AVSTR. KASU TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
llllllllllllillllllllllllllllllllllll
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva nlica 8
Naročnina znaša : celoletna . . K 4 — poluletna . . K 2— četrtletna . . K 1—
Posamezna številka stane 10 vin.
St. -48.
V Ljubljani, dne 26. novembra 1915.
Leto VIII.
Škofje proti oderuhom.
Ljubljanski knezoškof prevzvišeni gospod dr. Anton Bonaventura Jeglič je izdal pastirsko pismo, v katerem naš prevzvišeni vladika; izvaja:
Predragi! poizkušajmo z dobrimi deli popraviti pred Bogom to, kar smo z grdimi grehi pokvarili.
Kar groza me pa trese, ko čujem o grdem oderuštvu ne le po mestih, ampak celo po deželi. Res, hude so odred-f be c. kr. vlade o prodajanju in kupova-I nju živil. Ne bile bi pa potrebne, ko bi ne bilo brezsrčnih oderuhov, ki potrebo i bližnjega izrabljajo v to, da cene živilom strašno visoko navijajo. Krščanska ljubezen zahteva, da v potrebi bližnjemu pomagamo, ne pa da ga še bolj odiramo. C. kr. vlada je določila! najvišje cene. In kaj čujem? Prodajalci dotičnih živil ostanejo doma rekoč: bomo rajši sami potrošili! In vendar bi še dosti zaslužka imeli. Predragil to je trdosrč-host poganska, ne pa ljubezen krščanska; to je greh, velik greh!
O, tudi letina, pridelki, zdravje ljudi in živine je v božjih rokah! Ali ni še dosti občutna in poučna šiba, s katero nas Bog že leto dni tepe? Mi mo-, limo v litanijah: »Kuge, lakote in vojske, reši nas, o Gospod.« Z eno teh šib bas tope Bog že celo leto -prizanesel bam je z lakoto in kugo: ali ga bomo še tako dolgo žalili, da nas še s temi Udari? torej proč z oderuštvom, ki prihaja iz grde lakomnosti. Čujte besede Gospodove: »Blagor usmiljenim, ker l usmiljenje bodo dosegli!« (Mat. 5, 7). »No spravljajte si zakladov na zemlji, kjer jih rja in molj konča in kjer jih tatje izkopljejo in ukradejo; temuč zbijajte si zaklade v nebesih, kjer jih ne konča ne rja ne molj, in kjer jih tatje be izkopljejo in ne ukradejo« (Mat. 6, 19. 20.). »Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice in vse to vam bo privrženo« (ib. 6, 33).
Predragi! uvažujte moje resne opomine!
Blagoslov vsemogočnega Boga, Očeta in Sina in Svetega Duha naj pride nad Vas in naj ostane nad Vami.
Slovenska krščansko socialna delavska stranka je odkritosrčno hvaležna za krepke besede prevzvišenemu ljubljanskemu vladiki.
XXX
V nekem vojnem govoru, ki ga je govoril prevzvišeni škof dr. Waitz (Ino-most) nedavno, je izvajal:
»Po deželi gre jadikovanje in tožbe, da delavski stanovi težko trpijo radi draginje najpotrebnejših živil, ker postaja življenje vsak dan dražje in se marsikaj zato ne more niti več kupiti. Kadar govori sv. pismo o velikih zlih, omenja; tudi draginjo živil in lakoto: »Otroci prosijo kruha in nikogar ni, ki bi jim ga dal. Prošnjo za vsakdanji kruh je sprejel božji Zveličar v molitev Gospodovo kot eno glavne j šib prošnja, s katerimi smemo priti vsak čas k nebeškemu očetu.
Kdor zagreši podraženje živil, se zagreši na odredbi nebeškega; očeta; oderuštvo z živili je zato vnebovpijoči greh. Pritožbe so timbolj upravičene, ker je dognano, da je draginja umetno ustvarjena, ker je zato nepotrebna in izzvana le, ker bi se radi mnogi krogi obogatili na bedi ljudstva; in po vojski. Beda je tim težja, ker zadene ljudstvo, ki v tej vojski doprinaša največje žrtve; ljudstvo sili oderuštvo in sebič-nost, da mu primanjkujejo najpotrebnejša živila.
Najodločneje zahtevamo, naj se izdajo primerne odredbe. Zahtevamo skupnega sodelovanja vseh stanov, skupnosti v boju proti zlu. Sveti Karol Boromejski je storil ob svojih časih primerno. Zbral je v Milanu živila, izvedel je nadzorstvo po načrtu in je izvedel z lastnimi nastavljene! redno razdelitev. V veliko večji meri se mora to izvesti v sedanjem času. Upravičeno je, če so zahteva ureditev tržnih razmer, če se doženejo množine zalog živil, če se dovolijo po železnicah dobavne olajšave, če se olajša promet med posameznimi kronovinami. Če oblasti kaj takega ukrenejo smo dolžni, da se
jim pokorimo. Kdor se jim ustavlja ali se jim izogne, se zagreši na resnih dolžnostih. Vse to zahtevamo glede na sedanjo bedo.
Obžalovati bi pa morali, če bi neupravičeno kaj očitali celim stanovom, ne da doženemo glavnih vzrokov draginje. Ni neupravičeno, če se trdi, da povzroči eno podraženje drugo. Vzrok ni tako blizu, kakor marsikdo sodi. Obžalovati bi se moralo, če se vznetijo v ljudstvu strasti, ki dovedejo do še večjih zlov in ki bi bile hujše kakor kuga.
Obžalovaiti bi morali, če nastane vojska v vojski. Vojske imamo v resnici že dosti, ne potrebujemo vojske med posameznimi ljudskimi sloji. Sovraštvo naših zunanjih sovražnikov je res dovolj veliko, ne potrebujemo še novega sovraštva, novega ogorčenja med ljudskimi stanovi, ki bi vse pokvarilo, kar je ustvarilo skupno borenje in trpljenje v vojski skupnosti in ljubezni do bližnjega. Sovraštvo je slab pripomoček, da pomore ljudstvu do kruha; kamenje bi dali ljudstvu mesto kruha.
Uspešno pomoč podeljuje, tako upamo, krščansko prepričanje, strah pred Bogom, groza pred grehom, ki upije v nebo. Krščanska pravicoljub-nost in usmiljena ljubezen do bližnjega ustvarjata tisto požrtvovalnost, ki da na razpolago živila svetu in ki opusti navijanje cen, ki je nasprotno vsakemu krščanskemu mišljenju.
XXX
Veliko pozornost so vzbudile tudi besede prevzvišenega nadškofa v Bambergu, ki je ob nekem vojsknem romanju izvajal med drugim:
Bes, veliko krščanske ljubezni se je pokazalo, da olajšajo bedo sobratom, ki trpe po vojski. Ni manjkalo zgledov junaške srčne požrtvovalnosti, ki se je popolnoma posvetila skrbi za ranjence. Med ljudstvom se je res pri visokih in nizkih pokazala nesebična požrtvovalnost, ki služi rada. domovini s premoženjem in s krvjo.
A se li ne nahaja; temu tolažilnemu pojavu nasproti druga grda prikazen, brezčuten kramarski duh, ki se hoče obogatiti na stroške splošnosti, strašna sebičnost, ki se hoče okoristiti po splošnem pomanjkanju in neupravičljivo
zadržuje živila, ki dela z obsodbe vrednim navijanjem cen, pa končno ni nič. drugega, kakor oderuštvo najhujše vrste.
Drobiž o draginji.
V nekem tedniku čitamo te dni:
Hvaležni smo, ker je deželni odbor kranjski pri deželni vladi dosegel, da se je zvišala cena prešičev. Zlasti deželni glavar ima pri tem velike zasluge. Torej nri vsakem kilogramu se je cena zvišala za 70 vin. Vzemimo le, da se proda 100.000 prešičev po 100 kg. Povišek znese sedem milijonov kron, ki jih bodo naši kmetje več dobili. V resnici je število še veliko večje. En sam gospodar, ki ima dva prešička naprodaj, bo dobil zdaj 140 K več. To je nekaj pomoči, da bo mogel družini obleko in ■ojbutev napraviti. — Ponatiskujemo brez opazke.
XXX
Ureditev cen svinjskemu mesu in masti. Iz Budimpešte se poroča zasebno: V sredo so se končala posvetovanja o cenah prešičjemu mesu in masti. Temeljem teh dogovorov se izda na Ogrskem in v Avstriji odlok, ki določa ceno svinjskemu mesu s 5 K 20 vin., po 28 dneh se zniža cena na 5 K in čez 28 dni na 4 K 80 vin. Cene masti se določijo s 6 K 80 vin., čez 28 dni s 6 K 50 vin., nato po 28 dneh s 6 K 20 vin. in končno s 6 K. O tem se nam še piše:
V Budimpešti so se pogajali avstrijski in ogrski ministri o vprašanjih, ki tičejo preskrbo z živili: Dogovorili so se, da izdajo v najkrajšem času odredbo, s katero se določijo naivišje cene svinjskemu mesu in masti. Razmere na trgu masti so postale naravnost neznosne. Nemčija je morala tudi prestati glede na mast velike težave, ki jih je odstranila z najvišjimi cenami. Pri nas so se morali prej dogovoriti z Ogrsko vlado, ker so naši trgi odvisni od Ogrske. Ogrska je morala: izjaviti, da uvede ravno tako visoke najvišje cene kakor pri nas in obljubiti, da pošilja blago na avstrijski trg. Če bi se to ne zgodilo .bi lahko ogrski trgovci ne pošiljali masti k nam. Cene so določili tako svinjskemu mesu kakor svinjski masti, da se bodo v gotovi dobi znižale. Do januarja se zniža cena svinjskemu mesu na K 4.80, masti na 6 K. Najvišje cene nasproti sedanjim tržnim cenam, ki se izpreminjajo vsak teden, niso izdatno znižane, presegajo precej tudi v Nemčiji uvedene najvišje cene, a vsekakor moramo le pozdraviti odredbo, ker konča poljubno navijanje cen.
XXX
Obdavčenje vojsknih dobičkov.
Med vojsko so napravili velikanske dobičke tisti tvorničarji, ki izdeljujejo razne potrebščine vojski. Razni posredovalci so tudi vsled vojske velikanske vsote »zaslužili«. Tudi na kmetih se hvalijo s sedanjimi sijajnimi dohodki, ki se ne morejo v nobenem oziru primerjati z dohodki pred vojsko. Slabo se godi v vojski v gospodarskem oziru le delavstvu in ljudem, ki se kratko
imenujejo uradniki in nastavljenci državnih in zasebnih podjetij. Vojska požre veliko denarja. Čisto upravičeno je zato, da tisti, ki delajo dobičke v sedanji vojski, odstopijo del svojega dobička državi. Med vojsko so pri nas prizadeti le šnopsarji, pravdarji in to-bakarji, da morajo več šteti za svojo »zabava«, kolikor so plačali pred vojsko za njo. Tisti, ki se po vojski bogate, dozdaj še niso prizadeti, tisti, ki se jim je vse podražilo, ki komaj še shajajo, ki komaj še žive, plačujejo svoje dohodninske davke prejkoslej in se niti ne pritožujejo, ker vejo, da morajo tudi v hudih časih podpirati državo. Povsod, pri nas in pri naših sovražnikih in med nevtralci, so edini, da morajo tisti, ki po vojski služijo in bogate, nekaj dobička odstopiti tisti državi, ki jih bogati. Zakaj li toliko časa čakajo z obdavčenjem tistih, ki bogate po vojski. Začetkom vojske, ko še nihče ni slutil, da: bo vojska toliko časa trajala, je bilo še umevno, da niso takoj prišli s tem davkom na plan. Ampak zdaj je pa že 6a;s, da se ta stvar uredi in izvede, da ne bodo končno nosili vseh bremen tisti, ki jih vojska ni obogatila, marveč ki so vsled nje obubožali.
XXX
Stara Srbija zasedena. To smo čitali te dni. Naši in junaki naših zaveznikov so zasedli celo staro Srbijo, tisto srbsko kraljestvo, ki je obstajalo pred zadnjo vojsko na Balkanu. Zdaj prodirajo naše čete že v novo Srbijo. Ne kaže pisati, kaj bo po vojski s staro Srbijo. Ampak zdaj je zasedena. Srbsko žito, srbska živina se bo uvažala v našo državo in v Nemčijo, če smo prav poučeni, tako, da se ne bo plačevala carina. Vsakemu se zdi, kajne, to nekaj, kar je samoobsebi umljivo. In če se stara Srbija prideli naši državi, potem pade tudi med našo državo in nekdanjo Srbijo vsaka carinska meja. In nihče ne bo bleknil. Vse bo tiho in zadovoljno ob takem izidu. In pred vojsko? Kakšno kričanje in ropotanje v postavoda-jalnih zborih, kakšno razburjenje in rohnenje v časopisju in po shodih tudi v Kranjski deželi, ko je šlo za to, da se uvaža žito z nižjo carino kakor z običajno. Zdaj ko se bo uvažalo brez carine (carina na žito je že čez eno leto odpravljena) bo pa vse zadovoljno. Da! Da! Marsikatero puhlico razblini vojska!
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
ZA IZBOLJŠANJE POLOŽAJA LJUBLJANSKEGA TOBAČNEGA DELAVSTVA.
Delavstvo vedno težje izhaja. Nikdar niso bila sicer posipana tla delavstvu s cvetlicami, a zdaj je strašno hudo, 20 kron sem dal za otrokove čevlje; je te dni vzkliknil nek delavec, »20 kron pa zaslužim na teden«. Sedanje strašne čase močno čuti in trpi na strada in prezeba tudi tobačno delavstvo. Naša organizacija je že letos enkrat
vložila na glavno ravnateljstvo tobačne režije spomenico. Naš list je to spomenico objavil, a ker se tako rado pozabi, kar se stori za delavstvo, objavimo jo še enkrat. Slove:
Podpisano društvo vlaga: v imenu svojih članov in članic, delavcev in delavk c. kr. tobačne tvornice v Ljubljani na visoko c. kr. glavno ravnateljstvo tobačne režije sledečo
spomenico :
Prosimo, naj se c. kr. tobačna tvornica v Ljubljani premesti iz III. krajnega razreda, 9. krajna stopinja, v II. krajni razred, 12. krajna stopinja.
Svojo nujno prošnjo utemeljujemo sledeče:
1. V prejšnjih spomenicah je krščanska strokovna delavska organizacija v Ljubljani obrazložila temeljito in natančno, da uvrstitev ljubljanske c. kr. tobačne tvornice, ki se je svoj čas ob regulaciji plač tobačnega delavstva izvedla, nikakor ne odgovarja dejanskim življenjskim razmeram v Ljubljani. Naglašalo se je v teh spomenicah popolnoma upravičeno, da plače tobačnega delavstva več ne zadoščajo in da zaostajajo za plačami podobnih delavskih skupin v Ljubljani. Opozarjalo se je v teh spomenicah na izredno drago življenje v Ljubljani kakor tudi na neprimerno visoke stanarine. Razlogi in podatki zgoraj navedene organizacije so bili tako tehtni, da je vis. po-slaniška zbornica leta 1911. pritrdila predlogu odseka državnih uslužbencev, naj se premesti c. kr. tobačna tvornica v Ljubljani iz III. krajnega razreda, 9. krajna stopinja, v II. krajni razred, 12. krajna: stopinja.
Medtem ko so se takratni sklepi visoke posianiške zborice, ki smo jih omenili v prejšnjem odstavku, v drugih skupinah domala že vsi bodisi popolnoma ali pa deloma izpolnili, se pa ni izpolnil sklep, po katerem naj bi se c. kr. tobačna tvornica! v Ljubljani uvrstila v drugi krajni razred, 12. krajno stopinjo, niti v celoti in tudi ne vsaj deloma.
Prisiljeni smo zato, opirajoč se na ta sklep in z ozirom na zelo poslabšane sedanje življenjske razmere, da prosimo visoko c. kr. visoko ravnateljstvo c. kr. tobačne režije, naj blagovoli vplivati na to, da se c. kr. tobačna tvornica v Ljubljani uvrsti v II. krajni razred, 12. krajno stopinjo.
'Razmere so se samo po sebi v Ljubljani tako izpremenilc, da so dani vsi pogoji za uvrstitev v naprošeno plačilno skupino. Število prebivalstva se je pomnožilo, ker se je pridružila mestu Ljubljana krajna občina Spodnja Šiška. Zadošča že ta edini razlog za uvrstitev navedene tvornice v na-prošeni razdelek plačilne razpredel-
nice.	,
Prezreti se pa tudi nikakor ne more, da so se življenjske razmere strašno poslabšale. Patriotično misleče tobačno delavstvo je in rado prenaša žrtve sedanje vojske, a s sedanjimi zaslužki ne more več shajati. Ne trdi se preveč, ako se naglaša, da ljubljansko tobačno delavstvo trpi že zdaj lakoto, ker se s
sedanjim zaslužkom ne morejo pokriti življenjske potrebščine. Vse za življenje potrebne stvari so se namreč visoko podražile. Cena kilogramu sladkorja, ki je znašala na primer aprila 1914. leta 90 vinarjev, znaša sedaj 1 krono, kar povzroča trajen izdaten večji izdatek v proračunu izdatkov delavca in delavke.
Kako so se povišale cene moki, je splošno znano. Dne 12. julija t. 1. določene cene moki v podrobni razprodaji znašajo:
Pšenična moka zai peko, pšenični zdrob, tako zvana graham krušna moka, za 100 kg 68 K.
Pšenična moka za kuho 58 K.
Pšenična krušna moka 42 K.
Pšenična enakovrstna moka, 52 K.
Ržena enakovrstna moka 42 K.
Otrobi 17 K.
Ker veljajo te cene v mlinu, opozarjamo na dejstvo, da je stala majni-ka lani takozvana moka 0 v mali prodaji 42 vin. Zdaj določena uradna cena tej moki v veletrgovini znaša 68 vin. za kilogram in je nizko računano, če se trdi, da se bode plačeval kilogram te moke 26 vin. višje, kakor lani. Kake važnosti je pa moka v gospodinjstvu, nam ni niti potrebno obširno razkladati.
Stanovanja so se v Ljubljani tudi zelo podražila;.
Nista se pa podražila v tako visoki meri samo tako važni živili kakor sladkor in moka, kar bi samo dovolj utemeljilo izdatno povišanje dnine delavstva, ki je že prejšnja leta komaj, komaj izhajalo, podražila so se naravnost, milo rečeno, strašno vsakodnevna živila.
Spomenici Tugoslovanske strokovne zveze je priložen pod A maksimalni tarif št. 1 A in pod B maksimalni tarif št. 1 B. Spomenici Jugoslovanske Strokovne Zveze priložena maksimalna tarifa sta bila izdana po mestnem magistratu v Ljubljani, tvorita torej uradni dokument o sedanjih in o cenah, ki so bile pred vojsko navadne. Za delavstvo c. kr. tobačne tvornice v Ljubljani so v prvi vrsti merodajne cene, ki jih navaja maksimalni tarif št. 1 B, ki velja le za Pogačarjev trg in prodajalne in stojnice po mestu. Tobačno delavstvo hamreč nabavlja živila pred vsem na takozvanein tvorniškem trgu, ki se nahaja poleg tvornice in veljajo zal trg torej smiselno določila maksimalnega tarifa št. 1 B.
Temeljem tega maksimalnega tarifa so se podražile solate, in sicer ajse-rica od 5—6 na 10, glavnata solata od 4—5 na 6, štrucnata solata od 3—4, endivija od 3—5 na 6 vinarjev.
Zelnate rastline so tudi v cenah jako izdatno poskočile, in sicer navadno zelje v glavah, ki je stalo prej tudi komad 10 vin. in tudi manj, stane zdaj 20 vin., rdeče zelje v glavah, ki je Prej stal komad 20 vinarjev, in še manj, stane sedaj 24 vin. Ohrovt, ki je stal brej 6 in tudi manj vinarjev, stane zdaj to vin.
Zelenjava za prikuho se je ludi go-\Ustasno podražila. Kolerabice so se podražile od 1 do 3 vin., male kumare
komad od 2 do 4 vin., srednje kumare od 2 do 6 vin., velike kumare do 6 vin. Kumarice za kisanje so se pri 100 komadih podražile za 30—50 vin.
Zelo se je podražilo stročje, dasi se v maksimalni tarifi navajajo lanske cene le pri svežem, luščenem grahu, ki se je podražil za 16 do 40 vin. pri enem litru.
Naj navad ne j ša delavska hrana, krompir, je poskočil na ceni pri kilogramu 6 do 8 vin., pri meterskem stotu pa 5 do 6 K.
Pesa je poskočila na ceni pri kilogramu od 2 na 6 vin., repa pri kilogramu za 2 vinarja.
V	vsakem gospodinjstvu prepotrebna čebula je poskočila v ceni pri kilogramu od 40 na 52 vin.
Kiselina se je tudi zelo podražila. Zelje (staro) je stalo pred vojno 8 do 16 vin. kilogram, zdaj je uradna cena 24 vin.; razloček znaša torej pri kilogramu 8 do 16 vin., pri novem zelju je pa razmerje, da se poviša cena do 12 v in pri kisli repi za 4 vin.
Sadje se je tudi zelo podražilo. Jabolka so se pri kilogramu podražila za 16 vin. I. vrste, za 16 vin. II. vrste in za 20 vin. III. vrste. Hruške I. vrste od 12 do 20 vin., II. vrste od 12 do 16 vinarjev, III. vrste za 14 do 22 vin. pri kilogramu.
Breskve južne I. vrste so se podražile za 20 do 40 vin. pri kilogramu, breskve južne II. vrste pa za 28 do 36 vin. pri kilogramu.
Neobhodno potrebno mleko se je pri litru podražilo za 4 do 6 vin.
Eno jajce je poskočilo nai ceni 6 do 8 vinarjev.
Te številke govore več, kakor karkoli. Cene ostanejo gotovo Stabilne, če bi se vojska tudi takoj končala, ker živilski oderuhi svojih cen ne bodo znižali.
Opozarjati si usojamo tudi na dejstvo, da so prav izdatno poskočile tudi cene obuvalom, obleki in perilu.
Opirajoč se na navedena dejstva, ki temelje večino na uradno dognanih podatkih,
prosimo :
a)	Visoko c. kr. glavno ravnateljstvo blagovoli blagohotno izposlovati:
Delavstvo c .kr. tobačne tvornice v Ljubljani naj se premesti iz III. krajnega razreda, 9. krajna stopinja, v II. krazni razred, 12. krajna stopinja.
b)	Dokler se to ne izvede, naj se dovoli vsemu delavstvu c. kr. tobačne tvornice v Ljubljani uspešna, trajna draginjska doklada, odgovarjajoča strašnemu podraženju vseh življenjskih potrebščin.
V	nadi, da se izpolnita naši skromni prošnji,
beležimo
z najodličnejšim spoštovanjem: (slede podpisi.)
To spomenico so vlažila društva J. S. Z., »Podporno društvo« in »Avstrijska krščanska tobačna dela\ska zveza skupina Ljubljana«. Poslanci S. L. S. so jo naj toplejše pri potočili, priporočila sta jo tudi v ugodno rešitev
kranjski deželni odbor in ljubljanski občinski svet.
Odkar se je ta spomenica vložila, še ni dolgo, a razmere so se med tem pri nas zelo poslabšale. Odbori strokovnih organizacij ljubljanskega krščansko socialnega tobačnega delavstva so sklenili, da se vloži še ena spomenica glavnemu ravnateljstvu. Spomenica, ki so jo že te dni vložile naše organizacije, slove:
Visoko
glavno ravnateljstvo c. kr. tobačne režije
na
Dunaju.
Podpisane organizacije predlagajo glavnemu ravnateljstvu c. kr. tobačne režije sledečo
spomenico:
C. kr. tobačno delavstvo v Ljubljani je že ponovno prosilo, naj se uvrsti c. kr. tobačna tvornica ljubljanska iz III. krajnega razreda, 9. krajne stopnje v drugi krajni razred, 12. krajno stopnjo Letos se je že v tej zadevi predložila spomenica. Sklicujemo se v tej zadevi na dejstva, ki smo jih razložili v prejšnjih vlogih; le kratko jih hočemo še ponoviti.
Vedno dražjim življenjskim potrebščinam že dolgo več ne odgovarja stara plačilna: uvrstitev ljubljanskega tobačnega delavstva.
Visoka poslaniška zbornica je vpo-števala podana dejstva. Sklenila je leta 1911., naj se premesti ljubljanska tobačna tvornica iz III. krajnega razreda, 9. krajne skupine, v II. krajni razred, 12. krajno stopnjo. Takratni sklepi po-slaniške zbornice so se že izvedli v ostalih skupinah državnih uslužbencev, a glede na ljubljansko tobačno tvornico se naveden sklep še ni izvedel. V že omenjeni letošnji tozadevni spomenici smo opozarjali na sedanje slabe življenjske razmere. Navedbam o ceni živil v omenjeni spomenici pristavljamo, da so cene živilom, odkar smo jo bili vložili, zopet izdatno poskočile. Prilagamo spomenici maksimalni tarif št. 6. ljubljanskega mestnega magistrata, iz katerega naj se razvidi, da se je podražila ajserica za 4 vin. komad, glavnata solata za 1 vin., solata v zvežnjih za 1 vin., endivija za 1 do 3 vin. Od zadnje spomenice se je podražilo rdeče zelje v glavah komad za 10 do 14 vin., vohrovt za 8 do 10 vin., kolerabice za 1 do 3 vin. komad. Krompir se je podražil pri kili za 6 do 8 vin., rdeče kolerabice za 8 do 12 vin pri kilogramu, češenj stane zdaj 4 K, prej pa je stal 1 K 60 vin. Opozarjamo še, da se je podražil par čevljev za 18 K, meso pri kilogramu nad 2 K, drva so se podražila pri sežnju za 14 K, premoga pa ni niti mogoče dobiti. Obleka se je podražila za 40 odstotkov.
Opirajoč se na navedeno, prosimo:
Visoko glavno ravnateljstvo c. kr. tobačne režije izposluj uvrstitev c. kr. tobačne tvornice v Ljubljani v II. krajni razred, 12. krajno stopnjo.
Ljubljana, 14. novembra 1915.
Odbori naše organizacije so že izposlovali, da se poslanci naše stranke z vso odločnostjo zavzamejo za prošnjo tobačnega delavstva, ki je zelo upravičena. Dalje so storili odbori naših organizacij vse, da dobi tobačno delavstvo premog, storili so tudi vse, da se poviša množina moke in kruha tobačnemu delavstvu. Prezirajo lahko tiste, ki bevskajo in godrnjajo, da odbori naših organizacij ne delajo. Dejstva govore, kdo da dela.
Okno v svet.
-j- Toplo priporočamo naše uboge slovenske begunce. Huda zima je pred durmi. Begunci z Goriškega imajo po taboriščih slabo obleko in trpe mraz. Plemenita slovenska srca, ganite se in pošljite pomoč v oblekah ali v denarjih. Darovi naj se pošiljajo Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani.
— Tretje avstrijsko vojno posojilo.
Podpisanega je tretjega vojnega posojila nad 4070 milijonov, a ker še niso vse prijave predelane, se ta vsota še pomnoži.
— Tretjega ogrskega vojnega posojila je podpisanega dva tisoč milijonov kron.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne,

Gospodarska zveza v Ljubljani
ima v zalogi:
jedilno olje, riž, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debelol
Za Ljubljano in okolico je otvorila
tnesiiicss
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko trgovino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi", dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.
Lekarna „Pri M“ Mr. Ph. A. Boiiinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo sc sledeča zdravila:
Balzam proti ielodčnim bolečinam, steklenica tav.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoč«, sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčnj krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjtvanju otrok in proti po-ten|U nog, Škatlica 50 v.
Blbje olje, stenlenica l krono In 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes In trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin" za otroke, Skutin ao v.
Tinktura za želodec, i dvajaluo In želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kaSlju, ste-
Železnato vlno°’stcklenica 2 kroni 60 v In 4 krone 80 v.
jBogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mprfnl UUBUHHH
1 . U1C1JU1 Mestni trg 18.
Troovina z modnim in drobnim blaoom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sn-kanoa itd.
?redtiskanjt in vezenje monogramov vsakovrstnih dmgifa risb.
m	Pozor, slovenska delavska društva 1	0
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani In priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri CeSnlknf LJUBLJHIIH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	n n 3 rt 3 P £ & p
m	Postrežba poštena in zanesljiva.	o
~7/	7/
IZSCZSC
ISCISC
-7/--

A. k E. emBEENE, Mastoi trg 8t®Y. 1®
m
N i
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, balisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; polrebšine za krojače in šivilje. ^ = Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti ^ s v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni _= prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. £	Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, Sifona, listra in Idola. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago 1
K
CC25Z
I7/ZZ77Z.O
	
Ljudska Posojilnica
reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubliani. Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
4
31 0
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti ^*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
S
i
I