Ta zvezek je končan zase!

Josip Pefrosslni, naiznameniteišl
n laifeo-ameriliaiiskB defehflp n

Hirali Gasapardi, kralj zliocei

ali

Živ pokopan.

Newyorška povest.

——

Važen pogovor v policijski palači.

V privatni sobi šefa njujorške krimi¬
nalne policije, inšpektorja Mc. -Clunskyja, je
sedel ta v živem razgovoru z znanim de¬
tektivom Petrossinijem, svojim intimnim pri¬
jateljem, čigar pomoči se je posluževal vedno,
kadar se ni posrečilo niti njegovi bistroum¬
nosti, niti bistroumnosti njegovih najspret-
nejših uradnikov, izslediti kateregakoli kri¬
minalnega hudodelca. Hudodelci hudson-
ske metropole niso samo jako mnogošte¬
vilni, ampak se rekrutirajo tudi iz najbolj
nevarn h elementov celega sveta. Ni ga skoro
naroda, kateri ne bi drugonaj večjemu mestu
na svetu plačal svojega tributa s tem, da
odpošlje del svojega prebivalstva v to mesto;

1

l

niso pa navadno najboljši elementi, ki se
na ta način v New-Yorku nastanijo. V
največ slučajih so to izgubljene eksistence,
ki izgubijo tu v težavni borbi za obstanek
slednji moralni čut in jih prištevamo oni
vrsti mednarodnih hudodel ev, s katerimi
bije policija neprestan boj. Tudi danes je
bil inšpektor Mc. • Glunsky zopet s svojo »la¬
tinščino pri kraju*, kar je tudi sam z ne-
volja m obrazom priznal. Šlo se je za stvar,
nad katero so si celo najbistroumnejši in
najbolj izkušeni uradniki zastonj belili glave.

Še ne tred 14 dnevi je izsledil Petros-
sini nekega bančnega predsednika. Ta se je
imenoval Isaak Weadows, je pripadal imo-
viti rodbini, vendar pa že od mladih nog ni
bil dosti prida.

Presedel je v svojem rojstnem mestu San
Frančiško 5 let zapora vsled ropa v neki
banki, potem pa se je podal v Evropo in
je pod napačnim imenom Bob Morgan s
številnimi svojimi tovariši v raznih velikih
mestih ropal banke. Vest o smrti svojega
očeta in o veliki dedčini, ki pripada nanj,
je Isaska Weadowsa oči vidno poboljšala. Na
skrivnem je zapustil svoje tovariše, prepel¬
jal se v New York in njegovo premoženje
mu je tu omogočilo, pridobiti nekaj kapita¬
listov za ustanovitev M dl and National banke,
katerim je postal končno tudi predsednik.
Vse bi bilo dobro, da niso njegovi stari to-

2

variši zvedeli o tem. Tu so se zbudili zopet
hudodelski naklepi instinkti Meadowsa, in
predrzno je sklenil, svojo lastno banko pu¬
stiti oropati za 350 000, dolarjev, da na ta
način nagradi svoje tovariše in se jih otrese
za vedno, To se je tudi izvedelo in nikdo
bi ne prišel na sled roparjem, da ni bistro¬
umnost Petrossinija razvozlala zagonetne
uganke. V pozni uri zvečer še istega dne,
ko se je zgodil fingiran vlom, so bili
krivci v rokah pravice. Inšpektor Mc.-
Clunsky je dal Isaaka Meadowsa zapreti ia
prepeljali so ga v neko celico policijskega
stana. Prihodnje jutro bi moral biti jetnik
zaslišan, toda izkazalo se je, da je ubežal
iz dobro zastražene ječe. Da, še več! Izgi¬
nila sta tudi dva stražarja in bilo je več
kot gotovo, da sta bila podkupljena in po¬
magala barčnemu predsedniku k begu. Rano
zjutraj se je podal Meadows urnih korakov
v Midland National banko in strežaj mu je
seveda brez obotavljanja odprl vrata. Isaak
Meadovvs je bil namreč prepričan, da se vest
o njegovem zaporu še ni razširila in v tem
se ni molil. Iz svojega predala je vzel naj¬
prej svoje lastno premoženje, petem pa se
je polastil še 56.000 dolarjev bančnega de¬
narja in je izginil.

Ta nečuvena predrznost je spravila se¬
veda celo kriminalno pt ličijo nevvjorško po¬
konci; toda o beguncu ni bilo ne duha, ne

3

1 *

sluha. Isaak Meadows je izginil s sveta, da-
siravno ni bilo dvoma, da je bil slejkoprej
v New-Yorku.

»Torej, ljubi inšpektor,* pravi Josip
Petrossini zamišljeno, sedeč v naslonjaču,
»uspeh vašega poizvedovanja je ta, da su¬
mite nekega Gasapardija, češ, da je ta pod¬
kupil ona dva jetniška paznika in tako poma¬
gal bančnemu predsedniku k begu, in tvoji
ljudje sklepajo iz tega, da je Meadows ne¬
kega udeleženca pri ropu Midland National
banke nagovoril z »Giovani,* da je bil Ga-
sapardi udeležen hudodelstva in ravno tako
tudi trdijo, da Giovani Gasapardi ve za se¬
danje bivališče Isaaka Meadowsa, ki se tudi
imenuje Bob Morgan.

»To je čisto gotovo,* pripomni inšpek¬
tor Mc-Clunsky.

»Zato sem tudi poslal Paula Lafonta
ne sled Gasapardiju.* „Hm,“ pravi detektiv,
pušeč cigareto. »Smatraš Ti Lafonta za naj¬
bolj zmožnega izmed Tvojih uradnikov?*
»Brez dvoma!* potrdi išpektor. „Tudi jaz
cenim Paula Lafonta visoko, če tudi rečem
prosto, ljubi George, da smatram tega polz-
kega Gasapardija, ki je na sumu vseh mo¬
gočih hudodelstev, ki pa se mu ne more
dokazati niti najmanjšega prestopka, za pa-
trona, ki vleče za nos vse Tvoje ljudi z La-
fontom vred ... kaj pa je Lafont dosedaj
dosegel — on ga „observira* gotovo že več,

4

kot en teden?* »Danes je deseti dan!* za¬
mrmra inšpektor nevoljno, potem ko je po¬
gledal v svoj ročni koledar.

»In kaj je Lafont dosegel? vpraša de¬
tektiv smehljaje. »Nič* odgovori inšpektor
zlovoljno. »Vse, kar nam je znano, je to, da
obišče Gasapardi vsak popoldan o gotovi
uri neko hišo v Boston Road v predmestju
Bron, se ondu nekaj časa mudi in se potem
zopet z največjo točnostjo vrne v hotel Garni
»Undine* na zgornem delu Broadwayja, kjer
si je najel drago stanovanje." »On živi sploh
vzgledno življenje!* pripomni detektiv hladno.
»Pri ljudeh kakor je Gasapardi, se lahko z
gotovostjo trdi, da se čutijo zasledovani od
policije in so torej oprezni.* »Lafont je opa¬
zil, da on vedno z rokami maha, kadar se
bliža hiši v Bron in da ima roke globoko
v žepih, kadar jo zapušča."

Josip Petrossini se kratko nasmehne.
»To se opazi lahko pred vsako banko. Ljudje,
ki prinašajo denar, tišijo roko v žep ko
gredo notri in ko jo zapustijo, mahajo z
rokami. Ljudje pa, ki iščejo denarja, delajo
ravno nasprotno.*

„Torej znamenje, da Gasapardi nekaj iz
hiše odnaša, kar pa je njegova last.“

„Ljubi George, Ti si popolnoma poza¬
bil, da je Gasapardi največji lisjak v deželi
in da je najmanj tako pretkan, kakor nas
kdo!“ pripomni detektiv smehljaje. „Z dru-

5

gimi besedami, Gasapardi je opazil isto kakor
mi. Samoobsebi umevno, dela on sedaj
nasprotno, mahlja z rokami, kadar ima polne
žepe in jih skriva v nje, kadar nima nič
notri — prinaša torej nekaj v hišo!“ pris¬
tavi s povzdignjenim glasom. „In kaj naj
bi bilo to druzega, kot živila za svojega pri¬
jatelja Isaaka Meadowsa, ki je skrit v njegovi
hiši.“ Inšpektor zmaje z glavo. „Čast Tvoji
bistroumnosti, ljubi Josip. Vendar razumem
tudi jaz svoj posel in sem pri belem dnevu
osebno z najbolj izkušenimi ljudmi preizkal
hišo od kleti do strehe in nisem našel po¬
polnoma nič sumljivega — v poslopju ne
najdeš niti miši, kaj še tako važno osebo,
kot ta bivši bančni predsednik!“

„Hm, to odgovarja popolnoma Gasapar-
dijevi iznajdljivosti! Jaz menim drugače!“

„Zdi se mi, da smo observirali nekoga,
ki mu je sicer v zabavo, naše ljudi voditi
za nos, nima pa v resnici popolnoma nič
skrivati!"

Detektiv zmaje z glavo. „Ne uči me,
kak da je Grasapardi! On je najmanj tako
nevaren kot njegov brat Attilo.

Gotovo se še spominjaš, bil je to naj¬
bolj nevaren tihotapec zlatnine in dijamantov,
ki je zalagal skoraj celo Italijo z ukradenim
blagom in je oškodoval vlado združenih
držav za več miljonov, dokler mu nisem pri¬
šel na sled jaz . . . bii sem takrat nešteto-

6

krat v smrtni nevarnosti ... in da je na¬
zadnje končal on in ne jaz, se imam zahvaliti
samo temu, da sem izprožil četrt sekunde
preje svoj samokres. Toda vse to je postran¬
ska stvar, kajti tu imamo opraviti z njegovim
bratom ... ta Gasapardi, ki je bil nekdaj
zvest prijatelj Isaaka Meadowsa, ko je bil ta
bančni predsednik, je udeležen pri celi stvari
— on in samo on ima Isaaka Meadovsa skri¬
tega in mu donaša vsak dan živil!*

„Če ti pa rečem, da sem z Lafontom,
Me. Guirom, Sharpom in Mullenom osebno
preiskal vse kote v hiši in nič našel.*—

„Tedaj me bo s Tvojim dovoljenjem
samo vspodbudilo, preiščem tudi jaz danes
ponoči to zagonetno hišo!* pripomni Josip
Petrossini smehljaje. »Kdo ve, mogoče pa
vendar le kaj razkrijem . . . Saj ni. da bi
moral biti Meadows skrit ravno v hiši . . .
vendar pot do njegovega skrivališča pelje
skozi ono hišo, pri tem ostanem!*

Inšpektor Mc. • Clunsky pogleda presene¬
čeno prijatelja. „Alo, to je zopet popolnoma
Josip Petrossinijeva ideja!* pripomni, „On
ne tiči v hiši, vendar pot do skrivališča pelje
skozi hišo!* Nasmeje se nekoliko prisiljeno,
kajti jezi ga, dasiravno pripozna ženijalne
zmožnosti svojega slavnega prijatelja, da ga
ta v vsem prekaša in igraje izvede vse, česar
on sam z vso bistroumnosjo ni mogel doseči.

7

»Želim Ti mnogo sreče, in v resnici hre¬
penim po Tvojih odkritjih!* meni končno
Mc. -Clunsky. »Sklenjeno torej, jaz pričnem
s stvarjo,* pravi Petrossini.

»Toda samo pod pogojem, da Tvoje
ljudi odpokličeš od zasledovanja . . .*

»Zakaj to?* meni inšpektor začudeno.

»Ker hočem na Gasapardija napraviti
vtis, kot, da bi bilo z »observiranjem* pri
kraju, pripomni Petrossini jako odločno. »To¬
rej še enkrat, Ti odpokličeš svoje ljudi in
jim naložiš takoj druga opravila, tako, da
pride Gasapardi, kateri tudi brez dvoma pazi
na svoje paznike, do prepričanja, da je glavni
stan konečno vendar prenehal z zasledo¬
vanjem. Zato pa bodem jaz vedno za njim
in ne neham prej, dokler ga nisem raz¬
kril.*

Veselo se nasmehne, ko vidi nevoljen
obraz svojega prijatelja.

»Naj se zgodi po Tvoji volji, Josip!*
pravi inšpektor. »Vendar nekaj moram pri¬
pomniti ... ne vem ali bi se jezil nad pre¬
drznim begom bivšega bančnega predsednika,
ali nad brezmejno pretkanostjo Gasapardijevo,
ki nas vodi za nos že celo leto in ki ga ni
mogoče prijeti — ali nad Tvojo samoza¬
vestjo, s katero zatrjuješ, rešiti uganko brez
vsake pomoči —.“

»Roko na srce, George ... To ni pr
vič . . . mislim, da se poznamo \ u

8

»Jaz pa mislim, da poznam tudi Gasa-
pardija!* pripomni inšpektor godrnjaje. Zdi
se mi, da stoji moj ženijalni prijatelj Josip
Petrossini enakemu proti miku nasproti in
ne bi se čudil, ko bi se stvar popolnoma
drugače iztekla, kakor se nadejava. *

Josip se nasmehne dobrovoljno in po¬
trka prijatelja po rami. »Spoštuj resnico,
George, jako bi te celo veselilo, saj poznam
ono človeško lastnost, ki se imenuje škodo¬
željnost. Jaz pa ti rečem, del mojih uspehov
temelji v tem, da nikdar ne pričnem ničesar,
kar bi ne mogel srečno dokončati ... to
velja tudi v tem slučaju.

Veseli me kosati se s človekom, kate¬
rega bi radi njegove zvijačnosti, predrznosti
in izurjenosti imenoval kralja hudodelcev,
ž njim meriti svoje moči in zmožnosti, se
pustiti od njega prevariti, da potem zopet
jaz njega prevarim in ga končno razsvetlim
v pravi luči, to je moje veselje in zabava.
To se pravi igrati se z nevarnostjo, in ravno
te igre jaz neobhodno potrebujem, kakor
riba vode.

Vkljub nevolji, pogleda inšpektor Mc.-
Clunsky začudeno prijatelja. „V resnici vesel
sem, da Te imamo Josip pravi. »Ako kdo
izsledi Gasapardija, potem si to ti . . . torej
končano!* Podasta si roke in in špektor
poizve še, kdaj hoče Petrossini pričeti.

9

.. 4 .

" .'"V#

P^Kakor hitro odpokličeš Lafonta, gotovo
se bode telefonično pri Tebi oglasil, in Ti
mu zaukaži, naj se poda takoj v glavni stan
in daj mu kako drugo opravilo — to pa
prepusti mirno meni samemu!“

„Smatrati smeš, da je Lafont že od¬
poklican,‘‘ izjavi inšpektor.

Tvoja volja naj se zgodi . . . niti jaz
niti moji ljudje se ne bodo brigali za Ga-
sapardija in če bi imeli zadeti ob njega!“
„Tega on ne bode storil,“ pravi Josip
smehljaje. „Kar se tiče mene, začnem danes
zvečer z zasledovanjem in ne jenjam prej,
dokler nista Gasapardi in njegov varovanec
Meadows v naših rokah ... če se mi to
ne posreči, ljubi George, potem me imenuj
staro klepetuljo in tak>’j zapustim svoj po¬
klic. * Tu se nasmehne. „Zdi se mi tudi, da
cela stvar ne rabi toliko časa, mogoče je
še, da Ti jutri zjutraj poročam.*

Slednjič si šežeta prijatelja v roke in
se razideta.

V skrivnostni hiši nepričakovana svidenja.

Že se je vlegal mrak na metropolo, ko
je zapustil Petrossini belo policijsko palačo
v Mulberrystreet. Ura je bila ravno pet po¬
poldne; približno v eni uri bi se moral
Paul Lafont telefonično oglasiti svojem pred¬
stojniku, da izve nadalna povelja. Josip Pe-

10

trossini je že napravil plan svojemu delovanju.
Znano mu je bilo iz Laf >ntovih dnevnih po¬
ročil, da pride Gasapardi ob štirih popoldne
v prazno hišo na Boston Road in da jo
čez eno uro potem zopet zapusti. To se je
ponavljalo vsak dan. To noč torej je hotel
porabiti Josip Petrossini v to, da preišče te¬
meljito celo poslopje in sklenil je, Gasapar-
dija ne več pustiti izpred oči. Najprej se
poda v svoje stanovanje. Zagotovilo prija¬
telja, da odpokliče Paula Lafonta in mu
naloži drugo opravilo, je detektiva popolnoma
pomirilo, niti mislil ni na to, da bi se tele-
fonično prepričal, jeli prejel inšpektor Mc.-
Clunskj poročilo svojega podložnika in če
ga je odpoklical. To je bilo itak samo po
sebi umevno in večerno poročilo specialnega
uradnika je njih največ a dolžnost, vendar
pa se je zgodilo ta večer prvič, da se Lafont
ni javil pri predstojniku. Tega Lafont v
celem svojem, več kot dvajsetletnem služ¬
bovanju ni nikdar storil in zato je inšpektor
tudi čakal na poročilo do sedme ure zvečer.
Toda detektiv se ni javil in Mc.-Clunsky
je zapustil urad, ne da bi mogel odpoklicati
Paula Lafonta. Dal je sergentu strogo na¬
ročilo, detektiva takoj odpoklicati v glavni
stan, kakor hitro se javi. Josip Petrossini
bi se gotovo čisto drugače pripravil za nočno
ekspedicijo, kakor se je, ako bi vedel, da
se Lafont ni oglasil na telefonu.

11

Dolgo je sedel Josip Petrossini v na¬
slonjaču v udobni delavni sobi, pušil dehtečo
regalito in spuščal oblačke dima proti stropu.

V takih trenotkih so delovali njegovi mož¬
gani najbolj intenzivno. Ravno je delal na¬
črte za to noč. Za nočne ekspedicije se je
Petrossini navadno maskiral. Bil je namreč
velik mojster v preoblačevanju in njegova
ročnost, s katero si je nadeval maske, je
bila naravnost občudovanja vredna. Izkušnja
pa ga je učila, da mu je Giovani Gasapardi
v tem oziru vsaj enak, ako ga že ne pre¬
kaša. Večkrat že je zasledoval veliki detektiv
tega, skoro tajinstvenega moža, v Italiji in Fran¬
ciji. Toda tudi njemu se dosedaj ni posre¬
čilo, zvitega lisjaka ugnati. Vedno se je še
v zadnjem trenotku Gasapardiju posrečilo
vsa sumičenja mojstrsko uničiti in se od¬
tegniti nadaljnemu zasledovanju.

Kaj takega se sedaj na noben način ne
sme zgoditi. Po dolgem razmišljanju je sklenil
Josip Petrossini, se čisto nič ne preoblečti,
kajti bilo je več kot gotovo, da ga Gasapardi
takega, kot je v resnici, najmanj spozna in
ga torej tako najlažje vara.

Rečeno, storjeno.

Takoj se začne detektiv pripravljati. Iz¬
bere si najprej obleko, rjavo kot zemlja.

V skrivne žepe spravi najrazličnejše priprave,
katere je pri izvrševanju sv< jega posla rabil,
kakor so lasulje, brade in najrazličnejše

12

šminke. Tudi je pritrdil pod suknjo svoj
lastni izum, namreč usnjato pripravo v ka¬
teri sta bila skrita dva nabita samokresa,
ki sta se takoj dvignila v rokah kvišku,
kakor hitro je Josip Potrossini roke dvignil.
Ni mu bilo druzega, kakor pripravljena sa¬
mokresa v roki obdržati in se jih posluže¬
vati.

Na ta način se je zdelo, da letijo de¬
tektivu krogle naravnost iz prstov — lahko
si mislimo, kako nevarno je bilo to orožje,
ki je imelo vsega skupaj deset strelov, zlasti,
ker Petrossini v resnih slučajih nikdar ni
izgrešil.

Premišljeno vzame potem Josip drugo
pripravo v roke; bila je tudi izum njegove
bistroumnosti in ker je bil izurjen mehanik,
jo je tudi sam napravil. Ta priprava je bil
takozvan „francoz“, ki se rabi tudi kot kla¬
divo. Josip Petrossini je ta inštrument še;
izboljšal; bila je v njem priprava za razdi¬
ranje lesenih in tankih kamnatih sten in
mu je že večkrat dobro služila, ko je iskal
skrite ukradene stvari.

Tudi vzame močan nož, ki ga je rabil
kot orožje in mu služil pri vrtanju kamenja
in razen tega električno svetilko, kakršne
rabijo tatovi.

Tako oborožen se poda detektiv na
svoj nočni posel.

13

Med potjo premišlja Josip Petrossini še
enkrat vse navade tega kralja hudodelcev.
Živel je razkošno; bil je član cele vrste
klubov, kojih člani so bili večinoma pre¬
možnih rodbin in zato tudi Gasapardi ni
ravno štedil z denarjem.

Udeleževal se je najdragocenejših zabav,
igral je visoko in cesto je izgubljal z isto
hladnokrvnostjo, s katero je dobival. Šele
zjutraj zgodaj se je podal v svoje stanovanje
v Undine Hotel, katero je potem zopet p zna
popoldne zapustil. To se je ponavljalo dan-
nadan. Šele odkar je ubežal bivši bančni
predsednik iz ječe v glavnem stanu, je spre¬
menil Gasapardi svoje navade v toliko, da
je celi dve uri preje zapustil elegantni hotel,
se podal v oddaljeni Boston Road, prebil
ondi v svoji, popolnoma meblirani hiši, v
kateri pa ni nihče stanoval, eno uro in se
vrnil potem zopet v mesto, da prične ondi
svoje nočno življenje.

Okoli desete ure zvečer pride Josip Pet¬
rossini do hiše. Previdno ostane v senci dveh
dreves pred vhodom in se ozre na vse strani,
če ni morda koga v bližini, ki bi ga pri
njegovem poslu opazoval.

Šele ko se je prepričal, da je vse varno,
se je spustil čez ograjna vrata; v trenotku
je bil v ograji in počasnih korakov se bliža
Miši.

14

Hišna vrata se bila zaprta. Toda to
ni delalo detektivu nikakih težav. Imel je
mal inštrument, tudi njegova iznajdba, ime¬
noval ga je vitrh. Bilo pa je vse kaj dru-
zega kot to, kajti umetno pritrjena peresa
in vijaki so omogočila Josipu, da je mogel
to orodje obdelovati s prsti kot vosek. V
resnici ni bilo ključavnice — izvzeti so se¬
veda z&tvori pri blagajnah — katere ne bi
mogel s pomočjo svojega vitrha v par mi¬
nutah odpreti.

Tudi tu je Josip Petrossiniju dobro
služil; hitro je bil vitrh pripravljen in z
lahkoto je odprl vrata.

Urno skoči skozi odprta vrata in jih
zapre za seboj z isto previdnostjo, kakor jih
je odprl. V temnem koridoru obstane in iz¬
vleče električno svetil&o, da bi razsvetlil naj-
bližjo okolico.

Toda v trenotku, ko se je prepričal, da
se nahajajo v preddvorani samo najpotreb¬
nejše stvari in se konča ista v smeri proti
dvorišču v stopnice, ki vodijo v zgorno nad¬
stropje, dvigne po bliskovohitro levico in že
je držal v roki samokres, mod tem ko je z
desnico držal svetilko in razsvitljeval člo¬
veško postavo, ki se je prikazala na spodnji
stopnici in neprimično čakala,

Samo par korakov od njega oddaljen
je stal pred stopnicami visok mož. Njegov

možko lepi, divje predrzni in nebojazljivi
obraz se prišlecem prezirljivo nasmehne.

Še eno sekuno je stal ta nepremično
in gledal na d-šlega detektiva, si pogladi z
levico brke rmene kot jantar.

„Le spravite vaše orožje, Mr. Petrossini,
kajti nimate pravice, mi v moji lastni hiši
z orožjem pretiti!* prične ta s poveljujočim
glasom in zmaje malomarno z rameni. *Jaz
mislim vsaj, da mi je izvanredna čast, gle¬
dati pred seboj jako pametnega, neprekos-
ljivega in vsled drugih možkih kreposti ob¬
čudovanja vrednega Mr. Josip Petrossini ja ?*
„To sem jaz* se glasi odgovor kratko.
„No, potem Vas prosim, bodite tako
dobri in spravite Vaš samokres . . . kajti
take stvari se včasih izstrelijo, in kogar potem
zadene krogi ja, ta se navadno ne počuti naj¬
boljše. Sicer pa bodite prepri« ani, da Vašemu
dragocenemu življenju ne preti tu nikaka
nevarnost!* Zopet se zasmeje in njegov smeh
je bil poln prezirljivosti.

„Jako prijazno,* odvrne detektiv, rav-
notako prezirljivo. „Verujem Vašemu zatrdilu,
zlasti, ker vem, da mi ne preti nobena ne¬
varnost — in najmanj od Vaše strani, Mr.
Giovani Gasapardi, saj ste to Vi?“

„Z Vašim milostnim dovoljenjem Mr.
Petrossini — da jaz sem Giovani Gasa¬
pardi.

16

j, Ne storil bi tega vprašanja, ko bi
moja svetilka ne svetila tako slabo, da se
komaj vidi.*

»Zakaj ne poveste tega takoj, cenjeni
gospod . . . jako me bo veselilo, ako Vas
sprejmem v primerno razsvetljenem pro¬
storu — v resnici, Petrossini, moram se
Vam pritožiti, da mi niste poprej naznanili,
kaka čast, da doleti to hišo, kajti potem bi
jaz gotovo tako imenitnega gosta sprejel v
bleščeči iluminaciji! *

»Jako ljubeznivo!" pristavi Petrossini
ravno tako prezirljivo.

»Ljubeznivo? Ne, Vi me ne poznate.
Jaz bi samo rad sosedom pokazal, s kako
izurjenostjo Vi vlomite, kajti to je bilo v
resnici nekaj posebnega. Pustite vendar ža¬
losten posel detektiva in izvršujte rajše vlome;
kajti prepričan sem, da nas potem presene¬
tite še z vsem kaj drugim!*

»Hvala lepa, vendar bi se to samo
reklo, priznanemu mojstru rokodelstvo kva¬
riti!* pravi detektiv ironično.

»Sedaj moram biti pa jaz ljubezniv;
priznati morate, da se samo tatovi — ali
recimo kake druge vrste ničvredneži na tak
podel način priplazijo v hišo gentlemana,
kakor ste storili to Vi!*

»Morebiti tudi kak detektiv, ki zasle¬
duje kakega takega ničvredneža,* odgovori

17

2

Petrossini hladno. »V resnici, Gasapardi, po¬
polnoma ste podobni Vašemu bratu Attilu.*

»Ah! jako prijazno, da trdite kaj ta¬
kega. Vi ste vsaj človek, ki čuti, Petrossini;
z Vašim dovoljenjem napravim torej luč.“

»Prosim, storite to zaradi mene.*

Gasapardi stopi skozi odprta vrata v
„parlor*, kakor se imenuje sprejemna soba
v Amerikanski hiši, pritem pa pazi vedno
na detektiva.

»Kakor vidite, sem pripravljen, vsako
željo Vam brati z obraza, da, pripravljen
sem celo, Vas s primarno častjo vreči iz
hiše, kakor hito sva se vse potrebno dogo¬
vorila!* pristavi s prezirljivim smehljajem.

Minuto pozneje je prižgal žarnice strop¬
nega lestenca, ki je visel v sredini prostorne
sobe. Josip je opazil, da je pritisnil na elek¬
trični gumb v steni.

»Da imam sam električno napravo v
hiši,* pravi Gasapardi, ko vidi, kako se Pet¬
rossini zvedavo ozira po sobi. ,,Vse sobe so
preskrbljene z električno lučjo. Ne bilo bi
Vam torej treba, pritoževati se radi Vaše
tatinske svetilke, Mr. Petrossini ... ali
Vam tega ni povedal Vaš intelegentni pri¬
jatelj inšpektor Mc-Clunsky. Saj je bil ven¬
dar s svojim* najboljšimi ljudmi kakor so:
M • Guire, Sharp in Mullen tukaj v hiši. To

18

se mi zdi skrajno brezobzirno in nesmiselno.
Ali ni tako, Mr. Petrossini?

Gasapardi se zopet prezirljivo nasmehne.

Nasprotnika v razgovoru.

„V resnici sta si podobna, kot kaplja
kaplji !* pripomni Josip Petrossini in se vsede
v naslonjač, modreč z očmi Gasapardija.

„Komu sem tako zelo podoben ?"

„Svojemu bratu Attilu. Brez dvoma je
njemu sedaj bolj toplo, kakor nama ! 11

Za trenutek se zabliskajo Gasapardiju
preteče oči in pravi: ,,To duhovito opazko
ste že enkrat napravili!“

„Vsled tega ostane še vedno resnična,"
meni Josip Petrossini smehljaje. „Že samo
zunanje, kaka podobnost, oba orjaka, oba
možko lepa, oba neustrašenca in oba enako
nesramna/'

„To bodete takoj tudi na sebi izkusili
kakor hitro bo ta šala končana!" se razburi
Gasapardi.

Josip Petrossini se zato niti ne zmeni.

„Oba taka kot dresirani zverini, vedno
na skok pripravljena, oba polna zvijače in
izurjenosti — oba pa tudi največja malo¬
pridneža, žal, da eden njiju še nosi glavo
na vratu!"

„Vaše srce je čudovito odkrito, ljubi
Petrossini. Bojim se samo, da se razločujem

19

2 *

v eni bistveni točki od svojega brata. Attilo
je bil za Vas prepočasen in je moral torej
umreti, meni pa bo to največja zabava, spra¬
viti Vas na ono vroče mesto, kjer se po
Vašem mnenju nahaja moj brat / 4

Josip Petrossini se veseld nasmehne.
„To se bo odločilo v bodočnosti!“ pripomni
malomarno. „Vaš brat je umrl, ker je pre¬
več povzdigoval samega sebe; pazite, da ne
padete tudi Vi v isto napako, ljubi moj.
Pripoznam sicer Vaše prednosti, vendar
enaki mi niste!"

„Josip Petrossini, prav imate, prihodnost
bode odločila," pripomni potem malomarno.
„Zdi se mi, da bode eden izmed naju povod
smrti drugemu. O gotovih točkah nečem
dalje govoriti, ker mb kot hišnemu gospo¬
darju prepoveduje to uljudnost, vendar pri¬
pomniti hočem, da ne pozabim nikdar smrti
bratove in da se bodem izkušal do zadnjega
dihljaja maščevati nad njegovim morilcem —
ste li razumeli?"

Detektiv je zdehal, kakor bi se dolgo¬
časil. „Ljubi Gasapardi, storite mi samo eno
uslugo in ne bodite dramatični. Vi ste hu¬
morističen malopridnež in patos Vam ne
pristoja. Sicer pa ne preoblagajte svojih ob¬
čutkov. Ako se hočete z menoj pobotati,
sva ravno sedaj tako lepo nemotena, da
ne dobite izlepa boljše priložnosti."

20

„Pri Bogu, kako ponosno!“ zakliče Ga¬
sapardi in se trese od divjega smeha. „Vendar,
prav imate . . . kdo bi si upal pretiti ve¬
likemu detektivu — kdo naj bi bil samo
vreden, temu velikemu in edinemu možu
ponuditi vode, kaj še njegovo hrabro srce
preplašiti. “

»Na skromnosti gotovo ne bodete umrli,
Gasapardi. *

Ta se zasmeje. »Prav imate ... in zato
pripišite moji neskromnosti, če Yas v vsej
ponižnosti vprašam po pravem vzroku Vaše
navzočnosti v moji hiši!*

»Jaz sem prišel sem, da preiščem hišo !*
odgovori Josip Petrossini kratko.

Gasapardi se zopet nasmehne. »V resnici
Petrossini, Vi imate železno čelo... s kako
pravico si dovoljujeje Vi kaj takega, in kaj
hočete razkriti?*

»Vse to kar hočete pred oblastmi skri¬
vati, Gasapardi.*

»Torej dragocenosti, ki se nahajajo v
hiši . . . ravno tako delajo vlomilci?*

»Če že hočete tako imenovati — da!*
se glasi odgovor.

»Povejte mi raje, kaj hočete najti, po¬
tem se bom trudil, da Vam pomagam iskati.
Orjak se iznova nasmeje. »Kaj hočete Vaše
blagorodje tu v hiši najti — mogoče zlate
žile golkon daške?*

21

,Ne, jaz hočem priti na sled Vašemu
prijatelju Meadowsu.*

• Kako kruto! Ali naj sirota nikdar ne
zadobi miru? Gasapardi je skoro vpil od
smeha, vendar je bil v prihodnji sekundi
zopet resen. * Ali ste res tako prismojeni,
Petrossini, da hočete Isaaka Meadowsa iskati
v tej hiši?*

»Gotovo. Vem da ga zasledim tu .. .
tu v tej hiši.*

»Smešno naivni ste Petrossini. Ali bi
ne hoteli morda tudi onih 350.000 dolarjev
s seboj vzeti, katere je on odnesel iz Midland
National banke, potem ko je ubežal?^ Smejal
se je neprestano, kot da je napravil dober
dovtip.

Teda vse to ni napravilo na mirno se¬
dečega nikakega vtisa, kajti dobro je vedel,
kaj pomenijo njegove besede in kako se ima
njegov, samo zunanji smeh tolmačiti.

»Da, jaz hočem in bodem brez dvoma
našel tudi ukradeno svoto,* je pripomnil
hladno.

»Povejte mi, Petrossini, ali Vam ni še
nikdo zaupno povedal, kakšen zlata vreden
osel da ste?*

»Gotovo. Vendar sem se vedno pre¬
pričal, da so me ti ljudje, v Vašo škodo,
vedno z Vami zamenjavali!* odgovori ta s
smehom.

22

Gasapardi se je vgriznil y  ustnice; izpre-
menil je pogovor. »Dobro, če že hočete pre¬
iskati mojo hišo, zakaj ne storite tega na
dostojen način?*

»Kaj razumete Vi pod dostojnim na¬
činom?*

»Torej zakaj se niste ravnali po postavi
in se preskrbeli s poveljem za preiskavo
hiše?*

»Ker se mi kaj takega pri Vas ni zdelo
umestno Gasapardi.“

„Tako? Vi imate pač vedno kaj poseb¬
nega Petrossini. Kaj pa, ko bi se jaz po¬
služeval domače oblasti in bi Vas ustrelil,
kot steklega psa? Ne, ne smejajte se!“ na¬
daljuje z močnim glasom.

»Jaz sem Vas videl, ko ste prišli in se
priplazili v hišo. Lahko bi Vas počil, ko ste
odprli vrata — in pri Jupitru! ne vem, čemu
tega nisem storil!*

Josip Petrossini se je smejal samo pre¬
mišljeno. »Ljubi gospod, ko bi ne imeli
vzroka za to, da opustite umor, gotovo bi
brez pomisleka streljali, to je gotovo,* pri¬
stavi s smehljajočim obrazom. »Mrtev Josip
Petrossini je včasih ravno tako nevaren,
kakor živ, posebno, če se ve, da je izvrševal
povelja kriminalne centrale. Jutri zjutraj bi
me pogrešali in me pričeli iskati.*

Gasapardi se je zopet zasmejal, »Vaše
truplo bi se ne našlo! Vendar Vam hočem

23

povedati — jaz sem hotel zvedeti, kaj imate
Vi tu v hiši iskati ... in ko bi v istem tre-
notku, ko ste potegnili svetilko, ne imeli že
pripravljenega samokresa —*

»Tedaj bi Mr. Gasapardi brez dvoma
streljal,* pristavi detektiv. »Tu se enkrat
izjemoma ujemava. Ali z drugimi besedami,
bilo je pretemno in Vi ste se bali, da cilj
izgrešite. Razun tega ste bili prepričani, da
bi mi dal svit strela dovolj svetlobe, za stre¬
ljanje in da bi ne izgrešil, o tem ste pač
prepričani, Mr. Gasapardi. Moj nepričakovan
prihod Vas je prestrašil — to je vse!*

»Prestrašil, gotovo, jaz sem mož ble¬
dega strahu!* meni Gasapardi ironično. »Ne
preostaja mi druzega, kot da se pokorim
Vaši modrosti. Toda dovolj tega. Kedaj na¬
meravate preiskati hišo, in na kak način Vam
jaz lahko pri tem pomagam?*

»Na noben način. Jaz hočem hišo pre¬
iskati sam.*

»Brez mene? Ali veste, da ravnate jako
neuljudno?*

.,Mogoče. Pozneje se Vam ne bode treba
pritoževati o moji nevljudnosti.“

,,Pozneje? — in kedaj naj bi to bilo ?“
„Kadar ste Vi v ječi, Mr. Gasapardi.“
„Vi uganjate burke, Petrossini!“ pravi.
»Kaj takega spada v humoristični leksikon!
Vi vderete v mojo hišo in mi sveto zatrju-

24

jete, da moje prisotnosti ne potrebujete, tem¬
več da hočete sami preiskati dragoceno sti.“
»Prihranite si te besede,‘‘ meni detektiy.
„Jaz ostanem tu toliko časa, da me pustite
samega — in naj mine tudi medtem cela
zima.“

»Sicer pa vem jaz nek drugi način, da
se Yas rešim. Pokličem samo najbližjega
redarja in temu Vas izročim kot vlomilca.

Tu se nasmeje Josip. »Na Vašem mestu
bi jaz to takoj storil, Gasapardi. Storite ven¬
dar ... da niste takoj prišli na to misel!“
Giovani Gasapardi pa je ostal na mestu.
Več sekund je opazoval Petrossinija mirno.

»Povejte mi Petrossini prične v mirnem
tonu, naslanjaje se na bližnji naslanjač.
Zakaj ste me zadnjih deset dni neprestano
opazovali? Kaj sem vendar storil, da kaj ta¬
kega zaslužim ?“

»Hm, ni se šlo toliko za to, kar ste že
storili, ampak za to, kar nameravate še
storiti,“ odgovori hladnokrvno.

»Izborno povedano. Ali morda priča¬
kujete, da bodem jaz vlomil v kako mirno
meščansko hišo, kakor Vi?“

»Ne Jaz menim, da se poslužujete v ta
namen drugih oseb!“ »Torej me smatra
Vaša in inšpektorjeva modrost za hudodelca,
ali ni tako, Petrossini ?“

»Uganili ste. Smatramo Vas celo za
kralja hudodelcev. Torej za moža, ki ni tako

25

nespameten, da bi sam glavo v zanjko
vtaknil, marveč pusti, da drugi za njega
delajo in kojih hudodelstva njemu dobiček
prinašajo."

„Imenitno, izborno ste se izrazili Pe-
trossini. Ali pa ste danes sami?"

»Popolnoma sam — ali ne vidite tega?"
vpraša Josip hladnokrvno.

»Vid često goljufa!*

»Tukaj ne! Moja beseda, popolnoma
sam sem.*

Zopet se zabliskajo preteče orjskove oči.

„Ako smem Vašim besedam verjeti,
potem bi pač —“je  siknil.

Josip Petrossini se niti ne premakne v
naslonjaču. »Torej, kaj bi pač napravili?“
je poizvedoval malomarno.

Gasapardi se mu počasi približa.

»Petrossini, Vi ste velik norec, da mi
poveste kaj tacega. Napraviti hočem sedaj
malo premikanja in Vas iz hiše vreči. V
resnici pa bi mi bilo žal, ko bi Vam pri tem
polomil kako rebro!"

Kdo bode zmagal?

Detektiv se niti ne zgane, ko je stopil
Giovani Gasapardi za njegov naslonjač in
se počasnih korakov bližal neljubemu obi¬
skovalcu. »Le sedite ondi na stol, Gasapardi!*
pravi ta malomarno. „Z Vašim baharstvom
se samo smešite.*

26

Gasapardi pa stopi prav tik stola v ka¬
terem je sedel Josip Petrossini.

»Ali greste prostovoljno, ali naj izpolnim
svojo baharijo, kakor Vi to imenujete, in
Vas spravim na sveži zrak?* pravi razjarjen,
kot priklenjen pes. »Meni je vse eno, kakor
hočete . . . malo gibanja mojim živcem ne
škodi!*

»Tukaj se sedi dobro, zato ostanem raje
tu!* pristavi detektiv, premišljeno mirno.
»Še enkrat ponavljam, nehajte že vendar z
Vašim bahanjem. Dobro Vam je znano, da
Vi in Vaša herkulska moč ne spravita niti
prsta na moji nogi iz te hiše, razun tega
pa tudi ne maram, da bi kdo v tej noči
delal atletske vaje — zlasti ne v moji na¬
vzočnosti.*

Gasapardi se je prezirljivo smejal. »Da,
Taše blagorodje je v resnici jako tankočutno.
Torej ne želite tako priproste igre?“

»Ne dejal sem že, da ne želim ropota.
Ravnajte se po tem!*

„Pri Bogu, kako milostno!* je zajedal
Gasapardi, kateremu se je videlo, da se vsled
notranje razburjenosti komaj še premaguje.
»Kaj pa, pobič, ko bi te s stolom vred prijel
in Te vrgel skozi okno? Lahko te primem
in dvignem, predno zamoreš Ti odskočiti in
se braniti!*

»Začutili bi kroglo v kolenu, predno bi
prišli samo za en korak bližje — zadnjič,

27

Gasapardi, pustite yendar Vaše baharije —
saj s tem me ne ustrašite!*

„Ah, znameniti detektiv mi hoče po¬
kazati, kako se strelja, kako zanimivo!*

Gasapardi naenkrat obstane, kot da bi
detektivu ne verjel. Pri tem izpusti pre¬
križane roke in jih pusti da vise ob strani,

Z nevidnim smehljajem je zasledoval
Josip Petrossini vsak najmanjši gibljaj, kajti
bilo mu je znano da ima vsak gibljaj svoj
namen — kakega pravzaprav, tega detektiv
še ni vedel.

V prihodnjem trenotku je prekrižal Ga¬
sapardi roke na hrbtu in je stal kot šolarček,
ki deklamuje učitelju na pamet naučeno
pesmico.

»Slušajte, Gasapardi,* pripomni Josip
Petrossini mirno. Zdi se mi, da ste pre¬
maknili roke samo zato, da pridete skrivno
v oni žep, v katerem je skrit brez dvoma
Vaš samokres. V Vašem lastnem interesu bi
Vam svetoval, da to opustite.*

„Vi se šalite, Petrossini!“

Josip je v odgovor izrazito mignil z
rameni. Prejkoslej je sedel ravnotako malo¬
marno v stolu, kot da bi se s tovarišem
prijateljsko zabaval. V resnici pa je zasle¬
doval z največjo pozornostjo vsak, tudi naj*
manjši gibljaj Gasapardija.

28

Tudi Gasapardi se je kazal mirnega in
gotovo bi vsakega drugega, samo ne Josipa
goljufal in pr e varil.

Detektiv pa je sam obvladal tako dobro
vsak moški šport, da je takoj opazil, kako
ima Gasapardi svoje telo dobro v oblasti, da
se ne zgane niti ena poteza na celem telesa,
medtem ko se pomikajo iztegnjeni prsti roke
prav počasi po hrbtu navzdol in so vsako
sekundo nekoliko nižje.

Josip Petrossini pa ostane mirno na
svojem prostoru in gotovo celo minuto sta
si zrla moža v oči, ne da bi spregovorila
eno samo besedo.

Dobro Gasapardi,“ pravi končno Josip
Petrossini prijazno. „Ali bi ne bilo bolje,
da se mirno vsedete v naslonjač? Saj je
vendar mučno za Vas, da tako stojite in
prav lahko Vas prime krč. Kaj menite, da
ne vem, da se dotikajo Vaši prsti samokresa?
Pustite rajši, naj bo spravljen, kajti ako ga
izvlečete, bo gotovo Vam več škodil nego
meni!“

„Kako ste vendar pazljivi, gospod Pe¬
trossini, Vaše sočutje je naravnost ganljivo...
morda ste prinesli s seboj kako lečilo za krč
— ali ne?“ se je rogal Gasapardi.

Potem pa je po bliskovo hitro zamahnil
z roko in to bi bilo najbrže vsakemu dra¬
gemu, ki bi bil manj pazljiv, nego Petrossini,
usodepolno. V roki se zasveti samokres in

29

hitro kot misel je hotel ta pomeriti na
detektiva.

Vendar pa Gasapardi še ni prišel do
tega, da bi dvignil svoje orožje; komaj še
se je prikazala roka izza hrbta in je bil
samokres obrnjen še proti tlom, že je počilo
iz naslonjača, v katerem je sedel Josip.

Gasapardi divje zavpije in stopi za korak
nazaj. Samokres mu pade iz rok, kot bi ga
kdo s težko gorjačo iz roke izbil. Josip Pe-
trossini, pa je sedel mirno in se smejal kakor
se je videlo brez vsakega orožja. Samo siv
oblak, ki se je vzdigal od stola proti stropu,
je pričal, da je streljal.

Prvi strah je pripravil Gasapardija do
tega, da je stopil korak nazaj; sedaj pa je
stal že zopet tu s svojim starim hladno¬
krvnim smehom, pogleda najprej orožje, ki
mu je bilo izbito iz rok in ki je ležalo na
tleh na preprogi, potem pa primakne roko
k očem, kakor bi hotel opazovati.

„Dobro Petrossini, priznati moram, da
se človek v Vaši družbi ne dolgočasi/* pravi
šaljivo, mahljaje z roko, ki je ostala popol¬
noma nepoškodovana. „Sicer pa je bil to
čisto lep strel. Dosti boljše tudi jaz ne znam;
gotovo Vam je žal, da ste mesto moje roke
zadeli samo pištolo!“

Potem se nagne po orožju, da bi ga ogle¬
dal. Toda ostri glas detektiva mu to zabrani.

30

„Ne ganite se mi z mesta!" veliPetros-
sini. „Sieer pa Vam bodi povedano, da je
veljal strel itak samo pištoli, ne Vam. Kd bi
hotel Vas raniti, gotovo ne bi izgrešil."

Gasapardi se je smehljal neverjetno.
„Ne varati, stari prijatelj — ali ne se ba¬
hati, kakor rajši govorite. Vsekako je bil to
precej dober strel in prosim Vas, bodite
tako dobri, da mi poveste, kje imate orožje
in s čim ste prav za prav streljali?

Vendar ne s prsti, kakor se govori?"

„Nikakor ne, bil je samokres, kakršnega
se za denar lahko kupi," odvrne Josip Pe-
trossini mirno „in kje imam spravljenega,
bodi Vam povedano, da imam spravljeno
orožje ravno tam, kjer je najprej potrebujem "

„Seveda v rokovu."

„Ne, Mr. Gasapardi. Pač pa v škornjih.
Zato sedim še s prekrižanimi nogami. Vendar
jaz v resnici nisem več razpoložen za šale!"
pristavi detektiv s povzdignjenim glasom.
,,Ako res nečete, da Vam poženem kroglo
v koleno, Gasapardi, tedaj sedite v oni na¬
slonjač, predno jaz do tri naštejem — ste
me razumeli?"

„Seveda sem — kdo naj bi se zoper¬
stavljal tako prijaznemu vabilu!"

In že se je Gasapardi podvizal, da sede.
V trenotku ko je to storil, se vzdigne Josip
Petrossini, potegne brzo par vezi iz žepa
in se približa Gasapardiju.

31

„Žal mi je, da Vas moram zvezati,
Gasapardi, vendar jaz moram to storiti,“
pravi, „nimam več veselja, da bi zopet streljal,
in ker sem se namenil, da preiščem to noč
skrivnosti te hiše, sem k temu primoran .* 4

Gasapardi ga začudeno pogleda. Oči-
vidno ga vse to ni veselilo.

„Bodite vendar pametni Petrossini 44 , pravi.
„Šale je že dovolj. Sicer pa nimate Vi pra-
viee me zvezati . 44

„Roke sem, pravim !* 4  sikne detektiv
skozi zobe. „Jaz si prisvajam to pravico —
in ako Vam ni povolji, Gasapardi, pritožite
se jutri in predlagajte, da me zapro ! 44

Še vedno se je obotavljal Gasapardi,
ki je bil popolnoma v Petrossinijevi oblasti.

„Dobro, Petrossini, uklonim se Vaši
brezmiselnosti. Ponavljam še enkrat, da
nimam ničesar, kar bi skrival v moji hiši;
prosili me boste še odpuščanja zaradi sumni¬
čenja, kajti nisem tak, za kakršnega me
imate . 44

„Roke sem ! 44  pravi Petrossini povelju¬
joče, „ali jaz se izpozabim ! 44

„Bodite vendar pametni, Petrossini , 44
ga je rotil Gasapardi. „Preiskavajte mojo
hišo, kolikor Vam drago. Saj me pri tem
ne potrebujete . 44

„Obljubim Vam, da se takoj odstranim
in se ne vrnem prej v hišo, da mi vi to do¬
volite. Zakaj me hočete na vsak način zvezati ? 44

32

Josip Petrossini je premišljeval. Pre¬
pričan je bil, da ima opraviti z najbolj ne¬
varnim človekom; vendar so bile vse to
končuo samo sumnje, za katere ni imel
nikakih dokazov.

„Dobro!“ meni še v dvomih. Ako bo¬
dete držali besedo, Gasapardi.“

„Gotovo ! u  hiti ta zatrjevati. „Ali morda
menite, da si želim Vaše družbe? Prav nič
ne. Vi hočete na vsak način to noč prečuti
in mojo hišo preiskati. Dobro, storite kakor
hočete, našli bodete najbrže celo množino
parfumiranih „Billet-dou” in boste izpoznali,
da sem jaz velik čudak — in to je vse. Da
ne pozabim!“ pristavi in se veselo nasmehne,
ko zapazi, da je detektiv vezi zopet spravil.
„Našli bodete dober Whiskey in še boljše
smodke v izobilju. Bodite, kakor doma —■
pijte in kadite, kolikor se Vam poljubi.
Morda pridete jutri zjutraj do zaklučka, da
sem vendar boljši človek, kakor si pač Vi
mislite!“

„Dobro,“ pravi detektiv. „Torej glejte,
da izginete. Povem Vam pa, da sem do
jutri zjutraj jaz gospodar te hiše in da bo¬
dem vsakega, ki bi izkušal danes notri priti,
brez pomisleka ustrelil.

„To ni lepo, Petrossini,” pripomni Ga-
sapardi, ki je zadobil zopet prejšnjo prož¬
nost. „Kaj bi rekli Vi, ko bi se jaz tako

33

3

negostoljubno obnašal . . . saj poznate moje
stanovanje?*

,,Da, Vi stanujete y apartment- hotelu
„Undine*.

„V najvišjem, desetem nadstropju. Ako
bi me v kateremkoli oziru potrebovali,
potem vedite, da bodem od polnoči do
jutri popoldne v mojem stanovanju in raz¬
ume se, da bodem vsak trenotek z ve¬
seljem prbravijen, Vas sprejeti. Sicer pa
Vam izročim ključe te hiše; tu imate tudi
ključ od hišnih vrat — in to je ključ do
zadnjih vrat. Ako se Vam izljubi, se lahko
zaprete in tudi varnostne verige lahko na¬
peljete, da Vas gotovo nihče — najmanj
jaz — pri iskanju ne bode motil.* S tem
izroči Josipu Petrossiniju šop ključev, ki ga
je ta takoj vzel.

Z lahkimi koraki je šel Gasapardi po
koridoru in se bližal izhodu.

Tu se še enkrat ustavi. ,.Še eno be¬
sedo na uho, Petrossini,“ pravi zaničljivo.
„Ako se Vam posreči najti Meadowsa, Vam
ga z ves ]jem prepustim — onih 350.000
dolarjev, pa bodeva med seboj delila, ali ne?“

Bahati ton Gasapardija je Petrossinija
jezil, nekoliko čudno mu je bilo v prsih,
sam ni vedel zakaj. Zato se je zadovoljil s
tem, da je prezirljivo mignil z rameni.

Dihal e mnugo prosteje, ko so se za¬
prla vrata za žvižgajočim in je vedel, da je

34

sam v hiši. Hitro so bila vrata za Gasapar-
dijem zaprta, napel je tudi varnostno verigo
in enako zavaroval tudi zadnja vrata tako,
da bi brez njegovega dovoljenja ne prišel
nikdo v hišo.

Potem prižge Josip Petrossini luč v
vseh prostorih. Ko naenkrat zagleda v ogle¬
dalu svojo postavo, obstane začudeno in se
opazuje, kot, da bi se popolnoma izpremenil.

„Povej vendar, Josip Petrossini,“ vpraša
svojo podobo v ogledalu, „ali je imel Ga-
sapardi vendar prav, ko je rekel, da si ti
velik osel? Kako je vendar mogoče, da si
sprejel predlog in Gasapardija izpustil. Hm,
seveda, jaz nisem imel pravice, da ga zve¬
žem, vendar je ta človek zmožen vsega;
njegov predrzen smeh, sploh celo njegovo
obnašanje, mi ne dopade in lahko mi dela
še to noč preglavice. Treba bo dobro paziti.
Gotovo bi bil dosti bolj miren, ko bi sedel
Gasapardi zvezan na stolu in bi ga imel
pred očmi!“

Prestopi za par korakov, potem pa
zopet obstane.

„Hai,“ zašepeta nemirno. „Kaj neki je
delal o tem času tu . . . Lafont je vendar
poročal, da se ne nahaja noben večer v tej
hiši, tega ni mogel vedeti, da pridem jaz sem,
kajti razen mene ve to samo inšpektor Mc.
Clunsky ... ne preostane torej drugega, kakor
da je prišel sera čisto iz drugega namena.

35

3 *

A jaz pa sem ga s svojim prihodom
zmotil . , . mogoče je pa tudi, da je svoje
stvari že opravil in je hotel ravno odhajati.
Zato je imel tudi suknjo, klobuk in rokavice
na sebi, ko se je pokazal pri stopnicah . ..
hm, hm, ne bodi otročji, Josip Petrossini!“
pristavi z lahkim smehom. „Ti vidiš po¬
šasti ... kaj naj si mi pač pripeti v tej hiši.
Svarili so me in zato bodem pazil ... in
razen tega se ne bojim jaz Gasapardija, pač
pa nasprotno — tudi je že sam izkusil, da
se z menoj ni šaliti!“

Josip Petrossini bi se še bolj razburil,
ko bi mogel vedeti, da se Paul Lafont v
policijskem glavnem stanu še vedno ni oglasil
niti telefonično niti osebno, dasiravno je šla
ura že na enajst ponoči.

Josip Petrossini pri telefonu.

Akoravno je stala hiša sredi vrtov in
bila torej na vse štiri strani odprta, je bila
vendar v notranjosti natanko razdeljena, ka¬
kor je v New-Yorku sploh nayada.

Koridor se je končal v prostorno za
dnjo sobo, na levo pa so bile stopnice v
drugo nadstropje in v klet. V drugem in
zadnjem nadstropju se je končal koridor v
ravno tako prostorno kopalno sobo. Zgornje
nadstropje je bilo razdeljeno v štiri manjše
sobe, med katerimi se je nahajal hodnik,

36

kjer je bila priprava za pranje in različne
omare. V parterju pa sta bili samo dve ve¬
liki sobi; v eni teh sob se je tudi Josip
Petrossini z hišnim gospodarjem na poseben
način zabaval. Oprava zadnje sobe je pri¬
čala, da je služila prej kot družinska soba,
med tem ko so bile v zgornjem nadstropju,
razen ene sobe za možke, samo spalne sobe.

V podzemlju je bila kuhinja, pralnica
in priprosto opravljena obednica.

Od tu so bile izpeljane stopnice, ki so
bile zaprte z lesenimi vrati, v klet, v  ki je
ležala še bolj globoko.

Josip Petrossini obstane zamišljeno pred
kletnimi vrati ,Ako je kaka skrivnost v tej
hiši, potem se jo mora iskati za temi vrati —
skrivnosti pa so tukaj ... to je gotovo,®
je mrmral zamišljeno pred se.

V celi hiši je bilo plinovih svetilk,
ki so se električnim potom prižigale v
izobilju, tako da ti je bilo treba v sobah
in na koridoru pritisniti samo na gumb, da
si imel dovolj svetlobe.

Ne tako v kleti. Tu ni bilo nikake
plinove napeljave in Josip Petrossini je mo¬
ral rabiti zopet svojo svetilko.

Na prvi pogled je bila ta klet povsem
podobna drugim kletem, iste stvari tu kot
tam, isti duh po plesnobi ... v kotu je
bil pritrjen plinov števec in nekoliko dalje
električno svetlobno merilo.

37

Že prvi koraki, ki jih je napravil po
stopnicah, so ga prepričali, da je v zadnjem
času nekdo hodil po njih, kajti v prahu so
se razločno poznale stopinje, ki so se kri¬
žale in pokrivalo.

Prvi pogled v klet detektiva o tem pre¬
priča. V prašnem in s pajčevinami prevle¬
čenem prostoru ni bilo niti kake omare z
jestvinami niti vinskih sodov, ni bilo torej
nikakega povoda, da bi kdo hodil v ta za¬
puščen prostor — in vendar se je to v
zadnjih dneh često dogajalo.

Raztreseno je bilo tudi precej rabljenih
vžigalic. Ako si jih prijel v roko, je bil les
še suh in ako si z ožganim koncem pote¬
gnil po zidu, so napravili črno črto; zopet
gotovo znamenje, da jih je nekdo šele pred
kratkim časom rabil.

Prepričan je bil, da skriva ta klet ono
skrivnost, kateri bi cn rad prišel na sled ...
toda kje najti . . . kje . . . stene so mu¬
taste in ne povedo ničesar.

Zopet in zopet je opazoval Josip Pe-
trossini stopinje na stopnicah, ne da bi se
upal dalje v klet — in zopet je prišel na
jako važno odkritje, namreč da so to sto¬
pinje eneiniste osebe.

Kleti same še Josip Petrossini ni pre¬
stopil, ker je menil, da bode tudi ondi našel
iste stopinje; toda v tem se je motil. Klet
je bila cementirana. Kaka vodovodna ali

38

druga cev je morala puščati, kajti vsa tla
so bila mokra in ni se videlo nikakih sledov.
Tsled tega tudi razločni sledovi črevljev na
stopnicah. Mokri podplati so se globoko za¬
rinili v prah.

S tem je bilo dokazano, da je imel
Gasapardi često, in prav gotovo tudi kratko
pred prihodom Josipa, v kh ti opraviti.

Toda čemu in s kakšnim namenom?

Josip Petrossini je kar sistematično
preiskal stene kleti, toda brez uspeha. Da-
siravno je ravnal jako previdno in pregledal
vsak prostorček, vendar ni mogel najti prav
ničesar. Vedno bolj je uvidel, da je to na- ,
vadna klet, kakor so tudi po drugih hišah.

Tako je prehodil detektiv celo klet,
opazoval zidove, jih tipal in trkal na nje; že
se je vračal precej presenečen proti stopni¬
cam, ko posveti še zadnjič v kot, kjer so
se stikale stopnice in teraelni zid.

Njegove ustnice nalahko zažvižgajo, on
pa se nagne z resnim obrazom.

Josip je zapazil nekaj, kar bi gotovo
ne vzbudilo pozornosti kakega drugega, tudi
ne kakega detektiva; bili sta to dve žici, ki
sta bili napeljani v zaprašenem kotu nav¬
pično od tal do stropa, potem ob stropu,
vedno v kotu do okna in sta se končali
zunaj okna.

Dva kratka konca žice, ki sta se od¬
cepila od cele napeljave v visokosti 90 cm,

39

sta Petrossiniju zadostovala, da je prišel na
sled eni skrivnosti te hiše. Bila je to te¬
lefonska naprava — seveda ne javna, ampak
privatna in je služila Gasapardiju v to, da
je občeval s kako osebo, ki je bila zunaj hiše.

Končno se vrne Josip Petrossini v
parlor in še enkrat premotri prostrano sobo,
dasiravno jo je že prej natanko preiskal.

* Obesiti se pustim, ako ne pelje ta
naprava v Isaak Meadowsovo skrivališče!*
je mrmral detektiv predse. „Hm, ako to noč
ne odkrijem skrivnosti, potem bom jutri za¬
sledoval tek žic in ako moram potem tudi
celo zemljišče prekopati.*

Zamišljeno je gledal na konca žic, kamor
bi se moral pritrditi samo še aparat in cela
telefonska naprava bi bila tu.

Josip Petrossini je videl v duhu Gasa-
pardija, kako je pritrdil aparat in se jel z
Meadowsom pogovarjati. Drzna misel šine
detektivu v glavo; kar zamore Gasapardi,
zamore tudi on — manjka mu samo apa¬
rata. Da se pa ta nahaja v hiši, na to bi
Josip prisegel. Treba bi bilo torej najti pro¬
stor, kjer je bil aparat skrit.

Da ga v kleti ni, je bil prepričan. Za¬
pustil je torej skrivnostni prostor, da ga po¬
išče drugje. Preiskal je vse sobe in vse
stene, ako bi ne bil mogoče kje kak skriven
predal — toda ves trud je bil zaman. Ta¬
kega aparata ni bilo nikjer.

40

V sredi sobe obstane in opazuje celo
opravo. Nato pa stopi k zofi, ki je bila po¬
stavljena ob zadnji steni.

,Hm, to pa sem čisto pregledal,* meni
smehljaje. „To je spalna zofa in pod njo
je skrit predal za posteljno opravo ali kaj
takega. Gotovo najdem tu kar iščem!*

Ni se motil. V skritem predalu je bilo
vse, kar je iskal: aparat pripravljen, da se
nanj govori in posluša in premakljiva ba¬
terija.

Josip Petrossini se zadovoljno nasmehne.
,,Gasapardi gotovo ne bi bil zadovoljen z
mojim odkritjem. Hm, škoda, vendar pa
hočem stopiti v zvezo z možem na drugem
koncu telefonične naprave.*

Nekaj minut pozneje je bil detektiv s
telefonom in baterijo zopet v kleti. Poleg
žičnih koncev je bila klop in ko je Josip
aparat postavil na to klop, moral se je zopet
smejati. Niti najmanjši prašek ni bil na njej,
gotov dokaz, da je prav pred kratkim slu¬
žila istemu namenu. Poleg tega pa so bile
tudi noge nekoliko odžagane, da so se mogla
konca žic pravilno z aparatom zvezati.

Josip Petrossini se je v vseh poslih
izpoznal, kot mehanik in umetni ključavničar
pa bi se izkušal tudi z najboljšimi mojstri
in zato mu je bila tudi malenkost, telefon,
ki je bil popolnoma tak, kakor so vsi drugi,

41

pripraviti in je storil to tudi y par se¬
kundah.

Z napeto pozornostjo vzame Josip Pe-
trossini poslušalce s klina in p zvoni obenem.
Zadovoljno se nasmehne, ko začuje močno
zvonenje — gotovo znamenje, da je zveza
dobra in da je mož na drugem koncu ob¬
veščen.

Potrpežljivo čaka nekaj časa. Potem
pa začuje nakrat moški glas.

»Halo, kaj je, Giovani?* vpraša glas.
»Ali se je kaj pripetilo ? Z1 zel sem že v
posteljo.*

Josip Petrossini je imel izborno pred¬
nost, da je ni osebe, ki jo je enkrat videl,
nikdar več pozabil in ravnotako je tudi glas,
ki ga je že enkrat slišal, takoj zopet izpoznal.
In naj se je dotičnik še tako izborno ma¬
skiral, da bi premotil celo p gled znameni¬
tega detektiva; njegovo uho je bilo še bolj
tanko nego vid in z veliko gotovostjo je
izpoznal zopet vsak glas, na; si je bil še
tako spačen.

Par besed, ki jih je ravnokar slišal,
mu je zadostovalo, da je izpoz^ al na drugem
koncu telefonične naprave Isaaka Meadowsa,
iz policijskega zapora ubeglega ekspresidenta
Midland National banke. Vsa njegova sum¬
ničenja, da je Gasapardi udeležen pri begu
predsednika in da ga ima kje skritega, so

42

bila torej upravičena. Treba je le še do¬
gnati, kje da je to skrivališče.

Dognal je že, da je to privaten telefon
in vsled tega to skrivališče ni moglo biti
ravno zelo oddaljeno od Gasapardijeve hiše.
To je hotel sedaj gotovo zvedeti.

^ Jeli ondi vse v redu?* vpraša ta, jako
dobro oponašajoč jeklen glas Gasapardijev.

»Gotovo, kaj naj pomeni to vprašanje?*

»Ne vem na kak način je zvedel Josip
Petrossini nekaj o tvojem skrivališču!*

»Vrag ga vzemi! Kako je to pač mo¬
goče ! *

»Hm, tu ne pomaga preklinjanje . . .
žal, da je res!*

»Kaj pa naj storim, Giovani?*

»Hm, najboljše je, da prideš kolikor
mogoče hitro tu sem!* predlaga napačni
Gasapardi.

,K tebi naj pridem. Ali si sedaj kje
drugje?*

»Ne . . . jaz sem tu, kakor navadno...
pa pridi takoj!*

»Gasapardi, jaz te ne razumem . . .
Saj si vendar rekel, da je hiša že deset
dni zastražena . . . ako pridem čez cesto,
padem ljudem naravnost v roke!*

»Straže so že odpoklicane. O tem sem
se šele sedaj prepričal.

Na vsak način je za te najboljše, da
prideš takoj sem.*

43

»Tega se ne upam!* se oglasi zopet
drug glas,

»Dobro,* predlaga Josip Petrossini,
»potem se dobimo kje drugje."

»Kje . . . v trenutku, ko zapustim hišo,
me prime policija... to je slab predlog ...
Zakaj ne prideš k meni Gasapardi ... saj
je vendar čisto blizu.*

»Da policijo naravnost naščuvam na
te in da izve natanko za tvoje skrivališče f
Pomisli vendar, da se pazi na mene, ne na
tebe!"

„Kaj meniš, da bi prišel Josip Petros¬
sini s teboj vred v hišo?“ poizveduje
Meadows.

„Zmožen je tega!“

„V istem trenutku bi bil že mrtev
Josip Petrossini. Znano Ti je, Giovani, na
taka presenečenja sem pripravljeh !“

„Tega bi jaz ravno ne storil. Meadows,
dovolj gradiva je že nabranega proti Tebi...
beg bi bil sedaj že skoro nemogoč!“

Mož na drugem koncu žice se glasno
zasmeje. »V resnici, jaz tako zelo sovražim
Petrossinija, da bi dal svoje življenje za
njegovo ... ta človek mi je vse pokvaril...
ko bi se on ne vmešaval v moje stvari, bi
bil danes jaz visokočislan mož, bogat in
vpliven ... ah! sovražim ga smrtno, Gio¬
vani !“

44

Josip Petrossini se prezirljivo nasmehne.
Ta neustrašen mož niti mislil ni na to, da
postane to grozno sovraštvo njemu lahko
zelo nevarno.

„Neumnost!“ pravi odločno, še vedno
oponašaje Gasapardija. „Ti moraš sedaj
takoj skrivališče zapustiti — še enkrat vpra¬
šam: kje se dobiva?*

„Ce že mora biti, akoravno ne storim
tega rad . . . naj bo torej v pol uri pri
Flynn’s.“

Josip Petrossiniju pa se niti sanjalo ni,
kje naj bi bil Flynn’s.“ Vendar to ni de¬
lalo njemu preglavic. Vprašal bode Mea-
dovsa in ta mu bode, ne da bi sam vedel,
povedal vse.

,,Dobro, torej pri Flynn’s,“ pritrdi ta.

Dalje ni govoril, kajti skozi telefon je
slišal natanko, kako so se v istem trenotku
na drugem koncu žice odprla neka vrata in
potem takoj zopet zaprla in nek moški glas
je zakričal glasno:

„Bedak ... jaz sem tu in mož, ki ž
njim govoriš, ni nihče drugi, kakor ta pro-
kleti Josip Petrossini.

V istem trenotku je bila zveza na
drugem koncu prekinjena in detektiv, ki je
izpoznal takoj glas Giovani Gasapardija, ni
vedel kaj bi storil.

S tem je bilo Petrossiniju vse pokvar¬
jeno. Ko ne bi prišel Gasapardi, bi bil Isaak

45

Meadows gotovo vjet, V istem trenotku je
vedel Josip Petrossini, da so razen tega pri¬
vatnega telefona v hiši še druge skrivnosti,
ki bi bile tudi Gasapardiju osodepolne, ako
se razkrijejo.

Josip Petrossini je že hotel poslušalce
natakniti na klin, ko naenkrat začuje na
drugem koncu glas Gasapardija.

„Halo, Josip Petrossini ... ali ste še
tam?“

„Seveda sem.“

»Ali ste kaj našli?*

»Morda. Rad Vam sporočim, . . . pro¬
sim samo za sedanji naslov.*

Gasapardi se zaničljivo nasmeje. »To
bi bilo dobro, kaj ne, Petrossini? S slanino
se lovijo miši, ne pa Giovani Gasapardi...
Radi mene si lahko mislite, da sedim r
stranski sobi, ravno tako lahko pa bi bil
tudi na luni, kajti jaz sem Vam nedose-
gliv ... da, to je hudo, kaj ne? Jaz po¬
znam Josip Petrossinija ... zopet bi triumfiral,
ako ne bi prišel Giovani Gasapardi pravo¬
časno in ga potipal po prstih!*

Josip Petrossini je potrpežljivo čakal,
da poneha smeh nasprotnika.

,Ali imate še kaj vprašati?* meni ko-
nečno mirno.

»Gotovo. Ali ste našli razen telefona
še kaj drugega ?“

46

»Vaše vprašanje, Gasapardi, mi priča,
da se bojite daljnih razkrivanj,* pravi de¬
tektiv resno. »Obljubljam Vam, da hočem
še kaj najti!*

»Dobro povedal ... in ako ste našli
eliksir življenja, kamen modrijanov, ali zob
časa, ali kako drugo čudo sveta, potem me
blagovolite o tem obvestiti!*

Vendar Josipa Petrossinija to roganje
ni zmotilo; že instinktivno je vedel, da tiči
za tem strah žločinca, ki se boji dalnega
razizkavanja. Že je hotel obesiti poslušalec,
ko se Giovani Gasapardi zopet oglasi.

»Halo, Petrossini!*

»Kaj še?*

»Dobro je bilo, da sem prišel še pra¬
vočasno.*

,,Da, dobro je bilo za Vašega lepega to¬
variša Meadowsa ... Ne imenuje se zastonj
tudi Morgan v sreči."

,Meadows . . . Morgan v sreči — to
so zopet nove neumnosti.*

»Nehajte vendar z Vašimi opazkami...
izpoznal sem Isaaka Meadovvsa po glasu in
vem, kdo ga skriva."

„Res? Kak talentiran mož ste Vi, Petros¬
sini! Vi boste prišli še daleč!*

„Kaj drugega še?*

»Halo! se zasmeje Gasapardi na dru¬
gem koncu. Meadovvs je bil velik bedak, da
bi Vas srečal med potjo . . . imenitno, osel

47

spelje osla na led .. . in jaz speljem vele-
prebrisanega Mr. Josip Petrossinija .. . sta¬
vimo, da Vi to zapazite, toda še predno
napoči jutro ?“

,,Bomo videli ?“ pristavi detektiv mirno.
V notranjosti pa je bil nemiren.

„Povejte Petrossini!“ vpraša Giovani Ga-
sapardi zopet. „Kako dolgo hočete še mojo
hišo nadlegovati?“

„Menim, da sem v dveh ali treh urah
gotov.“

' „Lepo.“

„Ako se Vam mudi, Gasapardi, potem
pridite prej. Sicer Vas bom tu pričakoval 1 *.

Pametno govoril!“ se roga Gasapardi.
„Vendar se jaz v doglednem času ne po¬
vrnem v hišo, imam namreč gotove vzroke,
da se Vam za enkrat umaknem.“

„Vas že še najdem in potem mi boste
povedali, kam pelje drugi konec tega te
iefona.“

„Izborno, Petrossini. Ali bom odgo¬
varjal kar na vprašanja? Torej mi hočete
pretiti ?“

„Kdo to pravi? Storil bom samo svojo
dolžnost — tudi napram Vam!“

Gasapardi se glasno zasmeje. „Tuiijaz
bom storil svojo dolžnost. Bodite prepričani
o tem, Petrossini ... zoprno golazen uni¬
čujemo ... in to hočem jaz storiti! S tem
končam!“

48

Ia že je odstranil aparat. Tudi Josip
Petrossini je storil isto; ko se je že od¬
daljil od telefona mu je še vedno brenčal
rogajoč glas zločincev na ušesa.

Gasapardi je imel neke posebne na¬
mene. to je gotovo, in detektiv je bil trdno
prepričan, da se gre za stvar, ki je na¬
perjena proti njemu. Še več, Giovani Gasa¬
pardi je moral biti prepričan, da se mu
nakana posreči, kajti sicer bi ne grozil tako
odkrito. Kakor Josip je bil tudi Gasa¬
pardi mož, ki dela in ne govori praznih
besed. Nek notranji čut je tudi rekel de¬
tektivu, da bode razumel te grožnje še
predno napoči jutro.

Premišljeno prične zopet raziskavah klet.
Ako so kje v hiši kake skrivnosti, potem
so tu.

Natanko preišče stene, vendar za njimi
ni nikakih skrivnosti. Stene so bile ravno-
take kot v drugih kleteh.

»Dobro, ostanejo samo še cementna tla!*
meni Josip Petrossini. »Tu je še lahko kaj
doseči, zato hočem poizkusiti.*

Dasiravno so bila mokra tla umazana,
vendar se pripravi detektiv k delu. Poklekne
na staro vrečo, ki jo je našel, in pri svet¬
lobi električne svetilke preišče vsako pet
tlaka, kolikor najbolj mogoče natanko.

To je bilo počasno in jako zamudno
delo, zlasti ker je svetilka razsvetila komaj

49

4

dober kvadratni čevelj prostora. Pač pa je
gorela jako svetlo, tako, da je mogel zapa¬
ziti vsako malenkost.

Josip Petrossini je pričel delo tako, da
je najprej ob eni steni preiskal približno
en čevelj širok pas prostora; potem je ravno
v nasprotni smeri preiskal prihodnji del, po¬
tem ko se je pomaknil za čevelj od zidu.

Tako je prišel do srede kleti. Tu pa
zapazi, da prostor štirih kvadratnih čevljev
ni cementiran, ampak tlakan z opeko, oči-
vidno v namenu, da bi voda v poševni smeri
lažje odtekala. To ni nič čudnega, ker imajo
tudi druge hiše v New-Yorku take naprave.

Vendar je opazoval Josip Petrossini ta
prostor s podvojeno pazljivostjo, zlasti opa¬
zuje stranske robove kamnov, ki so bili
prevlečeni s cementom in se z zadovoljstvom
nasmehne.

Josip Petrossini je opazil opeko, ki ni
bila, kakor druge pritrjena s cementom, ampak
je ležala prosto in je bila gotovo že večkrat
dvignena iz svojega prostora. To so pričali
zlasti obrabljeni robovi na zgornjem delu.

Grozno odkritje.

Takoj poizkusi Josip Petrossini opeko
dvigniti, da bi videl, kaj je pod njo skrito

Posveti z svetilko in močna luč je raz¬
svetljevala železni kolobar, ki je bil vdelan
v opeko.

50

»Halo, to nekaj pomeni. Kar tako ni
ta železni kolobar tu. Toda kaj pravim!*
prekine. »Saj to ni kamen, ampak železna
ploščevina, ki je prevlečena z azbestovo
barvo!*

Pogleda še bolj natanko. Z roko seže
po sosednem kamnu in zapazi presenečen,
da se je celo njegovo bistro oko motilo. To
ni nikaka opeka, ampak železna pločevina,
v sredi votla, in ki je bila tako dobro z
barvo prevlečena, da se je celo njegovo bistro
oko motilo. Zato je Josip Petrossini še bolj
nezaupljivo opazoval prostor okoli sebe in za¬
pazi, da so zunanje vrste četverokotnika
napravljene iz prave opeke. Samo sredina
okrog proste opeke, približno prostor štirih
kvadratnih čevljev, je bil tlakan z otlo opeko,
ki je tvorila enoto, ki pa je bila tako dobro
narejena, da jo je celo Josip Petrossini sma¬
tral za pravo opeko.

»Skrivna vrata,* zamrmra detektiv pred
se. To je torej skrivnost številka dve — in
Mr. Gasapardi naj mi oprosti, ako si dovo¬
lim pogledati, kaj je pod temi vratmi skri¬
tega!*

S tem prime za železni obroček in po¬
izkusi dvigniti. To pa ni bilo tako lahko,
kajti vrata je najbrže držala neka ovira, ki
je delovala od spodaj navzgor.

Detektiv podvoji svojo silo in končno
vrata vendar odnehajo in se odpro.

51

4 *

Josip Petrossini jih porine v stran in
posveti s svetilko v zevajočo odprtino. Bil
je to namreč vodnjak, kojega globočina se
ni dala presoditi. V zidovje so bili pritrjeni
kamni, po kojih se je dalo plezati, kakor
po lestvici.

Po kratkem premisleku se vleže Josip
Petrossini na tla in posveti z lučjo kolikor
mogoče globoko, da bi premeril globočino.

Toda v istem trenutku Zavpije skrajno
prestrašen, kajti svetilka je posvetila ravno
v navzgor obrnjeni obraz mrtvega Paula
Lafonta.

Paul Lafont, detektiv policijske centrale,
je bil umorjen in vržen v vodnjak, ravno
ko je opravljal svojo službo!

Z mračnim obrazom in s stisnjenimi
ustnicami posveti Josip Petrossini vnovič v
vodnjak.

Tu opazi, da se ravno na mestu, kjer
je ležalo mrtvo truplo, zidovje vodnjaka
razširja na obe strani enako kakor v rudo-
kopih, kjer se posamezni rovi končajo v
eno samo votlino.

Vsled tega tudi Lafont ni padel dalje
v globočino. V eno teh stranskih rovov je
bilo namreč naslonjeno truplo z hrbtom na
zid vodnjaka, z obrazom kvišku — najbrže
še v isti legi, kakor takrat, ko je bilo vrženo
v vodnjak, ali ko je bilo po enem stran¬
skem rovu prinešeno do vodnjaka.

52

Težak vzdih se utrga detektivu iz prsi.
Sedaj je videl, da so se uresničile njegove
najhujše slutnje.

„Največjo neumnost v svojem življenju
sem storil pač takrat, ko sem dovolil Glasa-
pardiju, da zapusti hišo!* je šepetal pred
se. „Bil sem bedak! Toda ves kes ne po¬
maga nič. Ubogi Lafont! Mr. Ciunsky je
zadnji večer zastonj čakal, da se oglasi pri
telefonu; oglasil se je nekemu višjemu, rešen
vseh zemeljskih težav za vedno.*

Josip Petrossini je hotel mrtveca po¬
tegniti iz vodnjaka. To pa ni bilo mogoče
in odločiti se je moral, da stopi sam v rov,
da oprosti truplo ovir in je potegne v klet.

Takoj stopi Josip Petrossini po pred-
molečih kamenjih dol, in par sekund po¬
zneje je bil pri mrtvecu. Pri svitu svetiljke
opazi, da se ni motil, in da je na njegovi
levi v resnici speljan umetno napravljen
tunel v vodnjak in ravno ob robu so se
zapletle noge mrtveca v nekako luknjo, vsled
česar se ni moglo potegniti trupla kvišku.

Ne vedoč, kaj naj stori, posveti Pe¬
trossini v votlino, ki je bila najbolj po¬
dobna na pol izdelanemu rovu v kakem
rudniku.

Izvedel je torej za novo skrivnost te
hiše, namreč za skrivno pot, ki je vezala
to hišo z ono, kamor je bil napeljan te¬
lefon in kjer se je skrival Isaak Meadows.

53

»Mislim, da mi Lafont ne bo štel v
zlo, ako ga pustim še malo tako kakor je,
saj mu itak ne more nikdo več pomagati!*
meni detektiv. »Najbolj važno je pač, da se
prepričam, kam pelje ta rov!*

Josip Petrossini vstopi v rov. Toda že
pri drugem koraku se prepriča, da se tu
ne more hoditi pokonci, kajti rov je bil
vedno ožji in ožji in končno se je moral
Josip Petrcssini plaziti le še po rokah in
nogah.

Pri tem je držal svetiljko v zobeh in
se oziral pozorno okrog sebe. Srce mu je
bilo močnejše, ker je pričakoval vsako minuto
»ova iznenadenja. Vendar pa se je zmotil.

Približno trideset korakov daleč, je
prišel v rovu, ko mu zabrani nadaljno pot
zidan zasip.

Ko preišče natanko ta zasip, se takoj
prepriča, da je moral biti napravljen
šele pred kratkim, kajti zemlja in kamenje
je bilo še precej mokro. Josip Petrossini je
bil prepričan, da pelje tunel, v katerem se
nahaja, do kakega drugega poslopja in da
je Giovani Gasapardi to zvezo nalašč prekinil.

Gasapardi sam je najbrže sklenil to
hišo zapustiti za vedno, ko mu je zabranil
to prihod Josipa.

»Da, tako je, kajti sicer bi Gasapardi
ne zasul tega rova in napravil tako za
Lafonta grob . . . gotovo je ta vdrl v hišo

54

in prišel do tega rova; mogoče tudi, da je
Gasapardi hitreje rabil orožje, kakor njegov
nasprotnik. Moral je umreti, ker je izvedel
preveč skrivnosti te hiše!*

»Dobro !* odloči Josip Petrossini po
kratkem premisleku. »Rov je zaprt in ne
morem dalje; obrnem se torej nazaj. “

Ker je bil rov preozek, da bi se Josip
obrnil, je zlezel nazaj ritensko. Njegovo telo
je zavzelo celo votlino, in vsled tega tudi
ni mogel niti videti, niti slišati, kaj se je
med tem zgodilo v vodnjaku.

In ko se je bližal koncu rova, zagleda
skozi svoje noge neko drugo luč, vsled
česar svojo takoj ugasne. Urno se splazi
do odprtine rova, dokler ni dobil dovolj
prostora, da se obrne in postavi pokonci.

Ravno tako hitro pa že tudi odskoči
in se vrže na tla, kajti v istem trenotku,
ko je poizkusil vstati je vstrelil nekdo od
zgornjega roba vodnjaka na njega pet strelov
iz samokresa.

K sreči je bil Josip Petrossini v temi
in kot blisk hitro se je umaknil iz pro¬
stora, kamor so padale kroglje.

Petrossini bi se bil kmalu zadušil v
dimu smodnika in s silo se je mogel pre
magovati, da ni zakašljal in se tako izdal
morilcu v kleti, ki je prišel na zagoneten
način v hišo.

Ko se je polegel odmev strelov, se za¬
čuje zgoraj roganje Giovani Gasapardija.

»Halo, Josip Petrossini!* zavpije glasno,
»Ali sem Vas mogoče zadel? V resnici bi
mi bilo žal . . . ali se že morda kesate, da
ste vtikali nos v skrivnosti drugih ljudi.
Da, ljubi moj, ta vodnjak je tak, da kdor
pogleda notri in se hoče prepričati o njega skriv¬
nosti, ta mora umreti. Hohoho, to bode
govoričenja, ko se bode izvedelo, da je
moral Josip Petrossini, svitla zvezda umi¬
rajočega stoletja, strah vseh zločincev, vsled
svoje lastne neprevidnosti umreti, Ravno-
tako, kot lovski pes, ki ni mogel pustiti za¬
strupljene jedi, pripravljene lisici!*

Nikakega odgovora. Josip Petrossini je
zadrževal celo sapo, da bi se ne izdal Ga-
sapardiju. Kajti mogoče bi bilo, da bi ta
celo pogledal za njim. V tem slučaju bi za
njega prišla ura plačila.

»Ali ne dobim odgovora, Petrossini?*
se oglasi Gasapardi zgoraj. »Ali so Vam
vendar moje kroglje prevrtale možgane,
prijatelj? Ali ne morete, ali nočete govoriti?
Mogoče, da ste mrtvi, mogoče pa tudi, da
me hočete s svojim molkom privesti do
tega, da bi stopil doli. Hahaha, to bi Vam
bilo gotovo v zabavo. Lahko si predstavljam,
kako pazite na mene, s samokresom v roki,
vendar te usluge Vam ne storim . . . nikoli
in nikdar več, prijatelj!*

56

„Še redno nikakega odgovora?* vpraša
Gasapardi začuden, ko vstane še vedno vse
tiho. ,Vendar jaz nisem radoveden. Kot
uljuden mož bi vsaj povedali, kako ste s
svojim novim stanovanjem zadovoljni —
notri je prav mirno in hladno, hladno kot
v grobu.

In grob bo tudi Vam, kakor je Lafontu, ki
je menil, da me izsledi. Delal sem se, kot
da ne vidim, kako me zasleduje; kakor hitro
pa je bil v vodnjaku, sem ga ustrelil kakor
zajca. Da, ljubi moj, ta hladni vodnjak bo
Vaš grob. Blagor Vam, ako teh besed ne
slišiti več, kajti potem Vam ne bo treba
lakote umreti, k taki smrti Vas namreč ob¬
sodim s tem; razen tega pa bom tudi
takoj zažgal hišo ... Na Vašem grobu bo
svetila velikanska baklja in cele gore raz¬
valin in prahu se bodo vzdigovale nad temi
železnimi vratmi.

Mir Vam bodi, Josip Petrossini, in s tem
Vas izbrišem iz knjige življenja. Nikomur več
ne bodete škodovali!*

Pri teh besedah padejo vrata in zapro
detektiva od gornjega sveta.

Živ pokopan v rovu.

Josip Petrossini je stal več sekund ne¬
premično v temi. Okrog njega je bilo vse
mirno in noben glas od zgoraj ni prodrl do
ušes nesrečnega jetnika.

57

Naenkrat zasliši zopet ropot. Bili so to
težki udarci, ki so padali na žalezna Trata
in takoj je spoznal, da nalaga Gasapardi in
kdor je bil že pri njem — najbrže Isaak
Meadows — težke predmete na vrata, da
bi se jih ne moglo nikdar več odpreti.

Pretrgan, brezupen smeh zaigra na
ustnicah Josipa Petrossinija. Sedaj je vedel,
kaj so pomenile njegove slutnje. Ako se ne
zgodi čudež, postane žrtev napake, ki jo je
storil takrat, ko je izpustil Gasapardija iz
hiše. Gotovo je Gasapardi vrata tako obre¬
menil, da se mu gotovo ne posreči, jih
odpreti.

Tudi je bil Josip Petrossini prepričan o
tem, da vrže zločinec lastnoročno gorečo
bakljo y hišo in da bode skrbno pazil na
to, da pogori hiša do temelja.

To veleva morilcu Paula Lefonta že
skrb za samega sebe.

Nihče ne bode iskal njegovega trupla
na pogorišču in da bi kdo odkril železna
vrata in skrivnosti, ki so skrite pod njimi,
je skoro nemogoče.

„Le notri prosim! je rekel pajek muhi,
ko je capljala v mreži!* meni Josip Pe¬
trossini s prisiljenim humorjem. „Gasapardi
je imel prav, ko je rekel, da sem bedak.*
Nekoliko časa premišlja in sveti s svetilko
na vse strani.

58

„Ravno tako je, kakor sem si že v za¬
četku predstavljal!* prične zopet govoriti
sam s seboj. „Iz tega rova je samo ena
pot zame, namreč, da prekopljem zasip, ki
ga je Gasapardi umetno napravil; ako je
mogel ta rov zasuti, potem se mora tudi
meni posrečiti, da zasip odstranim, samo če
ostane zrak tak, da se bode lahko dihalo!

Od tega je vse odvisno! Vendar mislim,
da ostane, kajti zemlja, ki jo je nanosil v
rov, je sveža.*

Trdna odločnost mu sije iz obraza.

»Dobro,* pravi. »Kdor pleše, naj plača
godce . . . nobene minute ne smem več iz¬
gubiti! Zato, na delo!*

Ko vstane, posveti svetilka zopet ravno
v obraz umorjenega detektiva.

»Ubogi Paul Lafont,* pravi nalahko
predse, »Ti si že prestal in'Bog ve, če ne
bode ta votlina najin skupni grob, ali če se
meni posreči, vživati še kdaj zlato prostost.*

Josip Petrossini je gledal zaprta vrata
nad svojo glavo. Nobenega ropota ni bilo
več, vse je bilo tiho, kakor grob. Brez dvoma
je bil Gasapardi s svojimi satanskimi pri¬
pravami že pri kraju in hiša nad njim že
najbrž svetlo gori.

»Prišel sem v lepo past,* mrmra de¬
tektiv. »Gasapardi ima čisto prav, ako se mi
posmehuje. Seveda on misli, da se me je
rešil. Mogoče ima prav; vsekakor sem bil

59

skrajno neumen. Kako sem le mogel misliti,
da ne pride več nazaj. Sedaj razumem nje¬
govo prevzetno govorjenje. Računal je na
to, da bom našel skrivna vrata in hotel
je počakati samo trenotka, da me vjame v
past, kakor miš. — Vendar dokler diham,
toliko časa tudi upam.*

Brez nadaljnega obotavljanja odloži vso
ebleko, ki bi ga pri delu lahko ovirala.
Potem vzame svoj širok in močan nož v
roke, ravno tako tudi pripravo za lomiti ka¬
menje, ki mu je dobro služilo že prej,
ko je preiskava! stene v hiši. Svetilko po¬
rine naprej predse in pride na ta način
kmalu do zasipa.

Potem se vsede Josip pokonci, vzame
svetilko v roke in posveti po zasipu. Čim
dalje pa je svetil, toliko bolj brezupen je
postajal njegov obraz.

,Vse je odvisno samo od tega, kako
daleč sega zasip!* mrmra predse. »Vsak
kamen moram posebej izruvati in ga nesti
do vodnjaka, kajti sicer bi bil kmalu vjet
v tej luknji, kakor podgana. Cela stvar po¬
staja skoro brezupna, . . . zlasti ker nimam
vode in postaja že tudi zrak zaduhel. Ven¬
dar, poizkusiti moram, kakor je že moja
stara mati večkrat rekla: Edino sredstvo, da
postanemo stari je, da se ohranimo pri živ¬
ljenju!*

60

Takoj prične z delom. V začetku je
bilo lahko, kajti zemlja je bila tu še rahla
in zato je brez težave posamezne kamne iz¬
ruval in jih naložil poleg sebe. V kratkem
času je nabral precejšnji kup kamenja, ka¬
terega je moral potem znositi do konca rova
in ga zmetati v vodnjak. Več kot desetkrat
je moral premeriti pot in bila je težka na¬
loga, plazeč se po trebuhu, valiti težke ka¬
menje pred seboj. Končno je vendar izginil
kup kamenja in Josip Petrossini je pričel s
pravim delom.

V dobi pol ure, je bil zopet nov kup
kamenja poleg potečega se Josip Petrossinija
in zopet je moral spraviti vse v vodnjak,
kar je vzelo zopet precej časa.

Potem prične s kopanjem zemlje. Ko
je pretekla zopet ena ura in opazuje detektiv
svoje dosedanje delo, bi skoro obupal, kajti
vse njegovo delo je bilo podobno delu ob
morski obali igrajočega se otroka, ki koplje
jame v droben pesek, ki pa jih vsak val
zopet zasuje.

Na to ni bilo niti misliti, da bi napra¬
vil tunel skozi zasuti prostor, kajti zemlja
se je vedno in vedno podsipala.

Aho hoče priti do kakega uspeha, ne
preostaja drugega, kakor da zemljo ravnotako
odnese proč, kakor prej kamenje.

V to naj bi mu služilo njegovo pokri¬
valo. K sreči je imel klobuk s širokimi

61

kraj evri; ako bi postavil krajevce pokonci,
zamogel bi trikrat več zemlje na enkrat od¬
nesti. Rečeno, storjeno!

Nepretrgoma je polnil klobuk z zemljo,
ga vlekel po rovu do vodnjaka in ondi stre¬
sel zemljo.

To se je ponavljalo vedno in vedno.
Josip že ni nič več štel, kolikokrat da je
premeril pot od tam, kjer je kopal pa do
vodnjaka. Zapazil je komaj, da so se vsled
plazenja na kolenih raztrgale hlače in da
mu visijo že v cunjah navzdol.

Tudi pekoče rane na kolenih in rokah,
ga niso motile. Vsled zaduhlega zraka, grobne
tišine in notranje razburjenosti je že komaj
dihal in vedno boljinbolj se je potilo nje¬
govo čelo.

Čisto mehanično je polnil klobuk, ga
natlačil z zemljo, vlekel do vodnjaka in se
vrnil zopet nazaj k prejšnjemu delu. Samo
ena želja je polnila Petrossiniju srce, želja
po zlati prostosti. Pri tem je bil pozabil popol¬
noma na žgočo žejo, ki ga je že skoro du¬
šila v grlu. Večkrat se mu tudi pokaže pred
očmi podoba nad njegovo glavo goreče hiše.
Vidi, kako prihiti požarna bramba, ki pa
vkljub svoji hrabrosti in energiji ne more
rešiti hiše, ki je bila prej gotovo dobro
polita s petrolejem, da tembolj gotovo po¬
gori do temelja. Ali misli pač kdo onih, ki
uživajo sveži zrak, da je nekdo izmed njih

62

od zločinčeve roke zaprt v temnem rovu
in obsojen, da umre lakote in da se razva¬
line gromadijo na grobu nesrečneža?

Vedno dalje in dalje je delal Petrossini
v svoji podzemeljski ječi; čisto je že pozabil
paziti na čas, ni vedel, koliko ur je že pre¬
teklo in koliko časa se že trudi, da bi pre¬
kopal zasip, ki ga noče biti konec in ki ga
loči od zlate prostosti, solnčnega svita in
svežega življenja. On, ki je v svoji neutrud¬
ljivi delavnosti delal vedno na to, da brani
slabe in strahuje zločince, ali naj on umrje
tu brez vsake človeške pomoči? Pri tej
misli stopi Petrossiniju mrzel pot na čelo
in zopet napne nove sile. Vodnjak je že
skoro napolnjen, in kaj potem, ako Petros¬
sini še vedno ne prekoplje zasipa! Končno
ga premaga utrujenost tako zelo, da je sedel
kakor v sanjah, z odprtimi očmi, breziz¬
raznim pogledom in na prsih prekrižanimi
rokami.

Njegova fantazija pa se je izprehajala
v solnčnem svitu. Videl je cvetlice ob potu,
slišal ptičje petje in praznično zvenenje
zvonov. Iztegne roke, da bi objel vse to,
zapazi pa v strahu, da se nahaja v ozkem
rovu, da je postal zrak že tako zaduhel, da
se d£ komaj dihati, da ga žgo njegove ra¬
njene roke kot ogenj, ravnotako ustnice. Pri
tem se polasti neustrašenega moža, ki je
že večkrat predrzno gledal v obraz smrti

63

in največjim nevarnostim, tak obup, da se
je moral premagovati, da ni podlegel.

Vendar Josip Petrossini je ostal trden,
kajti vedel je, da je izgubljen, ako se uda
svoji slabosti.

Hotel in moral je biti vstrajen. Na vsak
način mora prekopati nasip! In s tem skle¬
pom prične delo iznova.

S tresočo roko vzdigne svetilko in opa¬
zuje dogotovljeno delo.

Ko je tako ruval z desnico po mehki
zemlji, da bi se prepričal, koliko ga še čaka
dela, je zadel s prsti na velik kamen. Takoj
je spoznal, da je ta kamen nalašč privalila
človeška roka, da bi držal mehko zemljo.

Ako je tako, potem je s tem delo kon
čano in on se nahaja na drugem koncu
zasipa.

»Bodi vstrajen, Josip!“ je vspodbujal
samega sebe. »Premagal bodeš vse težave,
kajti nad nami vlada Bog, brez katerega
volje ne pade niti las z glave, jaz se za¬
nesem nanj!*

Z velikim naporom je grebel Josip Pe¬
trossini zemljo k strani, dokler ni prišel tik
velikega kamna, ki ie bil zadnja ovira.

„Ah — zrak! Diham zrak!* zavzdihne.

V resnici je zavel svež zrak od kamna
sem. Morebiti da je to vlažen zrak kleti,
vendar se je zdel Petrossiniju, ki bi se bil
že skoro zadušil, nebeško krepčilo.

64

Misel, da se nahaja morebiti ravno pred
svojo rešitvijo dala mu je novih moči.
Spomnil se je svoje priprave za lomitev ka¬
menja in brž jo vzame v roke.

Potem izkoplje še zadnjo prst, jo po¬
mečka z nogami in razsvetli umetno oviro.
Bil je to nanovo napravljen zid iz opeke,
kakor je Petrossini takoj spoznal. Takoj se
vživi detektiv v svoj položaj. Nahaja se pred
temelnim zidom one hiše, v kateri je Gio-
vani Gasapardi skrival svojega lepega to variša
Isaaka Meadowsa. V ta zid je bila napravljana
vratom podobna odprtina, ki je bila v zvezi
s skrivnostnim rovom, ki je združeval obe
hiši.

Gasapardi je pričel brezdvomno rov za¬
sipati pri kleti te hiše. Drugače sploh ni
bilo mogoče, kako naj bi sicer dobil toliko
kamenja in sipe. Gasapardi si je dal pri¬
peljati v klet par vozov zemlje, ali pa je
bila zemlja že tu, kajti v Ameriki je navada,
da se spravlja krompir in drugi pridelki čez
zimo v kleti in se ondi zakoplje v zemljo.
Ko je Gasapardi skrivni rov z debelo, s
kamenjem namešano zemeljsko plastjo na¬
polnil, je potem še prejšnjo odprtino v zidu
zopet z opeko zadelal.

Malta je bila še čisto sveža in ko se
je Josip z močjo zaletel v zid, se je ta mo¬
čno zmajal. Prav gotovo bi se posrečilo

65

5

detektivu, ki je bil močan kot medved, po¬
dreti zid, ako bi se večkrat uprl vanj.

Vendar mora popolnoma tiho delati,
da ne vzbudi vnovič pozornosti svojega

smrtnega sovražnika.in izgubi s

tem svoje zadnje upanje. Razun tega je
imel v roki pripravo, ki lahko hitro odpravi
to zadnjo oviro.

Pri tej misli je postal zopet takoj mi¬
ren in hladnokrven. Brez orožja ne sme
biti. Zato se splazi še enkrat nazaj v tunel,
da vzame odloženo obleko in orožje. Obenem
je tudi premeril prostor, ki ga je prekopal.
Bil je dobrih 10 črevljev dolg. Zato je tudi
razumel škodoželjnost svojega smrtnega so¬
vražnika. Josip Petrossini je dovršil nekaj,
kar se je zdelo njemu samemu nemogoče
in sam je priznal, da bi težko še enkrat
storil kaj takega.

Prične torej z nožem strgati cement
iz špranj. Delo je precej hitro napredovalo
in kmalu je dvignil prvi kamen in ga pre¬
vidno potegnil na notranjo stran, kajti iz¬
ogniti se je hotel ropota, ki bi ga napravil
kamen, če bi ga spustil na drugo stran.

Komaj pa je Petrossini potegnil kamen
iz zida, se naenkrat silno prestraši . . .
skozi luknjo je namreč svetila luč neke druge
električne svetilke!

Hitro ugasne detektiv svojo svetilko in
se skrije kolikor mogoče globoko, kajti pri-

66

čakoval je, da ga pozdravi Gasapardi zopet s sa¬
mokresom. Kajti nihče drug, kot ta je oni,
ki ga čaka za zidom s svetilko in s samo¬
kresom v desnici.

Šele potem, ko je imel Petrossini svoje
zanesljivo orožje v roki, se je zopet upal
postaviti se pokonci in pogledati skozi lu¬
knjo na drugo stran. Vsled presenečenja bi
mu padel kmalu samokres iz roke in ves
začuden vsklikne. V kleti onstran zidu ni
gorela nikaka svetilka, ampak ravno njemu
nasproti je sijalo skozi poševno in zamre¬
ženo okno zlato solnce.l

»Pri Bogu, ne motim se!* zašepeta
detektiv. »Zunaj sije solnce . . . nastal je
zopet dan!“ S tresočo roko poseže po uri
in se prepriča, da je že skoraj osem . . .
boril se je torej celih osem ur, namreč od
polnoči dalje, globoko pod zemljo za živ¬
ljenje!

Zopet posluša, vendar se nič ne gane
v kleti, ki se mu zdi že nekako znana.

V duhu premodri še enkrat lego hiše,
v katero je vdrl prejšnji večer. Ležala je v
sredi vrta; približno 200 črevljev od nje
oddaljena proti severozapadni strani je stala
druga hiša, tudi sredi vrta, vendar s pro¬
čeljem proti cesti. Tudi ta hiša je bila za¬
puščena in okna so bila leto na leto vedno
zaprta!

67

5 *

Sedaj je bilo Josip Petrossiniju znano

vse.

Po zunanjosti bi spadalo to poslopje
k hiši Gasapardija. Brez dvoma je bil ta tudi
lastnik in je napravil razun telefonske zveze
tudi podzemski rov mej obema hišama. To
je bila čisto Gasapardijeva iznajdba. Na ta
način se je lahko odtegnil opazovanju tudi
najbolj izurjenemu policaju, kajti mej tem
ko je ta patruliral ob Boston Road in opa¬
zoval natanko celo zemljišče okrog hiše, se
je podal zviti Gasapardi po skrivnem rovu
v drugo hišo, ki je bila vknjižena na kako
drugo ime in torej nikdo ni niti mislil na
to, da bi bil Gasapardi njen pravi lastnik.

Tako je Gasapardi v družbi s svojim
policijsko zasledovanim tovarišem neovirano
lahko opazoval iz oken te hiše, kako je v
pretečeni noči gorelo in se smejal detektivu,
ki je bil globoko pod zemljo zaprt in ob¬
sojen, da umre lakote. Potem odstrani še
drugo kamenje. Dasiravno je bila klet prazna,
in ni mogel torej nikdo opazovati njegovega
prihoda, vendar se je skrbno varoval, delati
kak ropot.

Še par minut trudapolnega dela — Josip
Petrossini stoji v kleti. Ta je bila popol¬
noma taka, kot ona, ki jo je pred osmimi
urami zapustil, samo s tem razločkom, da
se je prišlo tu od strani v podzemski rov,
med tem ko je šel na drugem koncu skozi

68

vrata, katera so peljala skozi tla y  rov. To
odgovarja popolnoma istinitosti, ker je peljal
rov v precej strmem kotu navzgor.

Samo oni, ki se je smatral kot Josip
Petrossini že za skoro izgubljenega in se ni
upal več misliti na to, da bode še kdaj
užival sveži zrak, razume, s kakim veseljem
je stopil k zamreženemu oknu, da je gledal
zopet svetlo solnce.

Sedaj šele razume, da je ušel beli smrti!

Gotovo, preti mu lahko še mnogo ne¬
varnosti ... to drugo poslopje je za njega
lahko še bolj usodepolno, kot prvo s svo¬
jimi skrivnostmi . . . toda kaj je to drznemu
možu. Saj je vendar še možnost, da si živ¬
ljenje pribori . . . tudi se mu ponudi še
lahko prilika, da preseneti onega, ki je njega
obsodil k smrti — in da ga privede pra¬
vici v roke.

Počasi stopa dalje. V kleti sami vlada
poltnina, vendar to njegovemu bistremu
očesu zadostuje, da ne rabi svetilke. Ondi
peljejo stopnice navzgor, ravnotako kakor v
prvi hiši...  in glej, ondi kjer se stikajo
stopnice z zidom, sta napeljani dve tele¬
fonski žici. Napeljani sta do drugega konca
telefonske naprave in aparat se nahaja naj-
brže v kaki zgornji sobi hiše, v kateri je
bival brezdvomno Meadows.

69

Nova odkritja.

Hitro obleče Josip Petrossini zopet te¬
lovnik in suknjo in pripravi svoje orožje,
da bi bil za vsak slučaj pripraljen. Obuje
tudi čevlje, ki so imele gumijaste podplate,
da niso delali ropota kadar je hodil.

Naenkrat je bil vrh stopnic, ki so bile
zaprte z železom okovanimi hrastovimi
vratmi. Pritisne na kljuko in se prepriča,
da so zaprta. Vendar to mu ni delalo pre¬
glavic, kajti pred seboj vidi luknjo ključav¬
nice in njegov vitrh je odprl dosedaj še
vsaka vrata. Pač pa ga skrbi to, ako bi bila
na drugi strani zatvorjena vrata z zapahom,
kajti tega bi bilo dosti težje odstraniti.
Vendar tudi to bi se dalo napraviti; bilo
bi pač precej zamudno in bi napravilo ve¬
liko šuma, kajti oni del vrat, kjer je pri¬
trjen sapah bi se moral izžagati.

Ko pa je s svojim vitrhom vrata od¬
klenil, ni bilo nobene ovire več, ki bi
držala vrata. Gasapardi niti računal ni na
to, da bi Petrossini ubežal in ni vsled tega
uporabljal tudi nikakih varnostnih naprav.

Že je bil Petrossini v podzemlju.

Skozi zaprta okna se je le tupatam
ukradel kak solnčni žarek. Vendar Petros¬
sini je videl tudi v temi, kajti imel je dobre
oči. Takoj je izprevidel, da je hiša zapu¬
ščena, kajti v celem podzemlju ni bilo ni-

70

kake hišne oprave; celo kuhinjska peč je
Mia odstranjena in v vseh prostorih je bilo
zli prst debelo prahu, gotovo znamenje, da
ti nihče ne prebiva. „Hm,* zašepeta de¬
tektiv predse. »Sedaj se spominjam, — ta
h|ša izgleda tudi od zunaj vsa zapuščena,
boljšega skrivališča bi si Meadows ne
mogel poiskati, tukaj bi ostal lahko do
koaca svojega življenja in nikdo bi ne prišel
na\to, da bi ga iskal tu ... in Gasapardi...
vsakdo je vedel, da prebiva v hiši na Boston
Road ... to se pravi, zdelo se je tako, v
resnici pa je bil čisto kje drugje in nas
vlekel za nos, kajti on je ubežal vedno
skozi to hišo... Gasapardi je v resnici eden
izmed onih malopridnežev, od katerih se
človek še lahko kaj nauči.

Gre proti vratim, ki peljejo v parter in
pazljivo posluša. Skoro neverjetno je, da bi
bila onadva, katera išče še v hiši, vendar
previdnost nikdar ne škoduje.

Ustnice in grlo ga od same žeje pečejo
kot ogenj.

Po prstih se vrne nazaj v kuhinjo, kjer
najde v zidu pritrjeno vodovodno pipo. Mo¬
goče da voda še teče. V resnici je pritekla,
ko je odprl pipo in od veselja bi bil kmalu
zavriskal.

Bilo je več, kot človeško, čakati toliko
časa, da je voda, ki je bila najprej kalna
postala toliko čista, da jo je bilo moč piti.

71

V nekem kotu najde Josip tudi neko zlom¬
ljeno posodo. Opere jo z veliko previdnostjo
dvakrat, trikrat. Končno napolni posodo ki
jo nese k ustom. Ni ga pa zapeljala na¬
ravna poželjivost, da bi pil prenaglo, temveč
počasi, požirek za požirkom pije vodo, d
se mu zdi dosti boljša, kot najboljši šam¬
panjec ... in vendar je samo voda ... nevv-
yorška vodovodna voda, ki ni ravno raj-
boljša.

Ko izpije Petrossini še drugo posodo,
je bil kakor prerojen. Iznova gre proti stop¬
nicam ter posluša, akobi zaslišal kje kakšum.

Vse je bilo mirno in Petrossini sklene
z naj večjo previdnostjo iti po stopnicah in
tamkaj iskati oba zločinca, kajti mogoče je, da
sta pri begu zapustila kak predmet, in bi
bilo s pomočjo tega zopet lahko jima priti
na sled.

Detektiv gre kolikor mogoče počasi in
previdno po stopnicah. Minuto pozneje je
bil v parterju, glavnemu nadstropju hiše, iz
katerega peljejo stopnice v drugo in zadnje
nadstropje.

Tudi tu je bilo v koridoru precej temno,
dasiravno je zunaj sijalo že dolgo solnce.
Vendar za detektiva je bilo svetlo dovolj,
da je spoznal, da je prednja in zadnja soba
popolnoma brez vsake oprave.

Niti v sobah, niti na koridoru in stop¬
nicah ni bilo nikake preproge, ki se naha-

7  2

jajo celo v najbolj priprosti hiši v Ameriki
in brez katerih si Jankee nikake udobnosti
ne more misliti.

„ Dobro, hočem si ogledati še drugo
nadstropje, kajti v tej hiši je bil Meadows
skrit danes ponoči, to je gotovo ... in
to je bilo mogoče samo v drugem nadstro¬
pju, kajti v teh dolgočasnih prostorih bi se
še miš ne počutila dobro, kaj pa kak raz¬
vajen bančni predsednik.*

Z isto previdnostjo se poda Petrossini
po stopnicah, ki peljejo v gornje nadstropje
in na katerih tudi ni bilo nikakih preprog.
Urno je bil v gornjem koridoru in ravno
je hotel iti mimo vrat prve sobe, ko naen¬
krat obstane, zadrži sapo in posluša.

V prihodnjem trenutku se priplazi čisto
k vratom in posluša.

Njegov bistri sluh ga ni goljufal! Bili
so to pravi glasovi, kakor se mu je prej
dozdevalo, da jih sliši.

V sobi onstran vrat sta govorili dve
osebi. Vendar skozi ta vrata se ni skoro
popolnoma nič slišalo.

Petrossini ni mogel niti razločevati, ali
so možki ali ženski glasovi, kaj še, da bi
vjel kako besedo pogovora.

Detektiv se nasmehne in v njegovih
bliskajočih očeh se je brala jeklena odlo¬
čnost.

73

»Vedel bom kmalu, kaj naj pomeni ta
pogovor!* zašepeče pred se. »Ako ne gre
to po najkrajši poti, potem se izbere daljša,
samo, da se pride do cilja!*

Potem zapusti svoj prostor in se plazi
po koridoru do vrat, ki peljejo v zadnjo sobo.

Petrossini je stal zopet tu par minut
dolgo in poslušal. Vendar ni bilo nikakega
šuma, iz katerega bi se lahko sklepalo, da
so ljudje v sobi. Končno se ojunači Petros¬
sini in pritisne jako previdno za kljuko.

Nezaklenjena vrata se takoj odpro.

Detektiv jih odpre za pet široko. Potem
zopet obstane z roko na kljuki in kakor
oslepljen zapre naenkrat oči.

Ni bilo ravno posebno svetlo v sobi,
kajti polkna so bila zaprta in prišlo je ravno
toliko svetlobe notri, da bi se tak, ki je pri¬
šel ravno s ceste težko spoznal. Ravno na¬
sprotno pa je bilo pri Petrossiniju, ki je
prišel iz temnine na svetlo in kateremu so
se zdeli posamezni solnčni žarki bliščeča
razsvetljava, na katero se je moral počasi
navaditi.

Ko se je njegovo oko tega privadilo,
se ozre pazljivo po sobi. Bila je to ravno taka
zadnja soba, kakor v prvem poslopju. Ako
tudi drugo odgovarja prvemu poslopju, potem
peljejo ona prislonjena vrata k ozkemu prehodu,
kateri pelje v prednjo sobo in na katerem

74

se nahaja priprava za pranje in dre omari.

Petrossini se hitro odloči in stopi v
zadnjo sobo.

Takoj pri vratih je bilo okno in Pe¬
trossini se ni mogel ubraniti iskušnjavi, da
ne bi pogledal skozi, kajti polkna so bila
tako napravljena, da si lahko neopazovan
gledal na cesto.

Kakor je Josip Petrossini domneval,
je zagledal ravno Gasapardijevo hišo . . .
ali bolje pogorišče, na katerem je bila še
cela množica ognjegascev.

Giovani Gasapardi je držal besedo in
zažgal lastnoročno svojo hišo.

V prihodnjem trenotku pa že pozabi
Petrossini na to, kar je videl, kajti njegovo
uho sliši mnogo bolj razločno kot prej po¬
govor glasov. Ni se motil, kajti glasovi so
prišli skoži priprta vrata prehoda, ki pelje
v prednjo sobo.

Detektivu se zasvetijo oči in hitro se
prepriča, ako je orožje v redu in če se za-
more zanesti nanj.

»Sicer sem že nekoliko truden!* meni.
»Hm ako bi bilo pa slučajno res, da govo¬
rita Giovani Gasapardi in Isaak Meadows v
prednji sobi — kdo pa naj bi sicer bil —
potem pozabim vso svojo trudnost in jima
pokažem, da se ne bojim pasti v jamo raz¬
bojnika.

75

Pogovor med zločincema.

Petrossini je prisluškoval nekoliko časa
pred priprtimi vrati prehoda. V nos mu je
vdaril fini vonj pravega turškega tobaka.
Osebi, ki sta govorili v predsobi, sta kadili
cigarete, govorilo pa se je jako tiho, tako
da se ni moglo razumeti niti besedice. Pri¬
znati je moral, da še vedno ne more razlo¬
čiti, ali sta osebi, ki govorita oni, ki jih
išče, ali je kdo drugi, kateremu on nič ne
more.

Petrossini je vtaknil neopaženo prst v
špranjo med vrata, da se je ta nekoliko
razširila. Potem pogleda skozi odprtino.
Mnogo ni mogel razločiti. Prehod je bil dolg
kakih šest, širok pa komaj kake tri čevlje.
S predsobo je bil v zvezi z vratmi, ki so
odgovarjala onim, katere je Petrossini odprl.
Tudi ta vrata so bila toliko odprta, da bi
bilo mogoče spraviti časopis skozi špranjo.

Petrossini se ne sme na noben način
več vrniti. On se hoče in mora zagotoviti,
kajti bil je trdno prepričan, da osebi, ki se
pogovarjata, nista nihče drugi, nego Giovani
Gasapardi in njegov varovanec Isaak Mea-
dows.

Vedno boljinbolj odpira Petrossini
vrata, ki peljejo iz zadnje sobe v prehod.
Pri tem poklekne na eno koleno, da bi
se ga ne moglo opaziti.

76

Potem pa ko je bila odprtina dovolj
velika, se splazi sključeno naprej in je zaprl
za seboj skrbno vrata.

K sreči je bila omara, ki je stala tik
pred prednjimi vrati, odprta. „To je dobro!*
zašepeta detektiv predse. „Na ta način se
priplazim lahko do prednjih vrat in skrit za
vratmi omare slišim lahko vsako besedo, ne
da bi me kdo opazil, tudi ako se vrata vsled
prepiha še bolj odpro.*

Prav tiho se splazi Petrossini naprej,
dokler ni prišel do omarinih vrat. Tu se
spusti na kolena.

Tik pred njim so bila prednja vrata;
bila so samo prislonjena in vsled tega je
nastala špranja, skozi katero je mogel de¬
tektiv vse videti in slišati, kar se je godilo
v sobi.

Josip Petrossini se ni motil. Bila sta
ona dva, katera je iskal, in sta se pogo¬
varjala in kadila v prednji sobi, pri tem pa
malo mislila na to, da ju ločijo samo tanka
vrata od najbolj nevarnega in odločnega
nasprotnika, o katerem mislita, da umira
globoko pod zemljo.

Detektiv se je takoj spoznal v celi stvari.
Giovani Gasapardi in Isaak Meadows nista
govorila samo o begu in prihodnosti, ampak
sta imela ravno detektiva samega v mislih
— in prva beseda, ki jo je razumel, je bilo
njegovo ime!

77

»Rad bi bil že enkrat na jasnem, ali
je Josip Petrossini v resnici mrtev!“ se
je čulo Isaaka Meadowsa.

Gasapardi se zasmeje cinično. »Dobro,*
pravi, »ako je naš prijatelj že mrtev, tega
ne morem reči, kajti zdi se mi, da ima Pe-
trošini devet življenj, kakor mačka ... vendar,
o tem ne dvomim, da bode v par urah tako
mrtev, kakor sploh kak pameten človek
biti more.*

»Dobro . . . vendar to me še ne za¬
dovolji ... ko bi bil čišto na jasnem, potem
bi bil dosti bolj miren!*

»Ne bodi nespameten, Isaak!* ga pre¬
trga Gasapardi. Kaj hočeš še več? Ali Ti
ne pove Tvoj razum, da je ravno tako mr¬
tev kakor bi visel na vislicah? Recimo, da
bi ga ne zadela nobena mojih krogelj, da-
siravno sem prepričan, da sem ga usmrtil
— kaj naj počne on v rovu brez vode, brez
hrane in brez zraka? Ako še ni mrtev, po¬
tem je sedaj že v popolni nezavesti, da bi
ga lahko vsak otrok uničil.*

»Mogoče! Vendar jaz bi dal tisoč dolar¬
jev zato, ko bi mogel videti njegovo mrtvo
truplo! * pravi Meadows, ki se ni mogel na
noben način potolažiti.

»Dobro. Čakaj, da odidejo ognjegasci.
Potem lahko razkoplješ razvaline in vroč
pepel ter prideš tako do železnih vrat.
Potem boš lahko videl mrtvega Petrossinija.

78

. . . Kar se tiče mene, jaz nisem željan ta¬
kega užitka. Jaz sem zadovoljen s tem, da
vem, da je naš preganjalec mrtev za ve¬
dno!*

»Ko bi le gotovo vedel, da je še vedno
v vodnjaku! * zastoka Meadows ves obupan.

»Obe dammed, ti sova ti . . . povej
mi že vendar na kak način se hočeš zago¬
toviti o njegovi smrti?* se razburi Gasapardi.

»Tega ne vem ... ali vse se mi tako
zdi, da je ušel!*

»Kaj še!“

»Giovani, kaj pa ko bi se mu vseeno
posrečilo prekopati zasip v rovu in priti tu
sem v to hišo!*

Gasapardi se samo prezirljivo nasmehne.
»Ti postajaš bojazlivec. Vsled strahu si po¬
stal popolnoma otročji *

»Mogoče! Vendar jaz sem nemiren in
bojim se — bojim se —*

»Moje delo je dobro. Bodi o tem pre¬
pričan.

»Ako bi imel Petrossini orodje s seboj,
kar pa gotovo nima, potem bi moral delati
cel teden, da bi odstranil zasip, on pa ne
more živeti niti en dan, ker nima zraka —
brez zraka pa niti Josip Petrossini ne živi
ali si se sedaj pomiril?* konča v smehu.

»Izkušal bodem.*

»Potem lahko zopet o najinih stvareh
govoriva. *

79

„ Mislim, da sva se že dogovorila?"

j,Ne še popolnoma. Ti moraš na ysak
način bežati in sicer takoj, kajti dasiravno
je Josip Petrossini mrtev, newyorška tla so
za Te vseeno mnogo prevroča ... jaz pa
šele začnem svoje delovanje in nameravam
še velike reči!*

»Da,* pristavi Meadows, „ako Ti kdo
ne prekriža Tvojih načrtov. . . recimo, po¬
licija ne bede mirovala, ker sta Lafont in
Petrossini brez sledu izginila in razun tega
je še to jako sumljivo, da je pogorela ona
hiša, na katero se je najbolj pazilo. Gotovo
bodo dali razvaline odstraniti in čudil bi se,
ko bi pri tej priložnosti ne prišli do že¬
leznih vrat.*

»Vrag vzemi vse te možnosti — to
vendar ni mogoče!* pristavi Gasapardi. »Ne
in zopet ne. Na kaj takega ti neumneži
niti ne mislijo.*

»Kaj pa, ko bi vseeno prišli na to?*

»Goddam, jaz pa pravim, da ne pri¬
dejo!*

»Vzemimo pa, da pridejo, kaj petem?*

Gasapardi se zaničljivo nasmehne in
puhne gost oblak dima proti stropu.

»In ako tudi danes najdejo oba mrtveca,
kaj to mene briga? Oficielno sem se vrnil
danes ponoči pred eno uro v moj apartment
v hotel »Undine" in spim še sedaj tam, to

80

bo pričal vsak natakar, kajti nihče od teh ne
ve, na kak otročje lahek način jaz skrivno pri¬
dem in odidem, ne da bi kdo kaj opazil.* In
zasmeje se veselo. , Ali si moreš misliti kak
boljši dokaz ? Naj pošlje inšpektor Mc. Clunsky
po mene . . . Takoj grem k njemu in samo
moje zgražanje bode zadostovalo, da se me
ne dotakne nihče, naj bo v uniformi ali
preoblečen! Radi mene se ne boj. Petros-
sini je odstranjen in to pomeni meni to¬
liko, kakor pridobitev celega kraljestva . . .
v tem mestu se rai je bilo bati samo enega
človeka, namreč Josipa Petrossinija — in ker
tega sedaj več ni, sem jaz gospod New Yorka
in ta mi bo plačal tributa več, nego mu je
prijetno!* konča z izzivajočim smehom in
se stegne zadovoljno na naslonjaču.

Vendar njegov tovariš še vedno ni bil
prepričan.

»Bojim se, Ti preziraš inšpektorja Mc.
Glunskjja, Giovani.*

»To pač ne.*

»Mogoče, da ve mnogo več o Tebi,
kakor se Ti zdi!*

»Budalost . . . Ike, Ti si strahopetnež.
Umij se z mrzlo vodo, da se Ti pomirijo
živci. Kak dečko si bil pač včasih !“

»Pač lahko!* pravi Meadows žalostno.
»Odkar sem spoznal Petrossinija, katerega
se bojim, nisem nič več stari ... pri njem
je vse mogoče. On nas lahko preseneti, ko

81

6

se čutimo najbolj varne, priznam, da sem
strahopetnež... kar tresem se od strahu
pred Petrossinijem, kakor otrok v temni
noči pred črnim možem.*

Josip Petrossini je iz svojega skrivališča
natanko videl, kako je vstal Gasapardi iz
naslonjača in pogledal zaničljivo na svojega
tovariša.

„Ike, jaz Te ne razumem!* zamrmra.
»Niti zganil nisi s trepalnicami, ko si umoril
bančnega paznika, streljal si obenem z me¬
noj na Lafonta... po begu iz policijskega
zapora si šel z neko predrznostjo, kateri
sem se i jaz čudil, v Tvojo banko in jim
odnesel 350.000 dolarjev — in sedaj —*
»Da, takrat sem bil še mož.*

,Za vraga, pa bodi zopet mož,*
Meadows vzdihne. »Saj bodem zopet,
takoj ko bodem imel to lepo mesto za
hrbtom,* pristavi.

»Potem proč od tod, nazaj v Italijo!*
odloči Gasapardi. »Danes popoldne odjadra
»Orizaba“ iz Wallstreet. Odpelješ se š njo
in se izkrcaš na otoku Mariguano kamor
Ti bodem tudi jaz pozneje sledil, tam si
prav tako varen, kakor v naročju Abraha
movem. Potrebna navodila ti bodem še dal.
Tako odjadramo onkraj luže. Sedaj pa, ljubi
prijatelj, jaz rabim mal kapital, recimo
50.000 dolarjev, daj mi jih iz tega, kar si

82

odnesel Tvoji banki — saj menda ne za¬
htevam preveč — ali pač?*

»Meni je vseeno!* meni Meadcvvs in
se žalostno nasmehne. »Jaz moram delati
to, kar Ti hočeš — ali se Ti mudi in hočeš
denar takoj?*

»Razumljivo, Ike,* pritrdi Gasapardi.
»Saj ne vem kdaj in kje da se sicer do¬
biva, kakor v pristanišču pred odhodom
parnika — in takrat ni čas za take stvari.
Pripravil sem Ti tu jako primerno obleko,
v kateri bi Te niti Petrossini ne spoznal,
ko bi še živel — v to se oblečeš in po¬
čakaj tu do dveh, jaz pa grem skrivno v
»Undine*, kjer bodem še par uric spal.
Točno ob treh, torej četrt ure pred od¬
hodom parnika bodem v pristanišču, da Ti
pomagam, če bode treba. Ako bode vse
dobro, se sploh ne pogledava in tudi ne
govoriva. Sedaj pa bodi tako prijazen in
odštej mi denar!*

»Vzemi sam denar — v sekreterju je,
v desnem gornjem predalu. Kakor vidiš,
opazujem sedaj ravno to izborno obleko,
katero si zame pripravil.*

»Ali right. Veseli me, da mi zaupaš...
pa saj je to med gentlemani razumljivo.
Ne bodem se zmotil!*

Smehljaje se Gasapardi vzdigne iz se¬
deža in gre proti pisalnem sekreterju, ki je
stal v bližini okna.

83

6 *

Vendar je prišel samo do sredine sobe,
kajti y tem trenutku je odprl Petrossini, ki
se je odločil za boj, vrata in z enim sko¬
kom je bil v sobi.

„Dobro jutro, gospoda,* pravi zanič¬
ljivo, „v resnici ni lepo, da Vas motim —
vendar, žal, ne gre drugače!*

\? rokah pravice.

Kakor prej o njegovem bratu Attilu,
tako se je govorilo tudi o Giovani Gasa-
pardiju, da ga ne spravi nobena stvar iz
ravnotežja.

V tem trenotku pa je bilo drugače.

Ni skoro verjel svojim očem. Pred njim
stoji Josip Petrossini, v vsaki roki samokres.
Eden namerjen na Gasapardija, med tem
ko je namerjen drugi na Meadowsa, ki se
trese po celem životu.

Gasapardi stopi za korak nazaj in zobje
mu šklepečejo, kakor bi ga tresla mrzlica.

Mogoče, da ga je samo to tako pre¬
strašilo, ker je videl pred seboj osebo, o
kateri je menil, da je mrtva, oziroma njen
duh, dasiravno je bil to jako umazan in
raztrgan duh, kajti bivanje pod zemljo in
trudapolno delo v rovu sta Petrossinija tako
grozno izmučila, da se ga je komaj spo¬
znalo. Samo oči so ostale še prejšnje in iz
njih je odsevala tako trdna energija, da so

84

se celo Gasapardiju, možu, ki je trdil, da
ni nikdar poznal strahu, tresla kolena in
ni mogel priti k popolni zaresti.

Dasiravno pa se je tako silno prestrašil,
opomogel si je zopet kmalu.

„Vsi dobri duhovi!“ zakliče, kolikor
mogoče odločno, „saj je to Petrossini — v
resnici Petrossini!“

Njegov glas je bil pri tem tak, kakor
če bi srečal slučajno na cesti znanca, kate¬
rega že dolgo ni videl.

„Petrossini, ljubi mladenič, kako se
imate ?“

„Slabo!“ odgovori ta lakonično.

„0, žal mi je v resnici!“ zatrjuje Ga-
sapardi, kakor da bi hotel pridobiti čas, in
nadaljuje pogovor, med tem ko je pri njem
stoječi Meadows samo žalostno stokal.

„Petrossini, Vi izgledate jako originalno!
Ali je to sedaj najnovejša moda ?“

„Na kolenih so Vaše hlače nekoliko pre¬
več odkritosrčne — in nosite precej zemlje
in apna s seboj ? Gotovo se niste že dolgo
umili ?“

„Saj sem se vendar trudil, da Vam pre¬
skrbim udobno bivališče."

„Pustite to, Gasapardi, sedaj ni več
čas za šale!“ ga pretrga Petrossini, ki je
pazil na vsako njegovo kretnjo.

85

,,Dvignite roke kvišku nad glavo —
takoj, ali Vas ustrelim — in Vi tudi, Isaak
Meadows.“

Oba slušata takoj.

Glas nasprotnika jima je jasno raz¬
odeval, da bi jih ta takoj ustrelil, ko bi se
le količkaj obotavljala.

„Priznati moram, Petrossini!“ mrmra
Gasapardi s vzdignjenimi rokami „to je pač
najbolj neprijeten položaj, ki si ga morem
misliti!“

Petrossini se jezno nasmeje.

„Pomaknite roke samo za ped nižje,
potem Vama storim celo stvar še dosti bolj
neprijetno !*‘ zarohni ta.

„Gotovo sta mislila, da sta me živega
pokopala skupno s truplom Pavla Lafonta,
katerega sta na tak zvijačen način umo¬
rila !“

„Da, Petrossini, to sem jaz mislil. —
Oprostite, da sem storil to tako slabo!“
odgovori Gasapardi zaničljivo, dasiravno mu
ni šlo na smeh, vendar on se ni hotel tudi
v tem brezupnem položaju ponižati.

„Škoda, jaz bi moral spodaj v kleti
čakati na Vas — potem bi imel jaz samo¬
kres v roki ne Vi.

„Jaz bi bil pa tudi bolj uljuden kakor
Vi, in bi Vas ne pustil tako dolgo čakati
v tem neprijetnem položaju."

86

„Niti en trenotek, kajti bili bi takoj
mrtvi, kakor Lafont.“

„Kakor pa vidite, Gasapardi, sem še
živ in upam, da tudi ostanem, dokler ne
pride kaj druzega!“ pripomni Petrossini
hladno.

„To vidim, žal.”

„Verjemite mi Petrossini, jako žal mi
je, kajti ako sem kakemu človeku na svetu
želel nebeški blagor, potem sem ga Vam!”

Pri tem se glasno nasmeje:

„Kako pa ste vendar prišli iz one ne¬
prijetne luknje ?”

„Izkopal sem se!”

„Res? Čudno!”

„Rov je bil jako slabo zasut!” zabavlja
Petrossini. „To bi morali Vi že prej storiti,
kajti zemlja je bila še preveč mehka.”

„Imate prav, Petrossini. Hotel sem
najprej primešati cementa, ta bi bil sedaj
že trd kakor kamen in Vi bi potem ne pre¬
kopali niti v enem mesecu zasipa.”

„Nihče ne ve zakaj je to dobro.”

„Drugič napravim stvar boljše. O tem
bodite prepričani, Petrossini!”

„Stojte mirno!” ga pretrga Petrossini
grozeče.

„Še enkrat se zganite, Gasapardi, in
mrtvi ste . . . jaz nisem pripravljen za šale
in dobro vem, kaj nameravate z Vašim
govoričenjem.”

87

„Vendar jaz vsled tega ne postanem
manj pozoren, kakor sem, ali ste razumeli?*

»Pri Jupitru, razumel sem.“

„Saj govorite vendar jako razločno, Pe-
trossini!*

»To bi tudi želel. — Sedaj sem jaz
gospod.*

»Tako je, Petrossini, zlasti, ako s temi
samokresi ravnotako dobro streljate, kakor
danes to noč . . .*

,,0 tem ne dvomite!* pristavi Josip
Petrossini kratko in zakliče drugemu:

»Halo, Meadows!*

»Da, kaj je?* se oglasi Meadows mrmra¬
joče.

»Ali imate kak samokres v žepu?*

»Celo dva, ako že hočete vedeti. “

„Ko bi mogel po njih seči pokazal bi
Vam kaj druzega, kakor da držim tu roke
kvišku !*

»Verjamem. V katerih žepih imate sa¬
mokresa?*

»Eden je v desnem žepu suknje, drugi
v notranjem žepu telovnika.*

„Dobro, pripognite se proti meni?

»Zakaj to?*

»Tiho, ne stavite nikakih vprašanj,
ampak ubogajte. Hočem Vam vzeti orožje. “

„Vendar ne poskušajte roke povesiti;
pri prvem poskusu Vam zapodim takoj krogljo
skozi črepinjo!*

88

Trenotek pozneje mu je Petrossini vzel
en samokres.

Hladnokrvno odpre ekspredsedniku te¬
lovnik, ne izpusti pa pri tem Gasapardija
izpred oči.

Takoj na to je imel že tudi drugi sa¬
mokres.

»Pst, Gasapardi, stojte mirno!* ga svari
s povzdignjenim glasom.

»Gre se za življenje, bodite prepričani!*

Te besede so zadostovale, da je bil
Gasapardi zopet miren.

Kajti prepričan je bil, da bode vsako
najmanjšo sumljivo kretnjo plačal z življenjem.

»Dobro, Meadows,“ se obrne Petrossini
zopet k njemu, katerega je postavil tako,
da mu je kazal hrbet; ravnotako je stal
tudi Gasapardi.

Posegel je v žep in izvlekel par vezi,
katere je podal ekspredsedniku čez ramena.

»Ali poznate te reči?*

»Če jih pozna?* se zasmeje Gasapardi.

»Menim, da so že dolgo njegovi stari
znanci!*

»Vzemite jih v roke Meadows,* zapove
Petrossini, ne da bi poslušal medklic Gasa-
pardijev.

»Kakor vidite, vezi so odprte. Pripo¬
gnite se naprej in pritrdite jih na noge.“

„Tako, sedaj jih zaprite, da bodo noge
zvezane. “

89

„ Vendar ne mislite, da boste goljufali.
Spoznam namreč po rožljanju, ako ste ubo¬
gali moje povelje, ali ne!*

»Naj bom proklet, ako storim kaj ta¬
kega!* sikne Meadows.

»Ako ne storite tega, udarim Vas takoj
s samokresom po glavi, da se hipno neza¬
vestni zgrudite. “

„Storim to lahko tudi kasneje, ko bodem
s Gasapardijem gotov."

„Ko naštejem do tri, zamahnem brez¬
pogojno — torej, ena, dve —*

In že se je pripognil Meadows pokorno
k zemlji.

Na eno nogo je vez že pritrdil.

Ko je Petrossini zopet zapovedal, zaprl
se je tudi drugi konec vezi, ki je bila komaj
čevelj dolga.

„Tako, sedaj ne boste delali več ve¬
likih skokov, Headows!“ meni Petrossini
ironično.

„ Sedaj pa roke na hrbet in eno lepo
poleg druge!“ zapove in izvleče drugi par
jeklenih vezi.

„Vezi privežem lahko z eno roko, med
tem ko imam desnico pripravljeno za Ga-
sapardija."

„Le brez skrbi, Gasapardi, in roko zopet
kvišku. Jaz vse vidim!“

„Prav tako, Meadows!“ pohvali tega.

,,Še nekoliko bližje skupaj."

90

„Tako — vidite, je že dobro!“

Obenem ga sune z nogo od zadaj, da
pade Meadovvs takoj na tla.

Od jeze besneč prične Meadows, ki je
bil zvezan na nogah in rokah, da se ni
mogel s svojo pomočjo vzdigniti, silno pre¬
klinjati.

Petrossini pa se ni zmenil za to, marveč
je stopil takoj za Gasapardija.

„Stojte mirno!“

Petrossini je zapovedal to v tonu, kojemu
ni bilo možno oporekati.

„Ako se samo ganete, Vas takoj po¬
bijem na tla. Ako ste potem omamljeni, Vas
še dosti lažje zvežem.“

„Tega si pač ne želim, ker ne ljubim
ravno glavobola !‘ £

„Potem ubogajte in izpolnite točno vse
kar Vam zapovem!“ odgovori ostro detektiv.

„Samoobsebi razumljivo, ljubi moj; saj
mi ne preostaja druzega!“

„Potem naprej, Gasapardi!“ zapove Pe¬
trossini odločno in vzame tretji par vezi v
roke.

„Spustite levo roke v velikem loku
navzdol, tako, da jo imam vedno pred očmi.
Kakor hitro je ne vidim, potem smatram,
da ste segli po orožju in v istem trenotku
bodem streljal. “

„Prav tako.“

91

„In sedaj še desno roko. — Tako, kakor
jaz rečem. “

„Dobro. Vam nič ne pomaga. “

„Roki skupaj.“

„A11 right!“ zakliče, ko se je ročna vez
zaprla z šumom.

„Ali je to bolj prijetno, kakor roke
moleti proti stropu ?‘‘

„Hm, ne vem. Prijetno bi mi bilo samo
tedaj, ko bi bili moji prsti za Vašim
vratom!“

„Jako lepo.“

Vendar zvežem raje še Vaše noge. Sicer
bodo vezi nekoliko ozke, toda mislim, da
bo že. — Tako, stegnite nogo nazaj.“

,,Prav tako!“

V istem trenotku je bila vez že tudi
zatvorjena.

Petrossini je pritisnil samokres prav na
hrbet jetnika.

„Dobro vem, kaj mislite, Gasapardi,“
pravi ta važno.

„Hočete me, medtem, ko se moram
pripogniti, da zvežem še drugo nogo, suniti
z nogo. Vendar ne storite tega, saj čutite
samokres na hrbtu. “

„Moj prst na petelinu je še dosti bolj
uren, kakor Vaša noga!“

„Vrag vas vzemi!“ sikne Gasapardi,
ki je sprevidel, da se mu je izjalovilo tudi
zadnje upanje.

92

V prihodnji sekundi bi mu kaj takega
že tudi ne bi bilo več mogoče, kajti po bli-
skovo hitro se je Petrossini pripognil in
zaprl vez še na drugi nogi.

„Koliko samokresov imate ?“ vpraša ta
in ga prične tipati po telesu.

„Dva — tri —“

„Ljubi Petrossini jaz sam ne vem.
Menda imam tri. Škoda, da ni med temi
onega, s kojim sem Vas hotel usmrtiti!

„Tega tudi nikdar več ne dobite, Gasa¬
pardi. “

Ta se zlovoljno nasmehne, Petrossini
pa mu izvleče samokrese drug za drugim iz
žepa.

»Govorili ste pač britko resnico, modri¬
jan mulberrystreetski — prosim, ne suvajte
od zadaj!“ ječi Gasapardi.

,Z Vašim dovoljenjem, Petrossini, se
vsedem v onile sedež.“

„Menim namreč, da bodete poiskali za
nas kak voz.“

Petrossini je stopil k oknu, je odprl
polkna in vžival sveži zrak poznega jesen¬
skega dne.

»In vsega tega sta me hotela vidva zlo¬
činca za vedno oropati!“ pravi ta razljučen.

»V resnici, za vse muke, ki sem jih
prestal, me niti pogled na vaju ne oškoduje!*

»Vsak pes ima svoj dan!* pristavi Gio-
vani Gasapardi žaljivo.

93

»Dobro, sedaj ste vi na boljšem, Pe-
trossini . . . slutim pa, da najine reči še
niso končane. Poprej ste imeli slabe namene
in vedel sem, da bi streljali — zato sem
se pustil zvezati, kakor oni bojazljivec!* pri¬
stavi in pljuni v smeri proti Meadowsu.

»Vendar pa pride še ura, ko bodem jaz
nad Vami in takrat se bodeva pobotala, Jo¬
sip Petrossini. Mislite na to: Vsak pes ima
svoj dan! — in moj dan še pride!*

Petrossini pa se s prezirljivim nasme¬
hom pripogne skozi okno, da pokliče ka¬
kega mimoidočih.

V par besedah je obvestil moža na cesti
o celi stvari in ta je pri bližnji policijski po¬
staji poklical pomoč.

Petrossini stopi nazaj od okna in opa¬
zuje z triumfujočim pogledom oba zvezana
zločinca in pravi proti sebi:

»Kak lep rezultat v eni sami noči.*

Petrossini v tem trenotku pač ni mislil,
da se bode Gasapardiju, kralju zločincev, še
kdaj posrečilo s takorekoč vražjo pretkano¬
stjo uiti roki maščevalne pravice.

Konec.

Založil in prodaja

11. Požgal v Kranju.

94

Josip Petrossini

najvecji laško - amerikanski detektiv!

Ni ga Atnerikanca velikega ali majhnega, ki
ne bi čul česa o Josipu  Petrossiniju  in
vendar živi v vseh Združenih državah komaj kdo,
ki bi mogel trditi, da pozna znamenitega detek¬
tiva iz obličja v obličje! Celo njegov najzaupnejši
prijatelj, nadsodnik Mc. Clunsky, veliki voditelj
njujorške policije, dvomi, ali je videl že kdaj
Josipa Petrossinija, kakršen je v resnici.

Pa prav v njegovi izpreminjavosti, v nedo¬
sežni umetnosti, napravljati se, izpriminjevati po
stavo, ponašanje, glas in celo pogled, leži tajnost
njegovih neverjetnih uspehov, kajti ti dve orno
gočata prihajati v višine in globine človeštva, da
celo v take kraje, kjer slave izmečki vsega člo¬
veštva svoje orgije.

Njujorške skrivnosti.

Vse skrivnosti mesta, ki je naraslo čez noč
iz ribiške vasice na drugo največje mesto na
svetu, kjer je življenje pisano in temno, očarujoče
in omamljajoče, pogubno, kakor nikjer — kjer
aretira policija vsake tri minute kako osebo, kjer
zagrabijo vsakih deset minut pijanca, vsakih 20
minut tatu, vsakih 48 minut pretepača, kjer pri¬
vedejo vsaki dve uri zločinca v preiskovalni zapor
in oddajo vsakih pet ur obsojenca v prisilno de¬
lavnico, kjer pride na vsakih 8 ur en poizkus
umora in se vsak drugi dan izvrši krvav umor
in kjer se gode še večja grozodejstva, ki pa ne
prodro nikoli na dan in katerih neme žrtve od-

neso valovi Hudson Riverja v neskončni ocean,
vse te skrivnosri pozna Josip Petrossini 1

Že nad četrt stoletja je izpolnjeval ta čudo¬
viti mož svoj poklic in bi ga še danes, da ni
prišla zlobna roka, ki mu je pristrigla nit živ¬
ljenja.

Petrossini je izpolnjeval svoj poklic, pod¬
piran od prav tako ženijalnega bratranca in od
svojih nič manj občudovanja vrednih pomagačev
Patsyja in Ten Itchija. Kar je v tem času storil
in preživel, kakšne vevarnosti je prebil, koliko
bolečin in muk je moral prestati pri izvrševanju
svojega poklica in kakšne triumfe je dosegel, to
nam pripoveduje sam v pričujočih

desetih zvezkih,

ki so pač najzanimivejši, kar jih je izšlo kedaj
iz tiskarskega stroja. Tudi najbolj mikavno pi¬
sana kriminalna povest je le tema proti dogod¬
kom in doživljajem Josipa Petrossinija, ki so
priznani kot čtivo, ki bi ga slovenski čitatelj ne
smel prezreti.

Zatorej Te še enkrat opominjam, dragi bralce,
ne zamudi teh prekrasnih povesti, ne odlašaj in
naroči se takoj 1

Drugemu zvezku Petrossinijevega romana je
naslov:

,Tri kaplje krni/