Listek. Jeruzalemsko romanje. (Piie prof. J. Zidanšek.) 20. Rojstni kraj sv. Janeza Krst.; Sionske sestre v Ajn Karimu in v Jeruzalemu. V Jeruzalemski okolici je še ve6 znamenitih in svetih krajev, ki so vredni, da jih romar obiš6e; a skupno smo romali iz Jeruzalema le se v Ajn Karim, v rojstni kraj sv. Janeza Krstnika. Vozili smo se precej 6asa po isti Jafski cesti proti jugu, kakor dan poprej v Betlehem in uživali isti krasni razgled na morje in nazaj na Oljsko goro; potem šele krene cesta bolj proti zapadu in vodi po velikih ovinkih navzdol k sv. Janezu v gorovju, kakor zdaj kristjani imenujejo nekdajni stari Hebron. Tudi to jutro nas je zeblo, a ko smo se vra6ali, nas je že zelo nadlegovala vro6ina, in ravno to je za nas Evropejce nevarno, da si lehko zdravje pokvarimo, ker menimo, da je na jutrovem vedno enakomerno toplo ali vro6e. Spominjam se, da je brat našega cesarja, nadvojvoda Karl Ludovik vsled tega umrl (1896), ker se je bil hudo prehladil v Palestini. Nobeno selo v sv. deželi ni meni bolj dopadalo, kakor rojstni kraj sv. Janeza K.; prijazna vas leži tako lepo v dolinici, obdana od zelenih oljkinih nasadov in vinogradov. Seveda pa je pri ti priliki na mene upljivalo in me navduševalo tudi to, ker je župnijska cerkev mojega rojstnega kraja M. Špitalič posve6ena skrivnosti: katerega si Marija Devica pri obiskovanju Elizabete nosila. Pripeljali smo se najprej do Marijinega studenca, iz katerega izvira v obilni meri dobra in hladna pitna voda, kakršne ni v celem okraju dobiti; premožnejši ljudje si jo dajo od tod v Jeruzalem donašati. Takrat so ravno turške ženske pri studencu prale in zato se nekaterim romarjem ni zljubilo piti njegove vode. Nad ovinkom postavili so si mohamedani mošejo najbrž z namenom, da bi kristjane odvra6ali od lepega Marijinega studenca. Stariši sv. Janeza imeli so v tem kraju dve hiši in mi bi bili morali že poprej stopiti s svojih vozov, da bi obiskali rojstno hišo Krstnikovo; ker pa tega nismo storili, zato smo šli od studenca kar naprej v breg do vrha, na katerem je bilo videti nekaj lepih in sicer ve6inoma ruskih poslopij; le vrli duhovni sinovi sv. Fran6iška ohranili so si na sredi drugoverskih stavb cerkvico in samostan, na tistem kraju namre6, kjer je nekdaj stala druga ali poletna biSa Caharijeva. Tukaj je torej Marija obiskala svojo teto Elizabeto, kakor nam poro6a sv. evangelistLukež: »Marija pa se je tiste dni vzdignila in je jaderno šla v gore v mesto na Judovem. In je vstopila v hi§o Caharijevo in je pozdravila Elizabeto. In Elizabeta je bila napolnjena s svetim Duhom in je zavpila z velikim glasom: Blažena si med ženami in blažen je sad tvojega telesa ... In Marija je rekla: Moja duša poveli6uje Gospoda in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveli6arju itd.; Marija pa je pri nji ostala okoli tri mesece in se je vrnila na svoj dom» (Luk. 1, 39-55). Pa tudi onega drugega 6udeža in drugega slavospeva spominjali smo se tukaj; ko je namre6 Caharija, Janezov o6e zopet spregovoril (ker bil je mutast do Janezovega obrezovanja), bil je napolnjen s svetim Duhom in je prerokoval reko6: «Hvaljen Gospod, Izraelov Bog, ker je obiskal in storil odrešenje svojemu ljudstvu itd.» Ta dva speva se navadno imenujeta po latinskih za6etnih besedah: Magnilicat in Benediktus; duhovniki ju vsaki dan molijo v svojih ve6ernicah in hvalnicah; tudi mi smo ju skupno zapeli tukaj v kapeli Marijiniga obiskovanja, kjer so ju pri6uio6i sorodniki prvokrat strme posluSali iz ust svetih oseb. Zadej za kapelo kaže se votlina, kamor je bila Elizabeta svojega otroka skrila in ga tako otela. Od tega sv. kraja §H srao kake četrt ure nazaj proti severu v vas Ajn Karim, obiskat pravi dom Krstnikovih starišev. Lepa frančiškanska cerkev vzdiguje se tu, s kupolo in s tremi ladijami; veliki oltar posvečen je Materi Božji in razun njene podobe nahajajo se še tam krasni kipi njenih starišev in pa starišev Janezevih; na stranskem oltarju, na katerem je shranjeno presv. Rešnje Telo, pa stojita dve nenavadno lepi mramornati štatvi (kipa) sv. Frančiška in sv. Klare v naravni velikosti. Od tod smo prišli po stopnicah navzdol v podzemeljsko votlino in kapelo, kjer je zibel tekla «največemu izmed vseh od žen rojenih* sv. Janezu K.; pod mramornatim oltarjem se namreč nahaja latinski napis: Tukaj se je narodil predhodnik Gospodov. Življenje sv. Krstnika predstavljajo v mramoru vrezane podobe, kakršnim pravimo relief in več gorečih lamp vedno razsvitljuje to svetišče in njegove znamenitosti. Obiskali smo še oltar sv. Elizabete in povsod malo pomolili; potem so nas pa oo. frančiškani spremili v svoj samostan in nas prijazno pogostili s kruhom in vinom. Zdaj sem sicer že povedal poglavitno, kar smo videli v rojstnem kraju Janeza K.; vendar bi ne bilo lepo ali bilo bi skoraj krivično, ako bi ne omenil .Sionskih sester,' katere nune imajo v Ajn Karimu mal sa- mostan in sirotišnico. Njihov ustanovitelj o. Alfonz Ratisbon jim je res tukaj pripravil lepo naselbino, ker s pomočjo evropskih vrtnarjev vstvaril je na precej pustem kraju nekak zemeljski raj in ne spominjam se, da bi bil v sv. deželi videl lepših gredic in mičnejših nasadov, kakor na tem prijaznem holmcu; le visoke brajde in cveteči in duhteči vrtovi obdajajo cerkvico in samostan Sionskih sester. Deklice sirote pele so romarjem v pozdrav nemške in arabske pesni, nune so nam pa uljudno postregle s črno kavo in limonado; kako vendar dobro dene tujcu, ko vidi, da smo vsi katoličani, bodisi v Evropi ali v Aziji ali kje drugod, ene misli in enega duha, ker smo vsi združeni po isti sv. veri. Toda tudi tukaj vzbudili so se nam hitro za veselimi otožni čuti, ko smo spoznali, da se pobožni Ratisbon ne veseli več svojega dela; umrl je 6. maja 1884 in preprost križ s trnjevo krono in z napisom: «V Sionu sem utrjen* zaznamlja na lepem pokopališču njegov grob, nad katerim žalostno svoje veje pobeša bujno cveteče drevo tamariska. Sicer pa imajo Sionske seslre pri sv. Janezu le svojo podružnico, ker njih glavni in materinski samostan ie v Jeruzalemu pri Ecce homo oboku. V soboto zjutraj smo imeli v njihovi cerkvi zadnjo slovesno službo Božjo in zato hočem več o njih povedati. Poglavitna naloga Sionskih sester je, da molijo za spreobrnenje nevernih judov in sicer na ravno tistem kraju, na katerem je po farizejih zapeljano judovsko ljudstvo zavrglo svojega Zvehčarja, namreč v sodnijski hiši Poncija Pilata. S tem namenom ustanovil jih je v Parizu 1. 1856 o. Alfonz Ratisbon, ki je bil sam rojen jud in se je še le pozneje na čudovit način spreobrnil na priprošnjo preblažene device Marije. Kupil jim je v Jeruzalemu zemljišče, iim postavil primeren samostan in lepo cerkev; polovica tistega obokanega zida, na katerem je stal Kristus, ko ga je Pilat predstavil našuntanemu ljudstvu z besedami: «Ecce homo, Glej kak človek,» sega pri glavnem oltarju v cerkev Sionskih sester in stoji na njem lepa mramornata Ecce homo-podoba, katero so rajni papež Pij IX. blagoslovili. Razun tega zapazi vsakdo nad velikim oltarjem velikansk napis z zlatimi latinskimi črkami: Pater, dimitte illis; non enim sciunt quid faciunt t. j. Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo! Pri vsaki sv. raaši po povzdigovanju ponavljajo in pojejo pobožne sestre to Jezusovo molitev za uboge jude in sicer ne brez vspeha, ker se je že več judinj spreobrnilo. Stranski oltar je posvečen «bridkemu obličju Gospodovemu«, in blizu cerkvenega vhoda pa \e podoba «žalostne matere Božje s Kristusovim truplom v naročju,» postavljena na črnikast velik kamen, ki je bojda bil sodni stol Pilatov; pred nekaterimi leti so ga izkopali izmed drugih razvalin, kakor tudi tisti iz raznobarvanih kamenčkov sestavljeni (mozaik) tlak, ki ga omenja evangelisl Janez 19, 13 : «Pilat tedaj je Jezusa vun pripeljal, in je sedel na sodnji stol na mestu, ktero se imenuje Litostrotos, po hebrejsko pa Gabata. «Vsrcusmo bili ganjeni, ko smo hodili po tem znamenitem in 1900 let starem tlaku in še gledali tiste črte ali riže, katere so mu vrezali rimski vojaki, ki so tukaj za kratek čas mlin vlačili;» saj meni se je tako zdelo, da je morala njihova igra tej naši zelo podobna biti. Pri naši sv. maši so latinsko (Missa Gounod) pele sestre in njih gojenke in sicer zelo lepo, pa le zopet preglasno. Po sv. maSi smo še poljubili in počastili sv. ostanke Kristusove trnjeve krone in potem so gostoljubne sestre vsem romarjem postregle s toplim zajuterkom. Sionske sestre so skoraj same Francozinje; samo tri so znale nemški govoriti in ena izmed njih je prebivala Stiri leta na Dunaju. Tudi njihov duhovni voditelj (P. Givelet) je Francoz in zato smo se zelo čudili, da nas je pozdravil v nemSkem jeziku; Francozi se namreč silno težko in neradi privadijo nemSkemu jeziku in zato se je tudi temu gospodu jezik zelo opotekal. Nagovoril nas je pa približno takole: »Visokospoštovani romarji! Ko se drznem, Vas danes pozdraviti v Vašem materinem jeziku, katerega sem žal skorej celo nezmožen, obračam se ne toliko do Vašega duha, kakor na Vaše srce. Prosim tedaj, da me milostljivo sodite, oziraje se na mojo dobro voljo in mojo versko ljubezen. Slava katoliški Avstriji! Slava trdni veri in iskreni pobožnosti njenih otrok! Vi ste se podali na dolgo potovanje in ste prestali mnogo težav, da pridete Odrešenika molit na tistih sv. krajih, kjer se je rodil, kjer je trpel, umrl in od smrti vstal. Slava in hvala našim bratom po veri! Vaš izgled je živa pridiga za mnoge duše, ki malomarno kakor tje v en dan živijo sredi naičastitljivših spominov in spomenikov naše sv. vere. O. Ratisbon, ustanovitelj Sionskih naselbin v sv. deželi, bil je v Vaših velikodušnih deželah povsod prijazno in dobrohotno sprejet, kedarkoli jih je obiskal; upamo, da se zdaj ljubko smehlja, ko iz nebes gleda na Vašo gorečnost in jo odobrava; in mi, njegovi nasledniki in otroci, upiramo se kakor on, na Vaše ljubezni polno zanimanje in prizadevanje za iste naselbine, ki zdaj že cvete. Ali ni Jeruzalem kakor Rim za vsakega katoličana druga in predraga domovina? Srčna hvala, mnogo spoštovani romarji, da ste obiskali to Ecce homo-svetišče; ustanovilo se je v spravo in zadoščenje na istem kraju, kjer je nehvaležno ljudstvo zatajilo Jezusa Kristusa. Ponovimo torej iz vsega srca in z enim glasom ono vsem katoličanom Vaših dežel priljubljeno geslo: Hvaljen bodi Jezus Kristus! In dovolite, da §e jaz dostavim: Blagoslovljeni naj bodo zvesti sinovi katoliške Avstrije.> Razume se, da smo ta iskren pozdrav z navdušeniem sprejeli in se tudi spodobno zahvalili za toliko ljubeznivost. Prepričan sem, da bodo Sionske sestre ohranili vsi romarji v naiboljšem spominu in sicer tudi zato, ker je Ecce homo-cerkev celo blizu avstriiskega gostišča in smo jo torei večkrat obiskali; seveda je tudi vsaki dan več naših duhovnikov romarjev tam maševalo, ki so tudi molili za spreobrnenje zavrženih judov in vseh nevernikov. Pri ugodni priliki smo si Se ogledali samostansko šolo in zavod, v katerem se podučujejo in vzgajajo ne samo krščanske nego tudi judovske in arabske deklice; radi nekake sličnosti sem se tu moral spominiati č. šolskih sester v Mariboru, h katerim hodim maševat že več ko 10 let; zdele so se mi te Sionskim sestram tudi v tem oziru podobne, ker imajo tu in tam sicer lepa poslopja, pa Se tudi precej — dolgov. A kar se tiče mariborskih sester, mi je znano, da je bilo neobhodno potrebno zidati hišo za učiteljišče, katero se je ustanovilo vkljubu mnogim zaprekam, ker je vedela vse ovire premagati podjetna prednica Mr. Angelina (sestra priljublienega pisatelja gosp. kanonika dr. Križaniča in rojakinja prvega slovenskega kardinala goriškega nadškofa Missia). Tudi deklice v jeruzalemskem zavodu pozdravile so nas avstrijske romarje, namreč z lepo pesnijo, katero objavljam v nastopnih kiticah in sicer v obliki, kakor mi jo je blagovoljno priredil gosp. dr. A. Medved. Kolikokrat Vam hrepenelo Po krajih svetih je srce ! Zdaj sveto gledate deželo, Izpolnjene so Vam želje. Pozdravljeni v deželi sveti, Kjer Jordan čul je božji glas, Kjer Jezus hotel je živeti In vmrl na križu je za nas! Tu vsaka Jezusa stopinja Posvetila je vsako pot; V deželi tej Vas vse spominja Njegovih naukov, dobrot. Kjer romarji Vi zdaj stojite, Krvi potoke je prehl; Pilat sred množice srdite Je «Ecce homo» govoril. Oglejte si deželo sveto, Kjer «Ecce homo» se glasi, Kjer zdaj Vam kliče srce vneto: Pozdravljeni gorko Vi vsi! Smešničar. Dobro ga }e splačal! V Londonu vpraša sodnik pričo: «Ali ste videli, da je zatoženec streljal?> «Videl ne, pač pa slišal.* «To ni še dokaz, da je streljal,> jezno zagrmi sodnik, «vsedite se!» Priča se obrne in glasno zasmeje. Sodnik razjarjen pokliče pričo nazaj in ga roti, zakaj se smeje. «Kaj ste me videli, da se smejem,> odvrne priča. • Videl ne, pač pa slišal,* zarohni sodnik. «To ni še dokaz,» odgovori priča in poškili zvijačno. Vse se zakrohota, sodnika pa jeza lomi. G o s p o d: Rad bi vedel kam sem del ključ od kleti. Pil bi prav za potrebo pol litra vina. J u r i j: (hitro) Nič ne de gospod, če ste ga zgubili, saj imam jaz ponarejen ključ.