometrov. Izbran izvajalec gradbenih del je že zgradil prvo novo povezavo, še dvanajst naj bi jih zgradil do novembra letos. Velenjska občina je za gradnjo vzhodnega dela mestnega kolesarskega omrežja, ki je skupaj vredno več kot milijon evrov, pridobila malo več kot 485 tisoč evrov sofinanciranja. Približno 85 odstotkov omenjene vrednosti je iz ko-hezijskega sklada, 15 odstotkov iz državnega proračuna. Omrežje se začenja na vzhodnem delu mesta, v naseljih Selo in Šalek. Nato se po Efenkovi ulici poveže s središčem mesta, z naseljem Gorica, in vodi tudi proti jezeru. »S kolesarskimi potmi bomo prepredli različna območja mesta, ki imajo različen namen. Stanovanjska območja bomo povezali s središčem mesta, kjer so upravne stavbe, zdravstvene storitve in šole. Kolesarske poti bodo vodile tudi do športnih in rekreacijskih območij, a tudi do šol v okolici jezera,« je ponazorila Mirjam Britovšek iz velenjske občinske uprave. Tudi na zahodu in v središču Omrežje vzhod, ki bo kasneje navezano na regionalno kolesarsko povezavo proti Mislinji, gradi podjetje Andrejc, ki je bilo izbrano na javnem razpisu. Izvajalec del je na Kidričevi cesti že zgradil dvosmerno kolesarsko stezo in pripadajočo površino za pešce v dolžini več kot tristo metrov. Tudi v ostalih delih mesta so predvidene dvosmerne kolesarske povezave, saj je bil to po besedah Britovško- ve eden od pogojev razpisa za pridobitev sofinanciranja. Sicer pa to ni konec vlaganj v kolesarsko omrežje. Mestna občina Velenje načrtuje še gradnjo mestnega kolesarskega omrežja zahod v skupni dolžini približno osem kilometrov. To se bo navezovalo na državno kolesarsko povezavo, ki bo vodila od Dobrne proti Šoštanju. V središču mesta občina načrtuje gradnjo treh krajših kolesarskih povezav v skupni dolžini 879 metrov. V okolici šol, kulturnih in upravnih ustanov načrtuje gradnjo parkirišč, kjer bo možno sočasno parkirati več koles. Po vseh naložbah se bo približno 13 kilometrom obstoječih kolesarskim povezav v velenjski občini pridružilo še dodatnih 19 kilometrov kolesarskih poti. TINA STRMČNIK Foto: MOV Bager namesto metle? CELJE - V noči s torka na sredo je v velikem delu odpadla fasada na severnem delu stavbe na Razlagovi 14, s čimer se samo še nadaljuje propadanje stavbe, ki je pred kratkim prejela metlo v tradicionalni akciji Turističnega in kulturnega društva Celje. Gre za stavbo na južnem robu starega mestnega jedra, na prizorišču poletnih prireditev. Dostop do stavbe je nezavarovan, izpostavljena je tudi vandalizmu. Kdo so lastniki, še ugotavljamo, in bomo poskušali pridobiti njihov odziv. Prav tako pričakujemo odgovor celjske občine, kako je mogoče ukrepati v primeru, ko stavba očitno postaja nevarna za okoliške prebivalce. RG Dopisovanje med županom in vodstvom holdinga VELENJE - V mestni občini niso zadovoljni z odgovorom Holdinga Slovenske elektrarne na odprto pismo župana Bojana Kontiča. Spomnimo, da je slednji konec decembra generalnemu direktorju holdinga Matjažu Marovtu pisal, da je sta bila prebivalcem Šaleške doline ob načrtovanju šestega bloka šoštanjske termoelektrarne obljubljena zmanjševanje obremenjevanja okolja in ohranitev delovnih mest. Zdaj v dolini ugotavljajo, da so bili zavedeni. Potem ko je Premogovnik Velenje napovedal zategovanje pasu in morebitna odpuščanja, ko so v javnosti vzniknile govorice o uvozu premoga za termoelektrarno, in ko je slednja podražila ceno toplotne energije, je Kontič direktorju holdinga zastavil številna vprašanja. Najprej o dosegljivih zalogah premoga. Marovt je velenjskemu županu odgovoril, da ima Premogovnik Velenje na razpolago še več kot 110 milijonov ton premoga. Do leta 2027 bo premogovnik letno proizvedel tri milijone ton premoga in pol, nato se bodo količine letnega odkopa zmanjševale. Možnosti za uvažanje premoga v holdingu iščejo, saj želijo biti pripravljeni na morebitne večje izpade v premogovniku ali za primere, kadar bo kurilna vrednost premoga manjša od predvidene. Župan Velenja sprašuje tudi, zakaj ob šestem bloku deluje tudi peti, ki je bil predviden kot hladna rezerva. Iz holdinga odgovarjajo, da bo ekološko prenovljen peti blok predvidoma deloval vse do leta 2030 v primerih povečanih potreb po električni energiji ali med popravili šestega bloka. Prvi mož Velenja s pojasnilom ni zadovoljen. Pravi, da lokalne skupnosti niso nikoli pristale na istočasno delovanje bloka pet in šest, saj to pomeni dodatno prekomerno onesnaževanje Šaleške doline. Kontiča je zanimalo še, koliko zaposlenih bosta v prihodnjih desetletjih imeli Skupina Premogovnik Velenje in Termoelektrarna Šoštanj. Iz holdinga so sporočili, da bo Skupina Premogovnik Velenje v prihodnjih desetih letih zaposlovala povprečno dva tisoč delavcev. 53 odstotkov zaposlenih bo v Premogovniku Velenje v osnovnem procesu, torej pri pridobivanju premoga, 47 odstotkov zaposlenih bo v hčerinskih družbah skupine. Odkupna cena premoga bo tudi v prihodnjih letih znašala 2,75 evra za gigajoul. V občini od holdinga zahtevajo še pojasnilo glede zvišanja cen toplotne energije. In ponovno poudarjajo, da ne pristajajo na plačevanje emisijskih kuponov, katerih sredstva bodo namenjena za financiranje projektov iz podnebnega sklada. TS Nova priložnost za lokalne vodnike VELENJE - V Šaleški dolini si želijo petnajst novih lokalnih turističnih vodnikov, zato je tamkajšnji zavod za turizem objavil javni razpis za njihovo izobraževanje. Izobraževanje bo februarja. Tisti, ki želijo, se lahko prijavijo do konca januarja. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati, ki dobro govorijo nemški, italijanski, nizozemski, francoski ali španski jezik. Izobraževalni program v Vili Bianca bo zajemal predavanja in delavnice. Preden bodo udeleženci pridobili licenco za lokalnega turističnega vodnika, bodo morali opraviti tudi praktičen preizkus znanja na terenu. Kandidati, ki bodo primerni za vključitev v izobraževanje za lokalne turistične vodnike, bodo plačali kotizacijo, večino denarja za izobraževanje pa bo zagotovil Zavod za turizem Šaleške doline. TS Lani razdelili sedem ton hrane VELENJE - Več kot sedem ton hrane in več kot 80 tisoč kosov sadja, zelenjave, kruha ter različnih mesnih oziroma mlečnih izdelkov so lani razdeli sodelujoči v projektu Donirana hrana. Skupna vrednost razdeljene podarjene hrane znaša malo manj kot 123 tisoč evrov. Projekt, s katerim uporabnikom predajo hrano, ki je pred iztekom roka uporabnosti in bi jo drugače trgovci ob koncu dneva dali v uničenje, v Velenju izvajajo od leta 2014. Hrano v Velenju donirajo Mercator Center, Interspar Šalek, Inter-spar Velenjka in Spar Center. Prevzem hrane poteka vsak dan po obratovalnem času trgovin, tudi ob koncih tedna in med prazniki. V Velenju za prevzem hrane v Domu za varstvo odraslih Velenje in za njeno razdeljevanje med socialno ogroženimi posamezniki in družinami skrbi množica prostovoljcev iz različnih društev. Projekt usklajuje Zveza Lions klubov Slovenije. TS Finančno pomoč za mlado družino iz Vojnika je mogoče nakazati na račun Škofijske karitas Celje. Številka računa za nakazila je TRR: SI 56 0510 0801 5567 619. Sklic: 29380. Namen: Vojnik, stopimo skupaj. Koda: CHAR. Navedba sklica je obvezna. Pogled v prihodnost? Vojničani in drugi so se odločili, da bodo družini omogočili lepšo prihodnost. Izvajalci in donatorji materiala in opreme za pomoč mladi družini iz Vojnika lahko pišejo na elektronski naslov lidija.jazbinsek@gmail.com (telefon: 041 677 685). Med čarobno svetlobo in tragedijo Vojničane in druge je pretresla tragedija mlade družine iz Vojnika - Trenutno je nemočna, zato ji skušajo pomagati VOJNIK - Še preden so zagorele luči Božičnega Vojnika, polnega čarobne svetlobe, se je naselila v srcu mlade družine iz tega kraja huda žalost. Zgodilo se je v nekaj trenutkih. Konec novembra je nekega večera mlada mamica Sandra Janc odšla v domačo klet, da bi pripravila kozarce za vlaganje. Ko se je vrnila, je obnemela. V prostoru je našla svojega dolgoletnega partnerja Bogdana mrtvega. Z njim je preživela dve desetletji življenja, skupaj sta bila vse od osemnajstega leta. V tistem trenutku ga ni bilo več, ostalo je le mrtvo telo. Njuna otroka, petletni Matevž in sedemletni Lovro, sta bila v drugem prostoru. Zaslišala sta mamičino obupno vpitje na pomoč, klicanje sosedov. Sandrin dolgoletni življenjski sopotnik in njun očka si je vzel življenje. Mlada mamica lahko o točnem vzroku seveda le ugiba. »Odgovore še iščem,« nam je povedala, ko smo obiskali nesrečno družino. Kot je dejala, Bogdan ni povedal za zdravniške izvide, ki jih je dobil konec oktobra lani in so napovedovali raka v telesu. Oba njegova starša sta umrla zaradi raka in strah je bil zaradi tega še večji. Sandra ugiba, ali se je slabim izvidom pridružila še depresija. Dobri ljudje Hišo v središču Vojnika, v kateri živi družina Janc-Zi-danšek, je ta začela zadnja leta obnavljati. Najprej jo je imela Sandrina babica, ki ni več mogla skrbeti zase ter se je preselila v dom za starejše občane v Celju. Po njeni smrti je hišo podedoval Sandrin oče, ki jo je nato podaril njeni družini. Ta se je vselila v hišo, ki ostaja v zelo slabem stanju, pred enim desetletjem. Med drugim je par na tla stare in vlažne hiše, položil temeljno ploščo ter poskrbel za boljšo stabilnost stavbe. Med obnovo je prišlo lani avgusta, zaradi počene cevi, celo do izliva vode. Za konec leta sta Sandra in Bogdan načrtovala dopust, da bi na zidove položila gips plošče. Otroka bi tako lahko imela svojo sobo. Konec novembra je prišlo do tragedije, do Bogdanove smrti. Obupani mamici, ki je ostala brez partnerja, so ljudje priskočili na pomoč. Bogdana je bilo najprej treba pospremiti na njegovo zadnjo pot in poskrbeti za družino, ki je ostala brez njega. V Vojniku in širše so se dobri ljudje povezali v poseben odbor. V njem so predstavniki krajevne skupnosti in občine, župnijske karitas, krajevne organizacije Rdečega križa, strokovnjak gradbene stroke ter poslanec Aleksander Reberšek z Vranskega. Sandrina prijateljica je slednjega prosila za pomoč, ker je vedela, da ima na človekoljubnem področju že izkušnje in da ima organizacijske sposobnosti. Reberšek tako na Facebooku vodi skupino Vojnik, stopimo skupaj. Na sestanke vojniškega odbora vabijo predstavniki tudi Sandro, da bi lahko prisluhnili temu, kaj družina najbolj potrebuje. Sandra je povedala, da se zahvaljuje tudi sosedom in vsem drugim, ki ji pomagajo v tem hudem položaju. Velik posluh imajo tudi v njenem manjšem vojniškem kolektivu, kjer je kot ekonomistka zaposlena, in tudi sodelavci pokojnega Bogdana v Celju. Kako naprej? Že od zunaj je mogoče videti, da je hiša mlade družine zelo vlažna in dotrajana. Delna prenova notranjosti stavbe je nedokončana in v takšnih prostorih ni mogoče živeti. Tudi streha bi morala biti že zdavnaj nova. »V tej stiski, ko se družini-ca sooča z izgubo in s skrbjo, kako urediti hišo primerno za bivanje, je ne moremo pustiti same. Zato smo se organizirali v akcijsko skupino Vojnik, stopimo skupaj, da bi s skupnimi močmi izboljšali stanovanjske razmere družinice,« je povedala članica odbora Lidija Eler Jazbinšek, predsednica Krajevne skupnosti Vojnik in občinska svetnica. »Po ogledih hiše in po strokovni oceni gradbene stroke je odbor za pomoč družini Janc sprejel odločitev, da sta smiselni samo rušitev in gradnja nove manjše stanovanjske hiše,« je še povedala Eler Jazbinško-va, ki je učiteljica v Osnovni šoli Vojnik. Odbor bo skrbel za nadzor nad nakazanimi in porabljenimi finančnimi sredstvi ter za izvedbo del. Koordi-natorka je Vida Podergajs, občinska svetnica. Poleg denarja potrebuje gradbeni material, izvajalce, notranjo opremo ... »Vsaka pomoč je dobrodošla in bomo zanjo zelo hvaležni,« prosi dobre ljudi v imenu odbora Eler Jazbinškova. »Bolečina in stiska zaradi izgube ne bosta nič lažji, toda nemoč bo manjša ob zavedanju, da niso sami,« je zapisano na Facebookovi strani akcijske skupine. »Donatorje bomo tedensko javno objavljali, Izpisi bank bodo prikazani za teden nazaj. Če želi kdo ostati anonimen, naj to sporoči,« omenja odbor. BRANE JERANKO Foto: GrupA V soboto, 19. januarja, bo v lokalu Cafe-cafe v Arclinu dobrodelni Koncert za Sandro in otroka - skupaj zmoremo več. Koncert, na katerem bodo zbirali dobrodelne prispevke, bo ob 17. uri. 10 KULTURA Pika Nogavička za rojstni dan prihaja v mesto Jubilejni Pikin festival v znamenju Čiste Pike - Pogled v preteklost mesta s pomočjo dela Volbenka Pajka Program Festivala Velenje, ki je lani praznoval deset let delovanja, bo v letu 2019 ponovno v veliki meri povezan z obletnico. Pikin festival namreč praznuje trideseti rojstni dan. Velenje bo letos dobilo tudi stalno postavitev del slikarke Majde Kurnik. Pestra bosta tudi galerijsko dogajanje in dejavnost na področju lastne produkcije, tako plesne kot gledališke. Kako se je razvijalo mesto Velenje, ki letos praznuje šestdeset let, bodo med drugim odstrli fotografije znamenitega fotografa Volbenka Pajka in dela mlajših velenjskih fotografov. Pika Nogavička, nagajiva tudi pri tridesetih letih, se bo letos med drugim z obale Velenjskega jezera spet vrnila v mesto, pravi direktorica Festivala Velenje Barbara Pokor-ny. Na območju, kjer je sicer festival, bodo namreč brneli gradbeni stroji, ki bodo gradili prireditveni prostor. Tema letošnjega festivala bo Čista Pika. Obiskovalci festivala bodo tako spoznavali Pikine zgodbe in Pikine junake. Na jubilej festivala bo opozorila posebna svečanost, morda bo prelomnica predstavljena tudi na filmskem platnu. V arhivih televizije VTV je namreč veliko arhivskih posnetkov festivala, nekaj jih imajo Milan Marič, Tomo Čonkaš in drugi. Delčke bi tako lahko sestavili v kratek pregledni film. Kurnikova prihaja na Velenjski grad Festival Velenje bo letos zelo dejaven na področju galerijske dejavnosti. Galerija Velenje bo gostila enajst razstav. Z Muzejem Velenje in s tamkajšnjo občino bo pripravila stalno postavitev del Majde Kurnik. »Leta 2017 smo obeležili petdeset let od smrti te slovensko-srbske slikarke in pripravili lepo razstavo. Galerija Velenje je pridobila precej njenih del iz zapuščine, torej iz Beograda. Ta dela bomo zdaj razstavili na Velenjskem gradu.« Galerija Velenje bo ob šestdesetletnici mesta v sodelovanju s tamkajšnjim muzejem poseben dogodek posvetila izjemnemu velenjskemu fotografu Volbenku Pajku. Več razstavišč in galerij bo v tem letu zaznamovala njegova fotografija. Šestdese- tletnici mesta bo posvečen še fotografski cikel v razstavišču male dvorane kulturnega doma. Na razstavah se bodo domači fotografi, kot so Goran Petraševič, Ksenija Mikor, Roman Bor in Matej Vranič, predstavili s podobami me- Pester kulturni utrip v Šaleški dolini soustvarjajo številni domačini, zato se zdi Barbari Pokorny izjemno pomembno, da imajo ustvarjalci iz domačega okolja podporo Festivala Velenje in tamkajšnje občine. Tako so lani podprli film Ptice jezer, pod katerega se je podpisal Matej Vranič. Tudi letos želijo film prikazati čim več šolarjem iz velenjske občine. Podprli so tudi predstavo domačina Uroša Kuzmana z naslovom Profesor Kuzman mlajši. Ta komik je doslej v rodnem mestu napolnil že šestkrat napolnil dvorano. Občina je lani podprla tudi domače likovne ustvarjalce, saj je od vseh tamkajšnjih akademsko izobraženih slikarjev odkupila po eno delo. 21 novih del bo razstavila Galerija Velenje. Pikin festival tokrat ne bo ob obali velenjskega jezera, ampak se Pika za svoj trideseti rojstni dan vrača v središče mesta. sta, ki so jih ujeli v objektiv svojega fotoaparata. Pestro na gledaliških in plesnih odrih Pestra bo tudi dejavnost na področju lastne produk- cije Festivala Velenje Gre za delo tako imenovanega projektnega gledališča. To je lani pripravilo plesno predstavo Zvezdica Za-spanka, ki bo od pomladi spet osvajala odre po vsej državi. »Predstava vključuje veliko elementov akrobatike, lepo zgodbo, zato so jo lepo sprejeli mladi in starejši obiskovalci,« pravi sogovornica. Lutkovno gledališče Velenje, ki deluje pod okriljem festivala, bo pripravilo dve novi predstavi. Obnovilo bo tudi delčke iz svoje prve predstave z naslovom Pikina nedelja. To bo predstavilo ob praznovanju tridesetletnice Pikinega festivala. Festival Velenje bo sodeloval tudi pri več koproduk-cijah. Gre za multimedijsko predstavo Listavci, ki jo bosta soustvarila Stane Špegel in Plesni studio N, in za plesno predstavo Čipke v ko-produkciji z Narodnim gledališčem Ivana Zajca z Reke ter za opero Ženitev v kopro-dukciji s Slovenskim komornim gledališčem in Cankarjevim domom. Festival si želi še tesnejšega sodelovanja z Gledališčem Velenje, s katerim bo poleg produkcije dveh predstav pripravil še gledališke seminarje o tehniki govora, umetniških besedilih in podobno. TINA STRMČNIK Foto: arhiv NT (SHERPA) Vitanjčan med Prešernovimi nagrajenci Pesnik Jure Jakob je eden od dobitnikov letošnjih nagrad Prešernovega sklada. »Nagrada je veliko priznanje za vsakega umetnika in upam, da bo s sabo prinesla tudi širšo prepoznavnost med slovenski bralci. Moje življenje se zaradi te nagrade ne bo spremenilo, a zagotovo bom dobil kakšnega bralca več,« je povedal pesnik. Upravni odbor Prešernovega sklada je razglasil letošnje prejemnike Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. 41-letni Jure Jakob, ki je mladost preživel v Vitanju in zdaj živi v Ljubljani, je eden od sedmih nagrajencev Prešernovega sklada. Nagrado je prejel za svojo peto pesniško zbirko za odrasle Lakota, ki jo je izdala založba LUD Literatura. V utemeljitvi je odbor zapisal, da Jure Jakob ostaja zvest svoji motiviki, ki jo večinoma črpa iz narave in vaškega ali primestnega okolja, ter tonu svojega glasu, ki ga krasijo preprostost, izčiščenost, natančnost in zanesljivost v izrekanju. »Narava je eden pomembnejših motivov v moji poeziji, a ne edini. Pišem tako, da izhajam iz svoje osebne vsakdanje izkušnje. Glede na to, da prihajam s podeželja in se tja rad vračam, ne morem mimo narave, kjer se vedno dobro počutim,« je razložil Jakob. Lakoto lahko potešimo, ne moremo je odpraviti Zadnja pesniška zbirka nosi naslov Lakota, ki ne povzema vsebine celotne zbirke. »Nobena moja pesniška zbirka ni nastala tako, da bi se tematsko osredotočil na stvari, ki me vznemirjajo, ampak je nastala iz obstoječih pesmi, ki sem jih zbral v knjigo. Lakota je naslov ene od pesmi. Naslov se mi je zdel primeren, ker lakota v moji zbirki pooseblja čustveno in duhovno lakoto. Lakoto lahko potešimo, ne moremo je odpraviti, saj dokler je človek živ, je tudi lačen. To je stremljenje, ki vleče naprej,« je še dodal Jakob, ki je prve pesmi napisal konec srednje šole. »V četrtem letniku gimnazije sem bil del literarne delavnice, ki sta jo v Celju vodila Marijan Pušavec in Mohor Hudej. Tam sem spoznal ljudi, ki so imeli podobna zanimanja kot jaz, brali so podobne knjige in so prav tako poskušali pisati. To okolje in druženja so bili zelo spodbudni zame. Dobil sem zaupanje vase.« To se je še potrdilo z nagradami in razprodanim prvencem Tri postaje. Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela kostumografka in scenografka Bjanka Adžić Ursulov in režiser Filip Robar Dorin. Nagrade bodo tradicionalno podelili 7. februarja na državni proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku. BARBARA GRADIČ OSET Jure Jakob se je rodil leta 1977 v Celju. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je magistriral iz primerjalne književnosti. Je avtor petih pesniških zbirk (Tri postaje, Budnost, Zapuščeni kraji, Delci dela, Lakota), monografske študije o pripovedništvu Lojzeta Ko-vačiča Otroški pogled, esejistično-pro-zne knjige Hiše in drugi prosti spisi ter dveh pesniških slikanic za otroke (Morje, Skrivni gozd). Za svoja dela je poleg zadnje prejel še naslednje nagrade: zlato ptico (2004), nagrado za obetavne mlade slovenske umetnike, kritiško sito (2016), nagrado za najboljšo knjigo preteklega leta, in Rožančevo nagrado (2016) in nagrado za najboljše esejistično delo preteklega leta. Precejšnje zanimanje za Steklo na Celjskem Sredi lanskega leta so v Pokrajinskem muzeju Celje odprli veliko pregledno razstavo Steklo na Celjskem, ob čemer je nastala tudi nekakšna promocijska potujoča istoimenska plakatna razstava. Najprej je bila predstavljena celjskemu občinstvu na Krekovem trgu. Kasneje je z njo muzej potoval po bližnjih steklarskih krajih. Zanimanje zanjo je precejšnje, so zadovoljni v muzeju. Trenutno bo panojska razstava Steklo na Celjskem še nekaj dni na ogled v Šentjurju, nato bo svojo pot še nadaljevala. »Naša želja je, da bi to razstavo, ki je slikovita, pripeljali še v druge kraje. Pogovarjamo se z Laškim, zanimanje je pokazala tudi obči- na Vitanje,« je razložil avtor razstave Jože Rataj. Z razstavo želijo promovirati steklarstvo, za katerega vemo, da je bilo na tem območju močno razvito, a je v zadnjem obdobju doživelo veliko krizo, vendar se ponovno pobira iz pepela. V dvorcu Strmol pri Rogatcu je muzej pripravil stalno postavitev na temo steklarstva v tem prostoru. Čeprav je težko prešteti število obiskovalcev panojske razstave, Rataj vseeno dodaja, da je bilo zanimanje zanjo precejšnje. V Pokrajinskem muzeju Celju bodo tudi letos pripravili precej razstav. Ena bo vezana na stoletnico, odkar je Alma Karlin krenila na pot okoli sveta, pripravljajo tudi razstavo medalj, ki jih hranijo v muzejskih zbirkah. Še vedno je v pritličju Stare grofije na ogled razstava Iz vojne v novo državo. BGO Na likovni poti odraščanja V avli doma II. slovenskega tabora v Žalcu je na ogled tradicionalna razstava dijakov likovne smeri Gimnazije Celje - Center. Letošnjo razstavo, ki so jo poimenovali Odraščanje, je postavila Ana Pečnik. Na njej sodelujejo dijaki od prvega do četrtega letnika. Predstavljajo se s tridesetimi likovnimi deli v različnih tehnikah. Program likovne smeri umetniške gimnazije je najmlajši od treh programov na Gimnaziji Celje - Center. Vanj se že šestnajst let lahko vpisujejo osnovnošolci iz Celja in širše regije, ki jih zanimata umetnost in umetniško ustvarjanje ter želijo poleg splošnega znanja pridobiti še poglobljen pogled na umetnost in razviti svoj dar in veselje za lastno ustvarjanje. ŠO, foto: TT KULTURA 11 Nagajiva luna se je prikradla na vse skice r w T Katja Gorečan razstavlja v celjskem mladinskem centru Katja Gorečan je vsestranska umetnica - posveča se poeziji, gledališču in risbi. Tokrat se v Celjskem mladinskem centru predstavlja s črno-belimi risbami, ki jih je naslovila Luna. »Do konca nisem vedela, kakšen bo naslov risb. A ko sem iskala skupno rdečo nit, sem videla, da so vse povezane s ciklusom lune - na enih je polna luna, na drugih zadnji krajec in podobno - zato sem se odločila za skupen naslov Luna. Nasploh sem tudi sama navdušena nad tem krasnim satelitom, ki ima izredno moč.« Skice je Katja Gorečan narisala s svinčnikom, črnim tušem in z akril barvo. Poleg lune, ki se pojavlja na vseh risbah, slike povezujejo tudi značilni vzorci za njen slog risanja. Vse risbe so miniaturne in imajo bel okvir. »Beli okvirji dodatno izpostavijo risbo, ki je v črnih odtenkih. Okvirji so mi všeč, ker belina izraža čistost, poleg tega so vsi enako veliki za fotografije, velike 10x15. V skice sem ujela ljudi iz svojega okolja.« Ob odprtju razstave je umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj zapisal, da je vse skupaj videti skoraj idilično, a vendarle lahko v teh risbah zaslutimo tudi temno svetlobo nekih deklic, ki neke noči nekje umirajo. Takšen je naslov tudi avtoričine zadnje pesniške zbirke, ki jo je izdala leta 2017. Avtorica jo je v podnaslovu označila kot Koreopesem duhov, senc, sanj in volkov. Prva ženska na poljskem literarnem festivalu Lani je Gorečanova sodelovala na Poljskem na enem največjih festivalov za literaturo, na Milosz festivalu. Njen prvenec Trpljenje mlade Hane je bil na festivalu predstavljen v poljskem prevodu. »Na Poljskem je bila pesniška zbirka med mladimi feministkami zelo dobro sprejeta, verjetno tudi zato, ker je poljsko okolje zelo tradicionalno. Na festivalu sem bila najmlajša med petimi gosti. Pesniška zbirka bo letos prevedena tudi v ukra-jinščino.« Katja Gorečan je bila prva ženska avtorica iz Slovenije, ki je bila kot gostja povabljena na festival Milos-za - pred njo sta na festivalu gostovala še Tomaž Šalamun in Uroš Zupan. Na podlagi omenjene pesniške zbirke Trpljenje mlade Hane je dijak Gimnazije Celje - Center Aljaž Primožič pripravil predstavo, ki jo bo februarja predstavil v Celjskem domu. Lani je Katja Gorečan tudi uspešno končala magi- strski študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA Dobrodošli v cirkus Mateja Čepina Rdeča nit velikih slik Mateja Čepina so klovni Celjski slikar Matej Če-pin se je doslej predstavil že na nekaj odmevnih samostojnih in skupinskih razstavah doma in v tujini ter za svoje ustvarjalno delo prejel več nagrad in priznanj. Tokrat se v Galeriji Nika Ignjatiča predstavlja z novo zbirko, ki jo je poimenoval Klovnonanije. Na svoje velike slike je ujel različne klovne, ki pri opazovalcu zbujajo občutek nelagodja. Matej Cepin je ljubitelj filma in klovn je lik, ki ima močno vlogo tudi na filmskih platnih. Klovne je tokrat ujel na slike velikega formata. Ta opus slik je prvič predstavil lani v novi galeriji v Trbovljah. Klovn kot lik, ki predstavlja neskončno odtujenost človeka od nekoč lastne otroške radovednosti, radoživosti in radosti, je od nekdaj pred- met kontroverznosti. »Beseda klovn je skandinavskega izvora. Besedi >kunnis< in >kluns< v skandinavskih jezikih pomenita norčav, neroden. Klovn se je razvil v antiki, v srednjem veku. Največji vpliv na razvoj klovnov je imela italijanska umetnost v 16. stoletju. Danes poznamo cirkuškega klovna, ki se je razvil v 19. stoletju. Za klovna so značilni maska in pisana oblačila,« je razložila umetnostna zgodovinarka in kustosinja Nina Jeza, ki je ob razstavi razmišljala o antropološkem problemu, ki ga klovnovski lik vedno znova obudi - zakaj imamo ljudje do klovna tako različne občutke. »Če so otroci čiste duše brez predsodkov, imajo nekateri odrasli odklonilen odnos do klovnov. To je seveda vpliv knjig in filmov, v katerih so klovni morilci ali Razstavo podaljšali do konca meseca Zaradi velikega zanimanja soldaški boben še odmeva negativni junaki,« je dodala Jeza. Klovn kot lik presenečanja Tudi Matej Čepin predstavlja klovna kot zastrašujoč lik. Cepin nasploh slika zanj značilne podobe, ki so nam na prvi pogled zelo všeč, a ko se v njih poglobimo, pride do trenutka presenečenja. Matej Cepin je tako našel svoj prepoznaven slog, kar je zelo pomembno pri današnjih sodobnih umetnikih. Prav tako Nina Jeza poudarja, da je kakovost njegovih del prepoznala tudi država, saj mu je podelila status sa-mozaposlenega v kulturi. To je še ena potrditev, da je Matej Cepin, četudi je likovni samouk, že zdavnaj presegel ljubiteljsko vlogo umetnosti. BARBARA GRADIC OSET Foto: SHERPA V Muzeju Laško je še do konca januarja na ogled razstava Oj, ta soldaški boben, ki je posvečena stoletnici konca prve svetovne vojne. Na njej si je mogoče ogledati številne predmete in slike, ki so predvsem lokalno povezani s tragičnim dogajanjem od leta 1914 do 1918. Zanimivo razstavno gradivo govori o zgodbah fantov iz Laškega in okolice, ki so odhajali na fronto. Avtor razstave je zbiratelj Radovan Grešak, ki je predmete, povezane s prvo svetovno vojno začel zbirati pred več kot dvajsetimi leti ob prvem dopustu na Bovškem. »Od takrat sem bolj natančno spremljal in raziskoval dogajanje v zvezi s prvo svetovno vojno, saj je bilo v šoli bolj malo govora o tej temi. Začel sem prebirati knjige o prvi svetovni vojni na slovenskih tleh, zbirati najrazličnejše ostanke ...« je svoje začetke ukvarjanja s prvo svetovno vojno opisal naš sogovornik. Tovrstne razstave so poleg prikaza že zbranega gradiva lahko tudi priložnost, da zbiralci pridobijo tudi nove dragocene kose, saj najbrž zelo malo ljudi ve, da zbira tovrstno gradivo in tudi ostale predmete kulturne dediščine. »Vedno sem na preži, kje se da kaj kupiti, in večina predmetov iz zbirke je kupljenih, čeprav kdo tudi kakšno stvar podari. Bil bi zelo vesel, če bo kdo našel kakšne predmete o prvi svetovni vojni, ko bo na primer pospravljal hišo - na primer dopisnice, fotografije vojakov, značke in podobno - in me poklical. Sem pripravljen pošteno plačati,« je povedal Radovan Grešak. A kot ugotavlja, je danes praviloma tako, da ljudje ob čiščenju naročijo zabojnik in potem marsikaj roma v smeti, tudi stvari, ki bi lahko bile zanj zanimive. »Žalostno je, da Slovenci nimamo pravega odnosa do te dediščine. Sam ogromno stvari, če govorimo o eksponatih, kupujem v Avstriji, kjer je odnos drugačen. Vsi zbiralci dobro vemo, da moramo, če hočemo najti kakšne dobre kose, iti v tujino,« je še poudaril vnet zbiralec. Z novim letom bo v zvezi s prvo svetovno vojno minilo obdobje obeleževanja častitljivih okroglih jubilejev, torej stoletnice začetka in konca prve svetovne vojne, a kljub temu Radovan Grešak meni, da zaradi tega ne bo nič manj motiva za prirejanje razstav o prvi svetovni vojni. ROBERT GORJANC, foto: Muzej Laško Zbiratelj Radovan Grešak (levo) s hčerko Suzano, ki mu zelo pomaga pri zbiranju gradiva, in predstavnik Društva Soška fronta iz Nove Gorice na razstavi Oj, ta soldaški boben v Muzeju Laško. 12 NAŠA TEMA Sport se mora otrokom vtisniti v srce Prevelika pričakovanja lahko ustavijo napredek mladega športnika - Starši morajo zaupati trenerjem in otroke podpirati, pri čemer ne smejo pričakovati preveč Telesna oziroma športna dejavnost ima v vseh življenjskih obdobjih zelo pomembno vlogo. Vpliva namreč na telesno in tudi duševno zdravje. Trenerji, ki z mladimi delajo v različnih športih, pravijo, da bi se morali otroci čim prej vključiti v proces vadbe, ne nujno treninga. Ukvarjanje s športno dejavnostjo na otroka vsesplošno vpliva pozitivno. Pripomore k boljši kondiciji in boljšemu zdravju ter pozitivno vpliva na razvijanje samopodobe in socializacijo. Pedagoški oziroma vzgojni ideal trenerjev oziroma vseh delavcev v športu ter staršev bi moral biti, da se šport vtisne v srce otrok. Otroku je treba dati znanje in ga navdušiti, da mu bo kasneje v življenju šport predstavljal del vsakdana. Kdaj je torej primeren čas, da se začnejo otroci ukvarjati s športno dejavnostjo? Rosana Krajnc, osebna trenerka, ki kot kondicijska trenerka sodeluje tako z mladimi kot tudi s profesionalnimi športniki v individualnih in moštvenih športih, pravi, da bi bilo idealno, če bi se otroci čim več gibali na svežem zraku, plezali po drevesih in med prosto igro premagovali številne naravne ovire, saj na ta način lahko razvijejo največ motoričnega znanja. »Danes je tega žal vedno manj, a so zato na voljo številne športne vadbe, kjer vaditelji otroke učijo osnov motorike,« pravi in dodaja, da morajo biti starši pri izbiri vadbe pozorni predvsem na strokovne sodelavce, ki bodo delali z njihovim otrokom. »Pomembno je, da imajo ti vaditelji ustrezna športnope-dagoška znanja. Prvi koraki v svet športa, ki morajo biti nujno narejeni s pomočjo igre, so namreč izjemno pomembni za nadaljnji razvoj.« Če se otroci ne gibljejo dovolj, jih je smiselno čim prej - od tretjega leta naprej - vključiti v vodene vadbe, kjer bodo lahko razvili splošne motorične sposobnosti. Med tako imenovane bazične športe, kjer otrok razvije največ motoričnih spretnosti in so lahko kasneje podlaga za marsikatero drugo športno panogo, štejemo gimnastiko, atletiko, plavanje in judo. »Pomembno je, da se otroci najprej naučijo pravilno hoditi, teči, skočiti in pasti.« Do pubertete naj bo trening čim bolj raznolik V času pospešenega razvoja koordinacije, približno do desetega leta, je dobro, da otroci trenirajo čim bolj raznoliko in da se jih preveč ne usmerja v posamezne panoge, meni Rosana Krajnc. Temu pritrjuje tudi trener mladih celjskih smučarjev Gašper Weber, ki pravi, da morajo otroci do desetega leta najprej osvojiti bazične športe, šele nato se jih začne usmerjati v posamezne panoge. Enako meni tudi trener plavalcev pri plavalnem klubu Neptun Celje Robert Kekec. Načini dela in čas usmerjanja v določeno športno panogo se med športi močno razlikujejo. »Otroke lahko na smuči postavimo že pri treh letih. A najprej gre za različne oblike drsenja in spoznavanje tehnike, specializacija pride približno pri desetih letih, prej ne,« pravi Weber. Podobno je pri plavanju, ki velja za enega bazičnih in med rekreativci priljubljenih športov. Otroke je dobro nekje pri štirih, petih letih naučiti osnov, kot so na primer potop glave, izdihavanje in drsenje. Ponekod imajo osnovne plavalne tečaje organizirane že v vrtcih in v prvem triletju osnovne šole. Če trenerji na teh tečajih pri otroku zaznajo talent in občutek za vodo, ga povabijo k uram plavanja. »A pri tem še ne gre za prave treninge, bolj za zdravo zabavo. Če je specializacija prezgodnja, je to napačno. Šport naj bi bil do pubertete zabava,« je prepričan Kekec. Otroci največ motoričnega znanja osvojijo do desetega leta. Pri tem jim najbolj pomaga igra na prostem. Ne le zmaga, uspeh je lasten napredek Otroke je treba motivirati s pomočjo igre in jim šport predstaviti kot obliko zdravega načina življenja, ki jim prinaša dobrobiti tudi na ostalih področjih, pri čemer jim nikakor ne sme povzročati stresa, je prepričana Krajnčeva. »Ob tem se moramo zavedati, da so trenerji, starši in celoten svet športa pod pritiski zaradi pričakovanja dobrih rezultatov. Menim, da je otrokom treba privzgojiti zdravo obliko tekmovalnosti in jim jo pred- na staviti pravi način. Enako kot jih je treba pripraviti na zmage in poraze. To je sestavni del športa in življenja.« Kot pravi, morajo tako trenerji kot starši otrokom na primeren način pokazati, kako preboleti poraze, jih ob tem spodbujati in bodriti. Enako pomembno se je z njimi veseliti ob uspehih. Predvsem je pomembno, da se otroke nauči, da se je treba za uspeh potruditi in na svoji poti vztrajati. »Naučiti jih moramo, da z delom pride rezultat. Ampak rezultat ni zgolj število golov, košev ali dosežen čas, ampak predvsem lasten napredek.« Robert Kekec ob tem opozarja, da je razkorak med teorijo in prakso, ko govorimo o tem, kdaj otroke usmeriti k tekmovalnemu športu, velikokrat precejšen. Na to, kot pravi, vpliva več dejavnikov. »Eno so želje staršev in otrok po uspehu, temu sledijo ambicije in želje trenerjev ter športnega kluba, ki si tudi želi uspehov. Na vse skupaj močno vpliva konkurenca na državni ravni. Če bi več časa namenili igri, potem bi konkurenca napredovala hitreje. Otroci bi s tem zgubljali motivacijo. Težko je najti pravo mero vsega in ustreči vsem ter pri tem upoštevati še načela teorije, ki pravi, da prezgodnja specializacija ni zdrava. Po tankem ledu hodimo.« Ker se vsak otrok razvija drugače, je pomembno, da trenerji delo prilagodijo posamezniku. Nekdo je pri določeni starosti že sposoben večjih obremenitev, spet drugega prenaporna vadba odvrne od športa. Prav zato je delo z mladimi dokaj naporno in zahteva veliko interdisciplinarnega znanja. Starši podpirajo, ne trenirajo Poleg vaditeljev in kasneje trenerjev, ki otroke in mlade športnike strokovno spremljajo, imajo pri razvoju izjemen pomen tudi starši. Ti morajo otroke pri delu, vadbi in treningih spodbujati ter jih motivirati. NAŠA TEMA 13 Nikakor ne smejo od njih preveč pričakovati. Še posebej ne rezultatov. »Starši so tisti, ki zagotavljajo moralno in finančno podporo ter skrbijo za usklajevanje šolskih in športnih obveznosti. Zaželeno je, da skrbijo tudi za zdravo prehrano. Temu se, sploh pri mlajših kategorijah, bistveno premalo posvečamo,« o vlogi staršev pove osebna trenerka in doda, da nikakor ni vloga staršev opravljanje dela trenerjev. So športne panoge, ki zahtevajo res precejšno angažiranost staršev in ponavadi pri tem so- Nogometne sanje mladih in njihovih staršev Rosana Krajnc, ki kot kondicijska trenerka sodeluje tako s članskimi moštvi kot tudi z mlajšimi selekcijami, pravi, da se moramo zavedati, da mladi športniki niso pomanjšani odrasli, zato je treba treninge zanje prilagoditi. (Foto: Nataša Müller) deluje cela družina. Smučanje je zagotovo eden takšnih športov. »Starši so zelo močno vpeti v procese treninga, saj morajo zagotoviti prevoze na treninge, otrokom so v oporo, včasih pomagajo pri servisu smuči. Dlje v trenažni proces jih ne moremo spuščati, čeprav vložijo v šport tudi veliko denarja. Še vedno so klub in strokovni delavci tisti, ki določajo sistem treniranja,« pravi Weber. Pri plavalnem klubu so naredili še korak naprej in za starše pripravili deset pravil. Predvsem zato, pojasnjuje Ke-kec, ker se nekateri starši malo izgubijo v svojih ambicijah in pozabijo na utečeno delovanje kluba, na delovanje treningov in stroke nasploh. »Nepozna-valsko razmišljanje je, da bolj kot boš garal, boljši boš. Če boš na primer na treningu plaval na vso moč, boš hitreje napredoval. A treba je vedeti, da ima vsaka obremenitev svoj namen. Če mi treniramo aerobno vadbo in plavalec ves čas plava na vso moč, potem trenira druge mišice in veščine, in ne tiste, ki so potrebne za vzdržljivost,« pojasni sogovornik enega od primerov. LEA KOMERIČKI KOTNIK Da je v zadnjih letih vedno težje najti kompromis med željami mladih nogometašev in njihovih staršev ter pričakovanji klubov, priznava Jani Žilnik, vodja Akademije Celje v okviru NK Celje, sicer pa pred skoraj četrt stoletja ustanovitelj Šampiona, ene prvih nogometnih šol pri nas. V njenih vrstah se je v teh letih v nogometnih veščinah urilo približno tisoč mladih, približno pet odstotkov jih je z nogometom kasneje tudi kaj zaslužilo. Žilnikove izkušnje pri delu z mladimi so torej zelo bogate. Šola je otrokom ponudila spoznavanje prvin nogometa z igro. Ko se je desetletje kasneje preoblikovala v klub, da je lahko kandidirala za določena sredstva in se pojavila na tekmah, je to prineslo tudi večje zahteve na treningih, večja pričakovanja staršev in otrok. A še vedno meni, da obremenitve otrok na treningih niso prevelike, vendar je res, da so mnenja o tem deljena. »Eni bodo rekli, da je treba veliko trenirati, drugi, da manj. V tujini obstajajo normativi, koliko je zdravo trenirati v določenih letih. Trikrat tedensko je za otroka dovolj, saj se mora še razvijati, početi vrsto drugih stvari in spoznavati druga področja življenja. 13-letniki v resnih tujih klubih imajo mogoče res kakšen trening več kot mi, nimajo pa v šolah tako organizirane telesne vadbe kot naši otroci. Če k vsemu temu starši dodajo še individualne treninge, je lahko tega preveč, še zlasti, če ti trenerji ne vedo, kaj otrok dela drugje,« meni Jani Žilnik in dodaja, da za otroke takšna vadba morda niti ni fizično prenaporna, težava je, ker ne razumejo njene vloge. »Naši trenerji otrokom šele pri šestnajstih letih povedo, kakšne NZS naj bi spomladi na otroških nogometnih tekmah uvedla informativne kartončke, na katerih bo zapisana vloga staršev pri športu otrok, s čimer naj bi umirili preveč objestne starše. Jani Žilnik pravi, da so v nekaterih večjih klubih staršem že prepovedali vstop na treninge. »Sam ne podpiram povsem takšnega načina, a se strinjam, da bi morali natančneje določiti, kdaj so starši lahko prisotni in kakšne so posledice, če pravil ne upoštevajo.« vaje naj bi delali dodatno, da bodo odpravili svoje morebitne pomanjkljivosti. Če so s tem obremenjeni prezgodaj, postanejo kot avtomat in se iztrošijo. V nogometu je treba zdržati vsaj do devetnaj- stega leta, da lahko rečemo, da je nekdo pripravljen, da bi lahko postal nogometaš.« Zato je tudi proti prehitri selekciji med otroki, saj ti ne igrajo ves čas enako dobro. Vloga staršev Žilnik pravi, da je bil koncept šole zasnovan tako, da bi mladi živeli športno tudi po koncu obiskovanja treningov, da bi bili zdravi, sposobni, vztrajni. »S tem lahko prispevamo, da bi bila družba boljša. Če gre zgolj za vprašanje, ali bo otrok igral profesionalno ali ne, je to slabo sporočilo za celo družbo, saj bomo imeli nezadovoljne ljudi, ki bodo mislili, da niso uspeli.« Da imajo pri vsem tem pomembno vlogo starši, se Žil-nik strinja. A dialog z njimi je zadnja leta vedno težji. »Vsak je prepričan, da je njegov otrok boljši, kot je v resnici, hkrati druge otroke vidi slabše, kot so v resnici. Nekateri imajo res veliko znanja, a ne znajo izluščiti, kaj je za njihovega otroka dobro, spuščajo se v delovanje kluba, ga primerjajo s kakšno vrhunsko ekipo. Pogrešam izobraževanje staršev,« pravi Žilnik, ki kakovost dela v klubu ocenjuje predvsem po tem, kako zadovoljni so otroci, in po njihovem napredku. »Starše bi moralo zanimati predvsem to, da je otrok vesel in da rad trenira, trenerji pa se moramo enakovredno ukvarjati z vsemi. A zaradi narave skupinskega športa moramo gledati tudi na rezultate,« priznava Žilnik. TC, foto: arhiv NT V atletiki malo drugače Če je pri množičnih športih večja nevarnost vpletanja staršev v odločitve trenerjev, koga in kdaj bodo uvrstili v ekipo, tega pri atletiki ni, pravi predsednik AD Kladivar Celje Stane Rozman. »Atletika je individualni šport in mlad športnik je bolj ali manj odvisen sam od sebe. Pomembni so njegovi rezultati, ne volja trenerja. Na pobudo staršev je sicer že prišlo do menjave kakšnega trenerja, a to se redko dogaja, sodelovanje s starši je sicer dobro,« povzema Rozman. V Kladivarjevo atletsko šolo so vključeni otroci od sedmega do trinajstega leta. »V njej je poudarek na vseh atletskih disciplinah, saj gre za osnovne gibalne sposobnosti, ki jih morajo vsi osvojiti, šele kasneje začnemo usmerjati otroke k posameznim trenerjem specialistom,« pravi sogovornik. Tudi v atletskem klubu je bila razprava o tem, koliko naj trenirajo najmlajši, pestra, slišati je bilo mogoče različna mnenja, nazadnje so se Stane Rozman: »Pri skupinskih športih je pomembno, kdo bo igral in kdo bo v ekipi. V atletiki si bolj ali manj odvisen sam od sebe.« dogovorili, da se povečuje število treningov, ko otroci prenehajo rasti. »Pionirji trenirajo trikrat do štirikrat tedensko. Menim, da jih ne preobremenjujemo, ni treningov dvakrat na dan, kot so kje drugje, kjer je specializacija bistveno bolj zgodnja. Želimo, da bi iz dobrih pionirjev dobili še boljše mlajše mladince, ki bi nato prišli do članske kategorije. To je težava slovenske atletike, da se mnogo mladincev pri prehodu med člane izgubi. V kakšnem klubu se zgodi tudi to, da se pretirava pri treningih otrok in pride do zasi-čenja, zaradi česar opustijo treninge, kar je žalostno,« meni Rozman. Tudi zato v klubu zagovarjajo tezo, da v pionirskih kategorijah ne bi vodili podatkov o rekordih, čeprav opažajo, da se otroci radi primerjajo. Zato vsako leto klub pripravi nekaj preglednih tekem, ki so bolj družabnega značaja. »Morda kdo takrat ugotovi, da atletika zanj ni najbolj primerna, in začne iskati kakšno drugo možnost, a pomembna je skupina, v kateri so tako dobri kot manj dobri. Če so v tej skupini dobri odnosi, ni težav.« TC, foto: GrupA LEA KOMERIČKI KOTNIK OB ROBU Naj bosta igra in zabava Vsem nam je jasno, da za zdrav osebni razvoj potrebujemo gibanje. Ko se otroci gibajo, spodbujajo tudi razvoj možganov in ravno zaradi tega je gibanje v rosnih letih tako zelo pomembno. A je prostega gibanja, sploh v naravi, vse manj. Danes otroke namesto na travnik pospremimo v telovadnico. In to že pri dveh, treh letih. Športni pedagogi opozarjajo, da otroci največ motoričnih sposobnosti in koordinacije razvijejo do desetega leta. To je čas, ko bi se morali čim več gibati, se pri tem zabavati in igrati. Žal pa je naša realnost velikokrat drugačna. Otroke že v vrtcu vključimo v športne klube, kjer navadno šport spoznavajo s pomočjo igre. Toda že zgodaj v osnovni šoli se začne selekcioniranje in tekmovanje. Otroci so že po naravi zelo tekmovalni, zato moramo znati odrasli njihovo željo po »biti najboljši« pravilno usmeriti. Hkrati jih moramo naučiti tudi izgubljati. Vsi smo veseli zmag, na vseh področjih, a žal nam življenje velikokrat postreže tudi s porazi. Zares močan je tisti, ki se zna po porazu pobrati. Zato je treba otrokom že zgodaj povedati, da v primeru poraza, ko dajo vse od sebe, niso »luzerji«. Ne nazadnje tudi največji šampioni največ dragocenih izkušenj dobijo takrat, ko morajo stisniti roko boljšemu tekmecu. Predvsem pa moramo starši otroke spodbujati h gibanju in ne h gladiatorstvu. Čeprav se zdi, da družba danes človeka ceni zgolj po rezultatih, se moramo zavedati, da je šport in športni način življenja - sploh v času odraščanja - veliko več kot zgolj rezultat. Starši naj prisluhnejo otroku »Zelo težko je določiti primeren obseg športnih dejavnosti za otroke, ker se ti zelo razlikujejo,« odgovarja športni psiholog dr. Matej Tušak na vprašanje, koliko vadbe je primerne za otroke. »V osnovi velja pravilo, da poskušamo otroka celostno razvijati in telesna vadba je pri tem vsekakor dobrodošla. A v nekaterih športih je program takšen, da hitro pridejo na vadbo petkrat na teden. Pri tem je treba skleniti kompromis: če želijo biti dobri v gimnastiki, ne morejo trenirati le dvakrat na teden. Če ne želijo tako intenzivnega treninga, je bolje izbrati kaj drugega, bolj rekreativnega,« meni sogovornik. Straši naj pri tem predvsem poslušajo otrokove želje, svetuje. »Otrok sicer ne ve, koliko lahko sam sebe obremeni, a se hitro vidi, da nekaj ni v redu, če mu začne padati uspeh v šoli, če je razdražljiv ...« pojasnjuje Tušak, ki pravi, da je to alarm, da se je treba s takšnim otrokom pogovoriti, morda tudi s pomočjo psihologa. Ob tem poudarja, da pritisk večkrat ustvarja tudi otrok, ki si močno želi nekaj doseči. »Če je to njegova želja, mu tega ne smemo preprečiti,« meni Tu-šak, ki ob tem opozarja, da so razmere seveda drugačne, če so v ozadju teh želja ambicije staršev. »Res je tudi, da za vse otroke napori niso enaki. Nekomu, ki trenira več ur na dan, je to lahko v veselje in se ne pritožuje, zato bi mu bilo nesmiselno to vzeti.« Za nekatere premalo pritiskov Po drugi strani Matej Tu-šak ugotavlja, da so mnogi otroci premalo izpostavljeni pritiskom, da so razvajeni. Ko pride v običajnem življenju do velikih pritiskov, odpovedujejo, saj jih niso navajeni. Šport je ena od možnosti, kjer se učijo vsega tega, sestavni del tega so tudi neuspehi in spoznanje, da se je treba truditi za rezultat. »Nič ni narobe, če je otroku kdaj težko. Težava je, če ugoto- Matej Tušak: »Starši bi pogosto radi imeli mladega športnika, ki bi treniral le dvakrat na teden in postal vrhunski, kar pa ne gre.« vimo, da želi otrok pobegniti iz športa, a mu starši ne dovolijo, ker namesto njega oblikujejo njegovo kariero, odločajo, kaj bo delal, koliko bo treniral.« In kako ločiti med tem, da se otroku kdaj ne da na trening, in tem, da se v resnici ne želi več ukvarjati z nekim športom? »Psiholog bo hitro ločil, kdaj gre za kateri primer,« pravi Tušak in dodaja, da je večja težava, da so veliki rezultati športnikov pogosto posledica tega, da trener ni bil ravno mil v pristopu. Takšen je primer Kostelićev in njunega očeta,« ugotavlja sogovornik. »Vprašanje je, kje je meja. Če starši na mesec plačujejo sedemsto evrov za treninge tenisa in se otrok zafrkava, ni nič narobe, če zahtevajo odgovorno delo. Če otrok tega res ne želi, naj pač ne trenira in naj ga ne silijo za vsako ceno.« TC, foto: osebni arhiv 14 KRONIKA Kdo zastruplja pse na območju Košnice? Do zdaj naj bi bilo zastrupljenih že pet psov Na socialnem omrežju se je v preteklih dneh razširilo opozorilo o zastrupljenih psih na območju Košnice pri Celju. Da ima opozorilo tudi podlago, kaže to, da so na Policijski upravi Celje potrdili, da preiskujejo sum kaznivega dejanja mučenja živali. Po do zdaj znanih podatkih naj bi preiskovali dva primera zastrupitve, toda na območju Košnice - in to vedno na istem območju tega naselja - naj bi v sumljivih okoliščinah poginilo že pet psov. Da bo policija morala zelo resno zagristi v to preiskavo, menijo tudi krajani Košnice, s katerimi smo se pogovarjali. Zvone Žvegler je svojo psičko moral v veterinarsko ambulanto odpeljali 1. januarja. »Že na silvestrovo sem opazil, da se psica trese, a sem takrat to povezoval s strahom pred petardami. Naslednji dan se je stanje poslabšalo, začelo se je tresenje celega telesa. Bilo je zelo hudo.« Psica ni preživela. Enako se je le nekaj dni kasneje zgodilo pri Ali bo policija izsledila storilca, bomo preverili kmalu. Fotografija je simbolična. psu iz soseščine. Popolnoma enaki znaki. In tudi ta pes ni preživel. »Pred časom je na istem območju poginil tudi lisjak,« dodaja Žvegler. Pogovarjali smo se še z eno krajanko Košnice. Njen pes, star trinajst let, je marca lani naenkrat izginil. Nato je čez nekaj časa poginil njen drugi pes, ki je imel podobne znake, kot sta jih imela psa v dveh letošnjih primerih. Krajani pravijo, da naj bi bil zastrupljen še en pes, a so ga pravočasno rešili. Hudo trpljenje živali Da obstaja sum zastrupitve, pravijo tudi v Veterinarski ambulanti Zamba, kjer so poskušali pomagati psoma, ki sta poginila letos. Zora Kučuković, dr. vet. med. je kljub svojim izkušnjam presenečena, da se kaj takšnega lahko zgodi. Več kot očitno je bilo mogoče videti, da sta psa izjemno trpela. »Gre za znake, podobne epileptič-nim napadom. Sumim, da bi lahko šlo za strup, ki deluje na živčni sistem,« pravi veterinarska strokovnjakinja. Dokončno analizo vzorcev, Marjan Ferjanc (Foto: GrupA) Je bila razrešitev res politična? O tem tudi na Delovnem sodišču Na Delovnem sodišču v Celju se je pretekli teden nadaljevala obravnava tožbe Marjana Ferjanca, ki jo je vložil zoper Splošno bolnišnico Celje. Nekdanji poslovni direktor bolnišnice meni, da je bil v začetku lanskega leta nezakonito razrešen s tega delovnega mesta. Znano je, da je Svet zavoda Splošne bolnišnice Celje, v katerem je večina članov vladnih predstavnikov, Ferjancu očital ne-sprejetje finančnega načrta za predlansko leto in nepravilne prevedbe plač ob prehodu na nov plačni sistem leta 2008. Ferjanc je v zaslišanju vse očitke zavrnil in poudaril, da je šlo za politično razrešitev. Celjska bolnišnica je namreč v njegovem mandatu poslovala kljub finančno krizi dokaj dobro, je dejal, kar je bilo zanimivo za takratno politično vejo na oblasti. Na sodišču so zaslišali tudi takratnega predsednika sveta zavoda bolnišnice Andraža Jaklja. Naj spomnimo, da so kasneje tudi Jaklja razrešili z mesta predsednika sveta zavoda zaradi nezdružljivosti funkcij. Je namreč direktor Psihiatrične bolnišnice Ormož. Ferjanc bo med drugim v postopku skušal dokazati tudi, da je bil nezakonito razrešen tudi zato, ker je o tem odločal samo svet zavoda, ni pa njegove razrešitve predlagala vlada. Obravnava se bo nadaljevala prihodnji teden z zaslišanjem prič. SŠol Znaki pri psu po zastrupitvi so podobni hudim epileptičnim napadom. Fotografija je simbolična. ki so bili odvzeti živalim, v veterinarski ambulanti še čakajo. Ponavljajoči in zelo podobni primeri takšnega mučenja živali so utemeljen sum, da se dogaja nekaj, kar se ne bi smelo. Žvegler je domnevno zastrupitev svoje psičke prijavil in od policije pričakuje, da bo preiskala vse primere. »Dovolj je bilo tega. Na policiji so mi dejali, da naj bi v tem tednu tudi z ostalimi krajani opravili razgovore oziroma pri njih zbirali obvestila,« dodaja. Na celjski policiji so potrdili, da preiskujejo kaznivo dejanje mučenja živali v dveh primerih. »Zaenkrat še zbiramo obvestila, kar pomeni, da o podrobnostih ne moremo govoriti,« pravi pomočnik komandirja Policijske postaje Celje Boštjan Kavc. Ali se bo še kdo od lastnikov psov, pri katerih je bilo mogoče opaziti enake znake očitne zastrupitve, odločil podati prijavo, bo znano v prihodnjih dneh. Krajani so upravičeno jezni in popolnoma upravičeno pričakujejo, da takšni storilci ne bodo ostali nekaznovani. Za mučenje živali kazenski zakonik predpisuje denarno kazen ali zapor do šestih mesecev. Če žival pogine, tudi zapor do enega leta. NT Najtežje je voziti v megli ... ali na avtocesti Agencija za varnost prometa že od leta 2015 po vsej Sloveniji izvaja projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. Z njim želi doseči, da bi starejši vozniki ostali čim dlje mobilni in da bi vozili varno. Določena usposabljanja in preventivne dejavnosti je agencija izvajala tudi v naši regiji skupaj s še ostalimi ustanovami, ki se ukvarjajo z varnostjo v prometu, in z društvi upokojencev. V okviru enodnevnih preventivnih dogodkov se udeleženci lahko izobražujejo v petih vsebinskih sklopih. V njih osvežijo znanje o pravilih cestnega prometa, o varni vožnji po avtocesti in hitri cesti, dobijo nasvete o zdravstvenih kriterijih za vožnjo in o temeljnih postopkih oživljanja, hkrati se starejši odpravijo na svetovalno vožnjo z ocenjevalcem na vozniškem izpitu. Na vsakem takšnem dogodku udeleženci opravijo tudi anketo. Povprečna starost udeležencev je znašala 69,4 leta. Anketa je pokazala, da so vprašani v povprečju v življenju vozili oziroma še vozilo 43,8 leta. Starejši uporabljajo vozila največkrat za krajše poti ali za opravke v v bližini doma. Redkokdo vozi skupaj več kot dve uri. Starejši so odgovarjali, da jim največ težav v prometu povzroča vožnja v megli, ponoči ali v dežju. Sledijo vzvratno bočno parkiranje med dvema voziloma, vzvratno parkiranje v označen parkirni prostor, menjava prometnih pasov na večpasovnih cestah, vožnja v krožnih križiščih, po avtocesti in vzdrževanje varnostne razdalje med vozili. To so tudi najpogostejše situacije, ko pride do nesreč, v katerih so udeleženi starejši vozniki. Ti bi se, kot je še pokazala anketa, udeležili tudi treningov varne vožnje na poligonu, tretjina bi se jih udeležila, če bi bil ti brezplačni. SŠol KRONIKA 15 Dokaz neverjetne humanitarnosti Samo v petih dneh zbrali devetnajst tisoč evrov 22-letni Žan Kotnik, ki je pred štirinajstimi dnevi v požaru ostal brez hiše v Galiciji, trenutno biva v stanovanju v Šempetru v Savinjski dolini. Začasno stanovanje mu je priskrbela Občina Žalec. V njem bo nastanjen do konca gradnje nove hiše. Ognjeni zublji so namreč staro hišo tako uničili, da obnova ne pride v poštev. Tako so se dogovorili gradbeni strokovnjaki in člani odbora za pomoč pri obnovi doma Žana Kotnika, ki so ga ustanovili predstavniki lokalnih organizacij. Žanova nesrečna zgodba kaže tudi, da ljudje še vedno premorejo ogromno srčnosti in čuta za humanitarnost. »Do torka se je na računu za pomoč zbralo že 27.500 evrov. Poleg tega bo Rdeči križ Slovenije iz solidarnostnega sklada prispeval še 2.500 evrov. Pomoč je ponudilo že kar nekaj podjetnikov, in sicer gradbeni material ali brezplačno delo. Potem ko so konec preteklega tedna krajani in gasilci očistili pogorišče, so v soboto hišo že začeli rušiti. Izjemna srčnost »Pri tem smo morali pohiteti, saj ne vemo, kakšno vreme nas čaka v prihodnjih dneh. V soboto pa je bilo suho in lepo vreme,« pravi predsednik Krajevne skupnosti Galicija Peter Vipavc. »V soboto smo tako razkrili ostrešje, pobrali lesene dele in jih odpeljali na primerno odlagališče. Nato smo porušili hišo do kletnih prostorov,« pojasnjuje Vipavc. Zahvaljuje se vsem, ki so donirali denar in ponudili pomoč v obliki stvari, gradbenega materiala in dela. »Nekaj podjetnikov se je že oglasilo, nekdo je ponudil palete opek, nekdo okna. Vse, kar bomo potrebovali, bomo sproti objavljali na svoji Facebookovi strani, tisto, česar ne bomo mogli dobiti brezplačno, bomo nabavili z zbranim denarjem,« še dodaja. Zaradi transparentnosti se je odbor, ki nadzoruje postopek pomoči in porabo denarja, ki ga zbira žalsko združenje Rdečega križa, odločil za javno objavo višine zbrane pomoči in do-natorjev. Seznam je objavljen na Facebookovi strani Krajevne skupnosti Galicija. Tako se je odbor odločil, ker nekateri noče- Umrl pod lastnim vozilom V torek, okoli 18. ure in 30 minut, se je v Dobrovljah pri Braslovčah zgodila tragična nesreča. 41-letni voznik je z osebnim vozilom pripeljal v večji klanec, kjer je vozilo ugasnilo. Ker ga ni mogel spraviti v pogon, se je zapeljal po strmini vzvratno v prostem teku. Vozilo je nato na strmi nabre-žini trčilo v drevo. V nesreči je voznik padel iz avtomobila, nakar ga je le-ta prevozil. Moški je umrl na kraju nesreče. Do 31. januarja je možno za obnovo Žanove hiše doni-rati tudi preko sMs sporočil. Pošiljatelji SMS sporočila z besedo DOM na številko 1919 bodo donirali 1 evro, z besedo DOM5 pa 5 evrov. jo nakazati denarja na transakcijski račun Rdečega križa, češ da ne bo prišel v Žanove roke. »Zato so se v odboru odločili, da bodo javno na Facebookovi strani Krajevne skupnosti Galicija dnevno objavljali bančne izpiske o nakazilih za prejšnji dan. Mnogi se sprašujejo, zakaj donirati denar na račun humanitarne organizacije. Če oseba prejme višjo vsoto denarja na svoj račun, mora plačati dohodnino, socialno ogrožena oseba pa celo nekaj časa ne prejema denarne socialne pomoči, saj se vsako nakazilo obravnava kot prihodek,« poudarja sekretar žalskega združenja Rdečega križa Matjaž Črešnovar. »Pomembno je, da to ljudje vedo,« še dodaja. »Vsi, ki nakažejo finančna sredstva, se v skladu z Zakonom o varovanju osebnih podatkov strinjajo z objavo svojega imena in priimka, razen če sporočijo, da javne objave ne želijo. Če osebe, ki nakaže sredstva, ni na seznamu, prosimo, naj pokliče RKS - OZ Žalec, kjer bomo preverili, zakaj je tako. Največkrat donatorji namreč ne navedejo ustreznega sklica,« še razlaga Črešnovar. SIMONA ŠOLINIČ Foto: KS Galicija Donacije lahko nakažete na: RKS - OZ Žalec Hmeljarska ulica 3, 3310 Žalec TRR: SI56 1010 0005 5598 261, sklic: SI00 2019-24214-2, koda: CHAR, namen: Pomoč Žanu Kotniku Zasegli so mu orožje Na območju Polul so policisti v nedeljo okoli poldneva ustavili 70-letnega voznika osebnega avtomobila. Ta je kršil določbe Zakona o orožju, ker lovsko orožje in pripadajoče strelivo nista bila zaprta v embalaži in ker strelivo ni bilo ločeno od orožja. Prav tako je vozil pod vplivom alkohola. Policisti so mu orožje in strelivo začasno zasegli. Zoper kršitelja so uvedli hitri postopek z izdajo odločbe. Največkrat s telefonom za volanom Pretekli teden so celjski policisti v poostreni akciji nadzorovali promet. V treh urah intenzivnega nadzora so zaznali kar 120 prekrškov. 36 prekrškov je bilo takšnih, kjer so vozniki uporabljali mobilni telefon med vožnjo, v 43 primerih vozniki in sopotniki niso uporabljali varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev. Ugotovili so tudi 36 prekrškov pešcev. Nadzor je bil tudi na odsekih Celje-Laško-Zidani Most-Vrhovo. V tem primeru so policisti nadzor izvajali po metodologiji »veriga«. To pomeni, da so policisti hitrost voznikov preverjali z več zaporednimi radarski kontrolami. Zaznali so 43 kršitev hitrosti. Prometna varnost se je sicer lani na območju Policijske uprave Celje nekoliko izboljšala. V prometnih nesrečah je umrlo 13 ljudi, leto prej 18. Tudi število prometnih nesreč s hudimi telesnimi poškodbami je bilo lani nekoliko manjše kot v letu 2017. Lani se je v prometnih nesrečah hudo poškodovalo 163 udeležencev, predlani trije več. Prijeti trije, ostali roparji še na prostosti Preteklo sredo so celjski policisti odvzeli prostost mladoletniku z območja Celja, ki ga sumijo, da je oropal trgovino v Kocbekovi ulici v Celju. Dan kasneje so prijeli še mladoletnika, ki je osumljen ropa pošte v Ulici bratov Vošnjakov v Celju. Prvi mladoletnik je osumljen tudi, da je novembra lani oropal Market v Pohorski ulici v Celju. Drug mladenič je prav tako z območja Celja. Vendar mladoletnika po do zdaj zbranih podatkih policije nista bila povezana. Že novembra je policija izsledila Celjana, ki je osumljen, da je oropal bencinski servis na Mariborski cesti v Celju. O storilcih preostalih štirih ropov bencinskih servisov, ropa pošte in ropa frizerskega salona policija še intenzivno zbira obvestila. Na območju Policijske postaje Celje je bilo lani - od jeseni do konca leta - devet ropov. Od tega pet ropov bencinskih servisov, dva ropa trgovin in dva ropa pošt. V začetku letošnjega leta sta se zgodila še rop frizerskega salona v Celju in rop trgovine. Vinjena povzročila prometno nesrečo Preteklo sredo se je na avtocestnem odseku Slovenske Konjice-Slovenska Bistrica jug zgodila prometna nesreča. Zato je bil ta odsek dlje časa popolnoma zaprt, nastal je tudi večkilometrski zastoj na območju našega območja, nesreča se je namreč zgodila na območju Policijske uprave Maribor. Udeleženi so bili trije vozniki: 25-letna državljanka Slovenije z osebnim avtomobilom, s tovornim vozilom 34-letni državljan Srbije in z osebnim avtomobilom 56-letni državljan Italije. Nesreča se je zgodila zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo 25-letnice, ki se je tudi lažje poškodovala. Pri postopku je bil vsem udeležencem odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je pri voznici pokazal, da je vozila pod vplivom alkohola. Zoper njo bodo policisti podali kazensko ovadbo zaradi nevarne vožnje v prometu. Isti dan sta se hujši nesreči zgodili še v Vojniku in Celju. V Vojniku so se poškodovale tri osebe, na Ljubečni v Celju sta bili poškodovani dve. V Slovenijo prišli skriti v vozilu Pretekli teden so v podjetju v Šentrupertu pri Vranskem našli pet ilegalnih prebežnikov. Skriti so bili v tovornem vozilu. Voznik je iz Makedonije na priklopnem vozilu pripeljal vozilo v okvari. Vanj so najverjetneje med potjo na območju Srbije vstopili državljani Afganistana. Na podlagi sporazuma so jih policisti predali hrvaškim varnostnim organom. V požaru poškodovana ena oseba V nedeljo zvečer je zagorelo v kuhinji stanovanja v več-stanovanjski stavbi v Gregorčičevi ulici v Celju. Osebo, ki se je pri tem poškodovala, so odpeljali v celjsko bolnišnico. Nastala je manjša gmotna škoda. Vzrok požara še ni znan. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuo alLodlično storitev? Preglejte aktualno ponudoo IZGANJAICIBOLEČIH Izganjalci bolečin Fizioterapija Čebokelj V sodobnem času, ko se vedno bolj zavedamo pomena gibanja in skrbi za telo, je tudi delo fizioterapevtov dosti bolj cenjeno. Gibanju dandanes skoraj vsaka znanstvena študija posveča velik pomen, saj ogromno ljudi na svojem delovnem mestu vsaj osem ur preživi v prisiljeni drži, najsi bo to za tekočim trakom ali pa sede za mizo in pred računalnikom. Z delom fizioterapevtov, strokovnjakov na področju anatomije telesa, se nikakor ne more primerjati delo trenerjev po le nekajmesečnem tečaju. Kot poudarjajo v fizioterapiji, se je treba vsake vadbe lotiti premišljeno in počasi, da preprečimo kakršnekoli poškodbe. Fizioterapija Čebokelj Matej Čebokelj, viš.fizioterapevt, Cyriax terapevt Opekarniška 15a (vzhodna tribuna nogometnega stadiona) 3000 Celje GSM.: +386 {0)31 803 451 T.: +386 (0)59 937 431 l\ II Fizioterapija Čebokelj je izjemno uspešna ordinacija tako na celjskem območju kot tudi širše. O tem priča tudi podatek, da se je Matej Čebokelj leta 2006 odpravil skupaj s slovenskimi smučarji na olimpijske igre v Torino. Poleg tega je bil tudi član strokovne ekipe na evropskem košarkarskem prvenstvu v Beogradu. O njegovi izkušenosti in očitnih kompetencah ter zadovoljstvu strank z delom ordinacije Fizioterapije Čebokelj pričajo tudi številni zadovoljni bolniki in zapisi na Facebook strani ordinacije. Ta se že dobro desetletje nahaja v Celju na Opekarniški cesti 15a, in sicer pod vzhodno tribuno nogometnega štadiona. Poleg tega da je Matej Čebokelj višji terapevt, je tudi Cyriax terapevt. Metoda Cyriax je ma-nualna ortopedska metoda, s pomočjo katere postavlja fizio- terapevtsko diagnozo. Ukvarja se tudi s konzervativnim zdravljenjem lezij mehkih tkiv loko-motornega sistema. Cilj metode je postaviti natančno diagnozo s pomočjo anamneze in klinične preiskave. Pacienta se lahko ciljno zdravi izključno samo v primeru, da je znano, kateri del telesa je prizadet. Ciljno zdravljenje je tudi kratkotrajnejše in tako tudi cenejše za zdravstveni sistem. To torej pomeni, da lahko z omenjeno metodo zelo dobro določi, kaj povzroča neke težave, potem jih pa z različnimi fizioterapevtskimi tehnikami rešuje (prečna frikcija, 3D-mobi-lizacija, terapija prožilnih točk, fascialne tehnike). V ordinaciji si pomagajo tudi z vrhunskimi fizioterapevtskimi napravami (K-laser, Hi-Top, udarni val Osteotron ultrazvok, terapija z vakumi, Phyisiokey). Delovni čas: po dogovoru Kontakt: Fizioterapija Čebokelj, Matej Čebokelj Opekarniška cesta 15a, 3000 Celje GSM: +386 (0)31 803 451", TEL: +386 (0)59 937 431 Specializirani za zdravljenje vraščenega nohta in , . - , glivičnih obolenj! *s!a p J?k!!S ■V" Najsodobnejši center medicinske pedikure Rezervirajte svoj termin: 051 661 665 Aškerčeva ulica 14, (pritličje, Celeiapark) www.annika.si ZAPOSLOVANJE IN KARIERA 17 Pet načinov, da vas bo kariera še vedno zanimala Se zjutraj zbudite polni motivacije ali bi najraje ostali doma in se nikoli več vrnili v službo? Večino svojega življenja preživite v službi, zato časa ne smete zapravljati z nečim, kar vas ne veseli. Navsezadnje vam mora biti to, kar počnete, zanimivo. Le 13 odstotkov ljudi na svetu je predanih svoji službi. In preostanek? Kje začeti, da bi lahko uživali v tem, kar počnete? Preberite pet nasvetov, ki vam bodo pomagali prebroditi krizo. Ugotovite, zakaj To je ključno - tu morate začeti. Zakaj počnete to, kar počnete? Poskrbite, da boste opravljali delo, ki vas zanima, in da boste jasno določili namene. Toplo priporočamo knjigo Simona Sineka Start With Why. Postavite si cilje Ko veste, zakaj nekaj počnete, si postavite dolgoročne in kratkoročne cilje, ki vam bodo pomagali pri spremljanju napredka. Na telefon si naložite aplikacije, ki vas bodo spomnile na začrtane cilje. Želite napredovati v roku enega leta? Zapišite si rok v rokovnik. Katere korake morate storiti, da boste prišli do tega? Tudi te zapišite v časovnico in jim sledite. Naučite se nekaj novega Ohranite svoje možgane budne in dejavne -redno se učite novih stvari. Poiščite, ali v pod- jetju organizirajo tečaj, ki bi vam bil zanimiv, ali najdite izobraževalno vsebino, ki bi jo v vaši službi podprli tako časovno kot finančno. Poiščite nekaj, kar je izven vaše cone udobja, a je kljub temu primerno za vašo kariero. Vaš nadrejeni bo cenil trud, ki ste ga pripravljeni vložiti v profesionalni razvoj, vam pa ne bo škodilo, če boste lahko v življenjepis čez nekaj časa vpisali novo znanje. Zahtevajte povratno informacijo Če ne prejmete tako izčrpne povratne informacije, kot bi si želeli, povprašajte po njej. Dober nadrejeni bo rad videl, da vas zanima njegovo mnenje o vas. Povratna informacija vas lahko motivira pri tem, da boste boljši, saj se boste zavedali, da vas v službi cenijo. Morda ste nepogrešljivi, a se tega sploh ne zavedate? Stagniranje ne pomaga nikomur - ne vam ne vašemu podjetju. Če boste opazili, da se ne razvijate, boste kmalu izgubili vso motivacijo za delo. Ohranite optimizem Vsako jutro začnite s pozitivno mantro, nato opazujte, kaj govorite drugim in sebi. Izogibajte se negativnim mislim in komentarjem o službi. Ne poslušajte neprimernih govoric, ki v velikem timu vedno krožijo. Nehajte si vse jemati k srcu. Ko boste »strokovnjak« v pozitivnem razmišljanju, se bo tudi raven stresa znatno zmanjšala. Če ste do svoje službe ravnodušni ali preprosto ne morete najti motivacije, preberite zgornje nasvete in poskusite, ali bodo pomagali. Vsekakor ne smete ostati v službi, ki vas ne osrečuje, saj je v tem primeru nikoli ne boste mogli dojemati kot zanimivo. Vsi se kdaj znajdemo na točki, ko ne vemo, kako naprej. Osebna rast je navsezadnje ključ do zavzetosti, zato nikoli ne izgubite optimizma in se nikoli ne nehajte učiti. Ekipa MojeDelo.com 13 MojeDelo.com Skladiščnik (m/ž) (Velenje) Od kandidatov pričakujemo poklicno ali srednjo strokovno izobrazbo, poznavanje skladiščnega dela, samostojnost pri delu, zanesljivost, natančnost, urejenost, poznavanje dela z računalnikom, izpit za viličarja predstavlja prednost. Mömax LES-MMS, trgovska družba, d. o. o., Cesta na Bokalce 40, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 10. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Energetik (m/ž) (Zreče) Zahtevani pogoji za sklenitev pogodbe o zaposlitvi: univerzitetna izobrazba ali magisterij stroke (2. bol st.) elektro, strojne smeri ali smer mehatronika, delovne izkušnje na področju energetike, poznavanje področja klimatizacije in kompresorskih naprav, aktivno znanje angleščine, znanje računalništva (MS Office). Unior, d. d., Kovaška cesta 10, 3214 Zreče. Prijave zbiramo do 24. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialist tehnične prodaje (m/ž) (Velenje) Opis delovnega mesta: aktivna terenska prodaja oziroma pridobivanje novih kupcev, pospeševanje prodaje, izvedba tržnih aktivnosti za rast prodaje na domačem in tujih trgih (iskanje potencialnih strank in trgov), pridobivanje in obdelovanje podatkov o tržnih razmerah, strokovna prodaja izdelkov iz prodajnega programa delodajalca (senzorska tehnika in pribor) ... FBS Elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 2380 Velenje. Prijave zbiramo do 9. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Prodajalec (m/ž) (Celje) Vi prinašate predanost in ... želite prodajati, postavite kupca na prvo mesto in jim ponudite nepozabno izkušnjo ... JYSK, d. o. o., Tovarniška cesta 10a, 8250 Brežice. Prijave zbiramo do 7. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vodja trgovine in prodajni svetovalec (m/ž) (Celje) Iščemo vodjo trgovine in prodajnega svetovalca za prodajo modne blagovne znamke Galileo. Monile, trgovina in storitve, d. o. o., Le-skoškova cesta 10, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 2. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Komercialni referent (m/ž) (Gomilsko) Glavne naloge in odgovornosti: podpora kupcem in področnim vodjem prodaje v prodajnem procesu, sprejemanje in obdelava naročil v prodaji ... Silco, d. o. o., Šen-trupert 5a, 3303 Gomilsko. Prijave zbiramo do 20. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Planer (m/ž) (Velenje) Opis dela: planiranje proizvodnje, lansiranje delovnih nalogov za izdelke in polizdelke na osnovi predhodno določene tehnologije s strani vodje proizvodnje, sprostno obveščanje o odstopanjih, kontrola stanja zalog v informacijskem sistemu . Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vzdrževalec (m/ž) (Velenje) Opis del in nalog: preventivni servisi strojev, orodij in ostale opreme (dnevni obhodi proizvodje, pre- gledi delovnih sredstev po kontrolni listi za preventivni pregled ...), kurativno vzdrževanje delovnih sredstev (ugotavljanje vzrokov na napravah, razstavljanje delovnih sredstev, zamenjave in popravila). Plastika Skaza, d. o. o., Selo 20a, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 15. 1. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Brand manager za prodajni program (m/ž) (Celje) Posebne osebnostne značilnosti: prodornost in prodajna naravnanost, visoka raven komunikacijskih in pogajalskih spretnosti, zanesljivost in doslednost ... Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Natakar (m/ž) (Celje) Iščemo sodelavca/-ko za delo v prijetnem lokalu v Celju. Pričakujemo veselje do dela z ljudmi, zanesljivost in odgovornost. Zaželene iskušnje z blagajno. Urejenost. Delo obsega strežbo pijač v urejenem lokalu v središču Celja. AB-LEV, d. o. o., Mejna ulica 6, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 9. 2. 2019. Podrobnosti na www. mojedelo.com. Prodajalci (mž) (Savinjska regija) Za svoje poslovalnice v Savinjski regiji iščemo prodajalce za krajši delovni čas. Delovne naloge: delo na blagajni, zlaganje blaga na police, skrb za prezentacijo sadja in zelenjave ... Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 31. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Operater CNC (m/ž) (Žalec) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: strokovna izobrazba V. stopnje smeri strojništvo, lesarstvo ali druge; alternativna izobrazba IV. stopnje smeri strojništvo, lesarstvo ali drugo; kompetence: samostoj- nost, natančnost, odgovornost za delo, zanesljivost pri delu, vztrajnost, ažurnost. Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Skladiščnik (m/ž) (Žalec) Pogoji za zasedbo delovnega mesta: strokovna izobrazba III. stopnje tehnične ali druge ustrezne smeri; dodatna znanja: izpit za viličarja; kompetence: natančnost, samostojnost, strokovnost, odgovornost za delo, samoiniciativnost, ažurnost, zanesljivost pri delu. Omco Metals Slovenia, d. o. o., Cesta žalskega tabora 10, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 31. 1. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Kuhar (m/ž) (Celje) Pogoji: izobrazba gostinske smeri, izkušnje v gostinstvu, vodstvene sposobnosti, samostojnost, motiviranost za delo, odgovornost in zanesljivost, sistematičnost in organiziranost, doslednost in natančnost, želja po pridobivanju znanj in srečevanju z izzivi, pripravljenost na dvoizmensko delo. Peter Zaveršek, s. p., Gostilna Francl, Zagrad 77, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 9. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Pomočnik vodje poslovne enote (m/ž) (Celje) Odgovorni boste za pomoč pri načrtovanju, organiziranju, izvajanju, spremljanju, koordiniranju in nadziranju dela v poslovni enoti, za pomoč vodji pri vodenju in motiviranju sodelavcev, promocijo programa poslovanja, kontaktiranje poslovnih strank in partnerjev ter za vzdrževanje komercialnih odnosov ... Elektrona-bava, d. o. o., Cesta 24. junija 3, 1231 Ljubljana - Črnuče. Prijave zbiramo do 9. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. GLS kurir (m/ž) (Celje) Zaradi hitre rasti iščemo kurirja, ki bo opravljal storitve razvoza in pobiranja paketnih pošiljk na območju Celja z okolico. General logistics systems, d. o. o. - GLS pogodbeni partner, Cesta v Prod 84, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 9. 2. 2019. Podrobnosti na www.mojedelo.com. Vaš zakaj A Vsak ponedeljek ob Л2ЛЂ.Ш naš zato. ščemo odgovore na vprašanja poslušalcev Ö3 422S148 radio@tit re.si 're&rnova 19,3000 Celje 18 ŠPORT Lani je bil Tim Mastnak obakrat osmi na paralelnih veleslalomih na Rogli. »Verjamem v vrhunski rezultat!« Tako pravi Tim Mastnak, podobno razmišljata Gloria Kotnik in Rok Marguč »Enkrat sem imel virozo, drugič zlomljeno roko ... Letos upam, da bom na svetovno prvenstvo pripotoval zdrav. Dobro sem pripravljen, zato si obetam najboljšo uvrstitev doslej na elitnem tekmovanju.« Že sedmič zapovrstjo bo Rogla gostila tekmo svetovnega pokala v deskanju. Lani sta ji bili zaupani celo dve tekmi v paralelnem veleslalomu. Velenjčanka Gloria Kotnik je bila prvi dan četrta, Tim Mastnak je bil obakrat osmi. Pred olimpijskimi igrami je svojo kakovost potrdila Čehinja Ester Ledecka, drugi dan je bila najboljša Nemka Ramona Hofmeister. V moški konkurenci sta slavila Avstrijca Andreas Prommegger in Benjamin Karl. Tokrat je prijavljenih 110 tekmovalcev iz 22 držav. Celjski deskar Tim Mastnak se je navkljub slabemu nastopu v posamični konkurenci na tekmi svetovnega pokala v paralelnem slalomu v Bad Gasteinu dobre volje vrnil v Slovenijo. Sledila je namreč ekipna tekma, Mastnak in Velenjčanka Gloria Kotnik sta v konkurenci 24 parov osvojila peto mesto, kar je doslej najboljši slovenski dosežek na ekipnih tekmah. Oba in še drugi Celjan Rok Marguč imajo visoka pričakovanja na »Razlike v časih med tekmovalci so na Rogli zelo majhne. Zavedam se, da sem lahko v vrhu. To sem dokazal na drugih prizoriščih. Tudi na Zreškem Pohorju sem bil nekajkrat v stiku z najboljšimi.« naslednji tekmi, ki bo v soboto na Rogli. Karavana se bo kasneje preselila v Moskvo, naslednji mesec pa bo svetovno prvenstvo v Združenih državah Amerike. Poleg omenjenega tria bo na Rogli deskal še Žan Košir. Tim Mastnak je z največjo nejevoljo napovedoval tekmo v Bad Gasteinu in kot da je vse skupaj natančno predvidel. Kakšni so bili tokrat tekmovalni pogoji? Prav nič drugačni kot v prejšnjih letih. Zelo zahtevno je bilo. Novozapadlega snega je bilo ogromno. Pogoji so bili torej težki, a za vse enaki. In zmagal je najboljši. Kaj je bilo tako neugodno, preveč snega, grbin, leda? Kaj so organizatorji počeli, niti nismo izvedeli, Na prizorišče smo prispeli dan pred tekmo in od daleč je proga delo- vala zelo, zelo lepa. Ko smo jo preizkusili, smo ugotovili, da ni primerna za tekmovanje. Pravi >rodeo< je bil na njej. Čeprav niste imeli visokih ciljev, vam je še kako žal za tistih nekaj stotink, ki so vam zmanjkale za finalni nastop! Vsekakor. Potrudil sem se, dal sem vse od sebe, Želel sem si viden dosežek tudi v slalomu. Od finala so me ločile malenkosti. Za preboj med šestnajsterico sem bil prepočasen za štiri stotinke. Kaj pa ekipna tekma? Z Glorio sta se visoko zavihtela, čeprav sta zmagala le enkrat ... Imela sva zelo dobro izhodišče. Določeno je bilo na podlagi visokega števila FIS točk. V prvem krogu sva bila prosta. Nato sva suvereno premagala poljski par. Sledil Zelo zadovoljni s štartom V Alpski šoli Rogla so se veselili prvih rezultatov v novi sezoni. Najprej sta bili na Golteh dve tekmi, prva za regijski seštevek, druga pa za pokal Zgornje Savinjske doline. Izpostavili so štiri zmage v različnih starostnih kategorijah. Za to so zaslužni Alma Macuh, Jure Kočevar, Filip Prosenak in Gaja Kidrič. Skupno so se veselili osmih medalj. Druga regijska tekma je bila v Črni na Koroškem, kjer sta zmagala Macuhova in Prosenak, druga pa sta bila Ajda Ošlak in Nik Sovinc. DŠ, foto: AŠR je poraz proti nemškima re-prezentantoma, ki sta imela pravico izbire proge. Žal je bila razlika med progama zelo velika. Bila je tako velika, da tekmecev niti ogroziti nisva uspela. Kako poteka ekipna tekma? Najprej se po progi spusti dekle. Ko je Gloria prečkala ciljno črto, so se meni na štartu odprla vratca. Gledalcem ni treba spremljati ur, celotno dogajanje imajo pred očmi, takoj jim je jasen zaplet in kasneje tudi razplet. V soboto bo tekma svetovnega pokala na Rogli. Kdaj ste lahko zadnjič vadili na progi Jasa? Po pravilih Mednarodne smučarske zveze je bilo to zadnjič možno v nedeljo. Proga je odlična, bojim se le možnih snežnih padavin pred koncem tedna. V zadnjih dneh sem dosti počival, obenem sem se posvetil fizični pripravi. Šele danes je na vrsti povratek na sneg. Je na progi dovolj snega? Ko smo se vrnili iz Bad Ga-steina, nismo imeli prav veliko možnosti za vadbo na Jasi, kajti prireditelji so progo umetno zasneževali. Zato sem se odpravil na Areh, kjer so bili pogoji odlični. Večkrat ste se izkazali na domači tekmi. Kaj bi vas tokrat zadovoljilo? Glede uvrstitve se kar težko odločim. Razlike v časih med tekmovalci so na Rogli zelo majhne. Zavedam se, da sem lahko v vrhu. To sem dokazal na drugih prizoriščih. Tudi na Zreškem Pohorju sem bil ne- kajkrat v stiku z najboljšimi. Pričakujem lepo tekmo. Na treningih mi gre zelo dobro. Upam, da bom tiste vožnje znal ponoviti na tekmi. Verjamem, da bo rezultat vrhunski. Vaša reprezentančna kolegica Gloria Kotnik se je z odkritim nezadovoljstvom razgovorila glede pogodbe s Smučarsko zvezo Slovenije. Vi ste zadovoljni s tistim, kar vam nudi in omogoča zveza? Razmere niso idealne, to je jasno. Sicer pa mi ni ljubo tarnati o teh stvareh. Poskušam jih potisniti ob stran in se ukvarjati s tistim, na kar imam vpliv. Na zvezi se pač odločajo na podlagi pravilnikov in dosežkov. Takšne so vsaj moje izkušnje. Po Rogli se bo ritem še stopnjeval, najprej pot v Rusijo, nato v ZDA ... Že zdaj je napeto, kajti urejamo vize za pot na Kitajsko, kjer bo tekma po svetovnem prvenstvu. Slednje bo v ameriškem Park Cityju. Že pogledujete proti tekmama, kjer se bodo delila žlahtna odličja? Pričakovanja so tokrat visoka. Na dosedanjih članskih svetovnih prvenstvih nisem ničesar pokazal (leta 2011 je bil mladinski svetovni prvak, op. p.). Spremljale so me težave. Enkrat sem imel virozo, drugič zlomljeno roko ... Letos upam, da bom na svetovno prvenstvo pripotoval zdrav. Dobro sem pripravljen, zato si obetam najboljšo uvrstitev doslej na elitnem tekmovanju. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Jutri bo pri Smučarskem baru Uniorček žreb štartnih številk. V soboto bodo na smučišču Jasa kvalifikacije med 10. in 12. uro. Nato bosta nastopili Bobnarska skupina Laško in Alya. Izločilni boji se bodo začeli ob 14.00. ŠPORT 19 Le Polzelani med najboljše štiri Šentjurčani zapravili ogromno prednost Celjsko območje bo imelo na zaključnem turnirju pokalnega tekmovanja enega predstavnika. Med najboljše štiri so se uvrstili polzelski Hopsi. Na obeh tekmah četrtfinala so brez težav (80:96 in 92:62) visoko premagali Plamo Pur. Visoko prednost so nepričakovano zapravili košarkarji Šentjurja. Na prvi tekmi so pred domačimi gledalci Helios Suns premagali za 24 točk (84:60), na povratni tekmi v Domžalah so izgubili za kar 31 točk (96:65). Blizu presenečenja je bila Rogaška, ki je prvo tekmo v domači dvorani z Olimpijo izgubila za tri točke (92:95), v Ljubljani pa je zmagala z dvema točkama naskoka (79:81). Slatinčani na tretjem mestu Košarkarji Rogaške so se v državnem prvenstvu razveselili sedme zmage. S 106:99 so v domači dvorani premagali neugodno Ilirijo, ki se je ponovno pokazala kot trd oreh. Dve minuti pred koncem srečanja je bilo 97:97, potem so gostitelji prišli do zelo pomembne zmage v boju za uvrstitev v ligo za prvaka. »Zgodilo se ni nič takšnega, česar ne bi pričakovali. Ilirija je počivala, medtem ko smo mi v neobičajnem ritmu, kar sem že velikokrat poudaril. Igralci so seveda utrujeni od poti in tekem. Ljubljančani so bili sproščeni, >razleteli< so se po igrišču, sijajno so zadevali za tri točke. Bilo je nevarno do zadnje minute. Zaradi visokega števila točk bi morda kdo podvomil o slabši obrambi, toda igralci so dali od sebe vse, kar v tem trenutku zmorejo,« je po zmagi, s katero je Rogaška na lestvici zasedla tretje mesto, dejal domači trener Damjan Novaković. Slatin-čani, pri katerih je 22 točk dosegel Marko Pajič, bodo v soboto gostovali v Laškem pri Zlatorogu. Osmi poraz Šentjurčani so se po štirih zaporednih ligaških gostovanjih vrnili v dvorano Hrušovec, vendar tudi pred domačimi gledalci niso uspeli prekiniti negativnega niza zadnjih dveh mesecev. Doživeli so peti poraz v zadnjih šestih tekmah oziroma osmega v državnem prvenstvu. Varovanci trenerja Ja-kše Vulića ostajajo pri petih zmagah, na računu imajo zdaj osem porazov. Zadnjega jim je zadal domžalski Helios, ki je slavil z 81:75, četudi je imel 13 skokov manj od gostiteljev in zaradi poškodb ne povsem pripravljeno moštvo. »Gostje so se na nas Rashun Jarell Davis (z žogo) in Leon Šantelj sta bila statistično gledano najboljša igralca Rogaške proti Iliriji. Davis je bil nato v ponedeljek najboljši strelec tekme v Stožicah, kjer je Rogaška dosegla pirovo zmago nad Olimpijo. veliko bolje pripravili, bili so bolj agresivni, igrali so z več energije in na koncu zasluženo zmagali. Preveč točk smo prejeli iz >rakete<, in to ne le od centrov. Individualna obramba ni delovala tako, kot bi morala, zato smo prejeli preveč lahkih košev,« je dejal trener Šentjurja Jakša Vulić. Njegovo moštvo bo v soboto gostovalo v Novem mestu pri Krki. Ameriška »kolonija« še naprej klavrna Laščani so gostovali v Šenčurju, ki je imel pred 13. krogom enak izkupiček kot Zlatorog. 5 zmag in 7 porazov. Zdaj je Laščanom pobegnil, saj je slavil s 83:80. Zlatorog je doživel osmi poraz in ostaja v območju ekip, ki naj bi se borile za obstanek. Tekma je bila ves čas izenačena. Privrženci la- Končnica še ni zagotovljena Navijači Košarkarskega kluba Celje vsekakor po zmagi v drugo-ligaškem derbiju proti Podčetrtku niso pričakovali poraza v Medvodah. A prav to se je pripetilo. Varovanci trenerja Vladimirja Rizmana so ponovno začeli nezbrano in dopustili visoka vodstva gostiteljem (7:0, 31:19, 56:43), toda v končnici tekme so celo povedli - po prostih metih Ivana Držića je bil rezultat na semaforju 70:72. V dramatičnem finišu celjski košarkarji niso bili dovolj spretni, da bi se izognili šestemu porazu. Ob odsotnosti poškodovanih Nuhanovića in Hunta je blestel Držić. Njegova poškodba je preteklost, izkazal se je po dolgem času in dokazal svojo kakovost, ki žal ni zadoščala za zmago. Njegov statistični indeks je bil odličen (34), dosegel je 29 točk, zbral devet skokov ... Sledili bosta dve domači tekmi. V soboto bodo v Celju gostovali Troti, ki so dobili prvi medsebojni obračun v Novem mestu. Potem bo v dvorani I. osnovne šole igralo še moštvo Portoroža. Celjska ekipa še nima zagotovljene udeležbe v končnici osmih klubov. Stanje je naslednje: Sežana in Terme Olimia po 11 zmag, Triglav 8, Celje, Parklji in Plama Pur po 7, Medvode, LTH Castings, Troti in Hrastnik po 6 zmag, na zadnjih mestih pa sta Portorož z dvema in Grosuplje z eno zmago. Zmagi v naslednjih dveh sobotah sta torej nujni. DEAN ŠUSTER, foto: GrupA škega kluba vedno bolj tarnajo nad »kolonijo« košarkarjev iz ZDA, ki s slabimi rezultati skrbi za neprijetno vzdušje, iz kroga v krog pa potrjuje napačno kadrovanje in povsem napačne odločitve vodstva kluba pred začetkom sezone. Podobne situacije je v Laškem v preteklosti dobro znal rešiti trener Predrag Milović. Podobne. Trenutna je zelo specifična. »Dobra tekma. Danes lahko krivimo samo sebe. Enajst zgrešenih prostih metov na tekmi, ko je pomembna vsaka točka, je mnogo preveč,« je po porazu v Šenčurju dejal trener Laščanov Chris Thomas. V dresu Šenčurja je blestel nekdanji član Zlatoroga Ramo Rizvić, ki je dosegel 23 točk. Laščani zdaj čakajo na prihod Rogaške. MITJA KNEZ Foto: GrupA 35-letni Ivan Držić (s številko 11) je dokazal, da še ni za staro šaro. Po zaključni prireditvi prvo tekmovanje ze Podaljšali najboljši vezisti V prvih dneh novega leta je Fakulteta za šport v Ljubljani gostila zaključno prireditev pokalnega tekmovanja za plavalce veterane v letu 2018. Imeli so pet pokalnih tekmovanj, v skupnem točkovanju sta se odlično odrezala celjska veterana, plavalca Neptuna. Med moškimi je v starostni kategoriji od 70 do 74 let prvo mesto osvojil Janez Goršič. Pri ženskah do 29 let je bila druga Julija Košak. V okviru prireditve so se seznanili tudi s psihologijo športa, tehnikami sproščanja in priprave na štart, druženje pa so zaključili na gradu Kodeljevo. Teden kasneje je sledila že prva tekma pokalnega tekmovanja za leto 2019. V Velenju je Goršič zmagal na 50 delfin in 100 prosto, v slednji disciplini je bila najboljša tudi Košakova, ki je 100 hrbtno osvojila drugo mesto. Jože Tanko se je prav tako izkazal s plavanjem v hrbtnem slogu na 100 metrov. V svoji starostni kategoriji je bil prvi z državnim rekordom. Tanko je bil tretji v odprti kategoriji. DŠ, foto: PK NEPTUN Julija Košak in Janez Goršič Vodstvo nogometnega prvoligaša Celja je podaljšalo pogodbe trem najboljšim zveznim igralcem. Najprej sta zvestobo podaljšala Lovro Cvek in Nino Pungaršek, kot zadnji je to storil Janez Pišek, ki bo pri NK Celje ostal vsaj do konca leta 2020. »Zahvaljujem se vsem v klubu, da sem lahko podaljšal pogodbo. Navijače vabim na tekme, ki sledijo v spomladanskem delu prvenstva,« je dejal 20-letni nogometaš. Član mlade reprezentance Slovenije je v Prvi ligi Telekom Slovenije zbral 92 nastopov in dosegel pet golov. V soboto se bosta v pripravljalni tekmi na štadionu Olimp pomerili celjski nogometni moštvi, prvoligaš Celje in tretjeligaš Šampion (11.00). DŠ Foto: NK CELJE V roko sta si segla Janez Pišek (desno) in član upravnega odbora kluba Branko Veršič. 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete MAGDALENE FIJAVŽ iz Vešenika 24, Slovenske Konjice (5. 4. 1935 - 30. 12. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo infekcijski kliniki bolnišnice Celje in celotnemu osebju, ki so ji lajšali trpljenje v zadnjih dneh njenega življenja. Zahvala gre Špesovemu domu Vojnik, katerega oskr- bovanka je bila. Hvala tudi gospodu župniku Vogrinu za opravljen cerkveni pogreb in pevcem skupine Rogla. Žalujoči: sin Slavko, sestra Justika z družino, sestra Jožica z Ervinom in ostalo sorodstvo 40 ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, babice in prababice ZOFIJE CVELFER rojene ŽILNIK iz Goriške ulice 1 v Celju (17. 5. 1931 - 8. 1. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče. Zahvala g. Marjanu za lepo opravljen cerkveni obred in pevcem za odpete pesmi. Žalujoči: hči Metka, sin Janko, vnuka Natja in Žan, pravnuki in ostalo sorodstvo 55 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je za vedno zapustil FRANC ŽGANK iz Nove Cerkve 54 (25. 9. 1932 - 31. 12. 2018) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, darovane sveče in svete maše. Hvala župniku Alojzu Vicmanu in Pogrebni službi Raj. Hvala negovalnemu osebju bolnišnice Celje. Žalujoči: žena Štefka, hčerka Vikica, vnukinji in ostalo sorodstvo 74 MOTORNA VOZILA STROJI PRODAM PRODAM RENAULT clio, letnik 2005, dizel, prevoženih 180.000 km, prodam. Telefon 040 161-349. 25 GOLF PLUS dizel, letnik 2010, modre barve, z veliko dodatne opreme - navigacija ..., prodam. Telefon 041 720-499. 75 PRODAM ROTACIJSKO kosilnico BCS 404, solidno ohranjeno, prvi lastnik, prodam zaradi nakupa večje. Telefon 031 787-009. 39 MIKSER Inox za miksanje krmne hrane, hidravlični dvig za Sip spider 350, čelni nakladalec ter čelno hidravliko za traktor Zetor, Universal ..., prodam. Telefon 041 999-910. p. HIŠO z vinogradom na Virštanju prodam. Telefon 040 211-346. p H AVTO STEKLO CENTER Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 ODDAM PRAŠIČE, težke od 30 do 180 kg, ter izločene svinje (za predelavo v salame), prodamo. Domača hrana, možna dostava. Telefon 031 311-476. p KOZE prodam. Cena po dogovoru. Informacije po telefonu 031 222-889. 37 PRAŠIČE (lahko tudi polovico), domača kuhana hrana, težke približno 170 kg, prodam. Več informacij po telefonu 031 503-370. 45 DVE telički pasme limuzin, stari 10 mesecev, eko reja, pašni, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 520-588. 50 PRAŠIČA domače reje, težkega 150 kg, prodam. Telefon 041 794-332. 54 PICERIJO v Celju oddamo v najem. Telefon 051 377-189. 38 OBNOVLJENO kmečko hišo ugodno damo v najem družini s podeželja. Telefon 031 404-786. 72 I1 lUil' 1 1 Ml ikrnm Naročila sprejemamo na 041Ш 836, »trotaMi tedna PRODAM PRAŠIČE, težke od 30 do 140 kg, prodam. Domača vzreja, domača hrana, cena ugodna, dostava všteta. Telefon 031 524-147. 21 V OKOLICI Šmarja prodam prašiča, težkega 160 kg, hranjenega s kuhano domačo hrano. Možen zakol, prodam tudi polovico. Telefon 031 777-353.5 KRAVO za zakol, staro 5 let, hranjeno s suho krmo, prodam. Cena po ogledu. Telefon 031 888-862. 1 PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 do 170 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509-061. 41 Hi N AROCIINIC A novitednik Ime in priimek: v Naslov, kraj: E-poštni naslov: Plačilo (ustrezno označi) □ v enkratnem znesku za 12 mesecev 106,02 evra □ za 6 mesecev 55 evrov □ za 3 mesece 27,93 evra □ mesečno 9,50 evra CENE SO S POPUSTI (DDV je vključen) Datum rojstva: Telefonska št.: Datum: Podpis naročnika: S podpisom potrjujem naročilo Novega tednika do pisnega preklica. Naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica 19,3000 Celje, s pripisom »naročilnica«, ali pa jo prinesite na oglasni oddelek. Naročite se lahko tudi na spletni strani www.novitednik.com. RARA ASTRA, KREKOV TRG 8, CEUE PRAŠIČA, težkega 120 kg, celega ali polovico, prodam. Telefon 070 556-695. 71 KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p TELIČKO simentalko, staro 14 mesecev, prodam. Telefon 041 809-162. 58 PRAŠIČA, cca 170 kg, na kmetiji Zorko na Babnem 19b, Celje, prodamo. Telefon 041 741-028 . 68 TELIČKO limuzin, staro 8 tednov, zelo lepo, prodam. Telefon 031 727-606. 70 KRAVO simentalko, staro 4 leta, še z mlekom, prodam. Telefon 051 220-569.2 BIKCA simentalca, starega 8 mesecev, prodam. Telefon 070 946-635. L2 ша^ЈВа a Oll u gEEpsđffigi! ecÄsüMM Center ш m ш cono iz drugih omrežij določajo drug t opera PUJSA, težkega cca 130 kg, krmljen z domačo krmo, prodam. Telefon 040 361-449. L3 DVE telički, simentalki, stari 6 mesecev, prodam. Telefon 041 794-301. p KUPIM PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p DEBELE, suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286. Š ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280. n Imate vi ali kdo od vaših bližnjih težave z alkoholom? AA in Al-Anon lahkopomagata. Kontakta: zaalkoholike: www.aa-slovenia.si (tel.:031802 710); za svojce in prijatelje: www.al-anon.si (tel.:031744722) OSTALO PRODAM 23 KNJIGE - romane, lepo ohranjene, pro dam. Telefon 040 412-452. BELO mešano vino, po 1,20 EUR/l, starinski kovaški meh, starinski šivalni stroj, tirzoparilnik alfa, 120 l, in vinogradniške stebre prodam. Telefon 041 528-376. 52 PRODAM BELO vino prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 755-882. 2048 BELO mešano vino in modro frankinjo prodam. Telefon 031 290-239. 2 SVINJSKO mast z ocvirki ali brez in orehova jedrca iz Šmartnega v Rožni dolini prodamo. Telefon 041 210-336. 57 VINO rdeče ter jabolčni, hruškov in grozdni sok prodam. Telefon 041 720-499.75 DOMAČO slanino prodam. Telefon 031 782-708. 73 FIŽOL sivček in pisanček prodam. Telefon 031 509-687. 76 Podjetje ENERGOSTIK d. o. o. ZAPOSLI delavca s IV. stopnjo izobrazbe na delovnem mestu električar energetik za avtomatizacijo procesov in robotiko; izkušnje niso pogoj (prak-tikanti). Kandidat mora imeti vozniški izpit. Prijave sprejemamo po pošti ali na elektronski naslov: ENERGOSTIK d. o. o Dramlje 6, 3222 Dramlje energostik@siol.net MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, tašče, stare mame, babice, sestre in tete VIKTORIJE POTRATA iz Rečice pri Laškem (13. 12. 1939 - 2. 1. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izražena ustna in pisna sožalja ter podarjeno cvetje, sveče in svete maše. Hvala podjetjema Ko-vis Livarna in Thermana Laško ter gostišču Štorman. Hvala kvartetu Oljka, gospodu župniku Stanku Do-manjku za lepo opravljen obred in Komunali Laško. Posebna zahvala za nesebično pomoč je namenjena družini Kristine Maček. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali. Dragi Miran, minilo bo prvo leto tvojega odhoda, a spomin na tebe živi kot bi bil še vedno med nami. V SPOMIN MIRAN ČREP iz Laškega (29. 5. 1972 - 19. 1. 2018) Hvala vsem, ki s čisto vestjo postojite ob njegovem grobu in se z mislijo pridružite nam, ki ga ne bomo nikoli pozabili. Vsi njegovi najbližji Spomini so kot iskre ki pod pepelom tlijo, a ko jih razgrneš, vedno znova zažarijo. (J. W. Goethe) ZAHVALA V 66. letu nas je nenadoma zapustil JOŽE OBLAK iz Lažiš 27a, Rimske Toplice (1. 6. 1953 - 26. 12. 2018) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, svete maše in izražena sožalja. Velika zahvala gospodu župniku Klemnu Jagru za posebej lepo opravljen obred, pevcem za odpete pesmi, pogrebnemu zavodu Komunala Laško, Lojzeku Štucinu, Iviju Lavrincu ter društvu upokojencev in veteranov. Posebna zahvala Anici in Mirku Grumu za občasno pomoč in krajšanje samotnih dni. Hvala vsakemu, ki je zanj storil kaj dobrega. Žalujoči: vsi njegovi лштш i astrologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1.99 EUR dl po ceniku vašega operaterja 8-letni Celjan, 170/80, čustven, zaposlen, ljubitelj narave, bi rad spoznal prijateljico za kasnejšo resno zvezo. Telefon 040 210-295. 10 GRADITELJI, pozor! Po ugodnih cenah izdelujem peči za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Tone Aplenc, s. p., Prekorje 29a, telefon 541-5011, 041 531-976. 30 Tvoje srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a spomin nate, draga mama, bo za vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in prababice MARIJE NOVAK iz Brezja 12, Dobje (20. 11. 1921 - 23. 12. 2018) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane sveče in svete maše. Hvala gospodu Janezu Puhanu za ganljivo slovo v cerkvi. Hvala pogrebni službi Žalujka. Hvala pevcem za pesmi slovesa in govorniku za poslovilne besede ob grobu. Žalujoči: vsi njeni Vedeti moraš, v kateri pristan si namenjen, če hočeš ujeti pravi veter, ki te bo ponesel tja ... ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče VIKTORIJE VINKO iz Celja (20. 12. 1931 - 1. 1. 2019) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sodelavcem, ki nam v teh težkih trenutkih stojite ob strani. Hvala za besede sočutja in podpore ter darovano cvetje in sveče. Draga mama, zelo te bomo pogrešali! Žalujoča: hči Darija in sin Marjan z družino IZVAJAMO posek, spravilo in odkup vseh vrst lesa. Telefon 040 211-346; Sima--les, Zagorje 31, Lesično. p za zrele, resne ljudi z vse države 031836378 http://www.zau.si Poroke Žalec Poročili so se: Zlatka DOLAR in Roman ZELIČ, oba iz Prebolda, Andreja OCVIRK in Jurij GRABNAR, oba iz Zgornjega Motnika. Velenje Poročila sta se: Matejka KLADNIK in Matjaž VODO-ŠEK, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Oto Jožef SIMON-ČIČ iz Žalca, 87 let, Terezija SEVČNIKAR iz Velenja, 88 let, Jožef PEŠAK iz Griž, 70 let, Doroteja Frančiška BAJIČ iz Celja, 79 let, Janez LUKMAN iz Celja, 87 let, Viktorija VINKO iz Celja, 87 let, Viktorija POTRATA iz Zg. Rečice, 79 let, Frančiška BOUHA iz Laškega, 83 let, Štefanija VASLE iz Matk, 87 let, Andrej ZOT-TL iz Kamenč, 67 let, Rozalija ARNŠEK iz Celja, 83 let, Cecilija PEKLAR iz Košnice pri Celju, 75 let, Andrej CENTRIH iz Šmartnega ob Paki, 74 let. Žalec Umrli so: Dragica JEŠIĆ iz Žalca, 85 let, Anton MAČEK iz Vranskega, 81 let, Marija Frančiška SOVINC iz Šmate-vža, 84 let, Rafael KOLAR iz Griž, 82 let, Marija RIBIČ s Polzele, 96 let, Luca VODOV-NIKsPolzele, 88 let. Šentjur Umrli so: Marija NOVAK iz Brezja pri Dobjem, 97 let, Marko ČATER iz Šentjurja, 84 let, Ana PERC iz Lažiš, 82 let. Velenje Umrli so: Ana NOVINŠEK iz Velenja, 86 let, Martin LENKO iz Šoštanja, 79 let, Franc PRAZNIK iz Topolši-ce, 82 let. 44 P V SPOMIN Mineva dve leti, kar nas je mnogo prezgodaj zapustila draga žena in mama MIRICA CEROVEC iz Vojkove ulice 16 v Celju (1. 4. 1960 - 17. 1. 2017) V naših srcih boš vedno z nami. Mož Viktor ter sinova Andrej in Sergej Življenje sploh ni tisto, kar se zdi. Je le trenutek v večnosti... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega OTA JOŽEFA SIMONČIČA iz Šempetra se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, sodelavcem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče. Najlepša hvala Pogrebni službi Ropotar. Iskrena hvala vsem, ki ste bili z nami ob slovesu in Ota pospremili na njegovi zadnji poti. Sveta maša bo 19. 1. 2019 ob 18. uri v stolno-opatijski cerkvi sv. Danijela v Celju. Žalujoči: žena Anica, sin Andrej in snaha Barbara Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 85. letu se je poslovila od nas MARIJA ŠOLINC iz Žepine Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku za opravljen obred. Hvala pevcem gospe Vere Šolinc in hvala tudi MK Modras. Žalujoči: vsi njeni 24 22 NAPOVEDNIK radio celje 90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 17. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev -ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev PETEK, 18. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Yugo, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana SOBOTA, 19. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 11.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Strokovnjak svetuje, ponovitev, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev NEDELJA, 20. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.00 Novice, 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 17.15 Radi ste jih poslušali, 18.00 Pesem slovenske dežele PONEDELJEK, 21. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Prvič, zadnjič in nikoli več, 14.00 Regijske novice, 15.00 Novice, 15.30 Dogod- ki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca TOREK, 22. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Ča-soplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 11.00 Šport danes, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev SREDA, 23. januar 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 6.00 Novice, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Poročilo PU Celje, 9.00 Novice, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Šport danes, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev Po slovensko s Katrco 1. Ultima: Klopca pred hiško 2. Ans. Petra Finka: Fant iz naše vasi 3. Veseli Dolenjci: Sedemkrat 4. Savinjski kvintet: Zgodba o sreči 5. Lojtrca: Ko ti boš mama Kino CINEPLE Spored od 17. 1. do 23. 1. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Adriana Lecouvreur - opera sobota: 18.55 Aquaman - akcijski, pustolovski od četrtka do srede: 17.30, 20.30 Bajadera - balet nedelja 16.00 Bohemian Rhapsody - drama, biografski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.20, 19.30 petek, sobota: 17.20, 19.30, 22.10 Bumblebee - akcijski, fantazijski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 15.30 nedelja:13.45 Eliot rešuje Božič - animirani, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 16.10 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 16.10 Grinch - animirani, družinski, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.40 sobota, nedelja: 14.20, 16.40 Južni veter - kriminalni od četrtka do srede: 18.30 Marija Škotska - drama od četrtka do srede: 16.30, 20.20 Prijatelja za vedno - komedija, drama četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.15, 20.45 sobota: 14.10, 18.15, 20.45 Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 - animirani, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 13.40, 16.00 Ralph ruši internet: Razbijač Ralph 2 - animirani, pustolovski, 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 17.10 sobota, nedelja: 14.50, 17.10 Robin Hood - pustolovski, akcijski petek, sobota: 22.30 Snežna kraljica: Dežela zrcal - animirani, komedija, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.40 sobota, nedelja: 13.50, 15.40 Spider-Man: Novi svet - animirani, akcijski, pustolovski sobota, nedelja: 14.00 Stekleni - misteriozni, drama, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00, 20.00 petek, sobota: 18.00, 20.00, 22.30 Tihotapec - kriminalni, drama četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 17.50, 20.10 nedelja: 14.15, 19.50 Zdaj ali nikoli - komedija, romantični od četrtka do srede: 19.00, 21.10 Zvezda je rojena - muzikal, drama od četrtka so srede: 21.00 metropol ČETRTEK 19.00 Tihotapec - kriminalna drama PETEK 18.00 Bojevnica - drama 20.00 Tihotapec - kriminalna drama SOBOTA 16.00 Neverjetna zgodba o velikanski hruški - anim. družinska pustolovščina 17.30 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 19.00 Igram, sem - drama, premiera in pogovor NEDELJA 16.00 Neverjetna zgodba o velikanski hruški - anim. družinska pustolovščina 18.00 Tihotapec - kriminalna drama 20.00 Bojevnica - drama SREDA 19.00 Tihotapec - kriminalna drama DOGODK I MED 1 7. in 24. 1 . 20 1 9 ČETRTEK, GLASBA FILM 17. januar, Bralno pogovorna urica ob 17. 30 Vodi Silvo Pur Zaželjene prijave na silvo.pur@knjiznica-celje.si PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 21. januar, O gorečem mlinu in njegovih gospodarjih ob 17. 30 V okviru U3O predava Urh Ferlež ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MISKU KNJIZKU 17. januar, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 23. januar, Mišek Miško in Belamiška ob 17. uri Gledališka predstavav izvedbi OŠ Tabor ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 24. januar, Pravljične urice za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta starosti ČETRTEK, GLASBA FILM 24. januar, Kognitivna znanost v šoli za 21. stoletje ob 17. uri Predaval bo dr. Dušan Rutar NE IGNAC OROŽEN 200 let SPREGLEJTE Razstava v 2. nadstropju od 30. januarja dalje Predavanje 31. januarja ob 18. uri NE KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU SPREGLEJTE Pravljične urice za najmlajše vsak četrtek ob 10. uri NE Kognitivna znanosti v šoli za 21. stoletje SPREGLEJTE Predavanja dr. Rutarja do maja 2019 KINO VELENJE PETEK 17.00 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirana pustolovščina, sinh., 3D 17.30 Neverjetna zgodba o veliki hruški - animirana pustolovščina, sinh. 19.05 Starec in pištola - komična drama 19.30 Marija Callas - dokumentarni 21.05 Stekleni - detektivka, triler SOBOTA 17.00 Asterix: Skrivnost čarobnega napoja - animirana pustolovščina, sinh. 17.30 Neverjetna zgodba o veliki hruški - animirana pustolovščina, sinh. 19.05 Marija Callas - dokumentarni 21.15 Stekleni - detektivka, triler NEDELJA 16.00 Neverjetna zgodba o veliki hruški - animirana pustolovščina, sinh. 17.45 Ptice jezer, njihova vrnitev - dokumentarni 18.00 Starec in pištola - komična drama 19.00 Marija Callas - dokumentarni 20.00 Stekleni - detektivka, triler PONEDELJEK 17.15 Aquaman - akcijska domišljijska pustolovščina 20.00 Bojevnica - komična drama Kulturne prireditve 18.00 Likovni salon Celje Oče je bil lovec pogovor ob fotografski razstavi Tomaža Črneja; pogovor bo vodila Maja Antončič 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Življenje ni pita zabavna opereta v dveh dejanjih; brezplačne vstopnice so na voljo v Glasbeni šoli Rista Savina Žalec 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Leksikon filozofije predstavitev knjige ddr. Antona Stresa; vstop prost 19.30 Narodni dom Celje Vesperae Musicae: Lara Hrastnik, harfa in Nikola Pajanović, violina koncert; ob 19.00 predgovor in pogovor z umetnikoma PETEK, 18. 1. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Življenje ni pita zabavna opereta v dveh dejanjih 19.00 Dom kulture Velenje Profesor Kuzman mlajši monokomedija o di(v) jakih in (m)učiteljih 19.30 Gledališče Zarja Celje Slavko Pregl, Maja Gal Štromar: Norci komedija v izvedbi Koroškega deželnega teatra Slovenj Gradec 19.30 Ipavčev kulturni center Šentjur Teror abonma Gustav; sodobna drama v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj 20.00 eMCe plac Velenje_ Barvne impresije odprtje razstave Žige Kelenca 21.00 Branibor club Celje_ Kvatropirci koncert NAPOVEDNIK 23 Dobrodelne prireditve SOBOTA, 19. 1. 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ 4. predstava programa na Hermanovem odru: 1001 pravljica gostuje: Lutkovno gledališče Tri 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Glavko in Zbrk -Čarovnik Nik otroški abonma Jurček; igrana otroška predstava 10.30 Dom kulture Velenje Travnik čarobne lepote Gledališče Lalanit; Mini (3) in Mega Pikin abonma in izven 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 17.00 SLG Celje_ Florian Zeller: Oče abonma po posebnem razporedu in izven 17.00 Velenjski grad Sobotno glasbeno popoldne na Velenjskem gradu predstavili se bodo učenci oddelka za pihala GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje 19.30 Kulturni dom Vransko Feniks, ko opeka zagori drama v izvedbi Društva Mali petelin; predstava za abonma in izven NEDELJA, 20. 1. 17.00 Dom kulture Velenje Knjižni klub komedija KUD DramŠpil Ribnica; nedeljski abonma 18.00 Gledališče Zarja Celje Čarovnik iz Oza predstava za otroke v izvedbi otroške gledališče skupine Gledališča Zarja Celje PONEDELJEK, 21. 1. 19.30 Dom kulture Velenje Stenica Beli abonma (4) in izven TOREK, 22. 1. 18.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Tematski večer oddelka harmonike 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Matura predstavitev knjige Mareta Cestnika 19.19 Mestna knjižnica Velenje Mornarska sprava predstavitev knjižnega opusa Ivana Blagusa 19.30 Celjski dom_ Kitarski kvartet: Zoran Dukić, Petrit Qeku, Maroje Brčić in Tvrtko Sarić Koncertni abonma in izven 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Beraška opera SNG Nova Gorica; glasbena komedija za torkov abonma in izven 19.30 Glasbena šola Velenje Tibor Kerekeš, trobenta in Beata Ilona Barcza, klavir abonma Klasika (4) in izven ГУЛГЛГГГ muzej novejšezgodovine I celje NA HERMANOVEM ODRU 4. predstava v Hermanovem otroškem gledališču v sezoni 2018/2019 V soboto, 19. januarja 2019, vas ob 10. uri vabimo na predstavo 1001 pravljica. Za abonma Na Hermanovem odru in izven Vstopnice lahko kupite v informacijski pisarni Muzeja novejše zgodovine Celje v tednu pred predstavo. Več o programu na spletni strani muzeja: http://www.muzej-nz-ce.si SREDA, 23. 1. 15.00 Koncertna dvorana Glasbene šole Celje Snežni javni nastop učencev srednje stopnje oddelkov godal, pihal, trobil in tolkal, petja ter komornih skupin 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Mišek Miško in Belamiška gledališka predstava; nastopili bodo učenci OŠ Vransko-Tabor 18.30 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Nastop godalnega oddelka vstop prost 19.00 Cerkev sv. Jožefa Celje Koncert iz sklopa Glasba na hribu gostuje: Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani; vstop prost 20.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Profesor Kuzman mlajši monokomedija o di(v) jakih in (m)učiteljih 90,6 95,1 95,9 100,3 ho cel Vedno г штј! Ostale prireditve 9.00 Ljudska univerza Šentjur Španska Jakobova pot potopisno predavanje Bojana Požara v sklopu Univerze za III. življenjsko obdobje 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Pravljična ura za najmlajše namenjena otrokom do 3. leta starosti 16.00 Socio, Večgeneracijski center Celje Jok in solze predavanje in pogovor; vodi Bojan Krevh 17.00 Galerija Velenje_ Odtis ustvarjalna delavnica 19.00 Celjski dom_ Uvodni info o pomočeh in izcelitvah po duhovni poti informativno predavanje s pomočjo učenja Bruna Groeninga; vstop prost 19.19 Mestna knjižnica Velenje Jaz in ti, drugi in mi pogovor Aleša Črniča z Marcelom Štefančičem PETEK, 18. 1. 16.00 Socio, Večgeneracijski center Celje Močna ženska, šibek moški predavanje in pogovor; vodi: Stojan Knez 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Glasbeni spomini z Jožefovega hriba: Ali ljubite Nashville Tennessee? Voditelj: Danijel Pšeničnik; vstop prost 18.00 Galerija Mozirje Antarktika potopisno predavanje popotnice Barbare Popit 18.00 Grad Komenda Polzela Samozdravljenje preko stika z energijo Zemlje predava: Marjan Kogelnik; vstop prost 19.00 POŠ Prevorje_ Krajevna skupnost Dramlje se predstavi 4. Anin večer SOBOTA, 19. 1. 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 18.00 Dom kulture Velenje 50 let taborništva v Velenju slovesnost PONEDELJEK, 21. 1. 8.00 do 21.00 Dvorana Glasbene šole Rista Savina Žalec Kitarski seminar Ivanke Kordić vstop prost; tudi v torek ob istem času 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje delavnice, igre, pomoč pri učenju 17.30 Osrednja knjižnica Celje O gorečem mlinu in njegovih gospodarjih, rodbini Rakusch predava Urh Ferlež v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje TOREK, 22. 1. 16.00 Društvo Novus Velenje Stres pri otrocih in mladostnikih predavanje 17.00 Krajevna knjižnica Ponikva Po pravljici diši pravljična ura 17.00 Knjižnica Velenje Eins, zwei, drei - po nemško zdaj ura pravljic v nemškem jeziku, namenjena otrokom starejšim od petih let; pripovedoval bo Frenk Špiler 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta ustvarjalnica za otroke in starše 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Veruj v enega Boga predavanje iz sklopa Deset božjih zapovedi za življenje danes; predava: Jože Planinšek 19.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Apalaška pot: 3500 kilometrov hribov in Amerike potopisno predavanje in predstavitev knjige avtorja Jakoba J. Kende SREDA, 23. 1. 10.00 Društvo Novus Velenje Vpliv barv na naše počutje, 2. del pogovorna delavnica 17.00 Knjižnica Šentjur Ura pravljic 17.00 Mestna knjižnica Velenje Pravljična joga jogo bosta izvajali Nina Časl in Metka Pivk Srdič 18.00 Kulturni dom Rogatec Očarljivi divji Borneo potopisno predavanje popotnika Braneta Ternovška 19.19 Mestna knjižnica Velenje Najvišji vrhovi celin predavanje Vikija Grošlja 20.00 Kavarna Celjskega mladinskega centra Milonga večer argentinskega tanga; vstop prost MaLejivau veLiKe LJUBezNi Vsak torek ob 12:15 na Radiu Celje ^ avtor: Luka Žerjav j SOBOTA, 19. 1. 17.00 Cafe-cafe Arclin pri Vojniku Skupaj zmoremo več dobrodelni koncert za Sandro in otroka SREDA, 23. 1. 17.30 Dom kulture Velenje Šolski center Velenje, elektro in računalniška šola dobrodelni koncert Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Stari grad Celje - medzidje: razstava Danes grofje Celjski in nikdar več; do nadaljnjega Paviljon za prezentacijo arheologije, Glavni trg Celje: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Nika Ignjatiča Celje: razstava Klovnonanija avtorja Mateja Čepina; do preklica Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Zemlja pleše; do konca leta 2019 Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Franja Malgaja; do 8. 2. Zgodovinski arhiv Celje: Dekade, četrta iz serije razstav, ki obravnava šestdeseta leta 20. stoletja v Celju in okolici; do maja 2019 Galerija sodobne umetnosti Celje: razstava Jelke Flis Geometrija bivanja; do 20. 2. Likovni salon Celje: razstava Tomaža Črneja Oče je bil lovec/ Father was a hunter; do 3. 2. AQ galerija Celje: razstava Ane Kučan L'espace infini; do 30. 1. Osrednja knjižnica Celje: razstava Božidarja Ščurka Obujeni spomini; do 20. 1. Galerija Železarskega muzeja Štore: razstava Božidarja Ščurka Obujeni spomini; do 20. 1. Dom sv. Jožefa Celje: razstava Hermine Pacek Prva foto-grafinja med s. usmiljenkami; do februarja 2019; razstava slik Nostalgični Vlado Geršak in njegov čopič; do 26. 2. Avla Doma II. slovenskega tabora Žalec: razstava likovnih del dijakov programa umetniške gimnazije likovne smeri Gimnazije Celje - Center Odraščanja; do 31. 1. Savinov likovni salon Žalec: razstava Linija uvida, dialog kiparja Darka Golje in večmedijske umetnice Aleksandre Saške Gruden; do 28. 2. Zavod Stanislava Gornji Grad: tradicionalna razstava jaslic in zbirka angelov, voščilnic ..., vse sobote in nedelje od 16.00 do 20.00; do 19. 1. Galerija Velenje: razstava Riko Debenjak - Izbor del iz umetnikovega življenjskega opusa; do 16. 2. novi tednik Vedno г штј! predstavitev priložnostne poštne znamke, ki jo bo Pošta Slovenije izda v počastitev 130-letnice rojstva Alme M. Karlin in 100-letnice njenega odhoda na pot okrog sveta. Odprtje bo v četrtek, 24. januarja 2019, ob 11. uri, v Knežjem dvoru, Pokrajinski muzej Celje. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5 % davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Tatjana Cvirn, Barbara Gradič Oset, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144 E-pošta: oglasi@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Časopis, prvi odtis zgodovine Ali Žerdin v CD razstavil naslovnice časopisov ob prelomnih dogodkih Ali Žerdin ob svoji razstavi v Cankarjevem domu v Ljubljani Zbrati dvesto časopisov o najpomembnejših, prelomnih dogodkih novejše zgodovine in razstaviti njihove naslovnice v Cankarjem domu, hramu slovenske kulture, nedvomno predstavlja garaško delo, a tudi nadvse zanimiv in gle-dljiv projekt. Aliju Žerdinu, uredniku Sobotne priloge Dela, je to uspelo po letih strastnega in vztrajnega zbiranja. Tako je pred dnevi nastala imenitna razstava z naslovom Časopis, prvi odtis zgodovine, posvečena 60-letnici časopisa Delo, ki ga mnogi še vedno štejejo za osrednji slovenski dnevnik. »Pred približno desetimi leti sem na bolšjem sejmu v Ljubljani zagledal tri zanimive časopise in jih kupil. Potem sem ob neki drugi priložnosti na svetovnem spletu videl naslovnico revije Time iz leta 1944 z Josipom Bro-zom Titom, kar se mi je zdelo zelo zanimivo. Tudi ta izvod sem kupil, in sicer na »spletnem bolšjaku«, nekaj izvodov mi je prinesla tudi žena. Na začetku sem tako imel približno ducat izvodov, kar je seveda premalo za muzej,« se je svojih zbirateljskih začetkov spominjal Ali Žerdin. Zbirka se je počasi širila: ko mu je na primer umrl kakšen star prijatelj, so mu svojci podarili njegove časopise, ki jih je hranil. Zbirka je narasla na 60 izvodov in se na koncu ustavila pri šeststo primerkih. »Ko se jih je nabralo toliko, je bilo treba narediti izbor in se odločiti, kaj razstaviti. Na ta način je nastal izbor približno dvesto izvodov časopisov, ki so v teh dneh na ogled na razstavi v CD,« je povedal Delov urednik. Razstava ima štirinajst poglavij. Eno se na primer nanaša na rokenrol, kjer so predstavljeni svetovni časopisi, ki poročajo o smrti Elvisa Presleyja, Jimija Hendrixa, Janis Joplin, Jima Morissona, Davida Bowiea. Posebno poglavje je posve- čeno pristanku na Luni, in sicer z enim izvodom Dela, ostalo so svetovni časopisi. Na ogled so tudi izvodi svetovnih in domačih časopisov, ki so pisali o Titovi smrti. Svetovni tisk je takrat zelo veliko poročal o njem. Kot je še pojasnil Ali Žerdin, je razstava nekoliko hibridna: po eni strani gre za projekt ob 60-letnici Dela, zato so izpostavljeni nekateri dogodki, ki so tudi v časopisu Delo imeli poseben odmev, na primer osamosvojitev in osamosvojitvena vojna. Prikazani so tudi drugi dogodki, ki so imeli velik odmev v svetu, na primer atentat na Johna F. Kennedyja, pri čemer so predstavljeni tudi izvodi Dela iz tistega časa. Ocenjeno v odstotkih je med dvesto izvodi predstavljanih približno 40 naslovnic Dela, ostalo so svetovni in domači časopisi. In zakaj je časopis prvi odtis zgodovine, kot se imenuje naslov razstave? »Pri tem gre za besedno igro z definicijo novinarstva, kakršno je ponudil Phil Graham, založnik časopisa Washington Post, ko je rekel, da je novinarstvo prva skica zgodovine. Pri tem je govoril o novinarstvu na splošno, ker pa na Delu pred- stavljamo tisk, smo se nekoliko poigrali s to mislijo in jo obrnili, češ da je časopis prvi odtis zgodovine. Gre za to, da imamo vsi, ki beremo, neke spomine tudi na zgodovinske dogodke. To, kar sem jaz poskušal zbrati, je tudi naš kolektivni spomin,« je razmišljal nekdanji novinar in urednik Radia Študent ter Mladine, danes eno prvih peres Dela. Ali Žerdin je pritrdil moji tezi, da sistematično zbiranje časopisnih izvodov ob prelomnih zgodovinskih dogodkih terja izjemno disciplino, ki mora vzdržati Del te razstave bo v začetku maja prišel v Muzej novejše zgodovine Celje, v Cankarjevem domu si jo je mogoče ogledati do konca marca. tudi selitve, stisko prostora v stanovanju ali hiši, hipne pomisleke, da vsega tega več ne potrebujemo ... »Sam žal nisem imel te discipline in potem mi je postalo strašansko žal, da nisem shranil kakšnega izvoda ob 11. septembru leta 2001 ali ko je leta 1989 padel berlinski zid. Čeprav sem se že ukvarjal z novinarstvom, nisem razmišljal, da bo morda takšen izvod zelo zanimiv čez 30 let,« je sklenil Ali Žerdin. ROBERT GORJANC Foto: Voranc Vogel in lastni arhiv J ™0'*TA*C,ySSH ЧГТ W Л ------------- pezli. здцџатазв1 ■■ ш. ш j ''"'""• Predsednik Združenih držav John Kennedy ubit Krni« p* aleililu, ob M po mita im, je predsednik iidiknil т ШШ » Dali™ (Гми) - Sir«li t praizno pušk« iz oecdc - Hwi predsednik ZDA Lyndon Johnsen pwnl ra isütnc liMiltije - W'i« ll"lU,*r 1« - »пф»> M"»«"« мч«"*«« Ted ni ko ve W Ii V ■ zgodbe Št. 3 / Leto 74 / Celje, 17. januar 2019 V Rafovem rovu na Babni Gori str. 32-33 Portret: urar Ingo Rozman Mercedes za nujni vožnji 50 let Roda jezerski zmaj str. 28 str. 29 str. 36-37 26 INTERVJU »Črno-beli diagnostiki n in sedanje države se izogiba Zvone Dragan o politiki in diplomaciji v knjigi, katere pisanje je odlašal dvajset let Nekdanji vrhunski politik in diplomat, ki je v nekdanji skupni državi zasedal visoke politične položaje in veleposlaniška mesta v pomembnih državah, je svojo bogato, zanimivo in razburljivo kariero popisal v knjigi Od politike do diplomacije. Ta je izšla pred časom in po nekaj avtorjevih predstavitvah naletela na ugodne odmeve, tudi zato, ker Zvone Dragan v njej zelo odkrito opisuje dogajanje tako na političnodiplomatski kot na osebni ravni. Zakaj ste tako dolgo odlašali s pisanjem knjige - od leta 1984 do leta 2014, ko ste se naposled odločili, da jo boste napisali? Glavni razlog je bil, da sem bil več kot petnajst let z ženo v tujini, še v času Jugoslavije in potem v samostojni Sloveniji. Imel sem tudi zelo naporne naloge v okviru zunanjega ministrstva in naših ambasad. Načrtoval sem, da bom, ko bom v pokoju, imel čas in da bom lahko v miru pisal. A potem se je začelo »dogajati«: imel sem zahtevna predavanja kot predavatelj na katedri za mednarodne odnose na FDV, vključil sem se v borčevsko organizacijo v Celju in Ljubljani, ukvarjal sem se s projektom gospodarske diplomacije ... Poleg zdravstvenih in družinskih težav je bilo vedno nekaj, kar je upočasnjevalo to delo, hkrati je bilo vse to tudi izgovor za odlaganje do leta 2014. Ali je na to, da ste odlagali s pisanjem avtobiografije, vplivalo tudi, da okoliščine preprosto tudi še niso bile dovolj zrele, da bi javnosti zaupali podrobnosti iz zakulisja visoke politike? Zagotovo je bil tudi to razlog, še posebej zato, ker se je v kasnejših letih po osamosvojitvi vedno bolj kazala politična in ideološka razcepljenost v Slovenije. Tega še ni bilo mogoče toliko zaslediti v času umeščanja države na svetovno sceno, v času zgodbe o uspehu v okviru Drnovškovih vlad itn. Tako so se mi nekatere teme iz mojega političnega življenja, zlasti jugoslovanskega, a tudi ko sem spremljal aktualno politično dogajanje v Sloveniji, zdele občutljive, sporne, ni bilo jasno, kaj lahko javno zapišem, predstavim in kaj zamolčim. Ne zasledimo prav pogosto, da bi politiki in diplomati tako visokega formata o sebi in svoji družini pisali tako odkrito, tudi o napakah, stranpoteh, težavnih obdobjih življenja svojih partnerjev in otrok. Zakaj ste se odločili, da se boste razgalili in povedali vse brez dlake na jeziku? Dobro vprašanje. Ko sem se pripravljal na začetek pisanja knjige, ko sem zbiral in pregledoval arhiv v raznih obdobjih, sem prebral tudi približno deset avtobiografij domačih in mednarodnih avtorjev, slovenskih, jugoslovanskih in tudi drugih. Ker sem iskal način, stil, kako prikazati realne življenjske zgodbe. Po vsem tem premisleku sem se odločil, da bom ostal zvest sebi. Že v politiki sem bil znan po tem, kot pišem v knjigi, da sem bil preveč odkrit, zaradi česar so me tudi večkrat kritizirali. Držim se načela »fakta bruta«, torej dejstva so dejstva, ne glede na to, ali so nam všeč ali ne. Poskušal sem torej ohraniti ta stil resnicoljubnosti, tudi samokritičnosti. V dvajsetih letih dela v diplo- maciji sem se, priznam, moral precej omejiti pri tem svojem stilu: svoji centrali v Ljubljani ali Beogradu sem sporočal informacije v strogo zaupnih depešah, ki niso za javnost, ampak samo za določene oči in ušesa. Je šlo tudi za neko izpoved družini, slabo vest, izraz obžalovanja, ker ste bili veliko zdoma, ločeni od svoje družine? Absolutno. To me je zelo obremenjevalo in sem se želel nekoliko odkupiti, če rečem po domače. Tako mi tudi otroci in žena pravijo: »Oči, Zvone, ti zdaj poskušaš nadoknaditi, česar nisi uspel do družine uresničiti v preteklosti, in popravljaš to šele v času pokoja. To je bil ekonomsko socialno osnovo, da se je lahko v demokratičnem sistemu in tržnem gospodarstvu hitreje in uspešno razvijala.« Ko sem na Češkem in Poljskem služboval kot diplomat,, so mi tam govorili, da so v času železne zavese sovjetskega socializma, ki je vladal v vzhodnoevropskih državah, sanjali o Jugoslaviji, o njeni odprtosti v takratnem času, o tem, da so njeni državljani lahko potovali po svetu ... Mnogi današnji desničarji so se v nekdanji Jugoslaviji odlično izobrazili, doma ali v tujini, tudi v Ameriki. To pomeni, da vsekakor ni bilo vse slabo. Tudi ko gre za pomembne ljudi v nekdanji državi smo vsem neupravičeno prilepili negativno etiketo. Poglejmo primer Kitajske: vemo, kakšne katastrofalne reči je počel Mao Cetung, kakšne katastrofalne stvari so se dogajale v kulturni revoluciji sredi sedemdesetih let. Vendar je še danes na Tienanmenu velika fotografija Maa »Zdaj se pojavljajo velike razprave o tem, kdo ima večje in kdo manjše zasluge za osamosvojitev Slovenije: zanjo so nesporno zaslužne teritorialna obramba, policija, politika, ki je dosegla enotnost in uresničila plebiscit z več kot 90-odstotno podporo prebivalstva. Vendar je k temu ob bok treba absolutno dodati tudi diplomacijo mlade slovenske države in približno 70 izkušenih slovenskih diplomatov iz jugoslovanske diplomacije.« eden od razlogov, da sem na nek način posvetil knjigo Carmen, Nataliji in Dejanu, najožjim družinskim članom. Sicer pozno, ampak od srca, to je odkupnina in debelo opravičilo. V knjigi ste omenili, da ste v tistem času verjeli v nekdanji sistem samoupravnega socializma. Zakaj ste verjeli? Verjel sem zato, ker je bil to takrat edini sistem, ki smo ga imeli in v katerem je vsak v okviru svojih možnosti in sposobnosti moral dati racionalen prispevek. A kot ekonomist sem verjel, da je sistem nujno treba racionalizirati in reformirati, da je treba zaostriti odgovornost in da smo preveč poudarili pravice samoupra-vljavcev na vseh ravneh. Ob tem se je partija preveč operativno vključevala v gospodarsko življenje, in v času t. i. tozdov (temeljna organizacija združenega dela, danes podjetje, op. p.) so poskušali razbijati velike sisteme, na primer Iskro. Bil sem med tistim, ki so zagovarjali, da ti sistemi morajo, čeprav je šlo za samoupravljanje, delovati racionalno, na podlagi tržnih zakonitosti ... Ste s knjigo želeli ovreči tudi posplošeno predstavo v javnosti, da je bilo v takratnem enopartijskem sistemu - modelu socializma, kot mu je sledila Jugoslavija - vse slabo in narobe? Mislim, da je takšna predstava ena velikih napak, ki jih delamo v času samostojne Slovenije. Na nekaterih področjih te napake celo poglabljamo, zaostrujemo. Vsekakor sem proti ЈјЦ črno-beli sliki. Znamenit - za nekatere zloglasen - ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli je nekoč dejal jasno in glasno: »Slovenija kot najbolj razvita republika v nekdanji skupni državi je imela od leta 1992 odlično Cetunga. Še pred začetkom reform, ki jih je začel Deng Xiaoping so se politično opredelili: Mao 30 odstotkov negativnega, absolutno nesprejemljivega, 70 odstotkov pozitivnega, pika, in so končali razpravo. Tako so Mao Cetunga postavili na zgodovinsko mesto, Ta naša črno-bela diagnostika mi absolutno ne odgovarja in ni realna. Tudi tujina tega ne priznava. Nekatere podobne napake in zablode iz socializma se ponavljajo tudi v novi demokratični, kapitalistični državi. Tako kot nekoč Jugoslavija si je tudi Slovenija nakopala prevelik dolg in kot je Jugoslaviji grozil bankrot, je tudi Sloveniji grozila znamenita »trojka EU«. Kako si to razlagate, kako gledate na te vzporednice? Soglašam s tistimi avtorji, makroekonomisti, kot so na primer Jože Mencinger in še nekateri, ki v analizah in primerjavah nekdanje skupne države in samostojne Slovenije ugotavljajo, da smo delali podobne napake in nekatere celo poglobili. Še posebej v obdobju izjemne konjunkture v ciklusu pred krizo, v obdobju od leta 2004 do 2008, ko so finance podivjale, ko so bili zelo poceni tuji krediti. Te so banke ponujale za vsakim vogalom fizičnim osebam in gospodarskim subjektom. Takrat smo državljani in gospodarstvo podlegli skušnjavi poceni kreditov v ambiciji, da bi pospešeno razvijali gospodarstvo in zasebni sektor. Takrat ni bilo pravega nadzora in Banka Slovenije ni odigrala vloge nadzornika nad gibanjem kreditov po raznih kanalih, da bi jih omejevala. Tako smo sami padli v brezno. Ko je nastopila kriza, so tuji kreditorji na čelu z Nemčijo (vemo, kaj se je potem dogajalo z Grčijo) začeli zapirati pipice in terjati čimprejšnje vračanje kreditov, zaradi česar so propadli mnogi pomembni gospodarski sistemi. Je bilo obdobje, ko ste bili v nekdanji Jugoslaviji podpredsednik zveznega izvršnega sveta (ZIS), najtežje v vaši karieri? Kako ste se spopadali s pritiski na eni strani posojilodajalcev, mednarodnega denarnega sklada (MDS), ZDA in na drugi strani domače politike, ki je vaši pogajalski skupini očitala, da klečeplazite, razprodajate državo ...? To je bilo zagotovo najtežje obdobje mojega poklicnega življenja. Zaradi več razlogov. Prvič zato, ker je bil objektivno gospodarsko-socialni položaj - zlasti zunanja nelikvidnost, v katero je padla Jugoslavija - najtežji. Drugič zato, ker je umrl Tito. Politično se je začel, če gledamo nazaj, proces rahljanja in postopnega razpadanja Jugoslavije, ni bilo več t. i. zgodovinske avtoritete. V prvi polovici osemdesetih let so že vsi imeli svoje načrte za prihodnost: vojska, ki je izgubila svojega vrhovnega poveljnika in si je hotela pridobiti svoj vpliv v postitovskem obdobju, republike in pokrajini, tako da je bilo krvavo težko usklajevanje ekonomske politike v Beogradu, ker je vsak vlekel na svojo svojo stran. In tretjič zaradi mojega lastnega položaja. Takrat sem bil star 39 let, povprečje je bilo približno 57 let, torej so bili člani zveznega izvršnega sveta skoraj dvajset let starejši od mene. Zame kot novega in mladega politika v tej džungli, kajti tudi ZIS je bil strukturiran iz razvitih in nerazvitih, je bilo to zelo zahtevno obdobje. Potreboval sem najmanj leto, da so me sploh začeli poslušati, da so me sprejeli kot enakopravnega partnerja. Čeprav sem imel formalno avtoriteto kot podpredsednik vlade in sem imel tudi močan štab, »Srečo imamo, da je prišlo do novega ciklusa gospodarske rasti v zadnjih treh, štirih letih, da gospodarstvo oživlja in da je prišlo do zniževanja obrestnih mer. Zadolževanje Jugoslavije, katere dolg je v letih v 1976-1980 s šestih milijard narasel na petnajst milijard dolarjev, pri čemer je bila tik pred ban krotom, in zadolževanje samostojne države Slovenije sta primera, iz katerih bi se morali nekaj naučiti Da bi znali bolj bolj smotrno upravljati državno premoženje, da bi Ban ka Slovenije budno nadzirala kreditnofinančne tokove in upravljala vlogo regulatorja, če se želimo izogniti grškemu scenariju in bolj uravnotežiti gospodarska in socialna gibanja.« INTERVJU 27 ekdanje m« dobre ekonomske svetovalce, Ampak eno so mi govorili v obraz, drugo za hrbtom. So bili pritiski in obremenitve iz tega obdobja prehudi, da ste predčasno zapustili ZIS in se kasneje posvetili diplomaciji? Tako je. Očitno sem predolgo vztrajal. Zdravniki so me že prej opozarjali, ker sem imel hude težave s temi nesrečnimi ulkusi, da bi se moral vrniti v Slovenijo že maja 1982 in da ne bi smel nadaljevati dela še v vladi Milke Planinc. A ona je vztrajala in prepričala republiško vodstvo, jaz pa sem se že pripravljal na položaj generalnega direktorja Ljubljanske banke po vrnitvi iz Beograda. Naredil sem veliko napako, da sem pristal na nadaljevanje dela v Beogradu, tudi na veliko žalost družine. Kriza v Jugoslaviji in naporna pogajanja z MDS v letih 1982-84 so izbili sodu dno. Imel sem hude zdravstvene težave, notranje krvavitve. Dr. Herbert Završnik iz Rogaške Slatine je napisal pismo Milki Planinc in Andreju Marincu, v katerem je navedel: »Če hoče Zvone Dragan dočakati abrahama, potem mora iti v bolj mirno službo, ven iz politike.« Takrat sem imel 44 let. Čeprav sem si že dlje želel, da bi šel v diplomacijo, sem naposled le pristal v njej. Na Kitajskem ste bili v prvi diplomatski službi prav tako priča razburljivim procesom demokratizacije, ki so konec osemdesetih let pretresli svet, a oblast v Pekingu je te poskuse političnih sprememb in željo po uvedbi večstrankarske demokracije brutalno zatrla. Zvone Dragan je svojo politično kariero po končani srednji ekonomski šoli začel kot profesionalni predsednik mladinske organizacije v nekdanji državi. Potem je kot zelo mlad tudi zasedal pomembne položaje tako v lokalni kot slovenski politiki, v centralnem komiteju ZK in izvršilni oblasti (podpredsednik republiškega in zveznega izvršnega sveta, poslanec v zvezni skupščini...). Ob vzpenjajoči se politični karieri je študiral ob delu in končal Ekonomsko fakulteto ljubljanske univerze. Po predčasnem zaključku mandata podpredsednika zveznega izvršnega sveta (ZIS) v Beogradu leta 1984 se je posvetil diplomaciji, s katero se je ukvarjal do upokojitve, ob čemer je bil veleposlanik na Kitajskem (še v nekdanji državi) ter po osamosvojitvi Slovenije na Češkem in Poljskem. Zvone Dragan je zelo ponosen na svojo družino, na ženo Carmen, hčer Natalijo in sina Dejana, ki so ob nepredvidljivem življenju politika in diplomata morali skozi mnoge življenjske preizkušnje, da so У ohranili povezanost in pripadnost. V svojem domačem kabinetu s spominsko karikaturo Boruta Pečarja, na kateri je upodobljen s svojimi političnimi sopotniki v nekdanji državi in kot športnik, drsalec, ki najbrž priča o tem, kako je pomembno ohraniti ravnotežje na spolzkem političnem ledu. »Eni bežijo v Ljubljano, midva z ženo pa sva se kot ena redkih po 34 letih življenja S spominki s Kitajske: »To je bolj ženino področje.« v Ljubljani in po svetu vrnila v Celje.« Kako ste doživljali to dramatično obdobje v času vrenja na Tienanmenu? Nedvomno je bilo najtežje leto 1989, zaključno leto mojega mandata v Pekingu. To je bilo pred pokolom na Trgu nebeškega miru, med njim in šest mesecev po njem. Za Jugoslavijo je bilo takrat znano, da je imela zelo dobre odnose s Kitajsko, med 155 ambasadami v Pekingu smo spadali med deset tistih držav, ki so imele tesne, najbolj prijateljske vezi s Kitajsko. To je bila velika prednost, a tudi obveznost zame. Takrat je vrelo v vseh ključnih kitajskih mestih, ne samo v Pekingu. Veliki Kitajski je pretil razkol. Pika na i napetostim je bila očitno 16. maja, ko je bilo dva milijona demonstrantov ob obisku Mihaila Gorbačova v Pekingu, ko so ploskali Gorbačovu in skandirali Gorby, Gorby, Gorby, perestrojka, glasnost, reforma ... in kazali s palcem, dol Deng Xiaoping, ki je bil sicer tvorec kitajskih reform in napredka. Mislim, da je bila to pika na i. Zato se je tako imenovan par-triarh kitajske države in reform tudi kot vrhovni poveljnik vojske odločil, da bo vojska posegla in tako je 19. maja vodstvo države razglasilo izredno stanje. Potem se je 4. junija zgodil pokol na Trgu nebeškega miru. Kako si po tej izkušnji razlagate fenomen, da je Kitajska z enopartijskim sistemom postala ekonomsko ena najbolj razvitih držav sveta, nova globalna supersila? Mineva točno trideset let, odkar sem zapustil Kitajsko kot veleposlanik, a še naprej pozorno in z zanimanjem spremljam dogajanje. Če si tam pet let, te okuži s svojo zgodovino, civilizacijo, razvojem, tisočletnimi posebnostmi. Ta dosežek temelji na tem, da je Kitajska enotnost države, kjer živi milijarda štiristo milijonov ljudi, postavila na prvo mesto. Nepredstavljivo je, da bi zaradi notranjih sporov prišlo do razbitja te mogočne države na razvit zahod in nerazvit vzhod države, na province . Dejstvo »Na Kitajskem so se odločili, da je treba dohitevati najbolj razvite, pri čemer glavni rival ni več Rusija, ampak ZDA. Kitajska je zdaj drugo največje gospodarstvo na svetu in zato ni čudno, kar zdaj Trump počenja s trgovinsko vojno. Kitajci namreč na nekaterih področjih Američanom že dihajo za ovratnik.« je, da sta v tej državi dve kohezivni sili, partija, kljub milijarderjem, in vojska. Brez tega si ne znajo predstavljati enotne velike Kitajske, ki je nadaljevala prakso ekonomske modernizacije, dovolila sproščanje trga in bogatenje, vendar vse pod državno partijskim nadzorom. Če bi kdo od bogatašev želel delati kaj »izven okvirov«, bi ga oblast hitro odrezala. Po vrnitvi iz Pekinga ste se znašli v zvezni diplomaciji v Beogradu in tam dočakali sklepne osamosvojitvene procese v Sloveniji. Ste občutili veliko negotovost glede tega, da bi stvari lahko šle precej drugače, kot so šle? Nesporno je bilo veliko stvari negotovih, odprtih, zlasti v mesecih po osamosvojitveni vojni, ko je bilo začasno premirje in ko je šlo za hudo bitko za mednarodno priznanje Slovenije. Gre za obdobje od druge polovice leta 1991 do 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala EU, in tudi kasneje, ko je bilo treba sklepati dvostranske sporazume in se vključevati v mednarodne organizacije. Bitka za mednarodno priznanje in predstavljanje države v tujini sredi devetdesetih let je v političnih in zgodovinskih bilancah nesporno podcenjena. Ne vem, kdo od slovenskih diplomatov, ki so bili v prvih bojnih vrstah leta 1992, je prejel kakšno državno priznanje, se ne spomnim. A ne gre za priznanja, ampak za ustrezno ovrednotenje prispevka diplomacije in ljudi, ki so bili na teh mestih, za osamosvojitev Slovenije. Kakšne posledice v zasebnem življenju puščajo dolgoletno delo v politiki, oddaljenost, tudi večletna odsotnost od družine, kot je bila v času vašega službovanja v ZIS v Beogradu? Kako ste se spopadali s temi izzivi in preizkušnjami na osebni ravni? Predvsem menim, da bi morali veliko bolje organizirati in dodelati sistem kadrovanja diplomatov, pošiljanje njihovih družin v tujino, veliko bolj bi morali upoštevati družinske razmere, šolanje otrok, bolezni zakonskih partnerjev ... Prav tako bi morali bolj upoštevati tudi položaj žena veleposlanikov. Te imajo veliko vlogo pri delovanju veleposlaništva, da je rezidenca urejena, da je dobro poskrbljeno za goste, pri vzpostavljanju stikov z drugimi ženami ambasadorjev. Spomnim se, ko se je žena v Pekingu dobivala s soprogami ambasadorjev ZDA, Avstrije, Danske, ki so imeli rezidence v soseščini, ker je potem to tudi meni olajšalo komunikacijo z ambasadorji. Zato bi morali žene diplomatov veliko bolj profesionalno pripraviti za tujino. Vsi politiki in diplomati niso tako uspešni pri tem, najbrž je pri nekaterih kar veliko osebnih stisk in dram, razpadov zakonov, depresij ... Zelo veliko. Veliko več kot javnost ve in kot se o tem govori. Družinske težave, krize zakonov, težave z otroki, težave z alkoholom . Zato bi morali pri kadrovanju tudi veliko več pozornosti nameniti ugotavljanja zdravstvenega stanja kandidatov in psihološkemu profilu posameznikov. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA 28 PORTRET Ljudje in ure morajo biti v ravnovesju, sicer se pokvarijo »Dober urar mora imeti tudi dober posluh,« je prepričan urar Ingo Rozman »Z urami sem povezan že od rojstva, verjamem, da mi je bilo usojeno, da bom popravljal in izdeloval ure. Ko sem videl uro, se je v meni sprožil nek mehanizem. Ure in glasba me spremljajo že od rane mladosti,« je zgodbo o ljubezni do ur začel Ingo Rozman, urar, zbiralec, popra-vljavec in izdelovalec starinskih ur. Ko sem vstopila v njegovo hišo, me je najprej presenetil glasen, a prav nič odvečen zvok ur, ki zapolnjujejo predprostor. Kar postala sem in poslušala, kako se njihov ritem povezuje z bitjem srca. Nasploh ima Ingo Rozman veliko teorij o tem, kako so ure podobne človeškemu mehanizmu. Oboje je treba negovati in nato primerno zdraviti. A s fotografom naju je na pogovor odpeljal v svojo delavnico. Že prvi pozdrav je bil poseben. Vrata so kovana, naredil jih je mojster sam, nad njimi je nadstrešnica, ki je prav tako domače izdelave. Prav vedela sem, da bo, ko se bodo odprla vrata, za njimi nekaj dragocenega. V predprostoru so stari mehanizmi ur postavljeni kot nekakšna sodobna skulptura in čakajo, da jih bo Rozman uporabil v novih »Ura je kot srce, ki mora delati. Ko se pri uri nekaj izrabi, je treba popraviti, da lahko spet deluje še nekaj let.« »Umirjenost in previdnost sta lastnosti, ki ju mora imeti dober urar Ure so uničene zaradi neznanja ljudi in njihove živčnosti.« urah. V naslednji sobi so ure, stare več kot sto let, v drugi sobi je prostor, dejanska delavnica, ure pa so malo mlajše, stare malo več kot petdeset let. Vsaka ura ima svojo zgodovino. Če je mojster ne pozna do potankosti, potem pozna njeno srce. 74-letni Ingo Rozman v svoji delavnici popravlja, restavrira in izdeluje nove starinske ure. »Ure me privlačijo že od mladih nog. Ko sem jih začel zbirati, sem se tudi moral naučiti popravljati. Malo sem hodil od enega do drugega urarja in jih spraševal, doma sem nato vadil. Spominjam se, da sem že kot osnovnošolec hodil v Celje in opazoval urarje skozi okno, kako so delali. Nikoli se nisem izobraževal za finomehanika, sem popoln samouk.« Tujina dala dobre izkušnje Za svoj začetek šteje leto 1973, ko se je vrnil z dela v tujini. Leta 1986 je začel ure tudi izdelovati in jih razstavljati v Slovenj Gradcu. Tam je kakovost njegovega dela potrdil tudi etnolog Janez Bogataj. Ingo Rozman je po izobrazbi pla-menski varilec barvnih kovin, po šoli se je zaposlil v šentjurskem podjetju Alpos. Kasneje je odšel na delo v Nemčijo, da je zaslužil nekaj denarja. Leto je podaljšal na štiri leta. Ko se je vrnil, se je spet zaposlil v Alposovi orodjarni. »V Nemčiji sem se naučil marsikaj, veliko sem delal, hvaležen sem za to izkušnjo, a na srečo sem pravi čas odšel. Tam sem naredil tudi ekonomsko šolo.« V Alposu je dočakal tudi upokojitev. Nekaj ur je podedoval od staršev, večino v zbirki je kupil oziroma so jih k njemu nosili ljudje, da bi jih kupil. »Nobena ura ni zastonj, za vsako vem, od kod je prišla, poznam zgodbo družine, ki jo je prodala. Vem, zakaj so jo prodali in kakšen je bil njihov odnos do nje.« Včasih se zdi, da ljudje nimajo odnosa do starinskih predmetov, da nimajo občutka za zgodovino svojih prednikov. »Vsaka ura v tem prostoru je nekaj vredna, ker tudi najslabša nosi v sebi zgodbe neke rodbine. Žal se mi je prepogosto potrdilo, da starih ur ni več. Imam občutek, da so s potresom na Kozjanskim odšle tudi ure. Mogoče so vse prodali v tujino, Nemčijo, kjer je trg precej razvit.« »Pri meni ne boste slišali, da se nečesa ne da popraviti« Ingo Rozman tako dobro pozna delovanje ur, ker ima dober posluh. Zato je tudi »muzikant«. Pri znanem celjskem ansamblu je nekoč igral kitaro, naučil se je tudi igrati harmoniko. »Veliko stvari mi je všeč. Nisem bolan za starinskimi urami. Ko se jih naveličam, grem iz delavnice, in sicer k ženi. Ko se nje naveličam, grem v Zvok ur, ki so nekoč krasile stanovanja kočarjev, kmetov, meščanov, zdaj polni prostore Inga Rozmana. »Sploh jih ne slišim več. K uri moram pristopiti, da slišim, ali ima lep zvok. Lep zvok pomeni, da ni zatohel, zamolkel. Zato mislim, da mora biti urar glasbenik, da sliši lep zvok ure. Zvok na uri moraš znati tudi uglasiti.« »Ko mi prinesejo uro, točno vem, kaj je pokvarjeno« »Pri nas imamo ure vsepovsod, tudi v kopalnici.« O številkah mojster ni želel govoriti, a približno pri »Železna ura mora imeti kovano utež. To je enako, kot gre suknjič k elegantnim hlačam in ne k džinsu.« »Ko vstopim v stanovanje, najprej pogledam stene, kaj visi na njih Moti me, če so prazne, ker v takšnem stanovanju, vsaj zame, ni nič zanimivega.« Ura mora biti na ravni steni in na pravi temperaturi, najboljša je do 20 stopinj. Če je na hladnem, je večja verjetnost, da ne bo več točna. Občutljiv mehanizem Ura, ki je stara vsaj štiristo let, bi naj bila last ne prenese velikih toplih premikov. rifniške gospode. delavnico,« se je kot pravi »muzi-kant« hudomušno pošalil. »Bolj ko me ura jezi, bolj sem ji hvaležen. Z uro moraš imeti potrpljenje, da ugotoviš, kje se je nekaj >obesilo<, kaj je tisto, zaradi česar ne teče prav, kajti nobena ura ni enaka drugi. Vsak ima svoje težave. Vsaka ura je v mojih mislih in vem, da jo bom uredil. Samo odločiti se je treba in se lotiti dela.« Ko mu je vsega dovolj, ko mu je dovolj dela v delavnici, se Rozman odpravi v naravo, na kmetijo, kjer ima koze. Včasih gresta z ženo tudi peš naokoli. »Zdravnik svetuje vsakodnevno uro rekreacije.« Največ štejejo ure, ki so plod lastnega znanja V delavnici so tudi ure, stare tudi štiristo let. Največ je tistih, ki so dosegle že drugega abrahama. Nekaj je tudi ur, ki jih je urar naredil sam. Še posebej je ponosen na leseno uro. Ves mehanizem in tudi ohišje sta plod njegovega znanja. Še posebej so zanimive starinske železne ure, ki jih mojster prav tako sam naredi. tristo bi se številka lahko vrtela. Tudi o njihovih vrednostih ni želel govoriti. Delujoče ure dosegajo visoke cene. V kuhinji, kamor sta naju s fotografom Ingo in njegova žena Marjana povabila na kavo, ki sva jo pila iz starinskih skodelic, so na steni visele štiri »altdojč« ure, ki vse še vedno delujejo in so popolnoma točne. »Ko se z vami pogovarjam, spremljam ure na steni in vidim, katero nihalo tolče preveč v eno smer. Urar mora to uravnavati, ura mora biti v ravnovesju. Ura mora teči in če imaš dober posluh, se to sliši. Nihalo mora na obe smeri narediti enak razmik. Isto kot človek - če dela predolgo korake, ne bo daleč prišel, če dela prekratke, je bolan. Kot prepoznam slabo delujoče uro, prepoznam človeka, če je bolan.« Kakšen je bil čas, ko niso potrebovali ur in budilk? V delavnici Inga Rozman je res veliko ur, a čas se tudi zaradi uglašenega bitja ur nevede ustavi. BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA REPORTAŽA 29 Mercedes na nujni vožnji Potujoča ambulanta na kolesih tudi po skoraj petdesetih letih dela kot švicarska ura Letos mineva petdeset let, odkar so pri Mercedes-Ben-zu na trg dali modelno serijo W 114/115. Eden od takšnih jeklenih lepotcev počiva tudi v garaži Zdravstvenega doma Velenje. Častitljiv starodob-nik, ki so ga »upokojili« leta 2006, je nekoč služil za opravljanje nujnih voženj. Bil je prevelik za obstoječo garažo in tako redek, da zanj niso mogli kupiti zimskih gum. Kljub vsem nujnim vožnjam je staknil le dve večji praski in se lahko sicer pohvali z vsemi izvirnimi deli. Zahvaljujoč skrbnim voznikom, je tako še danes v odlični kondiciji. Na častitljivo vozilo v velenjskem zdravstvenem domu je ob petdesetletnici modela W 114/115 spomnil dober poznavalec starodobnikov dr. Emil Šterbenk. Pravi, da so v velenjskem zdravstvenem domu leta 1971, ko so v reševalno postajo zapeljali bleščečega mercedesa 230.6, sijali od ponosa. »Avto je bil tako >nobel<, da prva leta z njim skoraj niso zapeljali na cesto. Kasneje so ga dali v redno službo in po petsto tisoč prevoženih kilometrih so ga leta 2006 »upokojili«. Avto je neprecenljiv. Neverjetno je, da je po vseh prevoženih kilometrih tako dobro ohranjen.« Sogovornik še dodaja, da je bil tovrsten jekleni konjiček leta 1971 prava redkost v Sloveniji, saj so lahko tovrstne modele reševalnih vozil prešteli le na prste ene roke. Sijoč po vsaki vožnji Leta 1987 je v avto prvič sedel tedanji vodja reševalne enote Jože Zapušek. Ta je zanj skrbel kot za punčico svojega očesa in z njim prevozil več kot gel v garažo, saj je bil prevelik. Zato so morali na dvorišču zanj sezidati novo začasno pokrito parkirno mesto. Dragoceno vozilo, za nakup katerega so po besedah Zapuška med drugim prispevala uspešna velenjska podjetja, je bilo tako na varnem in suhem. Trd oreh za zavarovalnico Če je starost vozila v očeh ljubiteljev starodobnikov ljudje se postaramo, vendar to še ne pomeni, da smo za od-met,« je jasen Zapušek. Kljub temu da je sloviti mercedes opravljal nujne vožnje, jo je v svoji »delovni« dobi dobro odnesel. Eno prasko je dobil na službeni vožnji v Šoštanju, drugo, ko je bil parkiran pred uvozom v ljubljanski klinični center. Blatnika sta torej zamenjana, vsi ostali deli vozila so takšni, kot so bili leta 1971. Jesen življenja v muzeju In kakšno je tretje življenjsko obdobje velenjskega reševalnega vozila? Mercedes-Benz klub je leta 2006 velenjskemu zdravstvenemu domu, ki ga je takrat vodil Jože Zupančič, za »Čeprav vozilo nima klime, ni bilo v njem nobene vročine. Ko si odprl trikotna okna, si lahko uravnaval zračenje in tako ni bilo nobene potrebe po sodobnejšem prezračevanju,« pravi Jože Zapušek. »Avto je bil poseben v osemdesetih letih in še danes je pravi biser kljub svoji starosti. Res je lep,« pravi Jože Zapušek. In priznava, da se je v vozilu odlično počutil in da mu je izjemno priraslo k srcu. Danes za starodobnika skrbi vodja reševalne postaje v ZD Velenje Damijan Ločičnik. tristo tisoč kilometrov. Čeprav nikomur od sodelavcev nikoli ni dejal, da se ne smejo voziti z avtom, je kot pogoj postavil, da mora biti po vožnji v enakem stanju kot pred njo. In tako so rešilca raje pustili pri miru. Sam je mercedesa po vsaki vožnji opral in temeljito očistil njegovo notranjost. »V 35 letih dela v reševalni službi nisem niti enkrat pustil umazanega avta, preden sem šel iz službe domov. Vedno sem ga pripravil na naslednjo vožnjo, ga napolnil tudi z gorivom. Dojemal sem ga kot potujočo ambulanto.« Pojasnil je, da je to reševalno vozilo leta 1971 predstavljalo »špico« v zdravstvu, bilo je enakovredno vozilom, s katerimi so na intervencije hodili v Münchnu in drugih večjih evropskih državah. Tudi zato so ga v Velenju najprej uporabljali le za nujne primere, kasneje so se tem pridružile tudi vsakodnevne vožnje. Zapušek se je z mercedesom najdlje odpeljal na Dunaj, od koder je v Velenje bolnike vozil po operacijah. Zapuškov predhodnik Bruno Žverk je s tem avtom potoval tudi po Nemčiji, Švici in drugih državah. Preširoke gume in premajhna garaža V osemdesetih letih so imeli avtomobili večinoma 14-palč-ne pnevmatike. Velenjsko reševalno vozilo, ki je precej težko, ima 15-palčne pnevmatike. Zaradi te majhne posebnosti velenjski zdravstveni dom nikjer ni mogel kupiti ustreznih zimskih gum. In to kljub temu da je prošnje za njihov uvoz posredoval jugoslovanski gospodarski zbornici. Ko je takšna velikost pnevmatik postala povsem vsakdanja, je zaposlenim v zdravstvenem domu avto že tako prirasel k srcu, da so nanj pazili in ga za vso zimo umaknili v garažo. Prav to je najbrž eden od razlogov, da je avto še danes kot iz škatlice. Sicer pa nemški lepotec ob prihodu v Velenje sploh ni mo- prava romantična patina, za-varovalničarji menijo drugače. Ena od zavarovalnic tako pred približno petnajstimi leti reševalnega vozila ni želela več zavarovati. Zaposleni so tej odločitvi nasprotovali. »Predstavniki zavarovalnice so tako prišli iz Ljubljane in ob pogledu na ohranjenost vozila niso mogli verjeti svojim očem. Ko sem dejal, da bomo zavarovanje zaupali drugi zavarovalnici, smo le podpisali zavarovalno pogodbo. Avto ni nikoli povzročil nobene škode, premijo smo plačevali vsa leta. Je pa res, da je star. A tudi vozilo podelil certifikat staro-dobnega vozila. Zdravstveni dom se je z rešilcem kasneje udeležil več srečanj omenjenega kluba, sijoče vozilo z rdečimi črtami in modro reševalno lučjo je posodil tudi filmarjem in fotografom. Vozilo v dobrem stanju zdaj ohranja sedanji vodja reševalne postaje Damijan Ločičnik. Morda se bo kdaj znašlo tudi pod streho Muzeja Velenje, kjer bi ga kot tehnično dediščino v dobri kondiciji ohranjali še naprej in ga hkrati postavili na ogled. TINA STRMČNIK Foto: Emil Šterbenk Avtomobil, dolg 5,3 metra, katerega karoserija je povišana za približno 30 centimetrov, tehta približno 1.700 kilogramov, pravi poznavalec starodobnikov dr. Emil Šterbenk. Za pogon vozila skrbi šestvaljni vrstni bencinski motor z gibno prostornino 2.292 kubičnih centimetrov. Motor z dvema uplinjačema pri 5.400 vrtljajih v minuti razvije moč 88 kW (120 KM). Avto ima klasičen štiristopenjski menjalnik. Poraba goriva se giblje med 11 in 14 litri bencina na sto km, odvisna je tako od hitrosti vožnje kot od obremenjenosti vozila. Bleščeč nežno rumen mercedes z rdečimi črtami in modro lučjo na strehi je prava ikona velenjskega zdravstvenega doma. Avto so v reševalno vozilo predelali v podjetju Binz Velenjski rešilec med spretnostno vožnjo prvega srečanja lastnikov vozil Mercedes-Benz v Velenju leta 2006. 30 PORTRET Ljudski pisec o času njegovega življenja Janez Gregor Rajšter med drugim opisuje, kako so nekoč kmečke ženske nosile krila do tal - Berači so prepoznavali gospodinje kot najbolj umazane prebivalke kmetije Rajšter je opisal tudi ne tako zelo davne čase, ko so bile kmečke kuhinje še črne in ne bele, kot so dandanes. Nekega berača so nekoč vprašali, kako ve, katera ženska pri hiši je gospodinja. »Tista, ki je najbolj umazana,« je modro ugotovil berač. Ljudski pisec Janez Gregore Rajšter pred domačo hišo. V ozadju je Mozirje. »Nato nam je leta 1941 umrla mama. Otroci smo tako ostali brez staršev. Kuhala nam je očetova sestra, ki je bila zelo bolehna. >Birt<, to je gospodar kmetije, je postal starejši brat, ki je imel takrat komaj enajst let,« je opisal Janez Gregore Rajšter takratne razmere. »V času mojega življenja se je toliko spremenilo, kot se ni prej v vseh petsto letih,« ugotavlja Janez Gregorc Rajšter iz zaselka Preseka v Ljubiji pri Mozirju. Rajšter, kot mu pravijo po domače, je napisal več knjig, v katerih predvsem obuja spomine na nekdanje čase. Na čase, ko je bilo vse drugače in ki jih danes težko razumemo. Zadnja knjiga danes 85-letnega nekdanjega dolgoletnega kmeta je izšla lani. Njen naslov je Čas mojega življenja - peta knjiga. »Veliko vsega iz starih časov sem doživel tudi sam. Velike spremembe so se začele šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, saj je bilo do takrat skoraj vse bolj kot ne po starem,« se spominja nekdanji kmet iz Preseke. Rajšterjev zaselek ima nasploh zanimivo zgodovino. »V Preseki je bilo nekoč jezero in na Lepi Njivi se pri neki hiši še danes pravi >pri Brodarju<. Po ustnem izročilu naj bi bilo nekoč tam, kjer je dandanašnji Mozirje, še močvirje,« je obrazložil. »V knjigi sem zapisal to, kar mi je o svojem življenju pripovedovala tašča. In ko začneš nekaj pisati, se temu kmalu pridruži še kaj drugega,« je obrazložil. Prekratka »kikla« V peti knjigi opisuje na literarni način med drugim kovaško delo, kuhanje kope in žensko tako imenovano »kikel« modo. »Ko je bila tašča še mlada, so ženske nosile krila do tal. Pri nas rečemo krilu >kikla<. Oče moje tašče je bil prvi, ki je dal svojemu »dekletu« napraviti za takratne pojme prekratko »kiklo«. Segala je komaj do sredine meč,« se spominja Gregorc taščine pripovedi o ljudskem zgražanju. »Tašča je bila takrat stara komaj štirinajst let in žena je bila na moža strašansko huda, kako ljudi pohujšuje,« je še izvedel. Fantom so ob pogledu na dvigajoče se krilo skoraj izpadle oči. Zato naj bi se gospod župnik že pripravljal, da bo očeta klical na zagovor. »Takrat je bilo povsem drugače kot danes, ko zadostuje že, da je vsaj zadnjica nekoliko pokrita,« je opozoril na sodobne pojme. Gregorc je predstavil dolge »kikle« in sodobnejše do meč tudi na starih fotografijah iz domačega okolja. To so bili časi, ko je bila poroka tudi kupčija. Takratni revni, »kočlarski« otroci se na kmetije niso mogli poročiti zaradi gospodarskega razloga. Prevzemniki kmetije so morali svojim bratom in sestram izplačati zelo visoke dedne deleže. Nekatere kmetije so zaradi tega celo propa- dle, prišle na »boben«, kot se je reklo po starem. Rajšter je opisal tudi ne tako zelo davne čase, ko so bile kmečke kuhinje še črne in ne bele, kot so dandanes. Nekega berača so nekoč vprašali, kako ve, katera ženska pri hiši je gospodinja. »Tista, ki je najbolj umazana,« je modro ugotovil berač. Poleg črne kuhinje so imele stare kmečke hiše »hišo«, kot nekateri še danes imenujejo dnevno sobo. Imele so tudi manjšo dnevno sobo »hišco« in sobico, ki se je imenovala »štiblc«. V teh so bivali samski »tete« in »strici«, ki so imeli pravico do dosmrtnega bivanja. Janez Gregorc je v peti knjigi opisal tudi nekdanje konje in »furmane«, spravilo lesa, napravo gepelj, ljubezen med mladimi, teritev ... Svoje opise je ponazoril s starimi fotografijami in svojimi risbami ter celo s slovarčkom uporabljenih narečnih in privzetih besed. »Ajfrati« pomeni biti ljubosumen. Da nekoga »griva«, pomeni, da je nekomu za nekaj žal, jezikova »župa« je prepiranje, lopa je veža, »mar-nvati« pomeni pogovarjati se, »prener« je gorilnik, »rajsati« pomeni zavirati, »štira« je delo na domu, »šulmošter« je učitelj . Srečni v težkih časih Med še neobjavljenimi Gregorčevimi deli je njego- vo dramsko besedilo. Hrani ga domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Mozirje. »Opisal sem, kakšne težave smo doživljali tisti, ki smo se k hiši priženili in lastnine nismo imeli. Radi bi umno gospodarili, vendar to ni bilo mogoče. »« Ta star« je denar zapravljal in tisti, ki je doma delal, je bil siromak,« je opisal takratne splošne razmere. Krivi so bili predvsem dedni deleži. »Fejst smo delali, saj strojev ni bilo. Kljub temu smo bili za razliko od današnjega časa srečni,« se spominja po svoje težkega obdobja. Opaža, da ljudje dandanes predvsem »buljimo« v računalnike, nekoč pa so bili več skupaj in so skupaj prepevali. V času, ko še ni bilo radia in televizije, so ljudje več brali. Tako Mohorjeve kot druge knjige, pri Janezu so imeli doma naročenih kar osem časopisov in revij. Tudi danes jih imajo kar nekaj. Prvo Gregorčevo objavljeno knjigo Čas mojega življenja je leta 2005 založila in izdala Osrednja knjižnica Mozirje ob pomoči občine. Rajšter veliko primerja stare in nove čase. »Ko sem prišel leta 1960 k hiši v Preseko, so imeli pri hiši dve kravi, konja in teleta. Danes ima moj zet štirideset glav živine. Že jaz sem prišel do petindvajsetih glav,« je opozoril na napredek kmetijstva. Gregorc je svoje zapiske o starih časih naprej pokazal bratrancu, ki je bil nad njimi tako navdušen, da je odšel kar k direktorju knjižnice in županu. Rajšter ima vsekakor zanimivo življenje. Ko je bil star tri do štiri leta, je že pomagal pri paši živine. »Pri svojih petih ali šestih letih sem postal pravi pastir, saj so morali moji trije starejši bratje v šolo in ni bilo nikogar druge- ga. Lahko rečem, da sem si že takrat sam služil kruh,« se spominja rosne mladosti. Komaj enajstletni kmet Ko je bil Janez star sedem let, je izbruhnila druga svetovna vojna. Najprej je očeta vpoklicala stara jugoslovanska vojska, kot ujetnika so ga nato nacisti odpeljali na delo v Nemčijo. Njegova družina dolge mesece sploh ni vedela, kje je in ali je živ ali mrtev. »Nato nam je leta 1941 umrla mama. Otroci smo tako ostali brez staršev. Kuhala nam je očetova sestra, ki je bila zelo bolehna. »Birt«, to je gospodar kmetije, je postal starejši brat, ki je imel takrat komaj enajst let,« je Janez opisal takratne razmere. Enajstletnik je na kmetiji organiziral delo in Janez je med drugim »štri-kal« ter predel na kolovratu. Za domače je pletel nogavice in jope. In ko so na njivi orali, je moral Janez kot sedemletni deček voditi vole. Naslednje leto se je oče na srečo vrnil iz ujetništva. V svoji prvi knjigi Janez Gre-gorc opisuje podrobno tudi nekdanje osnovno šolanje, čas nacistične zasedbe, povojno pomanjkanje in križarsko vojsko, služenje jugoslovanskega obveznega vojaškega roka ... Gregorc se je na stara leta celo naučil pisanja na računalnik in to s pomočjo hčerke ter še posebej vnukov. V svoji drugi knjigi je Gregorc med drugim popisal nekdanjih osemnajst mlinov in žag venecijank ob domačem potoku Ljubi-ja. Že pred drugo svetovno vojno sta bili tam tudi dve zasebni elektrarni. V naslednji knjigi z naslovom Čas mojega življenja - tretja knjiga so zbrane Gregor-čeve pesmi. V nekaterih opisuje različne poklice, od podeželskega zdravnika, »kolarjev« in kovačev do geometrov, frizerjev, sodnikov ... Druga sklopa sta posvečena družinam in nabožnim pesmim. Nekatere je sam tudi uglasbil. V še eni njegovi še neobjavljeni knjigi je opisana kronika Rajšterjeve, to je Gregorčeve domačije. Njeno besedilo prav tako hrani Osrednja knjižnica Mozirje. Pripravil je tudi poseben zvezek svojih uglasbenih pesmi. Trenutno načrtuje že svojo osmo delo, kjer bo zbral pisma bralcev, ki jih je napisal za različne časopise. Dolga leta objavlja svoje krajše prispevke tudi v literarnem zborniku Slap, ki izhaja v Zgornji Savinjski dolini. Janez Gregor Rajšter se pozimi posveča predvsem »pisavi«, kot pravi. Poletja so namreč posebej namenjena njegovim čebelam. Tudi po več kot desetkrat na dan se odpravi po hribu do svojega čebelnjaka. »Tam se moja duša sprosti. Ta užitek bi lahko primerjal z užitkom, ki ga imajo kadilci, ko si prižgejo cigareto,« je še povedal. In še enemu užitku se predaja Gregorc, to je igranju citer, ki jih vzame v roke skoraj vsak večer. Večkrat je z njimi tudi javno nastopil. BRANE JERANKO »Ko je bila tašča še mlada, so ženske nosile krila do tal. Pri nas rečemo krilu >kikla<. Oče moje tašče je bil prvi, ki je dal svojemu »dekletu« napraviti za takratne pojme prekratko >kiklo<. Segala je komaj do sredine meč,« se spominja Gregorc taščine pripovedi. Na fotografiji so nekatera dela ljudskega pisca Janeza Gregorca Rajšterja. FOTOREPORTAŽA 31 Nostalgična valuta velikih pričakovanj in dobrih upov Iz Podsrede poho-dniki že trinajstič krenili po poti slovenskega tolarja V hitrem tempu smo nanj že skoraj pozabili. Le tu in tam nas včasih prešine, kako nepojmljivo bi bilo v tistih časih plačati tristo tolarjev za kavo, petsto za pivo ali norih sedemsto za tortico. In potem morda otožno pomislimo na čase, ko smo lahko z »jurjem« v žepu preživeli vso noč na zabavi. Danes lahko s štirimi evri poskrbimo zgolj za parkirnino. Prvega januarja 2007 nismo zgolj stopili v novo leto. Na prelomu noči smo se poslovili od tolarja. Slovenski tolar je živel le petnajst let, a je bil prvi in edini denar samostojne države Slovencev v celotni zgodovini. Na pobudo Ivka Godlerja je Planinsko društvo Brežice ob finančni podpori takratnega guvernerja Banke Slovenije in številnih prostovoljcev 6. januarja 2007 na Velikem vrhu postavilo spomenik slovenskemu tolarju. Izročilo pravi, da so prav na tem hribu našli novce iz rimskih časov. Prav zato so na tem mestu simbolično pokopali tudi tolarske »novce« za naše zanamce. Vse od takrat PD Brežice pripravlja tradicionalni pohod z Osredka do spomenika na Velikem vrhu. Z njim člani društva ohranjajo spomin na eno najbolj pomembnih obdobij v naši zgodovini - na prva leta samostojne Slovenije. Slovensko himno v čast tolarju je zapel nekdanji župan Kozjega Dušan Andrej Kocman, sedanja županja Milenca Krajnc je pohodnike nagovorila ob poti. Pohoda se je udeležilo približno 140 po-hodnikov, tudi letos so bili med njimi izvrstno zastopani planinci iz prijateljskega društva Škofja Loka. Že po tradiciji pohod poleg domačinov združi predvsem pohodnike iz Šmarja pri Jelšah, Podčetrtka, Krškega in tudi s Hrvaške. StO Foto: SHERPA 32 REPORTAŽA Odkrivanje podzemlja se začne v vinoteki s tisoč in eno domislico ali šalo. Družina »Krtkovih« oziroma Artičkovih, Rafko in Berta z sinom in hčerko ter z mamo Milico, ki pri 91 letih še vedno veselo igra harmoniko. V podzemni deže dlani in povezanih »V življenju mora človek zgraditi hišo, dobiti otroka, posaditi drevo in napisati knjigo,« so o tostranskem uspehu pravili stari modreci. Ko se na obronkih Babne Gore v pogovor zapleteš z Rafkom Artičkom, dobiš občutek, da se je recepta držal od črke do pike. Z energijo žuborečega studenca ga je na vsaki stopnji še nadgradil in jzpilil dojopolnosti. Status srečnega upokojenca Železarni Store. Kot pravi, je po je dočakal kot vzdrževalec v osmih urah dela vedno našel čas še za obdelovanje kmetije, kopanje svojega rova, za tisoč in eno rokodelsko spretnost, za družinski izlet in vsaj še približno tri tisoč kolesarskih kilometrov na leto. »Nikoli nisem maral tarnanja, kako ni časa ali denarja. Vsega je, če se zna Zgodbo Rafovega rova sta Rafko in Berta na pobudo strica Danijela Artička, znanega pisatelja, popisala v knjigi. Brez Bertine podpore Rafov rov ne bi nikoli zasijal v takšni luči. REPORTAŽA 33 Zadnja pridobitev Rafovega rova je srčna dama, soba, kjer so podobe srca nagradile dolgoletno delo in potrpljenje. i prepletenih src Z Rafkom in Berto Artiček v Rafovem rovu na Babni Gori človek prav obrniti, delati in ohranjati dobro voljo,« še danes ostaja zvest svoji filozofiji. Saj veste, kako je s takšnimi hiperaktivnimi in vsestransko sposobnimi ljudmi. Ne moreš, da ti ne bi šli na živce. Ampak Rafko in Berta človeku predvsem zlezeta pod kožo. Ker mu dasta misliti - kaj vse je mogoče ustvariti z vztrajnostjo, s predanostjo in z veliko mero ljubezni, kako dobro ali slabo je mogoče ravnati s časom, ki ga imamo na voljo ... Iz neuglednega hriba sta v dvajsetih letih ustvarila čudež, pred katerim klobuk snamejo tudi najbolj svetovljanski obiskovalci z vsega sveta. Bogu za hrbtom si lahko samo v lastni glavi O tem, da je Kozjansko slepa pega Slovenije, nad katero še najbližji meščan dviga nos, si Rafko misli svoje. »Tu okrog so ene najlepših kolesarskih poti v Sloveniji, tu je ogromno prijaznih in gostoljubnih ljudi. In ko obiskovalci vidijo še naš rov na vrhu hriba, nihče več ne govori o krajih, ki so bogu za hrbtom. O taščah kroži tisoč in ena anekdota, ampak Rafko ve o svoji povedati same lepe reči. Kako tudi ne, saj si je na hribčku tik ženine doma- če hiše za vinogradom postavil prvo brunarico. »To je bila hišica, ki je zrasla izključno za mojo dušo. Nikoli si nisem mislil, da jo bo kdaj videlo toliko ljudi,« se smeje Rafko. Danes je ta njegova hiška le ena od mnogih v leseni ulici. In tam - nekje med žamerskim in žusemskim kamnolomom, pod stolpom ljubezni na istoimenskem hribu - se za pročelji lesenih utic skriva pravljična krtina . Krtek Kopač in njegova »krtička« Fošnarjev hrib, kot pravijo domačini na njem, marsikoga ne bi nagovoril niti toliko, da bi ga dvakrat pogledal. Z Rafkom je bilo drugače. Morda tudi zato, ker je moral bodočo taščo prepričati, da je iz pravega testa. V vseh nadaljnjih letih si je ob nenehnem zetovem kopanju zago- to- " S" Motivi na lesu s poklonom bližnji in daljni okolici so delo slikarja Miša Verbiča. vo mislila tudi kaj drugega. A na začetku je Rafko na novo urezal terase v brežino, staro samorodno trto zamenjal z žlahtnimi sortami, sadil je drevje in obrezoval grmovje. Nekega dne je začel kopati v trdo mivkasto pečino. Nastala je prva zemljanka, Rafko je dobil svoj krtasti vzdevek in na srečo tudi vsestransko oporo svoje družice. Stara resnica, da žena podpira tri hišne vogale, drži, tudi če se nenavadna hiša razprostira približno štiri metre pod zemljo. V dvajsetih letih je Rafko skopal približno 35 metrov rova, ki se po krožni poti vrne na dvorišče. Vmes obiskovalce v različnih nišah in sobanah gostitelj zabava z anekdotami, s tehničnimi domislicami in podzemnimi umetninami. In če je sonce še posebej nasmejano in je mama Milica dobre volje, ta 91-letnica z veseljem raztegne tudi meh harmonike. Telovnik pride prav predvsem poleti, ko je zemeljskih 10 do 12 stopinj kar hladnih. Rudar s smislom za poezijo Posebna kozjanska podzemna izkušnja je polna družinskih anekdot, globoke povezanosti in upravičenega ponosa na dvajsetletno druženje s »šajtrgo« in z dletom. Vsaka malenkost od malega kozolca pri vhodu do zadnjega napisa na hiškah je dobro premišljena in polna humorja. Rafko ne more skriti svoje veseljaške narave in v takšnem duhu sta z ženo napisala tudi knjigo o Rafovem rovu. »Stric Daniel, znan pisatelj kozjanskih gričev, naju je spodbudil k temu, da sva zgodbo o gradnji rova in naši družini zapisala. Ker se drugače vse pozabi. In sva jo res. Šegavo in resnično. Tako kot se je res zgodilo,« pravi Rafko. Ta zgod- ba je tudi poklon njuni ljubezni. Ker brez žene Berte ne bi bilo nič. »Ves čas mi je bila v pomoč. Ne samo da mi je fizično in moralno pomagala, temveč me je tudi dobro hranila. Brez dobre in z ljubeznijo pripravljene hrane ne bi bilo tega, kar je vsa leta nastajalo.« Odkritja velikonočnega ponedeljka Dogajanje na Fošnarjevem hribu je bilo vsa leta izjemno skrivnostno. Rafko svojega dela dolgo ni želel nikomur pokazati. Sosedje so lahko od daleč opazovali samo kopičenje mivke. »Še dobro, da ne vem, kaj so si ob tem mislili,« se zareži. Slovesen dan vsakoletnega razkritja novih dosežkov je velikonočni ponedeljek. Takrat se v Podbregah zbere vseh pet njegovih bratov. »To je res družinski dan, ko svojim bližnjim premierno pokažem nove dosežke. In vsakič so brez besed.« Čeprav so »ideje izpod odeje« sicer legendarne, resnici na ljubo Rafko svoje domislice pobira predvsem na kolesarskih izletih. »Takrat se mi utrnejo najboljše zamisli. Vedno imam v bližini kakšno pisalo in papir, da jih ohranim. Hotel sem, da bi bila naša zemljanka nekaj res posebnega, nič podobna bizeljskim repnicam. In to nam je tudi uspelo. Rafov rov je edinstven, neprimerljiv s čimerkoli podobnim.« Da ne gre za golo kopanje in izvažanje mivke, mojster dokazuje na vsakem koraku. Na stenah rova je na desetine likovnih podob, ki bolj ali manj izrazito pripovedujejo svojo zgodbo. V kremenčev pesek je Rafko vklesal tudi razpelo in v zadnji srčevi sobi tudi svoj rudarski »selfi«. Vsak mora odkriti svoj »rov« Kar se je začelo kot malo čudaški konjiček, je danes ena najbolj posebnih šmar-skih znamenitosti. Za Rafov rov ne izvemo iz velikih reklam ali medijskih objav. A beseda od ust do ust je njegovo slavo ponesla že zelo daleč. Tudi znani in slavni Slovenci so ga že obiskali. »Ni problema,« se smeje Rafko. »Vsi so dobrodošli, dokler slava, politika in protokol ostanejo pred vrati.« Ob številnih obiskih in pohodniških skupinah Rafko in Berta posebne reklame že dolgo ne potrebujeta. Novemu tedniku sta prijazno že drugič odprla svoja vrata. V zadnjih nekaj letih se je Rafov rov brez dvoma tako razširil in obogatil, da ga je vredno znova obiskati. A tisto, zaradi česar je tako prijetno vedno znova in znova obiskovati Artičkove, ni manjkajoča mivka v hribu. Poleg s čudenjem in z navdušenjem Rafko in Berta obiskovalce založita še z obilno mero veselja nad življenjem, z optimizmom in s spodbudo, da moramo vsak zase v svojem življenju najti svoj »rov«. Vsak lahko z vztrajnostjo in marljivostjo ustvari nekaj, na kar je lahko ponosen. In kar lahko deli s svojimi bližnjimi ter s svetom. Nekaj, zaradi česar bo svet malo lepši in malo bogatejši. SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA 34 REPORTAŽA Kreativno vozlišče ■ - 1 V1 V V ■! ■ in stičišče idej Zavod 2030 je zapuščenim prostorom nekdanje zlatarne vdahnil novo življenje -S pozitivizmom želi navdihniti tudi posameznike, organizacije in podjetja v regiji Zavod za povezovanje in sodelovanje 2030 so ustanovili štirje Celjani, ki so delovne in življenjske izkušnje nabirali po svetu, a jih je pot nazadnje spet pripeljala v rodno mesto. V zavodu so zbrani posamezniki, ki so na dosedanjem življenjskem popotovanju ugotovili, da družba in svet ne korakata v pravo smer, saj ne delujeta v dobrobit vseh. To želijo spremeniti. Teme, s katerimi se ukvarjajo in jih želijo širiti v lokalnem okolju, so trajnostni razvoj, vseživljenjsko učenje, kultura miru, podjetništvo z družbenim učinkom, krožno gospodarstvo, medge- neracijsko in medsektorsko sodelovanje, industrija 4.0 in družba 5.0. »Najprej smo bili štirje začetniki, ki smo idejno zasnovali koncept kreativnega stičišča 2030. Do sedaj se nam je že pri- družilo precej podpornikov, navdušencev, donatorjev in posameznikov. Ti so že sodelovali na dogodkih, izobraževanjih, se zanimali za prostor, kjer bi lahko delali, ustvarjali, se povezovali in soustvarjali naš skupni boljši jutri. Medse sprejmemo vse, ki jim ideja kooperative ni tuja. Povezujejo in združujejo nas vrednote ter želja po spremembi v našem ožjem okolju in tudi v svetu, sprememba v miselnosti, načinu življenja, načinu pogleda na realnost, v kateri živimo,« sta nekaj osnovnih izhodišč delovanja zavoda povzela soustanovitelja Tanja Tamše in Domen Kočevar. Tisti, ki se podajajo na pot podjetništva in svojih prostorov še nimajo ali pa si le želijo klepeta v dobri in pozitivno naravnani družbi, lahko soustvarjajo skupnost 2030 ali s kreativno podporo uresničijo lastne ideje. Korak do boljše družbe in modrega vodenja Eden večjih in pomembnejših dogodkov letošnjega leta, pri katerem zavod sodeluje kot soorganizator, je zagotovo prva mednarodna f izkustvena konferenca o sodelovalnem ter vključujočem voditeljstvu World of Synergy 2019: Inclusive Leadership, ki bo med 14. in 16. marcem v Termah Olimia. World of Synergy je domača iniciativa, ki je združila posameznice in posameznike z različnih področij delovanja v želji ustvariti skupnostno polje za raziskovanje in implementacijo vrednot ter trajnostnih modelov novodobnega voditeljstva ter graditi bolj povezovalno in ustvarjalno družbo. »V ekipi smo zbrani tisti, ki verjamemo in si želimo narediti nekaj več v družbi - prispevati k združevanju, vključenosti, povezovanju in sodelovanju,« pravi Andreja Cepuš, ena od soustanoviteljic Zavoda 2030. Kot je povedala, je konferenca namenjena tako posameznikom kot organizacijam in ekipam, ki se zavedajo, da naša družba potrebuje nove načine vodenja. »Pri odkrivanju teh je pomembno širiti obzorja, prestopati okvire in cono udobja, komunicirati z vrednotami človečnosti, vključevati intuicijo, sočutje, globoko poslušanje, iskati ravnovesje (ženskega in moškega principa, razuma in srca, delovanja in bivanja), stopati iz >jaz< v >mi< in znati med nami vpreči moč sinergije. Na konferenci bodo sodelujoči in predavatelji raziskovali nove metode, načine ter principe vodenja in jih skušali prenesti v delovna okolja in druga področja življenja.. »Cilja konference sta doseganje ravnovesja in vitalnosti znotraj posameznikov in organizacij za lažje soočanje s sodobnimi izzivi ter pozitiven prispevek povezovanju in celotni družbi,« še pravi Cepuševa. Ob sproščenem vzdušju in igri biljarda, ki ustvarja zdravo tekmovalnost, se rojevajo ideje za nove projekte. Miza za biljard je donacija uspešnega celjskega podjetnika Avguština Guštija Peniča, lastnika podjetja Viva la musica. Penič je pred leti dejal: »Za uspeh podjetnika je po mojem mnenju pomembno predvsem to, da ga žene želja po kreaciji in ne denar, da ima svoje delo rad in da je zanj tudi strokovno usposobljen.« Njegove besede se v celoti zlijejo z ideologijo Zavoda 2030. Slednji je dal tudi idejo, da bi zavod zaživel v prostorih in da bi eno od dejavnosti predstavljalo nudenje prostora za poslovno mreženje in sodelovanje. »Nekaj let nazaj nisem veliko razmišljal o >coworkingu<, vedel sem, da obstajajo takšni prostori. V zadnjem času sem spoznal nekaj teh prostorov v Berlinu, Varšavi, Oslu in se prepričal, da gre za močan val potreb po nekoliko drugačnem, bolj odprtem sodelovanju, sploh mladih,« je dejal Kočevar. Tako bodo v prostorih Zavoda 2030, ki so v drugi etaži stolpnice nekdanje zlatarne, lahko svoje mesto našli mladi podjetniki in drugi, ki bodo na bolj trajnosten način uporabljali delovni prostor za uresničevanje poslovnih in drugih idej. »Prostor 2030 je hkrati tudi platforma za mnoge, ki so iz Celja odšli, ker jih je po svetu vodila poklicna pot ali ker so domače okvirje začasno prerasli, a se zdaj vračajo. Dobivamo odzive v tujini delujočih Celjanov, da so veseli, da bodo imeli v domačem kraju prostor, kamor bodo lahko prišli delat in razvijat ideje. To je prostor, kjer zagotovo srečaš znane ljudi. Morda ne po imenih, a zagotovo po mišljenju in vredno- REPORTAŽA 35 Tanja Tamše, soustanoviteljica Zavoda 2030 »Ko sem konec leta 2011 prišla z Azije sem si rekla, da želim delati za družbeni učinek, narediti nekaj dobrega za svet, družbo, našo skupno prihodnost. Živimo v času obilja, prevelike proizvodnje, onesnaženja voda in zraka. Veliko omenjenih težav in problemov sem videla v Aziji. V Singapurju so iz smeti naredili že cel otok. Vodo morajo razsoljevali. To so za nas k sreči še vedno nepojmljive razmere. Naš največji problem so nizke plače. Vsi pa imamo streho nad glavo in vsaj na pol poln hladilnik. Po azijski avanturi sem iskala priložnosti za prostovoljno delo v Afriki in splet srečnih naključij in velika želja sta me popeljala na črno celino. Konec leta 2015 sem se dokončno zasidrala nazaj v Sloveniji. Po dveh letih dela na raznih projektih in povezovanja številnih domačih in tujih organizacij je sedaj končno prišel čas, ko lahko združim vse svoje izkušnje, znanja, interese in teme o katerih menim, da bi se moralo več govoriti. Vse to znotraj Zavoda 2030.« Domen Kočevar, soustanovitelj Zavoda 2030: »Želimo, da prostor Zavoda 2030 postane kreativno vozlišče, stičišče in križišče najrazličnejših idej. Nekaj je trajnostni razvoj, drugo je, kako najti rešitve za vedno več težav, s katerimi se družba vsak dan sooča. Da bi našli odgovore na današnje izzive, moramo razmišljati izven okvirjev. Sam se lahko še kako trudiš, a se do končnih rešitev težko prikoplješ. Če o problemu razmišlja in se pogovarja več ljudi različnih profilov, z različnimi znanji in izkušnjami, so lahko rešitve hitreje uresničljive. V tem prostoru želimo graditi skupnost podobno mislečih, ki delijo podobne vrednote in stremijo k temu, da bi živeli v boljšem, bolj zelenem in trajnostno naravnanem svetu. V svetu, kjer so vrednote odprta komunikacija, povezovanje, sodelovanje in iskanje rešitev.« Andreja Cepuš, soustanoviteljica Zavoda 2030 »Zavod 2030 vidim kot ustvarjalno stičišče, ki s svojo vizijo grajenja povezovalne in trajnostno osveščene skupnosti v lokalni prostor vnaša impulz družbeno odgovornega podjetništva, višje kulture zavedanja, širjenja perspektiv in bolj odgovornega delovanja v družbi. Prostor omogoča delovanje in soustvarjanje ter srečevanje podobno mislečih, krepi potencial inovativnosti in s tem pomembno prispeva k razvoju lokalne skupnosti. Z vpetostjo v globalno mrežo omogoča izmenjavo znanj, idej in sinergije na globalni ravni, kar je za lokalno skupnost lahko ključnega pomena.« Filozofijo Zavoda 2030 so že ponotranjili številni podjetniki in kreativni ustvarjalci v regiji, ki v skupnosti poleg dobre družbe vedno najdejo primernega sogovornika na poti do prave poslovne rešitve. I X 'S'J" fl®"!' -1 —I ! J tah. Želimo, da bo to prostor, ki ga bo sooblikovala velika skupna ljudi, ne zgolj peščica,« še pravi Kočevar, ki sodeluje tudi z inštitutom One humanity. Vsi smo eno Ena od filozofij, ki ji sledijo, govori o tem, da je treba miselnost, ki je usmerjena k posamezniku (jaz), preusmeriti k skupnosti (mi). »Zavedati se moramo, da nisem več pomemben samo >jaz<. Najmanj, česar se moramo zavedati, je, da je treba razširiti pogled na >mi< - kot skupnost, kot mesto, kot država, kot Evropa. Če nam uspe, je še ena stopnja nad tem, ko gledamo na vse okoli sebe kot na >eno<. Vsi smo >eno<. Nihče ni osamljen otok, kjer bi lahko delal nekaj po svoje, ne da bi s tem vplival na vse. Učinek metulja. To je naša realnost, če se je zavedamo ali ne, če si jo priznamo ali ne,« je prepričana Tamšetova. »Tisti, ki imamo otroke, zagotovo razmišljamo o prihodnosti, o svetu, v katerem bodo živeli naši zanamci, sedma generacija, pravijo stara ljudstva. Danes je treba razmišljati in delovati tako, da bomo pustili sedmi generaciji zanamcev takšen ali še boljši svet. In ne sveta, kjer bo v morju več plastike kot rib, sveta, kjer pitna voda ne bo več pitna, kjer zrak, ki ga bodo dihali, ne bo V preurejenih prostorih nekdanje zlatarne so različne organizacije s podporo Zavoda 2030 že pripravile razna srečanja, okrogle mize in simpozije. Številna ustvarjalna srečanja in prenose znanj bodo organizirali tudi letos. Ina Kukovič Borovnik, podjetje Bela voda »Prostor 2030 ni zgolj prostor, je stičišče idej, ljudi, ki mi jih je zanimivo srečevati. Če nas ne bi povezal Zavod 2030, jih verjetno ne bi srečala ali bi jih veliko kasneje. Super je. Gre za nov način dela. Tudi če že imaš svojo pisarno, si je fino enkrat na teden ali na 14 dni vzeti čas in ga preživeti tukaj, saj te lahko pogovori z drugimi navdahnejo za nadaljnje in še boljše delo v lastni pisarni.« več varen, da vojn raje sploh ne omenjam,« razmišlja sogovornica. Kot pravi, želijo z dejavnostmi spodbuditi čim več posameznikov, da bi se začeli zanimati in dejavno ukvarjati s temi temami, da bi spremenili način razmišljanja in delovanja. »Strokovnjaki pravijo, da smo zadnja generacija, ki se še lahko odloči, v kakšnem svetu bomo živeli. Samo mi smo tisti, ki imamo to moč, ta privilegij. Ali pa se bo izkazalo, da smo prešibki in da smo se odločili narobe, in poti nazaj ne bo več. Dajmo ustvariti raje svojo realnost, ki bo zelena, čista, mirna, kjer bomo ljudje prijazni, kjer bomo sodelovali, Tina Gracer, podjetje Lanabe »Res gre za nov, drugačen način dela in širjenja znanj, idej. Vesela sem, da je tudi naše podjetje del tega prostora, da lahko skupaj soustvarjamo prihodnost s podobnimi temelji, ki jih postavljamo za družbo, kakršno si želimo tudi za zanamce.« se povezovali, sprejemali sebe in druge takšne, kot so, si pomagali, se podpirali, se skupaj veselili in se učili drug od drugega. To je naša vizija. Mogoče zveni utopično ali preveč idealistično, ampak nekdo mora te teme načeti, sicer se bomo vrteli le okoli nakupov, plač, politike, religij, vojn, dragih avtomobilov, lepotnih operacij in tem, ki nas ovirajo, namesto da bi se pogovarjali o pozitivnih izkušnjah, izmenjevali znanja in se skupaj veselili ter iskreno gradili zaupanje in prijateljstva,« sklene Tamšetova. Reciklaža prostora korak do recikliranja mest Delujejo po začrtani poti agende 2030, ki govori o globalnih izzivih oziroma o njihovem reševanju. Gre za 17 Lucija Kolar, Inštitut Complementarium »Prostor 2030 je izjemno privlačen in ker sem kreativ-ka po duši, sem se tukaj takoj zelo dobro počutila. Vem, da bom z ljudmi, ki zahajajo sem, sodelovala, najverjetneje projektno. Želimo si, da bodo vsebine projektov okoljsko, trajnostno naravnane - vse to, kar Zavod 2030 čuti inpromo-vira. Želim mu čim več uspeha in lepih skupnih trenutkov.« ciljev trajnostnega razvoja, ki jih želijo v prostorih zavoda udejanjati. »Prva stvar, ki se je zgodila, je bila, da smo že prostor reciklirali. Idejo in pomoč pri realizaciji sta ponudila podjetje Urbanisti in direktor Gorazd Furman Oman. Na delavnicah arhitekturnega maratona so bili dijaki umetniške Gimnazije Celje - Center postavljeni pred svojevrsten izziv. Povsem prazne prostore, velike 500 kvadratnih metrov, so lahko opremili in osmislili povsem po lastni viziji. »Prostor so s pomočjo izvirnih idej recikliranja opremili, ga oživili in mu vdahnili prve znake ponovnega življenja,« je dejala Tamšetova. Delavnice so bile eden prvih korakov Katja Fistrić, Društvo Zavedanje »Že ko vstopiš v prostor, se čuti, da je drugačen, da ima drugačno energijo. V njem se srečujejo podobno misleči ljudje, ki morda vsak na svojem področju štrlijo iz povprečja. Je prostor ustvarjalnosti, kjer se res lahko rojevajo nove ideje.« k oživljanju zapuščenih predelov mesta. »Ugotavljamo, da je v Celju veliko prostorov in predelov, ki so zapuščeni in neurejeni, a hkrati ponujajo ogromno možnosti za razvoj tako posameznikov kot družbe,« pravi Tamšetova. »So četrti, ki bi se jih dalo ponovno oživiti in jih napolniti s primerno vsebino. Ni vedno treba graditi novih stavb na obrobju mesta in s tem krčiti prepotrebnih zelenih površin. V mestu je dovolj prostora, ki bi se ga dalo osmisliti in prilagoditi današnjim potrebam in poslovnim zahtevam. Je pa res, da je za kaj takšnega treba več energije, sinergije, sodelovanja in nenazadnje tudi znanja, pravi arhitekt in urbanist Gorazd Furman Oman. LEA KOMERIČKI KOTNIK Foto: GrupA 36 REPORTAŽA Jezerski zmaj mlad tudi V tem mesecu praznuje velenjski rod tabornikov, ki z dejavnostmi na prostem vzgaja mlade in odgovorne ljudi Po sedmi uri zjutraj ob robu gozda v Ribnem, kjer na prisotnost tabornikov opozarjajo tipi, totem in jambor, zazveni rog in v šotorih mladi počasi odpirajo oči. Postrojijo se v zbor, nato se odpravijo na telovadbo. Po zajtrku se začne program po zamislih izkušenih vodnikov. Taborniki, združeni v posamezen vod, urejajo svoje kotičke. Vmes se hladijo v bližnji mlaki, vozijo s kanuji, podijo po progi preživetja, streljajo z lokom, se preizkušajo v orientaciji. Igrajo se Indijance in kav-bojce, se pomerijo v kurjenju ognja ... Poleg taborniških priseg, krstov in porok je ena bolj priljubljenih iger kolo ali rim šim šim. Zvečer sledi sedenje ob tabornem ognju, ko ne manjka skečev, pesmi, zvoka kitare in otroškega smeha. Takšni dnevi, po katerih otroci kar popadajo v spalne vreče, so krona dela Društva tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje. Ta otroke v sozvočju z naravo in sočlovekom vzgaja že petdeset let. Tabornik spoznava gozd ali živali, zna pomagati pri nesreči, nabira zdravilne rastline, zna zložiti svoja oblačila in pospraviti šotor, poskrbi za zdrav obrok ali opazuje zvezde ... Vsaka našteta ali podobna dejavnost je korak k odgovornemu in samostojnemu mladostniku. Ko otroci izbirajo iz velikega nabora veščin, raziskujejo, kaj jih mika v življenju. Tako spoznavajo sebe in svoja zanimanja gojijo naprej. »V mojih očeh je morda najpomembnejša prav prva veščina, ki si jo otrok izbere in jo izpelje do konca. Spomnim se fanta, ki ni bil najbolj športno nadarjen. Njegovi vrstniki so bili na pohodu bolj dejavni in tekmovalni. Ko smo prišli do cilja, do našega bivaka, je večina utrujeno posedla. Omenjeni fant pa je najbolj zažarel, ko je lahko na cilju začel pripravljati golaž. To je bil zanj vrhunec pohoda. In danes je po poklicu kuhar,« pravi starešina rodu Jezerski zmaj Andrej Šmit - Miško. In takšnih zgodb je med velenjskimi taborniki še veliko. Skupinsko delo je številka ena Ko se murni, najmlajši člani taborniške organizacije, ki nosijo rumene rutice in so stari do šest let, učijo delati preproste vozle, se morda veščina ne zdi kaj prida uporabna. A takoj ko mali nadebudnež ugotovi, da si lahko z osvojenim znanjem zaveže čevlje, dobi osvojena spretnost povsem nove razsežnosti. Podobno je s sposobnostjo, da zna človek komunicirati z drugimi, sodelovati z najrazličnejšimi ljudmi in delati v skupini. In tega pri tabornikih ne manjka, pravi Šmit. »Naša taborjenja ali zimovanja so množična, saj ima rod trenutno približno štiristo plačanih članarin in je po številu članov drugi v Sloveniji. To pomeni, da se na taborjenjih spoznavajo in sodelujejo otroci iz različnih osnovnih šol. In prav skupinsko delo je veščina številka ena. Redka so delovna mesta, kjer je človek odvisen le od sebe. Taborniki se učimo tudi prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Seveda človek v šoli osvoji strokovna znanja, a toliko socialnih veščin, kot jih pridobi pri tabornikih, težko dobi kje drugje.« Tabor ni »hotel mama« Zanimivo je, da se mnogo tabornic odloči za pedagoški poklic. Morda tovrstno delo s srcem opravljajo prav zato, ker številne izkušnje naberejo v taborniških vrstah, saj od šestnajstega leta vzgajajo murne, medvedke in čebelice ter gozdovnike in gozdovnice. Slednji na taborjenju marsikdaj pokažejo znanja, ki jim jih v »hotelu mama«, torej doma, ni treba. Na večdnevnem bivanju ob gozdu namreč ne gre brez pomivanja posode, kuhanja, čiščenja tabornega prostora. Ko večina spi, je na delu nočna straža, ki se sprehodi po tabornem prostoru in preveri, če je kje morda kakšen nemir. In po zaslugi omenjenih nalog se otroci tega, da jih razvajajo starši, odvadijo vsaj za kakšnih štirinajst dni, v smehu pove Šmit. Dejavnosti v naravi so še posebej dobrodošle v časih, ko otroci radi strmijo v telefone, ta- V prvih letih so za razvoj rodu Jezerski zmaj veliko naredili Tone Dolejši, Slavko Seussi, Alenka in Bernarda Čas, Jana Bernot, Marjan Skornšek, Boris Potrč, Jože Roškar, Igor Bahor, Evgen Kodrun, Mile Pavlo-vič, Franc Habat, Herma Groznik ter mnogi drugi. Velenjski taborniški rod Jezerski zmaj je eden največjih in najbolj dejavnih rodov v Sloveniji. Ustanovljen je bil januarja 1969 in v tem mesecu obeležuje petdesetletnico uspešne poti. Ta v Velenju izjemno priljubljena vzgojna, izobraževalna in sonarav-na organizacija mladih je v petih desetletjih delovanja vzgojila in oblikovala izjemno število mladih in uspešnih članov. blice in druge zaslone. Medtem ko je v mlajših še veliko raziskovalnega duha in radi hodijo po naravi, se najstniki nekoliko Rod Jezerski zmaj ima trenutno približno štiristo plačanih članarin in je po številu članov drugi v Sloveniji. »To je pokazatelj, da ta dejavnost otroke veseli,« je prepričan starešina Andrej Šmit - Miško. Šaleško-ko-roška regija glede na članstvo prav tako zaseda drugo mesto v državi, takoj za ljubljansko. težje odlepijo od sodobne tehnologije. Čeprav je vodnikom to precejšen izziv, lahko ta-borništvo mladim nenazadnje predstavijo tudi s pomočjo kakšne aplikacije. Namesto kompasa lahko na primer uporabijo napravo za določanje strani »Starejši od 21 let, gre za raziskovalce in raziskovalke, so dejavni predvsem pri vodenju in vzgoji mlajših. Na svoja ramena prevzemajo odgovorne naloge, potrebne za delovanje rodu. Tako se vzpostavi odnos med mlajšimi in starejšimi člani. Slednji so kot vzorniki, ki s svojimi dejanji pokažejo, kako naj bi živeli mladostniki. Grče, taborniki, starejši od 27 let, ves rod predvsem spodbujajo k odgovornosti in skrbijo za podporo.« Petdeset let taborništva v Velenju bo rod Jezerski zmaj proslavil s svečanostjo, ki bo to soboto v veliki dvorani Doma kulture Velenje. Ob našem obisku so se taborniki posvetovali tudi o nekaterih podrobnosti knjige, ki jo bodo izdali ob letošnjem jubileju v sodelovanju z Velenjsko knjižno fundacijo. Z Muzejem Velenje bodo pripravili še fotografsko razstavo. REPORTAŽA 37 Za mostom levo in po cesti z nešteto luknjami do pravljice. Tako velenjski zmaji opisujejo pot do tabornega prostora v Ribnem. (Foto: Nejc Sušin) m pri petdesetih letih »Dosedanjih petdeset let je bilo za Društvo tabornikov Rod Jezerski zmaj Velenje zelo dejavnih. Precejšen izziv za delo našega društva je bila množičnost. Članstvo je v določenih obdobjih bliskovito raslo. 0 Zaradi izjemne številnosti otrok je bila priprava taborov pravi zalogaj. Na voljo smo imeli premalo šotorov, da bi lahko nastanili vse tabornike,« pravi Andrej Šmit - Miško. neba, ki jo imajo na telefonu. Na spletu lahko pobrskajo tudi za kakšno dodatno informacijo, ki jim jo želi predstaviti vodnik, pojasni Andrej. Ta je leta 2015 obiskal svetovno skavtsko srečanje na Japonskem in opazil drastičen razkorak med tem, koliko tehnologije uporabljajo naši otroci in koliko je je prisotne v deželi vzhajajočega sonca. Zdrava mera tehnologije ima prostor tudi v taborništvu, je prepričan, saj morajo biti otroci nenazadnje tudi računalniško pismeni. Taborniki so tudi pozimi veliko v naravi. Sicer pa njihov koledar poleg zimovanj obsega še vodova srečanja, piknike, orientacijska, športna ali šaljiva tekmovanja, mnogoboje, taborjenja in druga druženja na prostem. (Foto: Nejc Sušin) Pravljica na robu gozda Odnos z naravo taborniki negujejo tudi na očiščevalnih akcijah, saj že vrsto let čistijo okrog velenjskih šol in na točkah po mestu, kjer se radi družijo. Zgledno skrbijo še za taborni prostor, pospravijo tudi, kadar imajo dejavnosti v naravi. Za seboj pospravijo ognjišča, papirčke po kostanjevem pikniku in podobno. »Otroci starejše tabornike sicer večkrat vprašajo, zakaj morajo tudi oni čistiti, saj to niso njihove smeti. Nato sami vidijo, da je okrog kakšne šole res neznosno in da vsi mladi od- padkov ne mečejo v koš. Ko počistijo, spoznajo, da je prostor, kjer se igrajo in družijo, lepši. In se zavedajo, da so naredili nekaj dobrega za skupnost,« pojasnijo v rodu Jezerski zmaj. V sožitju z naravo so tudi na vseh taborih v Ribnem, gre za jaso v bližini majhne vasice, nekaj kilometrov stran od Bleda. Na to jaso sta kot prva tabornika iz Šaleške doline leta 1967 prva stopila Peter Krapež in Dušan De Costa. In Šaleška zveza tabornikov ima ta prostor pri tamkajšnjih lastnikih zemljišč v najemu vse do danes. Rodovi iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki razmišljajo, da bi prostor odkupili. Vizija Šaleške zveze tabornikov je, da bi tam nastal taborniški oziroma skavtski center. Tam je že zidana kuhinja, urejeni so sanitarni prostori in tudi Saloon pri Čr- nem psu - prostor za druženje z vodniki. Tabor vsako leto obiščejo skavti iz tujine, vsakih nekaj let si obiske izmenjajo s skavti iz Cambridgea, v Ribnem gostijo tudi mlade iz drugih taborniških rodov po državi. Od mravljinčkov do pojočih travic Kakšni so bili začetki rodu Jezerski zmaj, ki letos obeležuje petdeset let delovanja? Ideja o taborništvu se je v Velenje razširila iz sosednjega Šoštanja, kjer so zanesenjaki ustanovili rod Pusti grad. V tem Otroci, ki glede na starostne skupine okrog vratu nosijo ustrezne rutice, pri tabornikih spoznavajo, kaj pomeni delati v skupini, učijo se tudi prevzemati odgovornost za svoja dejanja. (Foto: Nejc Sušin) »V zadnjem obdobju nam je poseben izziv taborjenje na novih lokacijah, kjer preizkušamo svoje tehnične in logistične sposobnosti. Gojimo tudi mednarodno povezovanje, potujemo v tujino, se družimo s skavti in taborniki iz drugih držav.« Mlajši znanje osnov bivanja v naravi pridobivajo predvsem z igro. In kmalu se lahko pohvalijo s tem, da znajo sami postaviti šotor, prižgati ogenj, si pripraviti obrok. Starejši vsa ta znanja nadgradijo, podajo se na daljše izlete, preizkušajo svoje motorične sposobnosti. (Foto: Nejc Sušin) rodu je sodeloval tudi Anton De Costa, ki je danes znan kot starosta taborništva v Velenju. Zaradi Sineta, kar je De Costo-vo taborniško ime, Herme Gro-znik z vzdevkom teta Herma ter drugih predanih tabornikov je postajalo taborništvo v Velenju vedno bolj priljubljeno. Groznikova je bila učiteljica v eni od velenjskih osnovnih šol. Imela je pedagoško znanje, hkrati je pridobila zaupanje staršev, ravnateljev in tudi občinske oblasti. Po njeni zaslugi se je taborništvo naselilo v vsako velenjsko šolo. In še da- nes pod okriljem šol najdemo mlade, ki nosijo pisane taborniške rutice in so združeni v najrazličnejše čete, od goriških mravljinčkov do pojočih travic, šaleških vitezov, lačnih kojotov in podobno ... Čeprav imena taborniških čet nakazujejo na otroško razigranost, so izkušenejšim tabornikom v lokalni skupnosti zaupane tudi resnejše naloge. Pod okriljem roda Jezerski zmaj je namreč med drugim dejavna enota za postavljanje zasilnih prebivališč, ki priskoči na pomoč v primeru naravnih ujm. Medtem ko jim zasilnih prebivališč, štabnih vojaških šotorov doslej na srečo ni bilo treba postavljati, so že pomagali v obdobju poplav, ko so polnili protipoplavne vreče. V času žledoloma so pomagali pri razvozu agregatov na prizadeta območja. Za dobro popotnico v življenju Kljub temu da je program dela po petdesetih letih utečen, si velenjski taborniki prizadevajo za izboljšave. Otrokom želijo ponuditi nekaj več, zato tudi za šolarje pripravljajo učilnice v naravi. Ti lahko za kakšen dan obiščejo Lukov dom in svojo okolico s pomočjo dolgoletne tabornice Mojce Zagožen spoznavajo drugače kot med sedenjem v učilnici. Trenutno tovrsten način učenja preizkušajo z Osnovno šolo Gorica, v prihodnje bi ga radi ponudili še ostalim šolam. Sicer pa jim dela ne bo zmanjkalo, je prepričan starešina rodu. »V prvih petdesetih letih je rod Jezerski zmaj dobro zaživel in v dolino pripeljal taborniški duh. Postavili smo dobre temelje za nadaljnje delo. Starejši bomo še naprej stali ob strani vodnikom, da bodo lahko uresničevali svoje cilje in otrokom pričarali čim lepše trenutke. Tako bodo mlajši še naprej pridobivali znanja in veščine, ki jih bodo potrebovali na svoji življenjski poti.« TINA STRMČNIK Foto: GrupA 38 AKADEMIJA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA Spreminjajte se skupaj z nami /AKADEMIJA % ZDRAVEGA ŽIVLJENJA V letošnji sezoni Akademije zdravega življenja smo se odločili, da bomo omogočili večjo možnost tudi vam, spoštovani bralci in bralke, da boste vsaj malo s pomočjo časopisnih strani dobili vpogled v širino znanja, ki ga bo prejela izbrana skupina v projektu. Vseh podrobnosti še zdaleč ne bomo mogli zajeti na eni strani, saj bo skupina tudi strokovno vodena vse obdobje trimesečnega projekta, ves čas bo imela tudi vadbo, ki bo naravnana na vsako posameznico v skupini. Smo se pa odločili, da vam bomo vsak teden postregli z nekaj besedami naših strokovnjakov, ki bodo tudi vam vedno dali izziv. Na ta način boste tudi »od zunaj« lahko delno sledili zanimivostim in morda vam bo kakšen nasvet prišel prav. Če se ga boste držali, bo uspeh zagotovljen. Morda se boste naslednje leto odločili tudi vi za spremembo življenjskega sloga skupaj z nami ali nam boste ob koncu akademije spomladi javili, kakšni so učinki. Ob tem ne pozabite na telesno dejavnost. Eden od ciljev je tudi, da bi telesna dejavnost postala del vašega življenja. SIMONA ŠOLINIČ Akademija se je ta teden začela s polno paro. Skupina je že dobila prvo domačo nalogo - najmanj tri sprehode, pri katerih so se morale udeleženke tudi nekoliko utruditi. Nalogo so pridno izvedle. Z njo je ekipa 24alife tako dobila že prve podatke o vzdržljivosti in trenutni kondiciji udeleženk. V ponedeljek se je začela tudi skupna vadba pod strokovnim nadzorom kineziologa Matevža Klevžeta, udeleženke so tudi slišale prvo predavanje nutricionistke iz 24alife Damijane Presečnik. Med drugim jih je poučila, zakaj diete nimajo učinka in kako v Sloveniji besedo dieta narobe razumemo. Ste se kdaj vprašali, kaj pomeni dieta? i V Sloveniji to besedo preveč povezujemo s kratkoročno in hitro izgubo kilogramov. To nam »vsiljujejo« številne ponudbe različnih diet, ki nimajo dolgoročnega cilja. Zato se pogosto dogaja, da oseba, ki se neke vrste diete drži, izgubi nekaj kilogramov odvečne teže. A ko dieto konča, se kilogrami skoraj v vseh primerih povrnejo še v večjem obsegu. Beseda dieta pomeni način zdravega prehranjevanja, ki mora biti dolgoročno. Izguba kilogramov je lahko le posledica tega. Glede tega se tudi razlikuje način prehranjevanja, se katerim seznanjamo udeleženke v akademiji, in sicer po smernicah ameriške Mayo klinike. Tam beseda dieta pomeni dolgoročno pravilno prehranjevanje in celostno preoblikovanje življenjskega sloga. To pomeni, in to je bistvo, učenje o pravilni izbiri hrane in velikosti obrokov, uživanje raznolike in nepredelane hrane, veliko sadja in zelenjave ter vključevanje telesne dejavnosti. Bistvenega pomena akademije je, da način prehranjevanja, kot ga učimo, ne izključuje nobene vrste živil. STROKOVNJAKINJA SVETUJE Zakaj diete niso učinkovite? Ste se že kdaj lotili shujševalne diete in na koncu ugotovili, da ste nazaj pridobili vse izgubljene kilograme? Če ste si tudi letos zadali novoletne zaobljube o izgubi kilogramov in že iščete dieto, s katero boste (s)hujšali, takoj prenehajte. Poglejmo, kaj imajo skupnega vse shujševalne diete in zakaj na dolgi rok ter tudi v vašem primeru niso učinkovale. Vsem shujševalnim dietam je skupna hitra začetna izguba kilogramov zaradi prevelikega kaloričnega primanjkljaja ter omejevanja določene vrste hrane, po kateri nato še bolj hrepenite. In ker so diete načeloma kratkoročne z določenim ciljem, ki je bolj pomemben od poti, po kateri pridete do cilja, se jih na dolgi rok težko držite, kar pomeni, da hitro zaidete nazaj k starim navadam in kilogrami se povrnejo. Ne razmišljajte o cilju, raje energijo in čas izkoristite za učenje o zdravih navadah, sprememba na tehtnici pa naj bo le posledica zdravega načina življenja. Ste se kdaj prenehali zdravo prehranjevati, ker niste opazili sprememb tako hitro, kot ste si želeli? Napaka. Spremembe se ne zgodijo čez noč. Slabih navad, ki ste jih pridobili, ne morete enostavno vreči skozi okno. Odnesti jih morate iz življenja počasi »po stopnicah«. In takrat pridejo rezultati. Vztrajajte. In miti o hujšanju? Če ste mislili, da boste prej in lažje shujšali, če boste izpuščali obroke, naj vam povem, da v tem ni ravno veliko resnice. Teoretično bi sicer na ta način pojedli manj kalorij čez dan, vendar se v praksi izkaže, da kasneje zaradi lahkote, ki je posledica izpuščanja obrokov, pojeste še več bolj kalorične, manj zdrave hrane, zato izpuščanje obrokov ne pripomore k učinkoviti izgubi kilogramov. »Želite shujšati? Manj jejte!« Vam je znano? To je spet le eden od mitov o hujšanju. Če že na splošno ne jeste veliko in kljub temu ne shujšate, vam dodatno zmanjšanje vnosa hrane povzroči podoben odziv telesa kot pri stradanju. Me-tabolizem se upočasni, telo črpa zaloge iz mišic, obrambni mehanizmi energijo iz hrane shranjujejo v obliki maščobnih zalog. Res želite še več maščob in manj mišičnega tkiva? mag. inž. preh. Damijana Presečnik Foto: GrupA IZZIV ZA BRALCE Spremenite navade! V tem tednu pozabite na diete in jedilnike, osredotočite se izključno na svoje prehranjevalne navade. Zagotovo vam že kar takoj pade na pamet kakšna navada ali razvada, ki jo želite spremeniti, kajne? Mogoče želite začeti redno zajtrkovati, uživati manj sladkih prigrizkov ali zmanjšati količino soli v prehrani? Na papir zapišite tri prehranjevalne navade, ki jih morate spremeniti, in ga obesite na vidno mesto, na primer na hladilnik. Vsak dan nato odkljukajte navado, ki ste se je držali. Na koncu tedna se za uspešnost ne pozabite nagraditi. Pa naj to ne bo tortica, ampak sproščujoča kopel ali sprehod v naravi. Verjamem, da vam bo uspelo. Ob tem boste zelo verjetno izgubili tudi kakšen kilogram in se bolje počutili. ZA ZDRAVJE 39 Rak, ki ga je mogoče pravočasno preprečil Januarja obeležujemo evropski teden preprečevanja raka materničnega vratu. To je ena redkih rakavih bolezni, ki jo je mogoče preprečiti s pravočasnim odkrivanjem in z zdravljenjem predrakavih sprememb. To omogoča presejalni program Zora s preventivnimi ginekološkimi pregledi in pregledi celic v brisu materničnega vratu Na podlagi preventivnih pregledov v okviru Zore v Sloveniji uspešno zmanjšujejo obolevnost že od leta 2003. Takrat je glede na register raka v Sloveniji zbolelo 211 žensk, leta 2016 skoraj za polovico manj. Rak materničnega vratu je posledica okužbe s humanim papilomskim virusom (HPV), ki lahko pri majhnem deležu okuženih žensk povzroči spremembo zdravih celic v rakave. Te celične spremembe potekajo počasi in postopno več let. V tem obdobju se zdrave celice najprej spremenijo v predrakave, ki imajo že nekatere rakave lastnosti, vendar se ne delijo nenadzorovano, ne rastejo invazivno in ne zasevajo. Iz njih se, če jih ne zdravimo, postopno razvije rak. Ginekolog lahko s testom PAP (brisom materničnega vratu) predrakave celice odkrije in pravočasno zdravi. Slovenske ženske so program Zora dobro sprejele in več kot 70 odstotkov se jih redno udeležuje presejalnih pregledov. Čeprav za razliko od drugih vrst raka zaradi raka materničnega vratu praviloma zbolevajo mlajše ženske, v Sloveniji zaradi učinkovitega presejalnega programa Zora v zadnjih letih zbolevajo najpogosteje ženske po petdesetem letu, ki se niso redno udeleževale programa Zora. Od leta 2009 v Sloveniji je omogočeno brezplačno cepljenje deklic proti HPV v šestem razredu osnovne šole, po novem se lahko brezplačno cepijo tudi zamu-dnice, ki niso bile cepljene v rednem programu, in sicer dokler se šolajo. SIMONA ŠOLINIČ Ključna je odzivnost na ginekološke preventivne preglede. Foto: SHE Zgodnjih simptomov, ki bi opozarjali na nevarnost raka, ponavadi ni. Prvi simptomi in znaki se pojavijo pozno: krvavitev ali rjav izcedek po spolnem odnosu oziroma med dvema menstrualnima krvavitvama, krvavitev v pomenopavzi, dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice, boleč spolni odnos, stalne bolečine v križu (če niso posledica sprememb v hrbtenici), pogosto in boleče uriniranje ali krvav urin (če posledica vnetja mehurja). S Rak -materničnega vratu je spolno prenosljiva bolezen. Okužbo lahko prenašajo ako moški kot enske. Od okužbe ) razvoja pre-akavih in rakavih ^rememb preteče ponavadi več let. Večina žensk se vsaj enkrat okuži s HPV. V 80 do 90 odstotkih okužba sama od sebe izzveni v enem do dveh letih. V 10 do 20 odstotkih primerov okužba vztraja, virus poškoduje celice materničnega vratu, ki se lahko začnejo nenadzorovano deliti, kar privede do razvoja raka. Dejavniki tveganja začetek spolnih odnosov v zgodnjih najstniških letih, številni spolni partnerji zunanji (dolgotrajno jemanje kontracepcijskih tabletk, kajenje, številni porodi) notranji (genetski, spolni hormoni, zmanjšana odpornost organizma pri HIV) Število obolelih z gripo v porastu tudi na Celjskem Poglavitna je preventiva V prihodnjih tednih lahko pričakujemo vrh sezone gripe in porast števila obolelih z gripo in drugimi okužbami dihal. Sredi preteklega tedna je tudi Splošna bolnišnica Celje omejila obiske bolnikov na eno zdravo osebo. Ukrep velja za vse bolnišnične oddelke razen za ginekološko--porodniški oddelek. Na njem obiski do preklica niso dovoljeni. Dovoljen je le obisk očeta pri novorojenčku in mamici. V bolnišnici še opozarjajo, da si morajo ljudje ob prihodu in odhodu obvezno razkužiti roke ter upoštevati navodila zdravstvenih delavcev. Pri okužbi z gripo je naj- in poslabšanje morebitne pomembneje, da predvsem tisti, ki zbolijo, poskušajo omejiti stike z drugimi ljudmi. Okužba za bolnike lahko pomeni hude zaplete obstoječe kronične bolezni. »Človek je najbolj kužen dan pred pojavom bolezenskih znakov in do takrat, ko ima visoko vročino, to je pribli- žno tri dni, nato kužnost upada,« pojasnjuje predstojnica celjske območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje prim. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.. Ključnega pomena je pravilen način kašlja in kihanja. To vedno počnemo v rokav in nikoli v dlan. »Običajno virus na koži rok preživi pet minut, ampak če ga z rokami prenesemo na različne površine, lahko tam preživi tudi dva dni. Na ta način se virus prenese na druge ljudi,« še opozarja Alenka Trop Skaza. Čeprav je število obolelih z gripo že v porastu, zdrav- niki še vedno priporočajo cepljenje, saj ščiti tako pred boleznijo kot tudi pred morebitnimi zapleti, ki gripo spremljajo. Cepljenje je priporočljivo predvsem za tiste, ki bi lahko imeli težek potek bolezni, in sicer starejši od 65 let, kronični bolniki, osebe, ki imajo izrazito povečano telesno težo, majhni otroci, stari od šest mesecev do dveh let, nosečnice, zdravstveni delavci. Slednji so pri svojem delu izpostavljeni nevarnosti okužbe ali pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe oziroma bolnike. SŠol Simptomi gripe so mrazenje, izčrpanost, visoka temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in kosteh, dražeč občutek v žrelu in suh kašelj. Razen kašlja, ki lahko traja več tednov, znaki ponavadi izginejo v dveh do sedmih dneh. Virus gripe poškoduje sluznico dihal in omogoči prodor bakterijam v pljučno tkivo, zato se lahko kot zaplet gripe razvije bakterijska pljučnica. Ta zaplet je pogostejši pri starejših ljudeh in kroničnih bolnikih. Pri kroničnih bolnikih se v času prebolevanja gripe poslabšajo osnovne bolezni. Zaradi tega se pri epidemiji gripe število sprejemov v bolnišnice močno poveča. Poveča se tudi umrljivost. 40 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si kamra Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Dobimo se v mestu, Celje, 11. oktober 2014 Plesno ljudsko izročilo Celjske folklorne skupine (3) Štajerski plesi Štajerske pustne plese so plesali ob pustu. Skupno jim je veselje, da se zima poslavlja in prihaja pomlad. Ples »rašpla« je mlajšega izvora, »pobreška polka« je ostanek nekdanjih obrednih plesov, ki so jih plesali ob posebnih priložnostih, predvsem v pustnem času. Pri »špic polki« si pari žugajo in celo zaplešejo z drugimi. »Kosmatača« je po melodiji in obliki mešanica »sotiša« in »krajcpolke«. Značilno je tudi močno potr-kavanje z nogami. »Polka za debelo repo« je hitro vrtenje štirih plesalcev na mestu in je značilna za vzhodno Štajersko. Štajerski svatovski plesi Ti plesi so živahni, hitri in podobni ostalim slovenskim plesom. Posebnost je »ko-pijaš« ali »zastavonoša«, ki popelje ženina in nevesto v zakonski stan. Med starejše plese sodi »zibenšrit«, ki naj bi imel magičen pomen. »Maš-jerjanka« je podvrsta »mazur-ke«, ki sodi med mlajše plese in se je ohranila le na Štajerskem in v Prekmurju. Se nadaljuje. Pripravila: Vera Orešnik in Srečko Maček Foto: arhiv društva Mojca Šipek: V odmevu vetra Odpuščanje, ko se novo življenje začne na ruševinah Življenje je nepredvidljivo: ko smo prepričani, da ga živimo sanjsko, v rožnatih barvah, se lahko kaj hipoma spremeni. Kar naš sanjski svet postavi na glavo. Kako naprej? Kako premagati bolečino, se boriti, vdati? Odpustiti tistemu, ki nas je prizadel, odpustiti sebi za napake, zablode, iskanja? Mari, arhitektka v zgodnjih tridesetih, v idiličnem obmorskem mestu živi umirjeno, razgibano življenje, preživlja se priložnostnimi arhitekturnimi projekti, predvsem pa jo izpolnjuje zveza z Andrejem, uspešnim strokovnjakom, ki je veliko na službenih poteh po Skandinaviji. Na kakšni od njih se mu pridruži tudi v Mari in potem skupaj uživata v lepotah in čarih Stock-holma in drugih skandinavskih mest. Ob eni od novih Andrejevih službenih poti, Mari v predalu nočne omarice svojega partnerja zagleda list z rezervacijo hotelske sobe v Stock- holmu, na ime svojega dragega in Suzane, svoje najboljše prijateljice. Mari ne more verjeti svojim svojim očem, v trenutku zgubi tla pod nogami, zruši se ji svet. Poskuša se zbrati, sestaviti misli, sklene, da se bo pretvarjala, da o aferi nič ne ve, a hkrati je odločena, da v tem stanovanju, v tem mestu zanjo ni več prostora. Zato v času partnerjeve službene poti uredi vse potrebno za nagli odhod in odide brez slovesa. Starejša soseda, s katero do afere ni bila v najboljših odnosih - sosedo so namreč motile domnevne hrupne zabave, ki sta jih prirejala z s partnerjem - jo pred odhodom povabi na kavo. Poskuša jo nagovoriti, da zbere moč in pogum, da v neposrednem pogovoru z Andrejem po njegovi vrnitvi razčisti afero. A zaman. Mari je odločena, da gre in se preseli v Skopje k mami, ki živi z Ognjenom, njenim drugim življenjskim sopotnikom. Očim Ognjen je nadarjen glasbenik in pevec, ki svojega talenta, zaradi različnih življenjskih okoliščin, ni mogel uresničiti. V katastrofalnem potresu v Skopju izgubi oba svoja starša, med- ШЈ C MOJCA ŠIPEK id tem ko je bil pri svojih sorodnikih na deželi. Z Mari se veliko pogovarjata o življenju, veri, upanju itn. Na enem od sprehodov jo povabi pred stavbo v Skopju, na kateri je mestna ura in na kateri se je ob potresu čas ustavil. Mari razume in predela sporočilo, da osmi-šljenega življenja ni mogoče živeti v preteklosti, da je treba preseči krivice in udarce usode, se pobrati in iti naprej. Mari se po samomoru nekdanje najboljše prijateljice Suzane, ki trpi zaradi depresije in Mari nameni poslovilno pismo, vrne v obmorsko mesto. Po pogrebu se vrne ne mesto afere, zbere pogum in od Andreja želi izvedeti resnico, iz oči v oči. S tem je dokončno pospravila s preteklostjo, zdaj ji ostaja življenje v sedanjosti in prihodnosti. Kakšna bo ta, znova skupaj z nekdanjim partnerjem? Knjiga V odmevu vetra je roman o odpuščanju, drugim, za bolečine, ki smo jih zaradi njih utrpeli, sebi, za napake, ki smo jih storili sami in izgubljene priložnosti, roman o veri v življenje in upanju, ki ga nikoli ne smemo izgubiti. O avtorici: Kratek roman V odmevu vetra je avtorski prvenec Mojce Šipek, po poklicu psihologinje, kar daje knjigi svojevrsten pečat. V dramaturško izbrušenih zgodbi avtorica pretanjeno upodablja notranje vzgibe glavnih junakov nadvse berljivega romana, ki je za marsikoga morda tudi preslikava resničnega življenja. ROBERT GORJANC ALBUM S CELJSKEGA Ogromen zemeljski plaz pri Zidanem Mostu 16. in 19. januarja 1877 »16. in 19. januarja 1877 je pri Zidanem Mostu v Savinjo zdrknil ogromen zemeljski plaz in jo skoraj zajezil. Odnesel je pet poslopij s štirinajstimi ljudmi, ki so vsi umrli. Živa je ostala samo ena kokoš. Nad zajezeno strugo je nastalo celo jezero, ki je ogrožalo tovarno za laneno olje, ki je takrat stala ob bregu Savinje. Pri odkopavanju nasute zemlje je Savinja odnesla enega delavca, ki je utonil.« Vir: Novice v slikah: Priloga Domoljuba in Slovenskega gospodarja, december 1927, št. 12. Prispeval: Jože Žlaus, rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03 426-17-36 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. BRALCI POROČEVALCI 41 Včasih je sreča en korak, en nasmeh, en stisk roke ... V MDDI Celje se trudimo, da ponudimo roko in utremo pot do sreče in lepšega jutri. V okviru dejavnosti smo se jeseni odpravili z invalidi in s spremljevalci v Prekmurje, kjer smo si ogledali Bukov-niško jezero z energetskimi točkami. To jezero nudi 26 energetskih točk. Njegovo blagodejno in zdravilno sevanje ponuja sprostitev. Nato smo si ogledali še podjetje Ocean Orchids, vrt s proizvodnjo orhidej in tropskih rastlin, kjer vsak dan zacveti približno štiri tisoč orhidej. V vrtu smo lahko poleg številnih botaničnih vrst orhidej občudovali zanimive tropske in subtropske rastline iz celega sveta. V šest metrov visokem objektu smo od blizu videli številne rastline: banane, avo- kado, vanilijo, papajo, mango, ananas, ilang, taro, ingver, ka-rambolo in številne druge. Nato smo se odpravili še v Gornjo Dubravo, kjer smo si ogledali znamenitosti kraja. V gostišču Jelena so nas pričakali z glasbo in odlično hrano. Sledil je krst mošta in treba se je bilo odpraviti proti domu. Udeleženci so bili nad tem druženjem zelo navdušeni. Predlagali so, da bi v teh krajih pripravili tudi zaključek leta. In res, ogledali smo si Ptujsko Goro in ob lepem programu pričarali silvestrovanje. Ko nam misli odplavajo nazaj, se spomnimo lepih trenutkov, ki smo jih preživeli skupaj. Potarnali smo si, se poveselili in tako spisali še zadnji list leta. Zaželeli smo si zdravja, sreče z željo po vsem dobrem, po ponovnem druženju. Kako malo je potrebno za veselje in občutek, da je nekdo z nami, ki nas razume, ki nam osuši rosno oko. Obljubili smo si, da se bomo kmalu spet srečali. In že na novega leta dan smo se zbrali na tradicional- nem novoletnem pohodu okoli Šmartinskega jezera. Lepih želja, stiskov rok in objemov je bilo nešteto. Prijazna lastnica Pušn šanka nam je odstopila prostor, da smo lahko pripravili okrepčilo. Za okusen golaž sta poskrbela Zdenko in Drago. Najprej so nas pozdravili muzikantje - Janko s svojima vnukoma in Franci s klarinetom ter Franček s harmoniko. Tega druženja se je udeležilo kar nekaj starejših članov in težje pomičnih invalidov, ki so ob pomoči prehodili kratko pot. Po uvodnem predavanju smo se razdelili v skupine in se podali na pot. Ko smo se vrnili, je bilo za okrepčilo poskrWjeno, domača glasba je božala naša srca in pete so nas srbele. Nihče ni bil utrujen, peli in plesali smo pozno v popoldne ob odličnem pecivu naših članic, čaju in drugih napitkih. Naužili smo se čistega zraka, se razgibali, peli in plesali, se družili in ta dan je bil popoln. Želimo si, da bi bilo takšnih trenutkov, ki so prijetni za telo in dušo, še veliko. Hvala vsem, ki se trudite in pomagate, da nam je lepo, da nam je dan, ko smo skupaj, spodbuda za dni, ko nam ne gre najbolje, ko smo žalostni in potrti. Druženje nam res nahrani dušo in telo. DRAGICA MIRNIK, predsednica MDDI Celje Kako na enem mestu narediti za kariero več kot doslej Izkoristite svoj potencial Razgovori z delodajalci, karierna predavanja, karierno svetovanje. v 4 - KARIERNI SEJEM MOJEDELO.COM Celje, Celjski sejem, 24. januar 2019 10.00-18.00 I Vstop prost I kariernisejem.com Iskanje službe je prešlo v iskanje kariere. Ni več dovolj, da imate delovno mesto, zdaj je čas, da začnete graditi kariero. Kariera je premišljeno, načrtovano sledenje svojemu cilju, ki ima za rezultat visoko zadovoljstvo in dobre delovne pogoje. Deset osnovnih kariernih nasvetov 1. Vlagajte v svojo energijo in optimizem. Nihče ne želi imeti v svojem delovnem okolju nekoga, ki ima slabo energijo ali ni motiviran za delo. 2. Vedno in povsod predstavljate svoje podjetje ter vedno in povsod predstavljate samega sebe. 3. Prvi vtis se ustvari v 30 sekundah, zato je pomembno, kako pristopite. Vedno glejte v oči, stisk rok naj bo trden, obraz z nasmehom. 4. Če želite napredovati, vam morajo v podjetju zaupati. 5. Če se želite veliko naučiti, več poslušajte, kot govorite. Sprašujete. Učite se od izkušenejših. 6. Vsaka oseba, ki jo srečate, je lahko nova priložnost - tako zasebno kot profesionalno. 7. Bodite prijazni, pomagajte ekipi. V mnogih podjetjih je prijaznost ena najpomembnejših vrednot. 8. Poskrbite za dobro ravnovesje med zasebnim in profesionalnim. Nikomur ne boste naredili usluge, če izgorite. 9. Izpolnite svoj profil na www.mojedelo.com in dnevno sledite možnim kariernim priložnostim zase. Bodite seznanjeni s svojim tipom kariere, kaj se z njim dogaja in kam vas lahko vodi. 10. Obiščite regionalni Karierni sejem MojeDelo.com na celjskem sejmišču 24. januarja. Naj bo to vaš karierni dan. Karierni sejem v Celju 1. Na Kariernem sejmu v Celju se bo predstavilo približno trideset podjetij iz Savinjske regije. 2. Na www.kariernisejem.com se pozanimajte o tem, katera podjetja bodo iskala nove kadre in poiščite, katera so tista, za katera ste vi prava izbira. 3. Podjetja bodo zastopali njihovi kadrovski strokovnjaki, ki dejansko iščejo nove zaposlene -predstavite se jim. 4. Na sejmu se lahko profesionalno fotografirate za fotografijo, ki jo potrebujete v svojem življenjepisu. 5. Opravite lahko psihometrično testiranje. 6. Strokovnjak vam bo pregledal življenjepis. 7. Obiščite karierna predavanja - na spletnem mestu preverite seznam predavanj. 8. Pustite dober vtis. 9. Pridite z dobro voljo. 10. Z enim samim obiskom Kariernega sejma MojeDelo.com boste naredili veliko za svojo kariero. Posebej za obiskovalce bosta svoje karierne nasvete v obliki pogovora podelila podjetnik leta 2018 Peter Pišek, lastnik in direktor podjetja Pišek & HSF Logistics, ter Tinkara Fortuna, nekdanja članica skupine Bepop, ki je pustila dolgoletno varno službo in se letos podaja na samostojno pot. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje 3 MojeDelo.com Na kariernem sejmu MojeDelo.com, ki bo 24. januarja, obiščite tudi eno od zanimivih kariernih delavnic. 42 BRALCI POROČEVALCI Šola za storitvene dejavnosti ŠCV je imela v zadnjem času še en izjemen uspeh, saj sta dijaka Urška Jazbec in Kosta Kocev poleg veščin za barista osvojila prvo in drugo stopnjo umetnosti risanja po kavi. Svoje znanje sta na področju priprave in poslikave kave bogatila pod vodstvom profesionalnih baristov podjetja Topespresso. 1. februarja, ko bo prvo državno prvenstvo v risanju na kavo, bodo imeli obiskovalci Gastexpa Ljubljana priložnost spoznati tudi t. i. očeta »latte arta« Luigija Lupija. (Foto: MATIJA SUŠNIK, Državni zbor Slovenije) O izzivih v gastronomiji Slovenija se ponaša z nazivom Evropska gastranomska regija 2021 in prav zaradi tega je bil 19. decembra v mali dvorani državnega zbora delovni posvet na temo Trendi in izzivi v gastronomiji, petzvezdično doživetje. Soorganizatorki tega izjemnega dogodka sta bili Šola za storitvene dejavnosti ŠC Velenje pod vodstvom ravnateljice Mateje Klemenčič in Srednja šola za gostinstvo in turizem v Ljubljani pod vodstvom ravnateljice Marjete Smole. Posvet sta načrtovali strokovni učiteljici gastronomije Majda Rebolj in Simona Pompe. Slednja je bila tudi pobudnica tega dogodka, zato sta ji bila tudi zaupana celotna organizacija in vodenje posveta. Vsebino posveta so soustva-rili šole, strokovnjaki s področja gastronomije in donatorji. Sodelovali so: vse srednje šole za gostinstvo in turizem Slovenije, ki so pripravile zna- čilne potice posameznih regij Slovenije, Društvo barmanov Slovenije s predsednikom Ale- šem Ogrinom, Tomaž Fartek (mešanje koktajlov), Danijel Pečovnik (atraktivno meša- nje pijač), Matevž Zanoškar iz Topespressa, prve uradne slovenske šole za barista, Ale- ksander Bohinc iz podjetja Borbona catering ter predstavniki ključnih ustanov, ki lahko vplivajo na krepitev zavesti o bogati gastronomski dediščini Slovenije, Helena Jenko, vodja korporativnih dogodkov in Union doživetja Pivovarne Laško Union, ter Štefanija Kos Zidar, direktorica Šole za hor-tikulturo in vizualne umetnosti Celje. Vse udeležence je pozdravil tudi predsednik DZ Dejan Ži-dan, ki je s svojo prisotnostjo dal še dodatno težo temu dogodku. Poudaril je, da je ga-stronomija področje, na katerega smo lahko ponosni in da ji je treba v prihodnosti dajati večjo pozornost in doseči na ta način še večjo prepoznavnost v Sloveniji in izven nje. Cilji posveta so bili: poklice v gastronomiji bolj približati mladini in poudariti znanja zaposlenih v gastronomiji, seznaniti svetovalne delavce osnovnih šol in starše, kaj gastronomija je, opozorit, da so ti poklici na trgu dela zelo iskani. Ob tem smo želeli skupaj poiskati možnosti za izboljšanje ugleda in statusa vseh zaposlenih na tem področju in povezati vse, ki kakorkoli vplivajo na razvoj in kvaliteto gastronomije v Sloveniji. Želeli smo krepiti zavest o naši bogati gastronomski dediščini in o tem, da nam lahko uspe le skupaj. Poudariti smo hoteli, da le izobražen kader v gastronomiji lahko ponudi vrhunsko storitev in da je treba vlagati v že obstoječi kader ter poskrbeti, da ta najde izzive in željo po soustvarjanju vrhunskih storitev. Skupaj smo želeli poiskati možnost, kako obuditi tradicionalne slovenske jedi in jih narediti še bolj zanimive. Veseli smo, da je bil ta naš projekt tako lepo sprejet in da smo skupaj soustvarili tako izjemen dogodek v dobro nas vseh kot tudi Slovenije, njene izjemno bogate gastronomske dediščine naših babic in dedkov. Za celotno organizacijo in izvedbo smo prejeli številne pohvale, ustne in pisne. Skupaj smo soustvarili dogodek, ki nam bo globoko ostal v spominu z zavedanjem, da zmoremo. SP Zelena rastlina, ki tudi cveti Celjanka Beba Bogetič ima v stanovanju draceno, ki ji je pred časom že drugič zacvetela. Pri nas je zimzelena lončnica priljubljena, a kot ugotavlja lastnica skoraj 46 let stare rastline, redkokdaj zacveti izven krajev, od koder izvira. Njena domovina so tropski in subtropski predeli sveta, znanih je približno dvajset vrst dracene. Tudi stebelni potaknjenec za celjsko drace-no izvira iz Brazilije, od koder jo je lastnica prinesla skupaj z možem Tomom leta 1973. Takrat je bil potaknjenec dolg 30 cm in širok 15 cm in iz njega je zrasla mogočna zelena rastlina, ki je prvič zacvetela leta 1996. Kremasto beli opojno dehteči cvetovi so združeni v socvetju. Na cvetnem steblu se izloča nektar in njegove kapljice so kot medene solze, pravi lastnica zanimive rastline in dodaja, da posebne nege ta ne zahteva in da je odporna na škodljivce. Le prepih ji škodi in v podstavku ne sme stati voda, ampak ji bolj prija rosenje. Morda bo zacvetela tudi vam, če boste upoštevali te nasvete. TC, foto osebni arhiv novi tednik Vedno i mmj! BRALCI POROČEVALCI 43 Sveti trije kralji na Pilštanju Na svete tri kralje nas je mešani pevski zbor Vinea iz Kozjega v cerkvi svetega Mihaela na Pilštanju s pesmijo popeljal v božični čas, njegov nastop pa so popestrili Jožef z Marijo, angelčki in seveda Sveti trije kralji. Ubrano petje pevcev, lepe misli povezovalk - vse to je naredilo čudovit dan, ki ostane še dolgo v spominu. MARIJA KRAČUN Pomoč tudi za Žanovi živali Za hudo nesrečo, ki se je zgodila Žanu iz Galicije, smo izvedele tudi članice DPMŽ Celje. Vsekakor se nas je zgodba še bolj dotaknila ob informaciji, da je bila v goreči hiši tudi muca Mici, ki so jo gasilci uspešno rešili. V začasni dom jo je sprejela Žanova prijateljica. Hitro smo zbrali nekaj mačje in pasje hrane ter jo dostavili. Prav tako smo priskrbele mačje stranišče in praskalnik. Obiskale smo tudi njegovega kužka Tačka ter tudi njemu v njegov varen začasni dom dostavile priboljške. Seveda bomo obisk še ponovile. Če bi želel kdorkoli kaj prispevati za Žanovo mucko in njegovega kužka, nas lahko pokliče na telefonsko številko 070 715-854. VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje Radostno v novo leto 365 dni mine kot bi trenil in ob prelomnici, kot je novo leto, se tega še bolj zavemo. V Pegazovem domu smo tokrat trinajstič zapovrstjo pripravili novoletno zabavo za stanovalce v vseh sedmih stanovanjskih skupinah z bogatim glasbenim, pevskim, plesnim in kulinaričnim programom. Zaposleni in stanovalci smo povabili tudi svojce in bilo je povsod zelo veselo in nepozabno. Program je vedno drugačen in zelo zanimiv in kar je najpomembnejše - tako menijo stanovalci, saj je zabava po njihovi meri. Letos so program bogato popestrili plesna šola Kuš ni me, etno skupini Ga še ni blu iz Pod- četrtka in Rifl godciiz Me-stinja, učenci OŠ Bistrica ob Sotli z mentorico gledališkega krožka Barbaro Verban-čič, učenci 1. OŠ - folklorna skupina pod vodstvomAnite Kos, skupine Pušeljc, Šani Šeni, Mštekani muzikanti ter plesalke Ivry dance ... Prisotne je z izbranimi besedami nagočerila chrekto-riaa doma Kristina Kampuš in jim zaželela vse dobro ob praznični rezini ter penmi. Ob koncu je sledilo presenečenje: zaposlene iz uprave so zvplesalešpanski ples paso dobln in navdušile stanovalce ter svoj ce, ki s o kar žareli oni zrdovoljsrva. Ves večer je bilo mogoče čutiti veseljn in povezanost med prisotnimi. Dekliška vokalna skupina Cantabile iz Rogaške Slatine šteje osemanjst deklet, ki jih vodi Andreja Došler. Razveselile so nas s čudovitimi ubram-mi glasovi pestrega repertoarja - od latinskih, posvetnih do nabožnih pesmi. PzedSoatkim so bile na tekmovanju v Barceloni ino svojile zlato.Angelskr glasove so doeolnjevali zvoki violin, flavt in klaviatur ... »Mladost ni več samo norost;,« so med drugim zapeli otroci, ki prepevajo v zboru Mlada srca iz Poljčan pod vodstvom Eve Rožencvet in Janje Kodrič. Lepo se zahvaljujemo vsem nastopajočim, ki so pričarali nepozabne trenuke srečt. MATEJA FIDLER, delovna terapevtka Ponovoletno druženje V prostorih društva Otroci otrokom (Galerija Nika Ignjatiča v Celju) smo tudi letos pripravili ponovoletno druženje z našimi stalnimi gosti, učenci posebnega programa Osnovne šole Glazija. Ker tradicionalno že dobro sodelujemo, si tega močno želimo tudi za prihodnje. To željo smo podkrepili ob dobri glasbi, karaokah in sladki malici. Čas v družbi je hitro minil in otroci so se dobre volje vrnili v šolo. NEJC ŠTEFANIČ, predsednik društva 44 VRTNARIMO papriko? Dobro premislimo, katere sorte potrebujemo Zdaj je najprimernejši čas za načrtovanje sortnih izborov zelenjadnic, predvsem plodovk, ki jih bomo začeli sejati čez približno mesec. Jernej Mazej, predsednik Društva učni sadovnjak, je za naše bralce pripravil nekaj nasvetov. Katere sorte izbrati? »V zadnjem času lahko s ponosom povem, da imamo Slovenci nekaj svojih dobrih sort paprik. To sta alpina in jerneja, zelo okusni papriki sorte babura, ki sta vzgojeni prav za naše podnebje in ju lahko na prostem gojimo tudi na višjih legah brez težav. Izjemno dobri sta tudi koničasti sorti belo uvo in kurtovska kapija. Belo uvo je vsestransko uporabna zelo zgodnja in donosna sorta tako za solate kot tudi za polnjenje, lahko jo pustimo do polne dozorelosti in jo uporabimo za ajvar. Med ajvarusami je zagotovo najboljša kurtovska kapija, vsem znana kot rdeča špic paprika. Pri meni sta se izkazali za izredno rodne in okusne. To sta ekstaza in criolla de cucina. Ekstaza je izredno rodna in zori do prve slane. Lahko jo uporabljamo za omake in solate. Druga je redka sorta iz Nikaragve. Po videzu sicer spominja na čili, a je izredno sladka in aromatična sorta s tankim mesom.« Zagotovimo primerne pogoje za klitje Pravi čas za setev paprike je okrog 10. februarja. »Najlažje in najhitreje jih sejemo tako, da damo v posodo (primerna je na primer tista od sladoleda) substrat in po njem enakomerno potrosimo semena, zagrnemo zemljo za debelino semena in zalijemo z mlačno vodo. Na ta način seme prej vzklije. Idealna temperatura za kalitev je med 25 in 28 stopinjami. Pri izbiri substrata se izogibamo cenenim mešanicamce, ki jih uporabljajo tudi profesionalni vrtnarji. V slabših substratih je namreč pogosto šota, ki je bila predhodno uporabljena v čistilnih napravah. Semena je najbolje kupiti v vrtnih centrih, vendar je treba pred nakupom na vrečkah preveriti rok uporabe. Včasih se zgodi, da imajo vrtni centri še stare zaloge, ki ne zagotavljajo kakovostnega klitja. V sodobnem času se veliko poslužujemo nakupov na spletu, kjer je še bolj /1 pomembno, da izbiramo sorte, ki v naših pogojih dobro uspevajo.« NT Foto: arhiv NT (GrupA) IZ SVETA ZABAVE 45 V novem videospotu nastopila oba sinova pevca Mirana Rudana V novem letu je priljubljena skupina Pop Design po izjemno uspešnem koncertnem letu in uspešnici Norcu podoben, ki ima na portalu Youtube že več kot milijon ogledov, predstavila novo glasbeno zgodbo Ne joči (da srce ne poči) z močnim življenjskim sporočilom. Nova skladba ni ljubezenske narave, temveč se dotakne bolečine -razočaranja bližnje osebe. Videospot, v katerem je sodelovalo rideset otrok, je skupina snemala v Osnovni šoli Pohorskega odreda v Slovenski Bistrici pod režisersko taktirko Andreja Pratnemerja, ki je posnel tudi slikovit videospot za uspešnico Norcu podoben. Glavno vlogo v videospotu je odigral Nino, sin Mirana Ruda-na, ki se mu je pridružil mlajši brat Niko. Foto: Založba Menart Nepozabna balada Jan Plestenjak, Modrijani in Zdenko Cotič - Coto so se po izjemnem uspehu pesmi En poljub in Kolk nam je luštn' ponovno združili in posneli balado, ki je oda lju- bezni in predanosti med dvema, ki si podarita zaobljubo. Tokrat so produkcijsko naredili še korak naprej in pesem obogatili s simfoničnim orkestrom. Videospot, ki je bil posnet na idiličnem kraškem robu, odslikava poroko med dvema mladima, obenem pa opomni, da je ljubezen čustvo, ki mu starost ne prireže kril. Skupina KiNG FOO izdala nov video od m d0dl3lt Ralph ruši internet »Kako najti rabljene dele propadlih arkadnih iger.« Raz-bijač Ralph 2 je predvsem film, ki prikazuje odraščanje na način, ki je prikazan v filmu Svet igrač (Toy Story), a skozi prizmo interneta. Ne gre za povsem usklajen film. Liki se medsebojno čustveno ranijo zaradi neumnosti, a to nima posledic. Zamišljena predstava interneta kot mesta deluje le deloma. Te pomankljivosti so najbolj očitne, ko nekatere druge scene zares delujejo. To se nekajkrat zgodi: recimo prva scena z disneyjevskimi princesami je vredna posebne točke v filmu. Toda poslednji vtis je predvsem, da gre za zabavo, ki bi lahko posegala globlje na bolj samostojen način. OCENA: 6 /10 Najljubša »Borba za simpatijo kraljice.« Satira, podobna filmu Monthy Python, a brez užitka - dialogi, podobni tistim v filmu Černigad (Black Adder), a le kadar zares delujejo. V filmu Najljubša je veliko podrobnosti, ki jih je enostavno ljubiti, in zares očitno je, da se režiser Yorgos Lanthimos znajde kot doma v prikazovanju najbolj sicer neprikazo-vanih in umazanih delov stare angleške aristokracije (zelo pomaga, da ima pred kamero izjemne igralke.) A poleg nekaterih ne povsem razumljivih odločitev, recimo uporaba fish eye kamere, postaja njegova temna perspektiva pogleda na svet - da smo vsi v zaporu nehumanosti - vsaj včasih nelogična ali celo preprosto dolgočasna. OCENA: 6 / 10 PETER ZUPANC PRIHAJA Stekleni David Dunn, ki deluje, kot da ga ni mogoče raniti, se znajde pred nemogočo nalogo: kako ujeti »Zver« Kevina Crumba, človeka s 24 identitetami. V podvig vmeša prste »Stekleni«, gospod Price. Pomembno: v tretjem delu »stripovske« trilogije režiserja M. Nighta Shymalana igrajo Bruce Willis, James McAvoy, Samuel L. Jackson. Člani skupine KiNG FOO so si za leto 2019 zadali zgolj eno novoletno zaobljubo: »Ne ustavljajmo se in nadaljujmo v tempu prejšnjega leta!« Da so fantje in dekle to vzeli zelo resno, dokazujejo z izdajo novega videa za pesem Let The Night Fall. Posnetek je prvi iz serije koncertnih videov, posnetih v mariborskem Štuku, dodani pa so mu še mestni »timelapsi«, posnetki iz ptičje perspektive. Za skupino KiNG FOO je bilo leto 2018 sicer zelo uspešno, saj je kon-certirala po celi Sloveniji in uspešno predstavljala svoj prvenec GalaXie. Nastopala je tudi z big bandom in s simfoničnim orkestrom. Med drugim je nastopila tudi na enem od največjih letošnjih spektaklov Simfonična Ekstaza 2, kjer je oder delila z Gibonnijem, Tomijem M, Majo Keuc in mnogimi drugimi. Že kmalu jo čakajo koncerti v Sloveniji, na Hrvaškem, v Švici in na Kitajskem. Foto: ReflektorMusic Marija Škotska Poskus Marije Škotske, da bi s prestola izrinila sestrično, kraljico Elizabeto. Pomembno: v zgodovinski drami igrata Saoirse Ronan in Margot Robbie. Tihotapec Osemdesetletni Earl bo zaslužil mnogo denarja za prevoz enega avta čez mejo. Ne zaveda se, da je pravkar postal kurir za droge za mehiški kartel ... Pomembno: v filmu igra sam Clint Eastwood, poleg njega igrajo še Bradley Cooper, Michael Pena in drugi. (PZ) novi tednik 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Z avtobusom Bodite previdni pri vožnji pod vplivom alkohola! Včeraj sem bil na pijači. Ker sem vedel, da sem prekoračil mejo, sem se odločil in pustil svoj avto pred gostilno ter se domov odpeljal z avtobusom. Prispel sem do policijske kontrole, kjer so preverjali več voznikov in izvajali alkotest. Ker sem bil na avtobusu, so samo pomahali. Domov sem prišel varno in brez praske, kar je bilo pravo presenečenje, saj pred tem nikoli nisem vozil avtobusa in niti ne vem, kje sem ga dobil ... Šalo nam je poslala Mira Milec iz Celja. Saj ni res ... Mlad zdravnik pravi starejšemu kolegu: »Teh bolezni je toliko, kako naj jih prepoznam?« Izkušenejši zdravnik se nasmeji in reče: »Ko pride kadilec, mu rečeš, da je njegovo stanje posledica kajenja. Pijančku rečeš, da so težave, ki jih ima, posledice alkohola. Ko pride debeluh, rečeš, da je bolan zaradi debelosti. Suhcu rečeš, da je njegovo stanje posledica pomanjkanja hranilnih snovi. Osebam, izgorelim zaradi preobilice dela, ali športnikom rečeš, da je pri njih vzrok preobremenjenost oz. pretiravanje pri treningu. Mladeniču rečeš, da gre za probleme rasti ali odraščanja in dozorevanja. Starcu rečeš, da je pri njegovih letih to vendar normalno stanje. Lepo zaračunaš merjenje krvnega tlaka in pristojbine, predvsem pa vsakemu na koncu predpišeš nekaj zdravil od najbolje plačanega posrednika. Ko potem pride bolnik nazaj tarnat, da mu je bilo po teh zdravilih slabo oziroma da se mu je stanje še poslabšalo ali da mu sploh ne pomagajo, mu rečeš, da si zdravnik ti in ne on, da mora malo tudi potrpeti, da bo zdravilo začelo delovati šele čez nekaj časa, da ga je zagotovo jemal neredno ali da ga je jemal z alkoholom in da naj ga v vsakem primeru jemlje še naprej. Če je zelo nadležen, mu zdravilo zamenjaš z zdravili od drugega najbolje plačanega posrednika s pripombo, da so slednja sploh najboljša, da so iz Švice ... Ob tem ga moraš gledati v oči z izrazom na obrazu, kot da mu jih plačuješ ti sam.« Mlad zdravnik: »No, ja, kaj pa če pride k meni čisto povprečen nekadilec?« Izkušen zdravnik: »Potem ga razglasiš za hipohondra, ga takoj vržeš ven ali rečeš, da so vzroki njegovih težav psiho-somatske narave, in ga pošlješ k sošolcu psihiatru.« Mlad zdravnik: »Ja, kaj pa, če se ga niti potem ne bom mogel znebiti?« Izkušen zdravnik: »V takšnem primeru ga pošlješ na specialistične preglede. Vsaj eno leto boš imel mir pred njim. In če bi slučajno preživel tudi to in se k tebi spet vrnil, bo do takrat že zdavnaj imel druge skrbi, ne bo se spomnil niti, kako mu je ime, kaj šele, da bi te nadlegoval, da želi kakšno diagnozo ali zdravljenje.« Mlad zdravnik: »Hvala za nasvete, nedvomno bom tudi jaz postal odličen zdravnik.« Oven Tehtni ca ШШ Ko ti starši kupijo skuter v skladu z ocenami v šoli. Ni težko v telefon shraniti telefonske številke ljubice in jo poimenovati »Dušan mehanik«. Težko je, ko ti Dušan ob treh zjutraj pošlje sporočilo, da je noseč ... Mnenje 15-letnika Socialna omrežja nekoč in danes Sonce v znamenju kozoroga vam daje veliko moč in energijo, ki ju boste uspešno uporabili na vseh področjih. Neko zadevo boste videli iz čisto drugega zornega kota, zato boste kmalu našli rešitev iz trenutne krize. Lunin mrk bo predvsem ugodno vplival na vaše ljubezensko področje. Končno boste uravnali zadeve, vezane na preteklost. Mrk vam lahko prinese pomembne novice. Bik Rak Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. Bivanje vaše vladarice v strelcu bo ugodno vplivalo na vsa področja vašega življenja, prinašalo vam bo razgibano življenje. Veselili se boste majhnih zadev in v mislih nizali načrte. Prodorni boste in zadovoljni, ne glede na to, da boste včasih malo odmaknjeni od ostalih. Nekdo vam bo pripravil presenečenje, zato se boste počutili odlično. Ne glede na zmešnjave se bodo zadeve obrnile v pozitivno smer. škorpijon Aspekti planetov bodo povzročali, da bodo vaše misli okretne. Pri tem ne boste dolgo zdržali na istem mestu. Izkoristite to energijo za kakšen večji nov podvig. Uspelo vam bo v prvem zamahu. V začetku tedna ne boste tako hitri, saj se boste posvetili ljubezni in čustvom. Vladarica v strelcu vam bo dajala obilo energije in moči, da boste opravili zadeve na poslovnem področju. Dvojčka Zadeve se počasi urejajo, ne glede na to, da imate trenutno kar nekaj zmešnjav, za katere ste sami odgovorni. Zelo močno so v tem obdobju izpostavljeni odnosi, zato boste veliko energije vlagali vanje. V naslednjih dneh vas čaka prijetno presenečenje, zato boste kar lebdeli od sreče. Na poslovnem področju se bo zgodil odločilen premik, zato lahko pričakujete večje spremembe. Zadeve se bodo počasi umirile, zato boste lažje zaživeli in naredili nekaj konkretnih načrtov. Čas je zelo ugoden za nove začetke, ne glede na to, da vas bo vladar Pluton včasih omejeval in vam postavljal ovire na pot. Z malo truda lahko tokrat presežete sami sebe, vendar morate prenehati ponavljati napake, ki ste jih že prestopili v preteklosti. Pred vami je čas, ko boste morali sprejemati pomembne odločitve. Strelec Zaradi bivanja Jupitra v vašem znamenju boste razigrani in veseli. Pazite, da ne boste preveč drzni na delovnem področju, saj se vam obeta kar nekaj resnih situacij. Želja po ljubezni in harmoniji v odnosih vas bo pripravila do tega, da boste naredili korak v pravo smer. Kljub strahu pred neuspehom boste na koncu srečni in zadovoljni. Obrnete lahko nov list v življenju, samo nekaj poguma morate pokazati. Vpliv preteklosti je močneje izpostavljen predvsem na čustvenem področju, vendar se boste zaradi vpliva luninega mrka spretno izognili brskanju po lastni notranjosti. Kljub napornim situacijam boste zadihali bolj sproščeno. Brskanje po lastni notranjosti včasih prinese osvoboditev, na katero čakate že tako dolgo. Premike lahko pričakujete tudi na delovnem področju. Lev Kozorog Ni vse tako, kot se zdi na prvi pogled. To boste z veseljem ugotavljali in hiteli novim izzivom naproti. Venera v strelcu lahko poudari potrebo po večjih spremembah, ki so vezane na vašo prihodnost, zato se ne ozirajte na mnenje ljudi v svoji okolici. V sebi boste čutili hrepenenje po miru in harmoniji in za to boste pripravljeni narediti veliko. Svoboda vam bo pomenila več kot ostale stvari, zanjo se boste pripravljeni boriti. Vaša potreba, da bi presegli sami sebe, se stopnjuje do te mere, da boste končno nagrajeni. Zadovoljni boste in nič vas ne bo ustavilo na novih poteh. Včasih je potreben samo nasmeh, stisk dlani ali topel objem. Vzemite si čas tudi za ta drobna razkošja, ki jih prinaša življenje. Na zunaj se boste umirili, pokazali odgovornosti za korake, ki jih delate, v vaši notranjosti pa se bo pokazala nostalgija. Vodnar Devica Dinamika novega dne vas bo popeljala naprej, novim delovnim zmagam naproti. Nikakor se ne boste znali sprostiti ob neki novi situaciji, zato boste veseli mnenja nekoga, ki bo priskočil na pomoč. Vaš vladar Merkur biva v znamenju kozoroga in vam prinaša novosti na poslovnem področju. Izpostavil bo tudi določene skrbi, ki so vezane na zdravstveno področje. Imeli boste skrbi, ki jih ne boste zmogli preseči. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Še vedno ste pod večjimi pritiski, ki vam jih niza življenje drugega za drugim. Držite se svojih načrtov, naj vas nihče ne odvrne od njih. Potrpežljivost je v tem obdobju ena in edina rešitev za doseganje rezultatov. Zaradi vpliva luninega mrka boste nekoliko bolj nemirni in podvrženi stresu. Poskrbite za sprostitev in počakajte, da vpliv mine, saj boste v nasprotnem primeru samo izgubljali dragoceno energijo. Ribi Bivanje Venere v ognjenem znamenju vas bo naredilo očarljive in obdane s pozitivno energijo. Venera vam predvsem prinaša srečne okoliščine v ljubezni, a tudi pri financah ne bo slabo, zato le uresničite vse načrte, ki ste si jih zamislili v preteklem obdobju. Nekoliko več previdnosti svetujemo v času mrka, zgodi se lahko, da boste boleče brskali po svoji notranjosti in bežali od resničnosti v namišljen svet. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Vse slikovne šale vir: splet RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ZDRAVILO VTEKOČI OBLIKI ( -iT.' I, Še eno fotko. Odlično! Zdaj pa naj vsak pride sem in odda prstne odtise. Sovražim ko... RIŽAM E MESTO V ANGLEŠKA USftM E BAČKI IGRALKA OBSTRANEC (PUBL.) SPOLNA ZDRUŽITEV ŽIVALI DOLGA PREPROGA JADRANSKI OTOK, S. OD MOLATA AVTO-MOTO Povsod DRUŠTVO z,ami 6 + 6 = ? 12 MEHANIČNO UČENJE ŽELEZNO- DOBNI PREBIVALCI SV ITALIJE SLOVENSKI KANTAVTOR SMOLAR NINA GAZIBARA PRIJETEN VONJ SKUPINA PTIC V LETU KDOR JE RAZGLAŠEN ZA SVETEGA TEPEŽNI DAN KRILO STAVBE MOČ, JAKOST PREBIVALEC ATIKE MOZOLJA-VOST ČOLN S PREMIČNO KOBILICO NAPIS NA KRIST. KRIŽU KRATKO KRILO POSODAZA GOJENJE RIB PRIPOMOČEK ZA RISANJE PLAST PESKA IN MIVKE SNOP IZ OTEPENE SLAME SLOVENSKI PISATELJ (MIHA) NESPAMETEN ČLOVEK OMERSA NIKOLAJ JANEZ ERŽEN ITALIJANSKI AVTOMOBILSKI KONSTRUKTOR FERRARI OPEČENEC SREDIŠČE HRVAŠKEGA ZAGORJA FINSKO JEZERO INDIJSKI HRAST TRESENJE GLASU PREBIVALKA ASIRIJE POLOŽAJ TELESA BIBLIJSKI OČAK SLOVENSKI REŽISER PEVEC ZELENJAVA Z VRTA NAUK O ASKEZI HROŠČ, KI JE POSUŠENO MESO BLEDO RDEČ UČITELJA (NEKD.) NOVOZEL. STAROSELEC PRIPOMOČEK PADALCA GR. IGRALKA (IRENE) 14 PRILIZ-NJENEC PLAKATU PODOBNA SLIKA POKRAJINA OB GRŠKO-ALBANSKI MEJI SONJA LOKAR VLADO NOVAK JANEZ TRDINA PLUG (STAR.) TA (NAR.) STAND UP KOMIKVALIČ TROPSKA KULTURNA RASTLINA ROMUNSKA DENARNA ENOTA OBČUTEK BREZIZHOD- NOSTI SODOBNIK KELTOV 4 ŠKODA (STAR.) DEL OBRAZA PLEMIČ, ZA STOPNJO VIŠJI OD MARKIZA KEMIČNI SVINČNIK (POG.) DEDNA ZASNOVA USTVARJALEC UMETNIŠKEGA DELA 2 ANG. REŽIS. RUSSELL ZBIRKA DRAGOCENOSTI ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING AFRIŠKO LJUDSTVO LATINSKI PREDLOG 8. IN 24. ČRKA GL. MESTO AZER-BAJDŽANA KRAJ PRI DOMŽALAH DA (POG.) ANGLEŠKI PEVEC (BILLY) BOŽO VODUŠEK DOKAZOVANJE KAKE TRDITVE RAZDALJA MEDEKS-TREMOMA PREBIVALEC CRESA POSEBNI PREDSTAVNIK ŠKOFA 15 Nagradni razpis novi tednik 1. nagrada: trije boni za domače dobrote v kavarni Vedno г илтој / Prešernova 15 v Celju 2. nagrada: dva bona za domače dobrote v kavarni Prešernova 15 v Celju 3. nagrada: bon za domače dobrote v kavarni Prešernova 15 v Celju 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 Ime: Priimek: Naslov: S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: SUDOKU 344 8 3 6 5 7 1 2 4 3 2 7 4 8 6 1 2 8 4 9 7 6 5 8 5 3 9 SUDOKU 35 1 7 6 9 8 6 3 9 4 6 1 8 5 9 4 3 8 4 3 2 5 9 7 1 REŠITEV SUDOKU 343 REŠITEV SUDOKU 34 7 6 5 2 3 1 4 8 9 3 9 8 7 5 4 1 6 2 1 4 2 9 6 8 3 7 5 5 8 3 6 1 2 7 9 4 6 2 7 4 9 5 8 3 1 9 1 4 3 8 7 5 2 6 4 5 9 8 7 6 2 1 3 2 7 6 1 4 3 9 5 8 8 3 1 5 2 9 6 4 7 3 4 8 2 6 5 9 1 7 9 2 5 7 8 1 4 3 6 6 7 1 9 4 3 5 2 8 4 6 2 5 9 8 3 7 1 1 5 9 3 7 6 2 8 4 8 3 7 1 2 4 6 5 9 2 9 4 8 5 7 1 6 3 5 8 3 6 1 9 7 4 2 7 1 6 4 3 2 8 9 5 Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 22. januarja. Geslo iz številke 2: Zeleno za vse letne čase. Izid žrebanja 1. nagrado, prašek in mehčalec ter majico NT&RC, prejme: Danilo Florjanič iz Žalca. 2. nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe, prejme: Irena Golež iz Svetega Štefana. 3. nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Marinka Roj-nik s Polzele. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bodo prejeli po pošti. ZADNJI DEL 7 11 6 3 1.000 KG 9 16 8 10 13 ČIK 5 48 RUMENA STRAN Svečano na Pernovem Za oskrbovance in zaposlene Doma Nine Pokom Grmovje je bil prejšnji petek poseben dan. Namenu so predali nov prizidek, v katerem so uredili oddelek za dementne bolnike. Odprtje je popestril skupni pevski nastop oskrbovancev in zaposlenih, med katerimi ni manjkal niti direktor doma Tomaž Lenart. V petek se je na Pernovem pri Galiciji mudila tudi ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenija Klampfer iz Slovenskih Konjic, ki je s preostalimi prisotnimi nazdravila novi pridobitvi tega žalskega socialnovarstvenega zavoda. Foto: SHERPA Odprtje novega oddelka je popestril domači pevski zbor, sestavljen iz oskrbovancev in zaposlenih. Med njimi je bil tudi direktor Tomaž Lenart. V proučevanju rekordnega proračuna? Sta se (z leve), kot je nemara mogoče sklepati po fotografiji, svetnika SDS Matjaž Železnik in Marjan Ferjanc, predano posvetila zajetnemu dokumentu s proračunom Mestne občine Celje za leto 2019? Na dogodku, ki je ovekovečen na tej fotografiji, zagotovo ne, saj gre za ustanovno sejo mestnega sveta po lokalnih volitvah, ki je bila še bolj ali manj protokolarna, podobno kot druga seja. Prihajajoča tretja, ki bo v torek, pa bo že zelo vsebinska, saj bo mestni svet v prvem branju obravnaval proračun za letos. Čeprav fotografsko to najbrž ne bo zabeleženo, pa se oba svetnika zagotovo vneto pripravljata na obravnavo proračuna, ki bo eden od rekordnih v zadnjih letih, težak kar 75 milijonov evrov. Foto: SHERPA Direktor doma Tomaž Lenart je na odprtju prizidka nazdravil z ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti mag. Ksenijo Klampfer iz Slovenskih Konjic. Zgodovina je vedno zanimiva Vse do maja je v celjskem arhivu še na ogled razstava Dekade, četrte iz serije razstav, ki predstavljajo zgodovino Celja in okolice v prejšnjem stoletju. Tokrat so zgodovinarji vzeli pod drobnogled šestdeseta leta. Eden od avtorjev razstav je tudi arhivist Bojan Himmelreich (levo). Pred fotografijo nogometne ekipe nekdanjega Kladivarja, ki jo je za razstavo podaril član takratne ekipe Lado Gobec, se je v pogovor zapletel s Petrom Karnerjem, nekdanjim dolgoletnim upravnikom celjskega Aerokluba v Levcu. Odkar je v pokoju, skrbno zbira gradivo o zgodovini kluba, zato sta imela s Himmelreichom gotovo kar nekaj skupnih tem za pogovor. Foto: SHERPA Ko se rojevajo kulinarične zvezde Tudi letos se mladi iz srednjih in višji gostinskih šol Slovenije merijo v pripravi jedi, strežbi in predstavitvi kulinaričnih zgodb, ki spremljajo izbrane jedi. Gre za projekt Tuševa zvezdica, ki je že nekaj peto leto namenjen predstavitvi bodočih kuharjev, natakarjev in turističnih vodnikov ter njihovi pripravi na poklicno pot. Prvo predtekmovanje je bilo na celjski srednji šoli za gostinstvo in turizem, kjer sta imela priložnost zasnovati kak nov projekt direktor komerciale v Tušu Brane Pevec (desno) in ravnatelj šole Iztok Leskovar. Foto: SHERPA V duhu tradicije Po dolgoletni tradiciji je žalski župan Janko Kos s sodelavci tudi letos organiziral ponovoletno srečanje z duhovniki, ki delujejo v župnijah na področju občine. Tokrat so se zbrali na izletniški kmetiji v Gotovljah, kjer se jim je pridružil tudi upokojeni škof dr. Stanislav Lipovšek. Župan se jim je zahvalil tudi za to, da skrbijo za obnovo kapelic in cerkva v občini, saj so te sestavni del urejenosti krajev. Če se bo našel za to še kak evro, pa duhovniki tudi ne bodo imeli nič proti. Foto: TT