KULTURAIN ŠPORT
Prekinjeno sožitje
V Ljubljani smo se navadili živeti tako, da nas nič ne motl, da imamo pod isto streho kulturo in telesno kulturo. Narodna galerija in TVD Partlzan Narodnl dom že od časov Franca Jožefa uživata gostoljubje iste hiše In so blll v tem sožltju uspešni. Tudl odnosi med obema so bill zelo tovarlškl. Takoje tudi danes, le da so pogojl za delo enih kot druglh slabl.
Narodna galerija ima veliko umetniških slik, ki so zaradi pomanjkanja prostorov skrite v kleti, namesto da bi bile raz-stavljene. Tudi večerni kon-certi ne minevajo v miru in zbranosti, ker moti hrup iz te-lovadnice. Razlogov je še in dovolj tehtni so, saj po svoji pomerabnosti segajo prek ob-činskih mej. Rekli bi, da so del kulture Slovencev, torej je jasno, da se s temi stvarmi ne smemo šaliti.
Na drugi strani pa je tele-snokulturno društvo Parti-zan, ki letos praznuje 120-let-nico ustanovitve, društvo, ki sodi v zgodovino športa in te-lesne kulture Slovencev, nji-hovi člani pa so ponesli ime Jugoslavije in Ljubljane po vsem svetu. Danes ima to društvo prek 2000 redno ak-tivnih članov, otresli so se oz-kosti in zaprtosti vase, v svo-jem programu združujejo re-kreacijske skupine v različnih športnih zvrsteh.
V telovadnici opravljajo pouk iz telesne vzgoje učenci iz Ekonomske srednje šole. Verjetno je prav prijateljsko sožitje uporabnikov stavbe krivo, da se problem vleče že več kot trideset let. Kaže, da so tisti, ki se prepirajo in so napadalni, bolj uspešni v re-ševanju svojih problemov. Partizan je dal izdelati več kot 20 gradbenih načrtov za novo telovadnico, bilo je več javnih natečajev, vendar dlje od tega niso prišli. Vedno je manjkal tako imenovani »družbeni in-teres«, saj je jasno, da brez fi-nančne pomoči širše družbe ne bo šlo. Partizan živi od pi-člih dotacij telesnokulturne skupnosti in članarine svojih članov, če pridamo še sred-stva športne stave, vidimo, da bi bilo morda dovolj za pri-pravo in začetek del, ne pa za
kritje celotne investicije. Da-nes, v stabilizaciji, je stvar še težja. V svojih obupnih poiz-kusih so telesnokultumi de-lavci obiskali mnogo vodilnih družbenopolitičnih ljudi, di-rektorjev bank itd., in povsod naleteli le na razumevanje. Tudi kadar je šlo za nov samo-prispevek, je telesna kultura vedno, kljub nedvoumnim obljubam, izpadla. Ob dej-stvu, da imamo le 0,16 m2 telo-vadnic na občana (svojevr-sten rekord, ki nam ni v po-nos) in ob dejstvu, da je bil zadnji telesnokulturni objekt zgrajen leta 1927 (kopališče Ilirija), je bilo premalo razu-mevanja tistih, ki odločajo in planirajo objekte tudi za po-trebe telesne kulture - in še prav posebej za TVD Partizan Narodni dom - nerazumljivo.
Pogodba o souporabi pro-storov v stavbi Narodne gale-rije se bo iztekla leta 1985. Stroški vzdrževanja objekta pa so toliko narasli, da jih Na-rodna galerija več ne zmore. Tako so predlagali Partizanu najemno pogodbo, po kateri bi plačevali 691.560 din na le-to najemnine.
Zaradi nove pogodbe se je stanje med obema sosedoma spremenilo. V Partizanu in Ekonomski srednji šoli je na-stal preplah, ker ne vedo, ka-ko priti do denarja za naje-mnino.
Telesnokulturni delavci so o problemu razpravljali na zadnji seji izvršnega odbora ZTKO in sklenili ponovno seznaniti vodilne občinske može. To so tudi storili in odš-li s sestanka z obljubo, da bo-do pomagali. Upamo, da bo rešitev omogočila delo enih kot drugih in da bo dolgoroč-na. Tako bi bili odstranjeni ra-zlogi, ki bi utegnili prijatelj-sko sožitje prekiniti.B. Ž.