t gotovini Posamezna Številka { din IZDAJA FIZKULTURNA ZVEZA SLOVENIJE "Dogodki prihodnjega tedna Evropsko prvenstvo v boksu Leto vit. — štev. 20. Ljubljana, dne 13. maja 1951. FIZ KULTURNI TEDNIK Polič Zoran: Telesna vzgoja in vprašanje organizacije V telesni vzgoji smo še vedno pred resnim vprašanjem, kako organizirati delo, da bomo dosegli večjo množičnost in višjo kvaliteto. Vprašanje množičnosti smo teoretično že večkrat' postavljati, oz. postavljamo ga vedno kadar in kjerkoli razpravljamo o osnovnih nalo-Oah Telovadne zveze. Toda uspehi še vedno niso vidni, oz. niso tolikšni, da bi smeli biti z njimi zadovoljni. Minimalni porast telovade-Čih, v odnosu do stanja pred vojno, vas ne more zadovoljiti, če upoštevamo spremenjene — torej mnogo ugodnejše pogoje, pod katerimi lahko delajo telovadna društva. Po sedanj em stanju v društvih Telovadbe zveze imamo upravičeno občutek, da problem splošhe telesne vzgoje vi zadostno obdelan in so zato vsi vaši organizacijski prijemi nezadostni. Široki krog delovnih ljudi, posebno pa mladina, ima prav gotovo velik interes, da bi bili deležni uspešne telesne vzgoje. Kje so torej vzroki, da ni večjih uspehov? Mislim, da je osnovni problem v organizacijskih prijemih, v sposobnosti vaših strokovnih kadrov, da bi telesno vzgojo prilagodili stvarnim Potrebam oz. interesom delovnih ljudi. Mnogo smo govorili o novi telesni Vzgoji, o potrebi po novih strokovnjakih itd. V bistvu smo pa vendarle prenesli samo stare oblike dela v sokolskih telovadnicah na današnje Prilike in pogoje. Mislim, da smo Prezrli, da novi pogoji nudijo več možnosti in da celo terjajo novih oblik dela. Gotovo pa je, da so stari strokovnjaki najbolj poklicani, da v vovih pogojih uveljavijo nove oblike dela, ki bodo izvirale iz vseh njihovih dolgoletnih izkušenj. Zaradi pomanjkanja dobrih strokovnjakov in določenih vrst orodja vi bilo mogoče organizirati telovadnic tako, da bi v najkrajšem času Pritegnile vse, ki jim je telesna Vzgoja potrebna. Pomagali smo si z a’--tivi. Toda id obliko smo še preje, Preden je pokazal. vse svoje . dobre iv slabe strani, odpravili, da ne bi zavirali rednega vzgojnega dela. In Vendar je bila oblika aktivov za Prehodno dobo sprejemljiva, saj je Va nevsiljiv način mobilizirala številne nove kadre, budila zanimanje Zv telesno vzgojo in predvsem koristila delovnim ljudem. Ogromno je delovnih ljudi, ki niso Pripravljeni, da bi se takoj povezali v disciplinirano vadbeno enoto, ki Vočejo telesne vadbe po določenih šablonah, temveč si žele predvsem sprostitve in razvedrila. Seveda bi vilo napačno trajno podpirati tako stremljenje. Toda 'z začasno ugodit-v[jo posebnim željam, s prilagojeva-vjem dela tem željam in s pravilnim Usmerjanjem razpoloženja v organi-zirano telesnovzaojno delo, bi naj-hitreje premagali težave, v katerih smo se trenotno znašli. Seveda nastopi vprašanje, kdo naj Prevzame odgovorno delo za tako uktivno propagando za telesno vzgojo. Osnovno odgovornost ima Telo-adna zveza. Toda prav tako se ne ^Uerno plašiti ponovnega formiranja ktivov in drugih oblik, ki naj nuli® sproščeno vključevanje delov-g* ljudi v telesno vzgojo. Pod sproženim delom oz. pod gojitvijo teles-e vzgoje po »lastni želji«, pa seve-ne mislim popolnoma neorganizi-,np udejstvovanje. Treba bo orga-zirati igrišča in telovadišča, sesta-I f* aktive oz. skupine, izbrati vrsto zsnovzgojnega dela, itd. In prav p tega se bo iz takih oblik dela v?.?1710- rodila nova smer v telesni Aktivi in poedinci se bodo drs kasneje vključevali v redna fUštva ter disciplinirano podrejali n emu vodstvu Telovadne zveze-noTostitev, ki jo zaenkrat le bež-m^kazujem, je treba kritično pre-. T*ti. Ugotoviti moramo ali res So,naša koristi delavnim ljudem Po-n°_ je to važno, ker smo take ob-vsaj na II. zvezna nogometna li- PRVI PORAZ VARDARJA ODRED IZGUBIL RUDAR OSVOJIL 2 TOČKI Proleter (Zrenjanin) : Odred 3 : 1 (2 : 0) Zrenjanin, 13. maja. Danes popoldne je bila nogometna tekma II. zvezne lige med Proleterjem in Odredom, v kateri so domačini zmagali z rezultatom 3:1 (2:0). Odred je nastopil v naslednji postavi: Bencik, Dekleva, Pis-kar, Osredki, Lesjak, Fajon, Razbornik, Pelicon, Kumar, Kržan, Belcer. Tekma je bila z obeh strani zelo fair in so bili trije sprejeti goli neubranljivi. Najboljši igralev v Odredu je bil Piskar, ki je edini zadovoljil, d očim so ostali pokazali zelo ležerno igro. Napad Odreda je imel sicer nekaj ugodnih prilik za dosego gola, ki pa jih ni znal izkoristiti. Edini gol za goste je dosegel Kržan iz prostega strela iz daljave 20 metrov. Tekmo je sodil pred okoli 3000 gledalci Minkovič iz Beograda dobro. Zagreb : Metalac 1 : 1 (1 : 0) Zagreb, 13. maja. Danes je bila na igrišču Zagreba tekma II. zvezne nogometne mige med zagrebškim prestavni-kom Zagrebom in Metalcem, ki se je končala z neodločenim rezultatom t: 1 (1:0). Gole sta dosegla Kopač za Zagreb in Bušič za Metalca. Tekmi je prisostvovalo 2000 gledalcev. LESTVICA II. ZVEZNE LIGE , Rezultati II. zvezne Rudar : Tekstilac 2 : 1 (2 : 1) Dinamo : Vardar 2 : 0 (1 : 0) Rabotnički : Proleter (Osijek) 3 : 0 (0 : 0) Kvarner : Železničar (Sarajevo) 2 : 2 (1 : 0) Bokelj : Budučnost 0:3 Radnički : Velež 3 : 0 (1 : 0) I. SLOVENSKA LIGA Naita : Triglav 7 : 1 (2 : 1) Murska Sobota, 13. maja. Zaradi poplave v Dolnji Lendavi je bilo današnje srečanje med predstavnikom slovenske nogometne lige Nafto iz Dolnje Lendave in Triglavom iz Ljubljane odigrano v Murski Soboti. V prvem polčasu je bilo moštvo Nafte v stalni premoči, vendar napad rti izkoristil številnih priložnosti za dosego golov. V drugem polčasu je moštvo Triglava zastreljalo. enajstmetrovko in s tem zapravilo priložnost za Vardar 9 6 2 1 21:5 14 Budučnost 9 6 2 1 18:3 14 Velež 9 5 2 2 21:12 12 Rabotnički 9 4 3 2 17:7 11 Dinamo 9 4 3 2 16:9 11 Proleter (O) 9 4 2 3. 18:16 10 žeijezničar 9 3 4 2 13:11 10 Kvarner 9 4 1 4 26:18 9 Odred 9 4 1 4 22:16 9 Metalac 9 3 3 3 10:7 9 Radnički 9 3 3 3 15:14 9 Proleter (Z) 9 2 3 4 11:15 7 Rudar 9 3 1 5 12:24 7 Zagreb 9 2 2 5 8:17 6 Tekstilac 10 I 3 6 10:20 5 Bokelj 10 0 3 7 6:40 3 Plavalci zveznega razreda Izvršni odbor Plavalne zveze Jug osla vije j*3 za tekmovale,e zveznega razreda v 1. 1951 imenoval naslednje: plavalci Mi-slav StipetiČ, Branko Vidovič, Andrej Kvin'\ Danilo Stevanovič, Boris Skanata, Marijan Finci, Milan Kučar, Blago Bar-bieri. Tone Cerer, Milan Mihajlov. Žarko Karaulič in Ivo Ljepotica; plavalke Branka Loparič. Boj.ka Grklnič, Eša Li-gorio, Tea Kalčič, Majda Pelan, Mira Ko-rpes, Al j eša Lavrenčič in Mira Kuhar; waterpnhsti Zdravko Kovačič, Ivo Sta-kula. Zdenko Bakašun, Božo Grklnič, Lovro Radonjič, Ivo Kurtini, Zdravko Ježi č, Hrvo-je Kažič, Slobodan Matuli č. Jura j Amšel, Lovro Stakula, Luka Ciganovih, Boško Vuksanovič, Antdn Strmac, Matko Gosi, Marko Brainovič, Ivo Gio-vannelli, Ivo Brajevič in Hrvoje Somogji: skakalci Jože Dobrin, Milan Sever, Marko Porenta, Cirila Majer in Biba Tutta. ARKA POLET (MARIBOR) : LOKOMOTIVA (REKA) MOŠKI 20 : 21 POLET (MARIBOR) : LOKOMOTIVA (REKA) ZENSKE 23 : 28 Tal Tl s g • i s i s ŽELEZNIČAR (MARIBOR) : ŽELEZNICAH (LJUBLJANA) 11 : 5 HHS it 4 as. ot p zg* :rii i M POLET (MARIBOR) : KRIM 338 : 319 izenačenje rezultata. Kmalu nato je moštvo Nafte ponovno prešlo v napad in 7 pičlih desetih minutah doseglo tri nadaljnje gole. Tudi ves preostali čas se moštvo Triglava ni zbralo in tako doživelo velik poraz. Sodil je tov. Jenko iz Maribora. Hakl Kladivar : Krim 4 : 2 (2 : 1) CCije, 13. maja, V zelo živahni tekmi je domače" moštvo Kladivairja na igri šču na Skalni kleti pred 1800 gledale zasluženo premagalo goste iz Ljub ljane. Prvi trenutki Igre so pripadal moštvu Krima, čim pa je Cok v 4 minuti dosegel prvi gol za Kladivarja so gostje popustili- V 12. min. je Ma r inč ek povišal rezultat na 2:0, V za d nji tretjini igre prvega polčasa je imel Krim nekaj več od igre in po Zajkovu znižal izid na 2:1. V drugem polčasu je bila slika enaka. Marinček je bil v 18. min. uspešen za Kladivarja, v 32. min. pa je Hočevar dosegel drugi gol za Krim. V 40. min. pa je Cok postavil končni izid dneva. Sodil je Jančič iz Maribora zelo dobro. Mednarodna kolesarska dirka Zagreb—Dunaj Avstrijci uspešnejši od naših Branko Bai na iveiiem mestu Se nekaj dni in spet bo ljudstvo v vseh krajih Slovenije pozdravljalo tekače Titove štafete. Na sliki dva prizora z lanske Titove štafete: zgoraj vzpon alpinistov na Trig lav. spodaj pa ena izmed številnih ljudskih man ifestacij širom Slovenije- Nogometna prvenstva evropskih držav Zagreb, 13 maja. V soboto so mnogi prijatelji kolesarskega športa prisrčno spremili na pot 32 tekmovalcev na dvoetapno kolesarsko dirko Zagreb : Dunaj. Vozili so v eni skupini ter tako prišli prav do Varaždina. Posamezni poizkusi pobega nekaterih tekmovalcev niso uspeli. Le 15 km pred Gradcem je uspelo edino Urbančiči* (Avstrija) ubežati ostalim tekmovalcem ter doseči v prvi etapi čas 5:54,01. Za njim je privozi! Sitzvvohl (Avstrija) s časom 5:55,27. Ostali tekmovalci Vidali, Kelner, Branko Bat, Strain in Hammerer so dosegli čas 5:55,23, osmi je bil Zorič 6:02,10, Po-redski, Solman in Petrovič imajo isti čas 6:02,11, dvanajsto mesto pa je zasedel Perne s časom 6:03,16. V prvi etapi, ki je bila dolga 208 km, in sicer od Zagreba do Gradca so imeli več uspeha v ekipnem plasmanu Avstrijci s časom 47:54,08, medtem ko je jugoslovanska ekipa dosegla čas 47:57,18. # 6. Solman, 7. Branko Bat, 8. Zerkovnik, 9. Hhmmerer, 10. Strain. V SKUPNEM PLASMANU OBEH ETAP JE VRSTNI RED NASLEDNJI: 1. Urbančič (Avstrija) 11:36,13, 2. Kelner (A) 11:39,33, 3. Branko Bat (Jugoslavija) 11:40,11, 4.-5. Strain (J) in Hammerer (A) 11:40,12, 6. Sitzvvohl (A) 11:42,38, 7. Zorič (J) 11:44,24, 8. Todorovič (J) 11:45,06, 9. Vidali (J) 11:45,14, 10. Solman (J) 11:46,17. V ekipnem plasmanu so dosegli Avstrijci čas 93:46,31, medtem ko so jugoslovanski dirkači prevozili progo v 93:53,19. Branko Bat je bil med Jugoslovani najboljši; v skupni oceni si je osvojil tretje mesto Danes se Je tekmovanje nadaljevalo. Dolžina druge etape Graz : Dunaj Je znašala 200 km. Na cilj Je prišel prvi Sitzvvohl s časom 5:42,11, za njim pa Urbančič (Avstrija) 5:42,12, 3. Zotič 5:42,14, 4. Todorovič 5:42,55, 5. Kelner, Vid lrn.eli, pa se n. ez ■— niso obnesle. Na t0 pa vemo, da si ljudje žele izle-ljj’' Plavanja, žoge in drugih iger. d®°tovimo torej, če je še kakšna bin 9 a moSnost, da jim. vse to nudi-akr nž’ se odločno povrnimo k lhidp0rn in Preko njih k delovnim ruriahko, da bo za Telovadno zvezo °W°a Pratožka, "ker ne bi mogla Šibi. zaradi svoie kadrovske bseh aktivov. Torej je treba (?pj še drugih možnosti. Velik dik ?al°0e bodo lahko opravile sinki n?ne .*n mladinske Organizacije, d,vi°ra^° biti živo zainteresirane na Prir,Uj t^^nih sposobnosti svojih havia.\kov. Sama pomoč pri usta-odv 'ton,u takih aktivov jim ne bo ŠajnB a vrbovega osnovnega znano ’jP?sebno še, ker bodo le začas-Vzg--tivneie intervenirale v telesni Šlo °,n' ^nsneje, bo vodstvo dela pre-kas~a. Izbrano vodstvo aktiva in še Čifj eie — ko se bodo hoteli vklju-Van-V or9o,nizirano delo in tekmo-— na Telovadno zvezo. (Nadaljevanje na 4. strani) Športna stava V 25. kolu športne stave bo ipet podeljen en polmilijonski znesek. Imetnik številke 703852 jc bil namreč v tem kolu edini, ki je pravilno rešil vseh dvanajst vprašanj. Drugo nagrado si deli 19 dobitnikov, med njimi tudi imetniki številk 3904, 677286, 220765. Njim pripada po 64.364.— din. Zaslužena zmaga ljubljanskih rokometašev nad avstrijskimi • Ljubljana, 13. maja. Danes popoldne je bila na stadionu Odreda prijateljska tekma v rokometu med reprezentanco Ljubljane in Hart-bergom članom štajerske rokometne lige. To je bilo hkrati tudi povratno srečanje. Prvega so . Lj ubljančani, ki so takrat igrali pod imenom Enotnost, izgubili s 13:5, danes pa zmagali z 0.6 (5.3) Ljubljana : Hartberg 9 : 6 (5 : 3) HARTBERG: Lul, Netuka, Heid-vvagner, Nusshold, VVerinos, Kitzbauer, Schlagbauet, Beerm, Stolici, Heschl, Kruter, LJUBLJANA: Kolakovlč, Bojadljijev, Perišič, Levičnih; Grahor, Kašnjar, Novak, Pelicon, Papež, Kranjc, Marinček. SODNIK Haberman iz Ljubljane. Ze v začetku se je pokazalo, da so Ljubljančani v dobri formi In da bodo nudili dober odpor vigrani ekipi avstrijskega moštva. Ze v prvih minutah je Papež dosegel vodstvo, toda kmalu za tem so gostje izenačili. Ljubljančani so pričeli ostro flbpadati in kmalu so prišli zopet v vodstvo s 3:1. Glavna zaluga za dobro igro gre v prvem polčasu predvsem na račun dobre igre popoldne je biča na stadionu Odreda ed reprezentanco Ljubljane ln Hart-metne lige. To je bilo hkrati tudi po-ubljančani, ki 50 takrat igrali pod — Zmagali so Ljubljančani z 9:6 (5:3). krilcev, ki so pošiljali napadalcem zelo uporabne žoge. katere so Kranjc, Pelicon in Papež pošiljali na vrata gostov. Napadalci domačega moštva so bili danes zelo učinkoviti, saj so dosegli 9 golov, kar nihče od prisotnih gledalcev ni pričakoval. V drugem polčasu pa se je Izkazal tudi vratar domačega moštva Kolakovlč, ki Je ubranil več zelo nevarnih strelov. V domačem moštvu so se Izkazali predvsem vratar Kolakovič, srednji krilec Grahor in napadalci Pelicon, Papež ter Kranjc. V moštvu gostov Je bil najboljši vratar Lulf, ki Je rešil več nevarnih situacij. Gole so dali: Kranjc 4. Papež 3 in Pelicon 2. Za goste pa 'to bili uspešni Nusshold, Natuka, Schlagbauer in Beerm po enkrat ter Stdssl dvakrat. ŠVICA Bern, 13. maja. — 22. kolo: Chaux de Fonds : Young Fellows 4:1,' Canto-nal : Chiasso 4:1, Granchen : Belincona 1:2, Lausanne : Biel 1:0, Locarno : Young Boys 0:3. Tabelo vodi Lnussan-ne 28, Chiasso 26, Zurich in Lugano 24 točk. Italija Milano, 13. maja. — 34.*kolo: Inter : Bologna 3:1, Atalanta : Como 2:1, No-vara : Fiorentina 0:1, Genoa : Lazio 3:0, Pro Patria : Milan 0:1, Lucchese : Padoa 3:2, Roma : Sampdoria 5:0, Na. poli : Torino 1:1, Palermo : Triestina 6:0, Juventus : Udinese 1:1. Na tabeli vodi Milan s 58, Internazionale 55, Juventus s 46 točkami. BRITANSKI FESTIVAL Dne 12. maja 1951: v Belfastu: Irska : Francija 2:2 (1:2), v Glasgotvu: Škot: ska : Danska 3:1 (1:1), v Cardiffu: VValles : Portugalska 2:1 (0:0), Black-pooliT ; »Anderlecht« (Belgija) 2:0, »Huddersfield« : »Rennes« (Francija) 5:1, »Manchester Utd.« ; »Crvena zvezda« (Jugosl.) 1:1, »Middlesbrough« : »Partizan« (Jugoslavija) 2:3, Sheffield Wednesday« : Doncaster 2:1, »Totten-ham Hots.« : »Borussia« Dortmund (Nemčija) 2:,1 »West Bromvich Al-bion« : »Wacker« (Avstrija) 3:4, »Birmingham Citty« : »Dinamo« (Jugoslavija) 0:2, »Bury« : »Rapid« (Avstrija) 2:1, »Grimsby Town« : »Saarbrucken« FC 1:2, »Hull City« : »Progres« (Lu-xemburg) 3:3,. »West Ham United« : RFC »Liegeois« (Belgija) 3:2, »Alders-hot« : »The National« (Luxemburg) 3:1, »Bournemouth« : »Nancy« (Francija) 2:2, »Brighton« : »Hamborn 07« (Nemčija) 3:2, »Leyton Orient« : RC »Haarlem« (Nizozemska) 3:1, »Nottingham Forest« : »Racing« Malines (Belgija) 2:1, »Charlisle« : »Shamrock Ro-wers« (Irska) 2:0. 13. maja: v Dublinu: Irska : Argen. tina 0:1 (0:0). LEP USPEH flTLETOC OPBEPfl Dva slovenska rekorda (krogla, švedska štafeta) in en koroški (disk) Ljubljana, 13. nfaja. Danes dopoldne je bil na letnem telovadišču v Tivoli prvi povojni mednarodni atletski dvoboj med ekipama Odreda iz Ljubljane in KAC iz Celovca. Čeprav je bilo vreme oblačno in močno vetrovno, se je zbralo na igrišču okoli 800 gledalcev, kar je za ljubljanske razmere in mrtvilo v povojnih atletskih prireditvah kar lepo število. Kranjc je vodil od starta do cilja Mladinski avstrijski prvak Fijan st je do 700 m držal na #adnjem mestu, nato pa je z dolgimi' korak; povečal hitrost in pri 800 m prebite Kramarja, dočim Kranjca ni moge1 resno ogroziti. Točke: Odred 25. KAC 15. V skoku v višino smo računali na sigurno zmago našega slovenskega prvaka, mladega Andreja Štruklja. Toda rutinirani Zgalin jt dokazal, da je treba z njim še vedno resno računati. Z lahkoto je preskočil v prvem skoku 170 in 175 cm ter slednjič tudi dosegel svojo večkrat ponovljeno osebno znamko — 180 cm. Poizkusil je celo zrušiti slovenski rekord (182 cm) vendar je bila danes lestvica ne višini 183 cm le previsoko za njegove sposobnosti. Rezultati: 1. Zgalin (0) 180, 2. Štrukelj (0) 175, 3 Muchitsch (K) 165, 4. Merner (K) 155 Točke: Odred 32, KAC 18. Skok v daljino je potrdil velike sposobnosti našega mladega skakalca Wagnerja. Špan je imel smolo in si je že pri prvem skoku poškodoval nogo. tako da je naslonil od tekmovanja. Rezultati: 1 Wagner (0) 6.47. 2. Moehitsch (K) 5.89, 3. Woschan (K) 5.68. 4. Špar 3.43. Točke: Odred 37. KAC 23 Wagner je postavil s svojim skokom najboljši letošnji rezultat v Sloveniji. V teku na 3000 m so se tekmo valci prve tri kroge menjavali v vodstvu in je izgledalo, da se b< vsaj eden izmed gostov trdo drža’ domačinov. V petem krogu pa i' Petrič nenadoma padel, se nagh oobral in nekaj časa še nadalieva’ s tekom, nato pa je odstopil od temovanja. Za slabo progo sta obe naša tekmovalca dosegla kar dobre rezultate: 1. Petek (0) 9:08.0, 2. Kovačič (01 9:16.2. 2. Kientzel (K' 10:04.2. Točke: Odred 44, KAC 25 V predzadnji točki programa je nadel prvi slovenski rekord. Ze prv-meti krogle so pokazali, da sta naša metalca v dobri formi. In res je v 4. metu uspelo Milerju Janku 7 metom 13.01 za 2 cm popraviti slovenski rekord. Vendar se ni dolgo oonašal z naslovom slovenskega rekorderja, kajti že z naslednjim metom ga je brat Bogdan poseka’ ra 1 cm in postavil tako nov slovenski rekord v metu krogle — 13.02. Rezultati: t. Landstatter (K' 13.33. 2. Miler B. (0) 13.02 (nov slo- Pred pričetkom dvoboja je goste pozdravil podpredsednik MLO — Ljubljana in podpredsednik Odreda tov. Sitar, za njim |>a v imenu AZS tov. Kramar. Po izmenjavi daril in medsebojnem pozdravljanju tekmovalcev se je pričel 8 točk obsegajoči dvoboj. Nekaj minut čez pol enajsto je starter pozval tekmovalce za 100 m na start. Za Odred sta nastopila Žerjav in Šubelj, Za KAC pa Wa-gner in Woschan. Na startu je Žerjav za malenkost pobegnil in takoj prešel v vodstvo, ga v sredi proge povečal ter sigurno zmagal v lepem času 11.3. Uspeh mladega Žerjava je tem pomembnejši, kjer je teka-lišče na letnem telovadišču v zelo slabem stanju. Rezultati: 1. Žerjav (0) i 1.3, 2. Wagner (K) 11.4, 3. Šubelj (0) 11.7, 4. Woschan (K) 11.7 Točke: Odred 6, KAC 4. Tek na 300 m je pokazal, da dobivamo v mladem Belšaku in njegovem klubskem tovarišu Videtu dva sposobna srednjeprogaša. Takoj po startu je prišel v vodstvo Sorgo, toda kmalu je bil Belšak na čelu in prispel na cilj v izvrstnem slogu in osebnem rekordu s časom 37.9. Rezultati: 1. Belšak (0) 37.9 2. Vide (0) 38.2, 3. Werner (K) 39.5 4. Sorgo (K) 41.0. Točke: Odred 13. KAC 7. V metu diska smo pričakovali ostro borbo med našim republiškem rekorderjem Milerjem Jankom in 1 avstrijskim držatmim reprezentantom Landstatter jem. Na • žalost pa je močan veter občutno oviral tekmovalce, ki niso mogli pod takšnimi pogoji pokazati vseh sposobnosti. Landstatter je na tem .tekmovanju izboljšal koroški rekord. Re zultati: t. Miler Janko (0) 43.25 2. Landstatter (K) 41.92 (nov ko roški rekord) 3. Miler Bogdan (0) 41.83, 4. Woschan (K) 26.90. Miler je s svojim metom postavil drugi najboljši rezultat v letošnji sezoni Točke: Odred 19, KAC 11. V teku na 1000 m je simpatičn' Kranjc znova potrdil, da se razvije v odličnega srednjeprogaša, ki bo lahko kmalu uspešno posegel v borbo celo z najboljši’ n tekači v državi, saj je za začetek sezon 1-kar dovolj izboljšal svoj osebn' rekord na tej progi. Rezultati: 1. Kranjc (0) 2:37.9, 2. Fijan (KV 2:39.8, 3. Kramar (0) 2:43.9, 4. Wer-nei (K) 2:59.1. venski rekord), 3. Miler J. (0) 13.01, i. Woschau (K) 10.56. Točke: Odred 49, KAC 30. Zadnja dva dvoboja — švedska štafeta — je dala spet nov republiški rekord. Tekmovalci so tekli v obratni smeri in sicer 100 + 200 + -t- 300 -+ 400 m Sturm je pretekel 100 m progo dobro, vendar' predaja ni povsem uspela, ker ga je Žerjav predolgo čakal. S 3 m prednosti je Žerjav prevzel palico in razdaljo še povečal. Belšak je odlično pretekel svojih 300 m. tako da Rožman zadnjih 400 m ni imel posebno težke naloge, zlasti ker je zadnji Celovca n Fijan tekel le bolj zaradi točk. Rezultati: 1. Odred (Sturm, Žerjav. Belšak, Rožman) 2:05.8 — nov slovenski rekord (stari 2:06.0), !. KAC (Woschan, Wagner, Zorgo, Fijan) 2:12.3. KONČNO STANJE DVOBOJA: ODRED 55, KAC 34 Izven programa so nastopile tudi najboljše atletinje Odreda in ena tekmovalka KAC. Rezultati so naslednji: Tek 100 m: 1. Benčič 13.3, 2. Piber KAC) 13.8, 3. Blaž 14.2. Met krogle: !. Sima 10.35, 2. Čelesnik 10.03, 3. Vojsk 9.51, 4. Kofol 9.39, 5. Hrušo-var 9.11. 6. Piber (KAC) 8.57. V skoku v višino je zmagala Sima Sonja z rezultatom 140 cm pred Buričevo in Kan sovo (obe 135 cm). Organizacija prireditve je bila dobra, točke so se vrstile hitro druga za drugo, gledalci so bili o -ezultatih sproti obveščeni po zvočniku, prireditev pa je snemalo na magnetofonski trak tudi podjetje Radio Slovenija. Z današnjo mednarodno prireditvijo so se ljubljanskemu občinstvu nspešno predstavili mladi atleti 'ddreda, ki se razvijajo v močan ntletski center. Žal je boljše rezul-ate onemogočilo mrzlo in vetrovno vreme, pa tudi steza je %>rimerna 'a vse drugo kakor pa za postavljanje novih rekordov in se je ob tej priložnosti še enkrat potrdila neizogibna nujnost, da dobi tako mo-an klub, kakor je Odred, v najkrajšem času dobro urejeno atletiko stezo in ostale naprave za koke in mete 1. P. OBVESTILO Plenum Fizkultvrne zveze Slovenil se prične v Soboto 19. maja ob 16. uri in nadaljuje v nedeljo, 20. maja ob 8. uri v dvorani ekonomskega tehnikama v Ljubljani, Gregorčeva ulica (biv- Pred pričetkom letošnje Titove štafete v Sloveniji Vsa Primorska bo svečano proslavila Titov rojstni dan Dne 28. In 21. maja bo stekla po vsej Sloveniji tradicionalna Titova italeta, ki bo ponesla pozdrave slovenskega ljudstva iz vseh mest in vasi našemu maršalu Titu. Vsako leto od osvoboditve naprej so si predajali mladi in stari tekači po glavnih cestah in majhnih vaških stezah štafetne palice, v katerih so nosili pozdrave in čestitke za maršalov rojstni dan. Tek štafet skozi naše kraje Je postal resnični ljudski praznik, na katerem ljudstvo navdušeno manifestira svojo pripadnost Partiji in našemu tovarišu Tit«. Tudi letos Je ie po vsej Sloveniji in tudi v ostalih republikah vse pripravljeno za štafeto. Ze nekaj mesecev pa teče po gorovjih planinska Mateta, na poti so že tudi graničarji, priprave m splošno 1J stisko štafet* k aor polnem teku. Primorsko ljudstvo ral v izvedbi Titove štafete nikoli zaostajalo za ostalimi kraji Slovenije. Vsaka vasica ima poleg večjih krajev svoje posebnosti, značilnosti in spomine na borbo preteklih deseteltlj za narodnostne pravice in veliki podvig primorskega ljudstva v štiriletni borbi za dokončno osvoboditev. In iz vseh teh krajev potekajo vsako leto štafete s pozdravi, maršalu Titu. V postojnskem okraju bodo letos štiri glavne proge, katerim se bodo priključile še manjše' lokalne. Skozi postonjski okraj teče tudi glavna primorska štafeta hi jo bodo tekači postojnskega okraja sprejeli v* Seno- žečah nesli pa jo bodo do Planine. Črnomaljsko štafeto, ki prav tako teče skozi postojnski okraj, bodo sprejeli v Bončah ki jo oddali v Planini. Tekla bo čez Bloško polico, Martinjak, Cerknico ki ¥nec, Tretja proga bo vodila iz Babnega polja čez Stari trg na Grahovo, četrta pa iz Zagorja čez St, Peter in Prestranek do Postojne. Predvidoma bodo merile proge v postojnskem okraju čez 100 km/ tekači pa si bodo predajali štafetne palice povprečno na vsakih 200 metrov, V okraju Ilirska Bistrica bodo tekači pretekli okoli 70 km. Prva proga bo vodila čez Kozjane, Rjevče, Pod- TD Bratstvo si je za 10 letnico 0F DOGRADILO LASTEN DOM ~ v času tekmovanja OF so sl člani TD »Bratstvo« zgradili lastni telovadni dom. Rajonski ljudski odbor mesta Maribor je zaprosil urednika mariborskega »Vestnika«, naj priobči o tej svečanosti primeren članek. Ker pa urednik športne rubrike »Vestnika« menda namenoma bojkotira vesti o telovadni organizaciji in je zadnje čad* pričel objavljati »originalne« članke, s katerimi hoče zanesti razdor med okrožnim telovadnim odborom In društvi, sem bil naprošen, da objavim naslednji članek: Na Pobrežju v Mariboru je bila leta 1837 delno dozidana sokolska dvorana ki je služila svojim namenom vse do okupacije. Med okupacijo so dvorano ln telovadišče Nemci tako opustošIUda |je Mio po osvoboditvi komaj še uporabno. V letu 1946-47 so ei člani zasilno uredili telovadišče in Bi takoj zadali nalogo, da bodo sezidali nov dom. Zaradi regulacijskega načrta jim je bila fa prošnja odbita. Toda članstvo je pod vodstvom svojega neumornega predsednika tov. Pliberška Lojzeta vztrajalo v svoji zahtevi ln 1. oktobra so zakoličili prvi kol. Neumorni v delu so si v 7.229 udarniških urah zgradili dom, na katerega so danes vri ponosni ln ga lahko prištevamo med najlepše telovadne domove v Sloveniji. Prijazna ln svetla telovadnica, predsoba z vsemi modernimi pritiklinami, pisarna, društvena soba z radio aparatom, knjižnico in šahi ter prikupen bifet, ki bo vedno nudil telovadečim okrepčilo ter modema nova oprema Ob velikih oknih, daje temu novemu domu še posebno prikupnost. Pri vsem tem' pa graditelji niso pozabili na svojega načelnika in načelnico, ki že dolgo vrsto let nesebično vadita v tem društvu, in so jima v gom;" prostorih pripravili prijetno stanovanje. Lepa akademija v Hrastniku V ponedeljek, 30. aprila, le TD Hrastnik priredilo v proslavo 10 letnice OF svečano telovadno akademijo V 17 točkah programa je bilo. nanizano celotno delo društva, saj so nastopili prav vsi oddelki od podmladka do vrhunskih telovadcev na orodju. Za uvod so- štirje mladinci ob igranju slovenske himne pohiteli n,a grobove padlih partizanov in talcev kjer so prižgali žare in tako počastili spomin tistih, ki so darovali svoja življenja za svobodo Med zastopa del ljudske oblasti in množičnih organizacij sta akademiji pristostvovala .tudi org se. kretar CK KPS tov. Lidija Sentjur-čeva in i*idpredsednik vlade LRS tov. Krajger Sergej. Za uspe o prireditev je treba najbolj pohvaliti marljivo Vodnico Vošiiar Stano. Železničar (Lj.) prvi na republiškem tretjerazrednem turnirju Pred nedavnim je kranjski Železničar organiziral prvi republiški tret-'jerazredni turnir v namiznem t£msu. Kamen tega turnir la ]e bil kategori-zlrati igralce. Igralec namreč, ki nabere na tretjerazrednih turnirjih tekom leta 30 točk. se more uvrstiti v Na dan proslave 10. obletnice ustanovitve OF je moral na žalost odpasti mimohod telovadcev, ker se nobeno društvo lz Maribora, • ni odzvalo vabilu in so zato imeli zbor s Svojim članstvom pred domom na telovadišču, Po svečanem govoru sekretarja rajonskega komiteja in ob navzočnosti predstavnikov množičnih organizacij ter predstavnika TZS tov. Primca, ki je predal ključe novega doma društvenemu predsedniku tov. Pliberšku so navzoči odkrili spominske plošče v hodniku doma. Na plošči so vklesana imena 18 članov društva, ki so padli kot žrtve fašizma. Ob tej priliki je društvo svojcem padlih podelilo spomenice. Drugo ploščo so telovadci odkrili tragično preminulemu telovadcu Dražilu, ki se je leta 1943 smrtno ponesrečil na drogu, tretjo pa so posvetili otvoritvi doma v počastitev 10. obletnice OF. Ob tej priliki so dobili najboljši frontovci terena primerne nagrade. Zvečer je društvo Izvedlo brezplačno akademijo, na kateri je v 18 točkah prikazalo svoje delo. Občinstvo je bilo posebno navdušeno nad nekaterimi točkami prostih vaj, zlasti pa nad vajami na orodju, preskokih in parterno telovadbo, pri kateri so želi posebno odobravanje tov. Čadež, Mežgoj, Ka-loh ln Sargo, Tov, predsednik ml je še razkazal telovadišče in me seznanil z načrtom, ki ga misli društvo izvestL Prizidali bodo še kopalnico s tuši in slačilnice na letnem telovadišču, na samem telovadišču pa bodo uredili prostore za odbojko, košarko in atletiko ter namestili žagovino ob ln pod orodji. Hrovatin B- grad, Ilirsko Bistrico v Rupe kjer bodo štafetno palico predali hrvatskim tekačem, druga pa iz Bistr.ce do Zagorja, kjer jo bodo prevzeli tekači iz postojnskega okraja. Sodelovali bodo motoristi in kolesarji, vsega skupaj pa bo teklo okoli 600 tekačev, ne vštevši spremljevalcev. V sežanskem okraju bo dolžine ki število prog še mnogo večja kakor v postonjskem in bistriškem. Poleg glavne proge je še deset lokalnih, Mi se ji bodo priključile. Štafetno palico bodo nosili iz Škrbine, Štanjela, Gorjanskega, Gornje Branice, Sočarge, Dola, Markovščine, Ostrovice, Vatovlja in iz Divače, to se pravi tucii iz takih krajev, od koder doslej štafeta m tekla. 950 tekačev (v tem ‘številu niso všteti spremljevalci) bo preteklo okoli 170 km. Skoai sežanski okraj bo tekla tudi tržaška štafeta s pozdravi tržaškega delovnega ljudstva. Povsod se že pripravljajo na sprejeme in zagotavljajo, da bo štafeta res narodni praznik. Na 21. maj so se pripravili tudi v tolminskem okraju, posebno marljivi pa so bili v Idriji. Glavnia proga idrijskega okraja bo vodila iz znamenite partizanske bolnišnice »Franja« čez Cerkno in Idrijo do Kole. Ta proga bo dolga 46 km. Poleg nje pa so v idrijskem okraju predvideli tudi 19 stranskih prog, ki bodo skupaj merile okoli 130 km, štafetne i>alice pa bo neslo okoli 1000 tekačev. Letos bodb organizirali tudi štafeto planincev, dve pionirski štafeti in štafeto iz rudnika živega srebra, ki bo stekla iz 11. obzorja 300 m pod zemljo, to je s kraja, kjer je bila ustanovljena prva mladinska rudarska brigada. Prva pionirska štafeta bo začela teči iz kraja, kjer je padel slavni primorski narodni heroj Janko Premrl-Vojko, druga pa iz Cerk. ^ _ nega, kjer je pokopanih 47 žrtev oku- [ nizozemsko patorjevega napada na partijsko šolo jeseni leta 1943. Rudarji živosrebmega rudnika v Idriji so- že Izpolnil1, petletni plan. V njihovi sredini je mnogo večkratnih udarnikov, racionalizatorjev in borcev za višjo produktivnost dela. Eden izmed njih bo v popolni rudarski opremi predal primorsko štafetno palico predsedniku vlade LRS Mihi Marinku v Ljubljani. Po tem, kar smo videli na Primorskem, se 'povsod dobro pripravljajo, v Idriji pa najbolje. Poleg starih prog bodo stekle tudlt štiri nove in vse skuhaj bodo zajele vsak važnejši kraj v okraju, pa tudi majhne vasice, skrite globoko v hribih. Po vsej Primorski pa že izdelujejo štafetne palice, sestavljajo resolucije in pozdravna pisma. Primorska .se pripravlja na praznik vseh jugoslovanskih narodov — rojstni dan maršala Tita. HOLY JOSIP - 50 let dela lil 1 Te dni praznuje v Brežicah tov. Holy Josip 50-letnico svojega prihoda v Brežice In 50-letnico udejstvovanja v brežiških telovadnih in športnih organizacijah. Leta 1901 je prišel tov. Holy kot član Sokola v Brežice lz Celja. Takoj po prihodu je pričel z delom, da hi ustanovil sokolsko društvo. Pri tem delu pa je naletel na mnogo težav, kajti nemški pritisk je bil v Brežicah zelo močan. Z vztrajnim delom je tov. Holy leta 1904 ustanovil sokolsko društvo v Brežicah, za njim pa še mnoga društva v ostalih krajih spodnjega Posavja. Od leta 1912 ie bil okrožni 'načelnik, sam pa tudi Izvrsten telovadec. Tekmoval je v Zagrebu in Celju leta 1907, 1912 pa je nastopU v Pragi Med prvo svetovno vojno je bil zaradi svojega nacionalnega prepričanja zaprt, leta 1941 pa so ga Nemci takoj izselili Po osvoboditvi je tov. Holy postal prvi predsednik FD Razlag, sedaj pa je častni predsednik SSD Razlag Leta 1947 je osvojit bronasti fizkulturni zn.-,k in se še sedaj mnogi brežiški športniki z občudovanjem spominjajo, kako lahkotno je pretekel predpisano normo 1500 m. V siko leto sodeluje tov. Holy tudi v Titovi štafeti in je doslej še vselej predal palico v Samoboru hrvatskim tekačem. 25. maja bo tov. Holy izpolnil 73 let. Vsi brežiški fizkultumikl mu kličemo: »Se na mnoga leta!« v* Ul IZ TELOVADNIH ORGANIZACIJ PO SVETU ni telovadbi. K tekmam se je prijavilo C1 »vrvv ovn j IcOTIDTVi OCGH1 1C Za veliki telovadni zlet v Firencah so se doslej prijavile reprezentance Italije. Francije. Švice Finske.. Luksemburga. Avstralije. Nemčije in Jugoslavije. Tekme v orodni telovadbi med imoškimi se prično v soboto dne 26 maja dopoldne. Udeleženci bodo nastopili na bradlji, krogih, konju z ročaju, drogu, prosti vaji in preske-kih čez konja vzdolz V soboto bodo telovadci tekmovali na treh orodjih, naslednji Ireh na tako pomembni prireuiivi strne u-vali prvič po vojni tudi neimski telovadci. s čemer bo -prireditev znatno pridobila na zanimivosti in vrednosti. ko lahko pričakujemo lepe borbe med Finci Francozi. Švicarji in Nemci. Dne L aprila je bilo v GrOningenu zozem&ko državno prvenstvo v orod. nje in sigurnost, le na krbgih mu m šlo vse po sreči. Nekdanji mojster Jan Linde ni mogel računati na uspeh ker Skt «8*8» e?aa.t$ Volkers 95.90. 3A G. Bosscha 95.40. 4 G. v. Galen 65.00 5. W. Groene-weld 94.60,. Desetoplasirani tekmovalec je dosegel 92.90 točke. V malem nemškem mestu Salzgitter je bil pretekli mesec propagandni nastop najboljših nemških orodnih te.o-vadcev. Kot gosta sta nastopila tudi Švicarja Jean Tschabold in Camillo Bulloni ter žela za svoja izvajanja veliko odobravanje. O priliki proslave obletnice ustanovitve akademskega telovadnega dru. štva v Helsinkih je bilo v glavnem V kranjskem okrožju se resno pripravljajo za republiško prvenstvo v orodni telovadbi mestu Finske Izvedeno tekmovanje, v vajah na orodju. Med najboljšimi finskimi telovadci sta nastopila tudi znana nemška vrhunska tekmovalca. Alfred Schvvartzmann m Innocenz Stamgl. Izvrstni Finec Tanner Aimp. ki je dobil na dveh orodjih najvisjo oceno ie mora) vsled poškodbe odstopiti od madaijnega tekmovanja. Rezultati: 1 Rove Glavi (F) 56-70 2. Laitinen Kalevi, (F) 56.66 3. dr. Sa-voleinen Heikki (F). 56.00 4. Alfred Schwartzmann (Neme.) 55.96. 5. tono S tangi (Nemč) 55.64. posamezna orodja: konl: Tanner 9.63 krogi: Tanner 9.70 preskok: Rove 8.73, prosta vaja. Laitinen 9.60. bradlja: Rove m Stangl 9 57 drog: Stangl 9.80-' od 8 do 18- aprila je Izbrana ekipa najboljših nemških telovadcev natopila v več krajih Švedske, med drugim tudi v Stockholmu in Oerebrou-Nemško vrsto, ki sta jo vodila dr. Gohler in Zellekens. so sestavljali naslednji tekmovalci: Bantz. Dickhut. Frenger, Gauch. Overvvien. Schvvartzmann. Stangl ter Theo in fcrich Wied. Med omenjenimi sta Stangl in Schvvartzmann ze stara predvojna olimpijca m internacionalca. Bantz Dickhut ln brata Wied so se dvignili med vojno, dočim. sta Frenger m Overvvien mladi sili. , Znani nemški telovadec Helmuti) Bantz je pred kratkim zmagal v sre-pa.nin med reprezentancama Anglije Na Bledu ima telovadno društvo lepo in zadosti dobro opremljeno telovadnico. Ker je Bled nekako sredi Gorenjske, je okrožje preneslo tjakaj svoje predelave in sploh tehnično delo. Minulo nedeljo so imeli tamkaj zbor vseh načelnikov, načelnic in prednja-kov, ki se jih je zbralo 35, kar je prav lepo število. Na tem sestanku so se temeljito pogovorili o vseh problemih, ki zadevajo izboljšanje dela v društvih. Natančno pa so pregledali tudi zletne vaje za vse oddelke in pa obvezne tekmovalne vaje na orodju. Gorenjska ima na splošno veliko tradicijo prav v telovadbi na orodju in je zbor sklenil, da je treba izkoristiti vse možnosti za ponoven dvig te panoge. V ta namen so se odločili organizirati v vseh društvih, ta! imajo orodje, izbirna tekmovanja za sestavo društvenih vrst, koncem maj® pa pripraviti okrožno tekmovanje, kjer bodo določili vrste in posameznike za sodelovanje na republiškem prvenstvu. Z vsem tem pa se na Gorenjskem niso zadovoljili. Poiskali so tudi. možnosti, da bodo še pred tekmovanjem organizirali enotedenski tečaj za najboljše posameznike iz vseh razredov, Tudi ta tečaj bo na Bledu, vodili pa I ga bodo najboljši, strokovnjaki ob pomoči nekaterih vaditeljev TZS. Na podlagi vsega tega je razvidno, da so v okrožju Kranj prijeli zadevo od prave strani in da dobro vedo, kolikšnega pomena j« telovadba na orodju za utrditev telovadne organizacije. Na splošno eo večja društva- na Gorenjskem že tudi v minuKhi letih posvetila dokaj pozornosti telovadbi. Takisto so se inaeoga od teh udeleževala republiških tekmovanj. Toda kljub temu delo le ni bilo tako načrtno, kakor bi moralo biti. Sicer je točno, da se je na Jesenicah jiojavl.la odlična vrsta mladink I. razreda, toda kakor je to pohvalno in razveseljivo, je to za celotno okrožje le premalo. Pred letom ali več so se pojavili! tudi v Kranju prav do-bri mladinci, toda društvo ni bilo dovolj močno, in mladi telovadci; so se nekako porazgubili. Ni pa pomen telovadbe na orodju le v tem, da vzgojimo toliko in toliko vrhunskih tekmovalcev. Ti bodo prišli sami po sebi na podlagi načrtnega dela z nižjimi razred.. Ob današnjem stanju je še zmerom najvažnejši tretji razred, bodisi za člane ali mladince. V tenj’razredu je sestavljeni tekmoval- Naši gorski reševalci so preiskusili najmodernejše reševalne naprave tudi v članski konkurenci lepo uveljavili. Nastopilo le. 45 igralcev in 8 moštev. Med moštvi je zmagal ljubljanski Železničar, med posamezniki pa-Kamnikar (Slovan). V igri moških dvojic sta si ponovno priborila prvenstvo člana ljubljanskega Železničar;; Perko Srdjan in Ulčar. Rezultati fi nala: moštva Železničar (Lj.) : Že- lezničar (Kranj) 5:3; meški posamezno: Kamnikar (Sl ) : Kovačič (Ze. leznlčar (Kranj) 3:1; moški dvojice: Perko — Ulčar Z. Lj.) : Reboij -Hlebš (Z. K.) w. o. Gregorčič : Železničar (Lj) 5 V okviru športnih prireditev SSD Železničar je ljubljanski Železničar povabil v goste namiznoteniške igral, ce Gregorčiča z Jesen lC-člane zvezne lige. Čeprav je rezultat precej visok, so domačini nudili gostom precejšen odpor. Točko za domačine je priboril Kosmač. Za Gregorčiča so nastopali Korbar. Strumbelj in Valentar Ze-lezničaria pa so zastopali Perko, Ulčar in Kosmač. Pred zaključkom prvega dela namiznoteniške lige 1951 20 maja« bodo odigrali namiznoteniški igral« slovenske lige zadnje igre in spomladanski del v vseh stmh namiznoteniških ligah bo zairijucen. Zadnji teden so bile na sporedu na. slednje igre Moški I. liga: Triglav : Slovan 10:0. Moški II. liga: Graficar .Zelemičar (Mrb) 6:4. Razlag : Železničar (Mrb) ^Mladinci: Mladost : Radovljica 4:6. Zenske: Železničar (Kr) u čar (Mrb) 3:2. Gregorčič . Železničar (Mrb) 3:2. LESTVICI: MOŠKI I. Triglav 2 2 0 0 17: 3 Železničar (K) 2 2 0 Železničar (Lj,) 3 2 Krim Slovan MOSK^ II. Železničar (Mrb) 4 3 0 Graiičar 3 3 0 1 1 0 Rudar (Idrija), 3 0 0 0 4 1 0 3 0 0 14: 6 20:20 2:28 30:10' I Reševanje s pomočjo takozvane Mari-nerjeve naprave V petek, 4. t. m. so se pričeli zbi roti na Vršiču naši najboljši gorski reševalci, da pregledajo svoje dose dan je delo in se obenem seznanijo z bodočimi nalogami. Gorska reševal na služba je na ta zbor pozvala tudi tri avstrijske gorske reševalce, ki so prinesli s seboj najmodernejše reševalne pripomočke, katere so naši reševalci tudi praktično preizkusili in dodobra spoznali ravnanje s temi napravami- Vreme je bilo v petek In soboto našim reševalcem precej nenaklonjeno- Zato so -ta čas izkoristili za teoretična predavanja in razgovore. V soboto zvečer se je pričelo nekoliko vedriti — in res je naslednje jutro sijalo najlepše sonce. Takoj po zajtrku so odšli vsi reševalci proti bližnjim pečinam, kjer so začeli s praktičnimi reševalnimi vajami. Najprej so razpeli čez prepad močno, okoli 180 m dolgo jekleno vrv, ki so jo na enem koncu reševalci poljubno odvijali in navijali na posebnem valju, na drugem koncu prepada pa je bila žična vrv pričvrščena k steni, odkoder so se reševalci spuščali s »ponesrečenci« globino. Najprej se je pričelo reševanje s tako imenovanim Grammingerjevim sedežem. To je posebna priprava, s katero si reševalec oprta in priveže ponesrečenca na hrbet ter se z njim spusti v globino. Ta način reševanja ni bit za naše reševalce sicer nobena novost, pač pa so lahko spoznali veliko prednost dolge jeklene vrvi, s katero je omogočeno zelo uspešno in naglo transportiranje ponesrečencev na varno. Doslej so pri nas gorski reševalci spuščali ponesrečence 'na navadnih vrveh, dolgih od 30 do 40 m, vsled česar je šlo spuščanje po steni precej počasi. Z novo jekleno vrvjo pa je možno ranjenca spustiti tudi čez najvišje stene v razmeroma kratkem času. V Avstriji so izvežbani reševalci pri vajah spustili ponesrečence čez 200 m visoko steno v pičlih 40 minutah, kar predstavlja vsekakor izreden uspeh. Možno pa je ponesrečenca s to napravo reševati tudi v tako imenovani štafeti, in sicer tako, da se ena reševalna ekipa z vrha stene spusti do ponesrečenca (ki je recimo v sredi stene), nato pa ista ekipa spusti ranjena od mesta nesreče v globino do konca stene. Ta vrv ima še razne priprave, ki preprečujejo vrtenje reševalca v previsnih stenah, da se tudi pgljubno podaljšati s primernimi priključki in slično. Ko je precej reševalcev preizkusilo to napravo, so pričeli reševati s tako imenovano Marinerjevo pripravo. To so neke vrste nosila (podobno kakor ležalni stol), ki se dajo poljubno regulirati. V teh univerzalnih nosilih lahko ranjenec sedi ali leži, lahko ga v obeh položajih spuščamo čez stene, vozimo na smučeh po snegu ali čez ledenike, nosimo kot v nosilih na ramenih ali pa vozimo po cestah in travnikih. V tem zadnjem primeru je treba na nosila pritrditi majhno kolo z gumijastim obročem in zračnico. Tudi s to napravo so se naši gorniki dodobra spoznali in uvideli vse njene prednosti. To reševalno orodje je zlasti primerno za 'težke primere nesreč, kjer mora ranjenec čim bolj udobno in mirno ležati v nosilih. V Gram-mlngerjevem sedežu je to precej otežkočeno, dočim lahko ponesreče- nec v Marinerjevih nosilih leži mirno in varno kakor v postelji. Zlasti je to važno pri raznih prelomih hrbtenice, kjer mora ležati ranjenec vodoravno. Proti poldnevu so si reševalci ogledali uporabo Akia reševalnih sani. Ta naprava je aluminijast ali lesen čolniček, v katerem leži ranjenec, na sprednjem in zadnjem koncu pa pritrdimo po dva drogova, s pomočjo katerih eden ali dva reševalca krmarita po snegu. Zanimivo je, da je možno s to napravo prevažati ponesrečenca tudi v največji brzini. Smučar, ki uravnava te sani, pa se pri tem počuti na snegu še bolj sigurnega in stabilnega kakor navaden smučar. Popoldne so reševalci prisostvovali poizkusnemu reševanju ponesrečencev izpod plazov s pomočjo dresiranih lavinskih psov■ Tov. Skr-lep Dušan, ki je bil pred dvema mesecema na tečaju za lavinske pse v Avstriji, je v dobrih 20 miutah s svojo Džino rešil nesrečnega Uroša izpod poldrugi meter debele snežne plasti. Poleg dresirane Džitie je bil na tečaju še nek četveronožec — začetnik, ki je pa prav tako pokazal velike sposobnosti za te naloge in mu bo treba samo še nekaj mesecev strokovnega vodstva, da se razvije v dobrega, dresiranega psa-reševalca. V ponedeljek so za zaključek vsi udeleženci zbora tekmovali v smuku s popolno reševalno in alpinistično opremo. Proga je bilo dokaj strma in dolga, tako da je predstavljala precej trd oreh za vse tekmovalce. Prvo mesto sta si razdelila z enakim časom naš znani alpski smučar in alpinist Stane Kobler ter nek član graničarske posadke, ki ima na Vršiču svojo postojanko. S tega zbora so naši gorski reševalci odnesli mnogo novih izkustev in pridobitev, ki jih bodo lahko kmalu uspešno uporabili v praksi. Vodja avstrijske ekipe, inž. Messna-ritsch je našim reševalcem obljubil, da jim bo poslal vse potrebne skice, na podlagi katerih bomo lahko tudi pri nas začeli sdmi izdelovati podobne reševalne priprave. _______ ni program tako, da v največji meri izpopolnjujejo vadbene načrte. Tam, kjer so se čez vso zimo pridno posluževal). pri vadbi obveznih prvin iz tekmovalnih vaj, so zdaj že dobro pripravljeni, hkrati pa so imeli žive in privlačne’ vadbene ure, in v tem je največji pomen vaj na orodju za nižje razrede, V okrožju Kranj so torej pravilno doumeli velik pomen telovadbe na orodju til tudi že storili vse korake za kakovostno in množično udeležbo na društvenih in okrožnem tekmovanju. Zdaj je njihov® naloga samo še, da sprejete naloge izvedejo v celoti. Priznani amaterski delavci okrožja, kakor so Ogorelec, Antonič, Ažmanova, Noč in drugi, so jamstvo, da se bo to zgodilo. Dve najboljši telovadni društvi v Sloveniji Pretekli četrtek je Izvršni odbor TZS na svoji redni seji proglasil TD Ljubljana I kot najboljše mestno in TD Sv. Peter v Savinjski dolini kot najboljše vaško telovadno društvo v tekmovanju za 10 letnico OF. Omenjeni društvi sta v tekmovanju dosegli nad vse dobre uspehe. TD Ljubljana I je pridobilo v tem času 24 novih vodnikov vrst ln 160 članov. Opravilo Je vsega 389 vadbenih ur, pri vajah za akademije pa še posebej 1688 ur. Imelo je 3 akademije s skupno 40 točkami, 7 gostovanj, 5 predavanj in 127 nagovorov, razen tega pa še 22 kulturnih prireditev. TD Sc. Peter v .Sav. dolini je pridobilo 66 novih članov, vzgojilo pa je 12 vodnikov vrst in 4 vodnike odi delkov. Priredilo 1 akademijo s 17 točkami, 3 predavanja in 12 nagovorov. V času tekmovanja je opravilo 424 vadbenih ur, 510 ur pa je bilo potrebnih v pripravah za akademijo. Čanju med reprezentancama Anglije in province Lagerfeed. Na šestih proti-jih si je priboril visoko oceno 117.45 točke (za posamezno panogo najvisja jih si je priboril visoko oceno točke (za posamezno panogo n . ocena 20 točk). Na prvenstvu renske pokrajine je prav tako zmagal Bantz pred mladim Overvvienom iz Essna. Prejšnji mesec so se v Sofiji srečali najboljši telovadci iz vzhodnonemške cone z bolgarsko državno reprezentanco Po temeljiti pripravi (od 96 ur treninga so imeli 22 ur družbeno-po litičnih ved!) so nemški tekmovalci prispeli v Sofijo, kjer so doživeli nepričakovan poraz. Komentatorji, ki so v strokovnih glasilih zaznamovali to vest se sprašujejo, kaj je nenadoma pripomoglo Bolgarom da so na lepem tako izredno napredovali in visoko premagali svoje rutinirane nasprotnike (Bolgarija : vzhodnonemška cona 348.65 : 339.30). Ce so bolgarski sodniki ocenjevali tekmovalce res po mednarodnem merilu ( v kar pa močno dvomimo, ker so nam znane razmere v športnih krogih informbiroj-skih držav — op. ur.), potem je vsekakor zmagovalec tega srečanja. Bolgar Mene Skojev, doslej nepoznan izreden telovadni fenomen, saj je na enem orodju debil 10 točk na dven po 9.95. na dveh pa po 9.90 točke. Na nemškem državnem prvenstvu, ki je bilo 21 in 22. aprila v Bcchu-mu je nastopilo 45 tekmovalcev Tekmam. ki so bile v zaprtih prostorih, je prisostvovalo na sedežih nad 7000 'gledalcev, še več pa jih je bilo na stojiščih in tribunah. 14 aprila je bil v Bazlu mednarodni dvoboj v orodn telovadbi med reprezentancama Nizozemske in mesta Bazla. V končni oceni je zmagala reprezentanca Bazla s 559.30 točke pred Nizozemsko — 536.55. Domačini so bili znatno boljši na konju z ročaji in na bradlji, dočim so se Nizozemci odlikovali v, prostih vajah in na krogih. V splošnem sta bili v pogledu težine vaj obe moštvi enakovredni. pač pa so Švicarji pokazali znatno večjo sigurnost in lepo držo na vseh orodjih. Kaznovan je igralec RK Enotnost Zaradi surove igre in ugovarjanja sodniku na ligaški tekmi ZSD Celje: RK Enostnost je bil igralec RK Enotnost Kranjc Andrej kaznovan z ukorom. V KOŠARKARSKI ZVEZNI LIGI NI NEPREMAGLJIVIH EKIP Nestalna forma ASK in dve zmagi železničarja (Lj) V nadaljevanju zvezne košarkarske lige je bilo med tednom odigranih več tekem, med katerimi sta tudi oba slovenska kluba nastopila v Beogradu. Največje presenečenje tekmovanja je bila zaslužena zmaga Mladosti nad Partizanom v Zagrebu. S tem je Mladost ustavila napredovanje igralcev Partizana, katere še vedno smatramo za ene od nagsigurnejših kandidatov za prvo mesto v ligi. Oba naša predstavnika, ki sta nastopila v Beogradu, sta prinesla domov s 14 dnevne turneje samo dve zmagi. Zmagal je samo ljubljanski Železničar, in sicer enkrat v Zrenjaninu ter Beogradu, ASK pa je vse štir. tekme izgubil. Ljubljanski Železničar je v torek premagal svojega soimenjaka iz Beograda z visokim rezultatom, kai je bil plod borbene igre in točnega metanja na koš, V sredo pa sta se pomerili na stadionu na Kalemegdanu moštvo petkratnega državnega prvaka Crvena zvezd® in ASK. Ljubljanski, košarkarji niso Beograjčanom nudili dovolj odpora in so srečanje izgubili z razmeroma visoko razliko. REZULTATI: Mladost : Partizan 37:32 (12:16) Proleter ; Lokomotiva 41:32 (18:13) Železničar (LJ) ; Železničar (B) 43:28 22:16) Egysek ; Jedil n st vo 58:52 (31:29) Crvena zvezda : ASK 57:36 Lep uspeh košarkašic Crv. zvezde v itiozemtflvu Te dni so se vrnile v Beograd košarkarice Crvene zvezde, ki so z uspehom nastopile na velikem mednarodnem turnirju v Marseillu ter nato še V raznih krajih Franei*e in Italije. Na turnirju v Marseillu, kakor tudi na ostalih tekmah, so igralke Crvene zvezde pokazale zelo lepo igro. Cd osmih tekem so košarkarice Crven6 zvezde zmagale v šestih srečanjih. v dveh pa so bile premagane. Na turnirju v Marseillu so zasedle tretje mesto. Rezultati so tile: Crvena zvezda ; Stade Marseille 17:1* Comense : Crvena zvezda 26:16 Crvena zvezda ; Anderlecht 33:24 AS Montpelier ; Crvena zvezda 33:3* Crvena zvezda : Finalborgo 19:11 Crvena zvezda ; San Remo 36:27 Crvena zvezda : Savona 21:10 Crvena zvezda : Pireiii 31:26 TEKMOVANJE ZA DAVISOV POKAL Jugoslavija izpadla že v prvem kolu Pretekli, ponedeljek je bilo končanj srečanje I. kola tekmovanja za sov pokal med Jugoslavijo in Nem4!' jo. Zmagala je Nemčija s 3:2. Tako naša reprezentanca Izpadla od nadalJ' njega tekmovanja za Davisov pokal ze v 1. kolu. Čeprav Je* Mitič premagal druge** nemškega igralca Buchholza v treh tih, je bila borba zelo ostra. Sam