Političen list za slovenski narod. #• polti prejemati velja: Za oelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr ▼ administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto, Posamezne številke veljajo 7 kr. • | . T h&ročnino in oznanila (inserate) Dreiema upravništvo in ekspedicija v „ Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi >e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VrednlAtvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne. IsJtev. 54. V Ljubljani, V torek 7. marca l S<93. Letnih: XXI. Resolucije katoliškega shoda — in papežev jubilej. (Dalje.) 7. Socijalna mizerija in liberalizem. Dospeli smo do nadlog delavskih stanov. Kaj naj rečemo ? — Srce nam krvavi: Tu smo skoro brez sv&ta, brez tolažbe. Tu prav čutimo bridko ironijo že navedenih besedij: Lepe stvari so spisane o agrarnem vprašanju, ali kdo bo davke plačal, kdo odpisal dolg? Koliko lepega povedo resolucije o socijalnem vprašanju, — a tu so nam zvezane roke in kar moremo storiti sami, to je krparija. Socijalna beda, v katero nas je spravil liberalizem, je tolika, da jej ne more več kaj krščanska ljubezen sama, le državi v zvezi s cerkvijo je mogoče isvesti socijalno reformo. In v tem zmislu so sostavljene vse resolucije o tem vprašanju. Zato pa v tej nezmožnosti obsojamo — z resolucijo vred — in preklinjamo pogubni liberalizem, ker ravno ta je a svojo sebičnostjo na socialnem polju razrušil veljavo krščanskih načel in s tem priklical na svet neizmerno gorji v gmotnem in duševuem ozira. Liberte, čgalite, fraternite! — A vscvelo je ž njih samo gorje, Samo gorje in potoki solza, In curki krvi in nezmerno gorja. (Dr. Krek: Slov. katol. shodu.) To so zlati gradovi lažnjivega liberalizma, ki daje vsakemu svobodo, da uničuje in davi svojega bližnjika in na razvalinah njegove sreče stavi svojo. In vendar pod krinko ljubezni do naroda gojč mnogi pri nas isti nesrečni liberalizem in za njim gredo mnogi, ki sami trpe za žalostnimi nasledki liberalizma. Kajti radi bi vedeli, v čem se loči slovenski liberalizem od vseobčnega. V čem se loči — uči nas prisilno legalizovanje. Slovenski liberalizem je ta: Gospoda se hodi v gledišče zabavat — kmet plačuj! Da, današnje socijalno stanje je obsodba liberalizma. On ni nauk, ki bi mogel ljudstva osrečiti. To je še vedno le naša stara, neovržena sv. vera I Brez Krista ljudij ne zjedinja svoboda, Zdivjane jih strasti vihar le razgloda. Brez Krista jednakost zaman se povdarja, Tirane in sužnje le nove nam vetvarja. Brez Krista i bratstvo ne zbrati sveta; To bratstvo se v črtu in boju skonča. Po Kristu samo se blešči nam svoboda, Pred njega sodiščem samo smo jednaki, In v njem so oesarji in borni prosjaki. Sinovi pobrateni jednoga roda. (Dr. Krek: Slov. katol. shoda.) Ljudstva začenjajo že to spoznavati in uvide-vati ter liberalizmu hrbet obračati in ko bodo spoznala in uvidela, dobili bomo pravične krščanske postave. Vendar se je tudi v tej reči storilo že nekaj prav izvrstnega, česar niti nismo nič pričakovali: .Vzajemno podporno društvo". Kako ste nas presenetili. Čujemo, da se bodo napravila tadi drugod taka. Prav dobro. To je najboljša posojilnica, ker se lahko vlagajo le mali zneski — kakor nalašč za delavca in rokodelca, ki dobiva sproti svoje krajcarje, — ker se kapital ne more ven vzeti, ker se za dolg plačujejo tako male obresti in vrhu tega deli še dividendo. Naj raste in cvete! Koroške razmere. S Koroškega, dnč 2. marca. Ze večkrat smo opozarjali slovensko občinstvo na pristransko postopanje g. okrajnega glavarja celovškega, Fran pl. Mac Ne-v i n 0'K e 11 y znan je Slovencem le predobro že izza časa, ko je gospodoval v Ljutomeru. No, sedaj »osrečuje" s svojo cenjeno navzočnostjo Slovence celovškega okraja ter se z vsem svojim uplivom trudi, da bi ob koncu slovitega liberalnega 19. stoletja s svojimi pristaši pribil na križ in uničil v starodav- nem Korotanu slovensko narodnost! Omenjeni „pa-eifikator" misli si bojda, da je koroški Slovenec eis litvanski Bumun, s katerim se sme liki kak madjar-ski „obergespann" brezobzirno postopati ne oziraje se na obstoječe postave. Da bi bila na Koroškem tadi slovenščina še ravnopravna, to okr. glavarju celovškemu nikakor noče na misel! Kajti po njegovih nazorih bode Koroška mirna le tedaj, če izgine z dežele zadnji Slovenec. Svoje mišljenje je gosp. Mac Nevin pokazal tudi zadnjič zopet nasproti občinskemu zastopu v Kotmarivasi. Narodni občinski zastop kotmarovaški je sklenil, da se hoče odslej, poslužujoč se le svojih postavnih pravic slovenski uradovati! Znano je, kako je nad tem kategorično zagrmel deželni odbor koroški, ki kar suho proglaša nemščino za svoj jedini in nedotakljivi uradni jezik. Pa tndi okrajni glavar celovški ni hotel niti za trohico zaostati za dež. odborom. O tem priča živo sledeči odlok: Štev. 2700. Občinskemu predstojništvu v Kotmarivasi. Vračaje s slovenskim poročilom od 31. jan. 1893, št. 100. semkaj predloženi zapisnik odbo-rove seje dnč 15. jan. t. 1., kateri pa inače jasno dokazuje, da občinskemu predstojniku slovenski pismeni ne (??) teče gladkeje, nego nemški (!!?), naznanja se občinskemu predstojaištvu, da se ima v vseh zadevah prenesenega delokroga v službenem občevanju s c. kr. okr. glavarstvom v smislu obstoječih naredeb (??) posluževati tndi za naprej nemškega jezika. Nemški dopisi koje koli vrste se morajo kakor samo ob sebi umevno (?) sprejemati. V ostalem se opozarja občinsko predstojništvo na ukaz koroškega deželnega odbora od 1. febr. 1893, št. 1091 občinskemu predstojništvu v Bilčo-vesi, kateri odlok je doslovno ponatisnjen v „Ce-lovčanki" od dnd 11. febr. št. 34. C. kr. okr. glavarstvo Celovec, 10. febr. 1893. Baron Mac Nevin, 1. r. LISTEK n. Šolska podoba. „Šest pripovestij", srbski napisal Lazar Lazarevič, poslovenil Ivan Novoselc. (Dalje.) O Bog! ko je ona prišla! Pop se mami od veselja. Ikonija se davi v solzah in ne pušča deteta iz rok. Že n je polna hiša, ter samo tožijo: „ Jojmene, kako je dete oslabelo!" „Ej da, draga, gladna in žejna v tujem svetu!" Pa potiskujejo deteta kolače in druge darove v roke in v usta. Ona se je malo spremenila. Samo da je malo zrasla in da je bolj bleda prišla v licu, ter so jej črne oči še bolj črne in se še bolj lesketajo. A ona ne v6, kaj bi delala. Prepolno jej je srce, pa ne more nikjer dolgo ostati. Vsede se na postelj, drži kolač v roki in zvoni z nogami. Potem skoči, beži v kuhinjo in sili Ikonijo, da jej marsikaj pripoveduje. Potem teka po dvorišču, vabi kokoši, gleda, kako Dimitrij izganja žrjavico iz peči za kruh, ali kako sosed Džeritf dela strašilo za ptice. Nato hajd* k Ninku ali Gluviču. A oni, kakor bi vladika k njim prišel: gledajo jo z vseh stranij, in se je ne morejo do sitega nagledati. Tako ona razveseljuje popa in vas. Šla je s popom k vladiki. Bila je v šoli. Pa potem je zopet z deklicami pri igri ali pri poslu. Vedno bolj ee jej polnijo obrazčeci in vedno bolj se jej rumenijo, dokler m pretekel mesec srpan, in dokler boter Ninko ni zapregel konj in odpeljal duše vasi iz vasi. Ko je dragikrat odšla, šlo je vse po starem. Zopet je bilo treba čakati leto dnij, in ko to preteče, iznenadi nas lepo pismo, v katerem piše: »Sladki oče! Srce mi hoče počiti, da ne morem priti. Pravil ti je vladika, da me je premestil v neki pensionat, kjer se govori samo francoski. Celo ldto sem hodila v šolo, a zdaj me niti na koncu nočejo pustiti domov. Pravijo, da se moram učiti francoski, da dojdem druge itd." Morete si misliti, kako nam je bilo! Ali kaj hočemo? Popu se ne upaš niti spomeniti, da bi prosil vladiko, morebiti bi jo on kako iztrgal od tam in jo poslal k nam, barem ua teden dnij. To bi njega siromaka še bolj žalostilo, ker je on gotovo že sam o tem z vladiko govoril. Povesili smo glave in smo molčali. Spravili smo še leto dnij prek glave. Ko je imela priti, dobi pop pismo, da gre to leto gospa, pri kateri je Marica, na Dunaj, pa bode tudi njo seboj vzela. Volja je vladičina, da dete, preje nego se čisto domov vrne, vidi čim več sveta, in da se nauči, čimurkoli ima prilike. Popu je rekel: »Strpi se, oče, še leto dnij! Naj dete vidi sveta! A potem, ko se vrne, ne boš se več ločil od nje!" Tako zopet nastopi večnost, izza katere bo mogoče tudi nam zasijalo soluce. Med tem se marsikaj menja v vasi. — Cas dela svoje! Naš stari učitelj nas je zapustil, — šel je siromak na pot, na katero se gre t zaprtimi očmi. Bog mu grehe odpusti. Žal ga je nam bilo. Bil je siromak nekako prirasel za vas. Lepo smo ga pokopali. Potem smo deco razpustili, a šolo zaprli. Zdaj smo se vsi nadejali, da nam bo Marica prišla za učiteljico. Ze je pop z nekoliko starih mož šel zaradi tega tudi k vladiki, in on jim je trdno obljubil. Siromak pokojni učitelj nam je .... res je greh I . . . . hotel sem reči: čisto nam je, Bog nam odpusti, bil na poti. Da vidite, kaj smo čakali, čemu smo se nadejali 1 (Dalje sledi.) Če bi tudi od drugod ne vedeli, da se je g. Mac Neviu vdeležil prav ostentativno koroškega .parteitaga", — no navedeni preznačilni odlok, bi nam to dosti jasno spričal! Ne da bi se skliceval na kako postavno določbo, dekretuje tu okr. glavar prav pod vplivom po .parteitagu" zastopanih idej, — da slovenščina v uradih nima pravice do obstanka! Je-li tako postopanje pravično, je li nepristransko?! Ali imajo državne osnovne postave pomena tudi na Koroškem, ali pa so sama za to, da jih še smemo občudovati na papirju!?? Na to vprašanje prosimo odgovora. V ostalem pa upamo in pričakujemo, da se bode našlo i v Avstriji še mesto, kjer se bode tako postopanje odločno zavrnilo. Gospod baron Mac Nevin pa hoče biti tudi dovtipen in se celo kaže kos slovenskega (!) je-zikoznanca! So-li uradni dopisi primerno mesto za razne dovtipe, o tem se tu ne bomo prekarjali. A, kar se tiče slovenščine gospoda kotmirskega župana, sme biti gosp. okrajni glavar čisto potolažen; mislili bi, da bi se te slovenščine prav nič ne smel sramovati marsikateri c. kr. okr. glavar živeč v Slovencih I Sicer se je pa, kakor smo čuli, baš v tem oziru pripetila gospodu okr. glavarju mala — amola. Pogrešal je baje v besedah »e" pred „ru-om iu ga sadomeščal v dopisu I No, na uho naj mu povemo, da je tisti „e" za nas že davno „pre-magano stališče." Ge je g. baron še toliko .nazaj", pa ni naša krivda! — Res .čudno" je dalje, da se politični u>adnik tako odločno sklicuje na deželni odbor, ki s svojim odlokom hoče s sveti spraviti vse postavne določke. Za okrajna glavarstva so po naših mislih merodajne cesarske postave ne pa izzivajoči odloki deželnih odborov. G. baron Mac Nevin je šel tudi še dalje, nego da je izdal le označeni odlok. Poklical je pred-se g. župana M. P r o s e k a r j a, da ga — kratko rečeno — vžene v kozji rog ! Ko je videl, da s svojimi .razlogi" nič ne opravi in da se neustrašeni narodnjak ne d& strahovati po prazni mogočnosti, rabil je druga sredstva. Obsodil je g. župana na globo 20 gld. (!), ker se je.drznil" — celovškemu okr. glavarstvu poslati slovenski dopis!! Zažugalosemu je celo, da pride .ob hišo in premoženje" (!!), če bode še dalje motil mir b slovenskimi vlogami!! S takimi sredstvi se postopa proti županu, ki se poslužuje po cesarskih postav ah mu zajamčenih pravic !! Komentar pisati takemu krutemu in nezaslišanemu početju se nam zdi odveč! A trdo se nadejamo, da bode tako postopanje našlo na primernem mestu najodločnejši odpor in da se bode tako ravnanje tudi po zastopnikih slovenskega naroda dostojno ožigosalo! Nikakor si ne moremo misliti, da bi moral pod nož nenasitljivih germani-zatorjev narod, čigar jedina pregreha je ti, da si hoče ohraniti svojo vero in narodnost! §. Politični prekleti. V Ljubljani, 7. marca. Mladočehi. Omenili smo že, da so Mlado-čehi se obrnili do somišljenikov za denarno podporo. Kakor se govori in tudi iz mladočeških listov da posneti, Mladočehi potrebujejo zaradi tega mnogo denarja za volilne agitacije, ker so Staročehi zopet pridobili več vpliva po deželi. Nevspehi mladočeške politike so Staročehom pridobili mnogo privržencev. Sprva so Mladočehi svoj vpliv vzdržavali s sklicevanjem shodov volilcev. Ti shodi pa postajejo vedno redkejši. Na več volilnih shodih se je pokazala bolj ali manj jasno nevolja z mladočeško politiko. Mnogi mladočeški poslanci si pa niti shoda več sklicati ne upajo, boje se očitanj zaradi njih nevspehov v državnem zboru in spominjanj na dane obljube. Je-dino sredstvo je sedaj še denar, da ae ohrani mla-dočeška slava. Ce bi denarja zmanjkalo pri agitacijah, pa pri novih volitvah v večini okrajev zopet zmagajo Staročehi. Pa tudi z denarjem se ne bode več dolgo dala ohraniti veljava Mladočehov. Ogerska cerkvena politika. Izjave oger-skega prebivalstva proti vladnemu cerkvenemu programu neso ostale brez vpliva na poslance. Tako se je te dni posvetovala o tej stvari Ugronova stranka in sklenila v zbornici predlagati, da naj se ves vladni cerkveno-politični program postavi z dnevnega reda. Tudi v vladnem taboru že mnogi neso več navdušeni za nameravane reforme, samo da tako lahko ne morejo stvari popustiti. Mnogim je le na tem, kako bi našli kak izhod iz sedanjega toliko težavnega položaja. Če bi jo kar zasukali bi to bilo preveč podobno boječnosti. Celo ministri neso vsi več za cerkveno-politični program. Vso stvar bodo pustili, ako se bode začela upirati go-spodska zbornica. Mogoče je pa tudi, da se že v zbornici poslancev zavrže zakou o civilnih matrikah. V tem slučaju pa najbrž odstopijo nekateri sedanji ministri, to je ožji Tiszini privrženci, kakor mini-sterski predsednik, minister pri kraljevem dvoru, pravosodni in učni minister. Drugi ministri pa naj-j brž ostanejo, ker v tej stvari neso tako prizadeti. Jeza italijanskih cerkvenih nasprotnikov je silno velika, ker z vseh stranij sveta prihajajo romarji v Rim pokazat svojo udanost poglavarju sv. cerkve ob njegovi škofovski petdesetletnici. Liberalci si že belijo glave, da bi preprečili ta romanja, ali jim ne gre po sreči. Radi bi z iz-{ zivanjem napravili kak škandal, da bi potem kričali : o surovosti romarjev. Židovski list .Tribuna" je bil : izmislil, da je neki romar pljunil na spomenik Ga-• ribaldijev, pa je kmalu moral preklicati to laž. Potem si je izmislil ta list, da je neki romar zmerjal f stražo pred zbornico. Preiskava je pa pokazala, da dotičnik ni bil romar, temveč italijanski državni i uradnik. Vidi se, da bi ravno na ta način sedaj li-| beralci radi prouzročili škandal, kakor so ga pred-j lanskim v oktobru, ko so prihajali delavci in katoliški velikošolci v Rim. Nadejamo se, da se jim ; sedaj njih hudobni nameni ne posrečijo. Nedavno so vodje italijanskih liberalcev imeli posvetovanje, i kako bi demonstrovali in protestovali proti tem romanjem. Posebno se govori, da je pričakovati de-| monstracij, ko pridejo avstrijski romarji v Rim, ker so liberalci jezni na Avstrijce, ker se je pri občnem ' zboru Mihaelove družbe na Dunaju v pričo dveh ministrov tudi govorilo o potrebi papeževe teritori-jalne neodvisnosti. Čudne razmere v Srbiji. Pri srbskih sodiščih so največ radikalci za uradnike in vsled svoje neodvisnosti delajo največje sitnosti sedanji vladi. Za ukaze sedanjega pravosodnega ministra se prav nič ne zmenijo. Vlada bi se jih rada na vsak način znebila. Ugodna priložnost za vlado je bilo to, da se je izvedelo, da so pri nekaterih sodiščih veliki neredi. Pravosodni minister je sestavil posebno ko-I misijo, ki bi preiskovala te nerede. Komisija je ho-! tela svoje delo pričeti v Požarevcu. Tamošnjega sodišča predsednik pa komisije ni posebno prijazno i vsprejel. temveč jej je pokazal vrata. Ko so nekateri člani komisije še nekaj obotavljali, je predsednik že poklical pandurje, da jih zapr6. Komisiji se je se-| daj najpametnejše zdelo, da je tiho odšla. Še vesela je bila, da niso katerega njenih članov pridržali v i zaporu. Ne ve se, kaj bode sedaj ukrenil pravosodni minister. Tako očividno nasprotovanje dveh oblastev pa gotovo mej narodom ne povzdiguje spoštovanja do uradov in ima kaj slab vpliv. Republikansko gibanje v Rumuniji. f V Bukareštu ja začel izhajati časopis s pomenljivim ! naslovom: .Antidinasticu". Ta list piše proti diua-stiji in priporoča republiko. Vlada novemu listu, ki 1 jako nespodobno piše o kralju in mu podtika razne : sleparije, ne dela prav nobenih ovir. Rumunska j vlada trpi tudi shode, na katerih se govori proti monarhiji, in priporoča osnovo rumunske republike. Bodočnost bode pokazala, če ta velika toleranca ne bode rodila slabega sadu. Sedanja rumunska kraljeva rodovina ima mnogo nasprotnikov v deželi. Pravoslavna duhovščina ni posebno naklonjena kralju, ker je katoličan. Ruski pristaši bi najrajši ga odstranili, ker Rusija sploh ne mara, da je kak kralj v Bukareštu, temveč bi Rumunijo in Bolgarijo rada naredila za ruski guberniji. Sedaj se pa tem nasprotnikom še pridružuje republikanska stranka. Kdo^ ve, če se bode mogla dinastija braniti vsem tem nasprotnikom, posebno ker jih podpira Rusija. Gladstonova irska predloga in ameriški Irci. Irci v Ameriki niso nič posebno zadovoljni z Gladstonovo irsko predlogo. Vsem se zdi, da daje vse premajhno samostojnost Irski. Blagajnik irske lige v Ameriki, Lyman, je označil predlogo naravnost za razžalitev irskega naroda. Gannon, predsednik te lige, je pa z Gladstonovo predlogo nekoliko bolj zadovoljen, le nekatere določbe mu ne ugajajo. Nekateri drugi vplivni ameriški Irci so se pa izjavili, da jim je popolnoma vsejedno, če se predloga vsprejme, ali pa zavrže. Evropskim Ircem pa ni vsejedno, kako sodijo njih ameriški bratje o irski politiki. Največ denarja za agitacije prihaja iz Amerike, in baš sedaj bi ga veliko potrebovali, ker ni iiključeno, da se zaradi irske predloge razpusti celo parlament. Pa tudi tako je treba jim denarja, ker so angleški konservativci in unijonistični liberalci začeli silno agitacijo proti irski predlogi ne le v Angliji, temveč tudi v Irski sami. Socijalne stvari. Južno železnico treba podržaviti. (Govor poslanca Pr. PovSe-ta v drž. zboru dn<5 2. marca.) (Dalje.) Za zasebne železnice velja le eno načelo, to je veliko dobička napraviti in dobiti iz železničnega prometa. To pa j/ pravi vzrok, da one skušajo veliki ptuji, inozemski (promet blaga potegniti in dobiti na svojo progo. V ta namen dovoljujejo za blago iz inozemstva dokaj nižje vozne tarife toliko za prevoz kolikor za uvoz blaga v našo državo, kakor za domače blago, kattro more prevaževati se le na do-tični železnični progi. Tu omenjam silno ugodnih vožnih tarifov, kakoršne je vodstvo južne železnice dovolilo trgovinski hiši .Cirio", vsled katerih je bila odprta pot južnim zelenjadnim pridelkom v severne dežele, kar je imelo za posledico, da je propadla vzgoja zgoduje vrtnine n. pr. zgod. krompirja na Primorskem osobito po Goriškem, ter so padle cene n. pr. zgodnjemu krompirju za več kakor 100 odstotkov. Vsled teh refakcij, podeljenih raznim velikim trgovskim firmam otežeua je konkurenca celo v domači državi; s tem pa silno trpi domače ljudsko blagostanje in sicer po železnicah, katere so po državi privilegovane in tudi celo denarno podpirane. Prav tako zvani .diferencijalni tarifi so, ki toliko škodujejo našemu izvozu in ki našo trgovino, obrtnijo in poljedelstvo toliko krivično tarejo, katere dovoljuje južna železnica prekomorskemu blagu, ko pa veljajo za naše postaje in kraje, kateri so le navezani na južno železnico, res silovito krivični visoki lokalni tarifi. Južna železnica pa to, kar ji odide s tem, da je za to inozemsko blago toliko nizke tarife dovolila, skuša s tem nadomestiti, da za naše postaje, ki so od nje odvisne, visoke tarife nastavi. Pri tem pa nismo le zelo oškodovani, ampak mi moramo prav tako kakor one dežele, katere imajo že podržavljene železnične proge na razpolaganje, z našimi davki donašati, da se primankljej, kakoršni se pripeti pri prometu na državnih železnicah, pokrije. Moja domovina, dežela Kranjska je posebno hudo zadeta po južni železnici, ker je ta glavna proga, ki od štajerske, oziroma hrvaške meje pelje skozi celo deželo do jadranskega morja. Brezvspešni so bili vsi napori naše trgovinske zbornice in deželnega odbora, da bi se vsaj najhujše krivice odpravile. Letos je vodstvo južne železnice nekaj malega dovolilo in res nekatere goro-stasue tarife nekoliko znižalo, za kar se imamo zahvaliti posredovanju vis. trgovinskega ministerstva. Vendar smo še daleč od cilja, kakor hočem to dokazati. Na Kranjskem cvetela je pred leti mlinska obrt ia smelo se je reči, da so dotične pokrajine n. pr. ob Bistrici, na kateri je cela vrsta mlinov bila, bile srečne in premožne. Po difereucijalnih tarifih pa so nastali za naše mlinarje hudi časi, ker je bilo mogoče moko z Ogerskega v Trst za nižjo ceno iz-važevati, kakor so to zamogli naši mlinarji, ki so dobivali žito z Ogerskega, to pomleli in potem kot moko nadalje pošiljali v Trst. Vendar so naši mlinarji sicer z največjim naporom še vstrajali, dokler ni južna železnica nekaterim postajam in tvrdkam na Ogerskem dovolila posebnih refakcij in tolika nizkih tarifov, da so morali naši mlini prenehati. In sedaj stoji marsikateri mlin, ali melje za .štulo", le da se še lastnik mlina ubrani popolnemu uboštvu. Kot nadaljno krivico, prizadeto naši deželi po južni železnici moram navesti, da je ne le cela dežela, ampak celo njeno glavno mesto izključeno iz tako zvane nemško-avstrijsko-ogerske tarifne zaveze, katero vživa Trst, Gorica in celo mala postajica .Sagrado" (Zagrad pri Gorici). Vprašam torej, 8 Čim in v čem je opravičeno to izključenje naše dežele iz te tarifne zaveze? Dejaujsko je, da so stroški za prevožnjo blaga v Trst iz daljnih pokrajin nižji, kakor v Ljubljano, kar ima za posledico, da ljubljanski trg ne more tekmovati v trgovini. Nasledek prekomorskih tarifov v Trst in iz Trsta pa je, da mora ljubljanski trgovec tolike tarife plačevati, da mu je nemogoče tekmovati celo v kupčiji z domačimi pridelki. Pri celi vrsti pridelkov aH blaga, katero dobiva ljubljanski trgovec iz inozemstva, ali celo tudi iz severniših dežel naše države, splača se, da se naroči blago poslati v Trst, ki je 148 km. oddaljen od Ljubljane, ter da od tam zopet nazaj v Ljubljano pride! Prav tako je z nekaterimi našimi pridelki, namenjenimi za izvoz v inozemstvo, da jih pošljemo v Trst in da se še-le od tam napotijo, kamor imajo priti. To je žalostno in pošteno ljudstvo naše ne more si tolmačiti, kako morejo take krivice veljati; ni čuda, da naše pošteno ljudstvo obupuje in ne more drugače, kakor slabo soditi o takem krivičnem početju. (Dalje sledi.) Slovstvo. „lz istoriji kristijanskoj propovjedi". Očerki i izBledovanja Antonija Episkopa Vjborgskago, Rektora 8. Peterburgskoj Duhovnoj Akademiji. Spb. 1892. — Tako je naslov 439 stranij obsegajoči novi knjigi, katera opisuje zgodovino kristijanskega propoved-ništva. Knjiga je pisana za pravoslavne, ali je vendar zanimiva in poučna v marsičem tudi za katolike, v prvi vrsti sevlda za duhovnike. Knjiga je plod dvajsetletnega profesorskega delovanja pisateljevega v kazanski in peterburški duhovski akademiji. Pisatelj je jako skrbno pfoučil vse vire o cerkveno-slovanskem propovedovanju, tako, da imamo pred seboj v resnici znanstveno delo. Knjiga ima dva glavna dela. V jednem popisuje staro-bolgarsko, v drugem staro-rusko propovedništvo. Po njegovem mnenju apostolsko propovedovanje ni imelo le namena, krščanske vere razširjati mej pagani in Židi, temveč se je oziralo tudi na preobrnence in je v tem oziru bilo jednakega pomena, kakor so propo-vedi dandanes. Zaradi tega pisatelj zgodovine pro-povedništva ne začenja še le z Origenom, kot prvim nedvomnim spomenikom cerkvenega govorništva, temveč začenja z apostolsk h časov. Zal, da pisatelj ni mogel podrobneje razpravljati apostolskega pro-povedništva, temveč je je narisal le v glavnih potezah. Velik vspeh apostolskih propovednikov pisatelj tolmači s tem, da so poleg milosti ugodne zgodovinske razmere pospeševale vnanji vspeh. Potem je pa uztok vspehu iskati v značaju nauka samega in njegovih razmerah k nazorom o svetu in življenjskim vredbam starega sveta, potem pa v osebnem značaju propovednikov samih in njih razmerah k poslušalcem in nauku, katerega so učili. Krščanško učenje je pospeševala liubezen propovednikov do poslušalcev, njih trdno prepričanje, da je to resnica, kar uči, in pa to, da so zares sami živeli tako, kakor so učili. Pisatelj pravi, da bi se v tem morali ravnati po apostolih krščanski pastirji vseh časov in krajev, če hočejo, da bodo njih propovedi imele vspeh. Knjiga pa ni pisana le za specijaliste, temveč sploh za ruske izobražence. Dnevne novice. V Liubljani, 7. marca. (Iz Rima,) 4. marca. V četrtek dopoldne so vsi tukaj navzoči kardinali čestitali sv. očetu povodom njihovega 83. rojstveuega dne, petnajstletnice kronanja in škofovske petdesetletnice. Nagovoril je sv. očeta v imenu zbranih kardinal Monako La Valletta naglašajoč trajno slavnost, ki pri dobrih vernikih vzbuja še večjo ljubezen do skupnega očeta pri vseh pa občudovanje in spožtovanje božjega namestnika na zeml|i. Po vsem širnem svetu so verniki prirejali velekrasne slavnosti ter prosili Boga, da še dolgo ohrani življenje sv. očeta in podeli zmago resnici; mnogo vernikov pa je prihitelo iz daljnih krajev, iz-kazat svojo udanost in ljubezen. „Dobrote, katere je Vaša svetost doslej prejela od Boga — konča govornik —, so zagotovilo še večjih milostij v prihodnosti; v prvi vrsti, da se ojači duh za boj -in trpljenje za božjo čast s posebno pomočjo božjo in priprošnjo Marije Device v blagor vsega človeštva. Usmiljeni Oče in Gospod vse tolažbe naj usliši našo prošnjo." Sv. Oče so odgovorili: Ta trojna slavnost Našega rojstva, škofovskega posvečenja in kronanja je prava prilika, da povzdignemo oči k nebu in so s hvaležnim srcem spominjamo božje dobroti j ivosti. Ker nam njegovo usmiljenje daljša življenje, bodo Nam njegova previdnost tudi lajšala težko breme apostolske službe ter dajala tolažbo za mnoge gren-kosti. B Ii ste priče izvanrednih slavnostij v večnem mestu, kjer so se zbrali navdušeni domaČi in vnanji verniki, vsi jednega duha. Te slavnosti poveličujejo slavo cerkve in so zagotovilo boljše bodočnosti. Te slavnosti pa rffto veljale toliko Naši osebi, temveč dušnemu paštlfju, bile so udanostna izjave velike krščanske družine svojemu očetu. Ta mogočna čutila, katera živo čutijo nekateri, bodo si prej ali pozneje z božjo pomočjo našla pot tudi v druga srca; dasi so vsi raznih mislij, vendar vsi teži po svoji sreči in bodo se bolj ko kedaj zbrali okoli cerkve, trdne skale, ki je najtrdnejša podlaga pravice in socijalnega reda. Vaša voščila pa sprejmemo hvaležno in s posebnim veseljem ter podelimo vsem navzočim apostolski blagoslov. Navzoči so bili armenski patrijarh, mnogo nadškofov, škofov, prelatov in papeževih dvornikov. Včeraj, dni 3. t. m., je bila v sikstinski kapeli slovesna služba božja v spomin petnajstletnice kronanja sv. očeta. Vsi prostori so bili natlačeno polni. Ob 11. uri so prinesli v dolgem sprevodu na nosilnici sv. očeta, ki se bili v popolnem ornatu 8 tiaro. Množica jih je burno pozdravljala. Navzoči so bili vsi kardinali, mnogo nadškofov, škofov, prelatov, svetnih dostojanstvenikov. Sv. mašo daroval je kardinal Serafino Vannutelli; sv. oče so sedeli na tronu, okoli njih diplomatski zastopniki, malteški vitezi in rimski plemenitaši s svojimi soprogami. Po sv. maši so sv. oče dali blagoslov. Sinoči se je odpeljal prevzvišeni kardinal Kopp, danes zjutraj kardinal Krementz; jutri ali v ponedeljek se odpelje kardinal grof Schonborn. Vsi trije so stanovali v »Animi". Prevzvišeni kardinal Kopp je pred odhodom milostno vsprejel vse duhovnike v „ Animi" ter jim poklonil v spomin podobice z lastnoročnim podpisom. Enako milostno in ljubeznjivo se je poslovil kardinal Krementz. Božjepotniki iz Anglije, Irske, Amerike in južne Italije so večinoma odšli domov. Včeraj je bil rektor „Anime", velečast. g. dr. Nagi, od sv. očeta imenovan apostolskim proto-notarijem. (Umrl) je v Trstu znani slovenski rojak telegrafa! oficijal g. Gregor Jereb po kratki belezni. (Razširjene šole.) Razširi se dvorazrednica v Škocijauu v krškem okraju v trirazrednico, ustanove se šole v Hrvaškem brodu, v Telčjem in vsporedni razred na štirirazrednici v Starem trgu. Šolski občini krški se dovoli, da na svoje stroške ustanovi peti šolski razred. (Spremembe pri učiteljih.) Stalno je potrjen g. Fort. Lužar na enorazrednici v St. Lambertu, g. Jos. Verbič na trirazrednici v Višnji gori, za nad-učitelja na dvorazrednici v L S t- £ opazovanja zrakomera v mm toplomera po Celzija -gc* S a« 6 7. u. zjut. 2. a. pop. 9. a. zveč. 734 6 740 8 732 9 -20 92 4-4 brezv. si. zap. n megla del. oblač. jasno 000 Srednja temperatura 3 9. za 14' nad normalom Svojo bogato zalogo raznovrstnih voz priporoča prečastiti duhovščini in si. občinstvu tvrdka Franc Šiška, K O V » <*• , 143 3-2 v Ljubjani, Marije Terezije cesta št. 6. Naročila se izvriujejo trpežno, lično in po najnižjih cenah.'VB St. 4410. Razglas. 134 3-3 V sm;s'u § 15. občinskega volilnega n-da za deželno stolno mesto Ljubljano (zakon z dne 5. avgusta 1887. I., š'. 22. de*. z*k niks) se javno naznanja, da s<> imeniki volilnih upravičencev za letošnjo dopolnilno volitev v občinski svet sestavljeni in da se smejo od danes naprej 14 dnij tukaj pregledovali m proti mim vladati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo raz-ojal « bemski s»e\ Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 1. marca 1893. I > u n a j 8 k a borza. Dni 7. maroa. Papirna renta 5%, 16% davka .... 99 gld — kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 98 , 75 „ Zlata renta 1%, davka prosta.....117 „ 40 „ Papirna renta 5%, davka prosta .... — , — „ Lkcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . . 988 „ — „ Kreditne akcije, 160 gld................341 , 30 , London, 10 funtov stri.............121 „ 15 Mapoleondor (20 fr.)................9 . 621/, Cesarski cekini ... 5 . 70 , Nemških mark 100 . 59 „ 25 , Dni 6. maroa. Ogerska zlata renta 4% . . . Ogerska kronina renta 5%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864.. 100 gld..... Zastavna pismaavstr. osr. zem. kred. banke 4 X Zastavna pisma „ „ „ , „ 4 V, % Kreditne srečke, 100 gld. . . . St. Genois srečke. 40 eld. . . . 115 gld. 80 kr. 95 147 168 196 98 101 196 67 55 50 50 20 10 50 4% srečke dunajske parobrodne družbe , . 140 gld. — Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 „ 50 . Rudolfove srečka, 10 gld.......25 . — „ Salmove srečke, 40 gld........69 „ — „ Windischgraezove srečke, 20 gld..........76 „ — . Ljubljanske srečke.........23 „ — „ Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld.| . . 159 . — . Akcije Ferdinandove sev želez. 1000 gl. st. v. 2945 , — . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . — „ — „ Papirni rubelj 1 „ 27»',. I iut llf Zanesljiva lnformaolja o stalno UlAli jitltl L>UI • obrestnih in dividendnih papirjih, važnih dogodkih na gospodarskem in finančnem po|ju, odločilnih pojavih na dunajski borzi. Sveti pismeni in ustni brezplačno. Celotna naročnina s postno poiiljatvije vred gld. 2 60. Menjarnična delniška družba „MERCI R" Wollzeili it. 10 Dunaj, liriabilferstrusi 74 B. Veatnl nasveti za dosego kolikor moč visokega obrestovanja pri najpopolnejši varnosti naloženih glnvnlc, Izdajatelj in odgovorni vrednik : Dr. Ivan Janeiii. Tia« ..Kimoims« 1 iitKarn«*" •' Liunimni