Anketa o mladinskem tisku Mesečnik »Naš rod« izhaja že peto leto in ima 21.500 naročnikov. Nekaterim učiteljem se zdi ta list preliteraren in se navdušujejo za mladinski časopis po vzcrcu »Mlade Jugoslavije«, ki bi izhajal dvakrat na mesec. Ker bo letošnja skupščina odločevala, ali naj izhaja dalje »Naš rod« ali naj se ta nadomesti z »Mlado Jugoslavijo«, smo zastavili poedincem naslednji vprašanji: 1. Kaj mislite Vi o tem? 2. Kako utemeljujete svoje stališče? Objavili bomo le kratke odgovore, zato prosimo, naj se dopisniki ne spuščajo v podrobnosti. Načelnik prasvetnega oddelka gosp. JOSIP BREZNIK se je izjavil tako-le: Po mojem mnenju je bolje, da izhaja »Naš rod« v dosedanji obliki dalje, kot da se prelevi v mladinski časopis po vzorou »Mlade Jugo^lavije«. Časopis je muha enodnevnica; že format je tak, da se ne da spravljati. Oče prečita doma list in ga zavrže, otroci ne bi delali s svojim časopisom drugače. Revijo pa otroci hranijo in še čez leta, ko pride v rdke mlajšim bratom in sestram, ki doraščajo, obdrži svoj blagodejni vpliv dalje. Tudi je revija prav taiko lahko zanimiva, pestra in življenjska kot časopis. Moram reči, da pri primerjavi vsebine poizkusne številke mladinskega časopisa in »Našega roda« nisem našel prave bistveoe razlike. Skoro vse gradivo »Mlade Jugoslavije« bi lahko otrok dobil v »Našem rodu«. Namesto novic, iki jih prinaša poizkusna številka mladinskega časopisa na prvi strani, pa naj bi iposvetil »Naš rod« eno stran pregledu vseh važnejših dogodkov po svetu, ki bi zanimali otroka. Tudi za stalno uporabo takega časopisa namesto šolskih knjig se ne morem ogreti iz vzgojnih in gmotnih razlogov. Banovinski šolski nadzornik g. ANDREJ RAPE izjavlja: Ne morem trditi, da mi poizkusna številka mladinskega časopisa »Mlada Jugoslavija« ne ugaja. Prej nasiprotno. Mnogo snovi se da tudi lepo uporabiti pri pou!ku. Vendar bi bilo škoda žrtvovati za tak časopis »Naš rod«, ki ima zopet svoje vrline. Predvsem pomeni revijalna oblika nekaj stalnega v nasprotju s časopisno, ki predstavlja le enodnevni učinek. Mislim, da >bi bilo najbolje ohraniti »Naš rod« in ga obogatiti za kako novo rubriiko. G. nadzornik RADO GRUM, ki je pre- motiril zadevo tudi iz gaspodarskega stališča izjavlja: »Nas rod« izhaja že 5. leto in ima 21.000 naročnikov. Že to število naklade nam priča, kako je ta, lahko rečemo, najboljši mladinski list priljubljen med našo šolsko mladino, ki komaj čaka, da list zopet izide. Otroci ga bero z največjim veseljem in bi bilo z ozirom na njegovo veliko vrednost, ki jo pokazuje v naši mladinski literaturi, škoda, da bi se list umaknil na ljubo »Mlade Jugoslavije«. »Naš rod« bo dokazoval tudi poznejši generaciji o razvoju in višini današnje mladinske literature in bo poilnil predale naših šolskih in drugih knjižnic. Nov list »Mlado Jugoslavijo« bodo otroci gotovo z zanimanjem preičitali, nato pa bo izginil, kakor izgine vsaik drug enak tednik, dnevnik i. dr. Zato sem mnenja, da sedainji mladinski list »Naš rod^< na vsak način ostane, ee pa bodo možnosti dane, naj izhaja poleg njega tudi »Mlada Jugoslavija«, popolnoma ločeno od »Našega roda«, a pod isto upravo, da bodo stroški izdajanja čim manjši. »Mlada Jugoslavija« naj bi izhajala 2 do 3krat na mescc, zaenkrat na 4 straneh v isti obliki, kakršna je poizkusna številka. Njena naklada je odvisna seveda od števila naročnikov in bi bilo gledati na to, da bo narocnina čim nižja. Ako račuinamo n. pr. 3000 do 5000 naročnikov, si lahko ustvarimo približno kalkulacijo in začnemo s pripravami. Poudarjati pa moram, da živimo v težkih časih in bo izhajanje dveh mladinsikih listov zaenkrat oslabelo enega ali drugega. G. ENGELBERT GANGL ustanovitelj in vecleitini urednik »Zvončika« piše: Na stavljeno vprašanje je meni najteže odgovoriti, ker me je osnovanje »Našega roda« naravnoist prizadelo na časti in zavesti v polni meri izvrševanih dolžnosti. Ubili ste »Zvoinček« in v isti mah ustanovili »Naš rod«. Lastnik obema — istia organizacija. To dejstvo samo podčrtava neekonomičnost dejanja. »Našega roda« torej ni rodila potreba, zato se mi zdi od vsega početka nepotreben. »Zvončku« sem bil ustanovitelj in urednik trideset let. Če je mislil mladi učitelljski literarni svet — zlasti orii, ki je prišel med nas iz neodrešene domovine — da ne odgovarjam več uredniškim poslom mladinskega lista zaradi svoje okorelosti ali svojih zastarelih literarnih nazorov, bi bilo ile možato itn tovariško od njega, da mi to sporoči iz oči v oči, in jaz bi se takoj umaknil drage volje, kar sem itak storil sam po sebi, da predam uredništvo mlajšim in spretnejšim rokam, kar se je tudi zgodilo. Tako pa se je pripetil edinstven primer v naši stanovski organizaciji, ki sem jo pomagal sam ustanavljati in ji je veljal za začetek osnutek pravil, ki sem ga izdelal jaz: da se iznebe urednika, so uničili list! Druga razlaga bi bila možna in bi mojo domnevo — meni v največjo uteho — do temelja ovrgla, ako bi se »Naš rod« kakorkoli vsebinsko ali vsaj oblikovno razlikoval od »Zvončka«. Toda ni se! Tudi formaino, po švoji tehniški strani, po rubrikah itd., je bil kopija svojega starejšega osovraženega tovariša, po vsebini pa se ni dvigiml nad njega niti za las. Stokrat sem čul — ne da bi hotoma iskal informacij, da je po vsebin; »Zvonček« boljši od svojega tekmeca. No, in sediaj? Sedaj pravijo, da je tudi »Naš rod« preliteraren in ga je treba nadomestiti s časopisom, ki nalikuje običajnemu časopisju (dnevniku, tedniku). Dokaz — da »Našega roda« ni bilo treba. Mladina brez »preliterarnega« lista pa ne more ostati. Polmesečnik, oblikovno in vsebinsko sličen dnevniku ali tedniku, ne more služiti vzgojnim smotrom leposlovja, ker po svoji tendenci ne budi po sebi v mladini težnje po kpi knjigi. List po vzoircu »Mlade Jugoslavije« naj služi dnevni potrebi, a za utešenje globlje duševne žeje mladih ljudi je to premalo — ine morda trenutno, temveč za poznejša leta, ko prihrumi resnično življenje nad človeka in se mu odkrivajo pogledi v skrivnosti široikega vesoiljnega stvarstva. Starejši učitelji to dobro umevajo, mlajši naj se taga uče, koliko poendinci od njih še morda ne vedb, da kulturen človek ne more biti brez lepe knjige. Vsi vzgojevalci pa tudi vedo, da ni enega ni drugega časopisa šolska mladma ne more koristno čitati brez pornoči učitelja v šoli ali staršev (starejših bratov, sester) doma. Vzgojenost poedinca hodi vedno do višjih potenc duševnosti ab roki in duhovni premoči vzgojevalca. Brez tega je šola obrtovalnica, ki utegne dati obliko, a prepušča bitnost bohotni prirodni rasti divje rože. Razpravljanje o tem bi me privedlo predaleč, a bi bilo koristno, da tu mladi in stari prekrižamo meče v bleskovitih zamahih. Mladi učitelji sami so torej dospeli do spoznanja. da jim »Naš rod« ne zadošča. Dobili so »Mlado Jugoslavijo« in naj jo imajo! Štirideset let je od tega, kar sva s pokojnim Karlom Widrom že govorila o tafcem listu, takoj po prevratu smo naipravili prvi poizkus s »Šolskimi listi«, ki pa so bili le zasilno sredstvo v najhujši potrebi. Po vsem tem je moje mišljenje: 1. »Preliterarnim« potrebam naj bo v bodoče namenjen »Zvonček« iz zgoraj navedenih stvarnih razlogov in tudi zato, da se mu popravi krivica! (Ucitelj — moralna vzgoja!) 2. »Mlada Jugoslavija« je potrebna in z ozirom na prvo številko simpatična in dobra. Nje uredništvo mora biti poverjeno absolutno zanesljivim rokam učitelja v učni praksi — učitelja na terenu, ki ga vodi v njegovem delu nekompromisna nacionalna sdkolska in državIjanska miselnost. Predsednik sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja za dravsko banovino g. IVAN DIMNIK se je o novem listu izrazil sledeče: Brez dvoma bi moral biti šolski list naš ideal, ki bi izpopolnjeval naše čitanke ter ta!ko vezal pouk z življenjem. Z eno številko ni mogoče pokazati v polni meri te naloge, da bi prepričali o potrebi lista one, ki v šoli še niso občutili tega. Ti bi morali nekaj dni posetiti razrede onih učiteljev, ki z vso skrbnostjo, vestnostjo in požrtvovalnostjo zbirajo slike in opise primerne otroški duši iz vsakdanjega življenja in jih pritrjujejo v razredu na časopisno desko, ki je učencem najljubše razvedrilo in najboljša življenjska šola. Na tej deski se vidi »Mlado Jugoslavijo« v vsej svoji pestrosti. Otroci žive z njo, ucitelji pa so njeni najgorečnejši idejni poborniki. Krivico bi delali šolskim čitankam. ako bi mislili. na.j jih šolski časopis nadomesti. Kar je najboljšega in stalne vrednosti v njem, bo moralo itak pozneje priti v čitanke, ki bodo s tem oživljale in ne zastarevale. Trajne zaklade naroda, pa bo mladina morala črpati iz čitank. Prepričan sem, da bi občutili neko vrzel, ako bi hoteli z »Mlado Jugoslavijo« nadomestiti »Naš rod«. Mladina bi ga sama priklicala nazaj. »MJada Jugaslavija« bi ji dišala po šoli, mladina pa hoče imeti nekaj, kar ji duševno olepša dom. Najbolj peTeča točka je dobra redakcija šolskega lista, ki bi poleg vseh tehniških sredstev morala imeti dobro gmotno podlago za uspevanje lista. Današnji časi so pretesni, da bi bilo izhajanje šolskega lista brez ovir — pa bodi gmotnih ali drugih. Pedagog Dr. GOGALA pravi: Kljub priznanju doscdanjcga dela revije »Naš rod« sem vendar v načelu za mladinski časopis. Najprej iz razloga oblike, ki je nešolska ix\ more že zato pritegniti otrokovo pozornost za vsebino. Razen tega pa še iz tega razloga, ker prinaša časopis po svoji naravi vesti iz resničnega življenja, ki se dajo dobro uporabiti pri šolskem pauku in delu. Vendar naj prinaša mladinski časopis tudi literarne prispevke, ki bodo umetnostno omembni in pisani samo za mladino iz notranjega doživetja, nikdar pa ne po naročilu. Glede poizkusne številke se mi zdi. da je preveč podobna časopisu za odrasle in je premalo mladinska in za šolo uporabna. Nikjer naj se ne kaže kakršnakoli tendenca, vendar pa naj bodo prispevki vzgojno vplivni po svoji doživetosti in neposredmosti. Mladinski časopis naj izhaja redno \<n v kratkih presledkih. Odgovor pesnika in urednika g. STANA KOSOVELA: Razmišljajoč o alternativni možnosti »Našega rodu« m »Mlade Jugoslavije« sem se spomnil tistih dveh Slovencev, ki sta imela v začetku eno skupno idejo in sta z njo prospevala. Ko pa se je drugemu zdelo, da si je treba izmisliti še eno zraven, sta ostali obe zanič. Konkretno: Ljubljanski »Naš rod« in njegov tržaški predhodnik »Novi rod« ista ustvarila po vojni novo vsebinsko in oblikovno tradicijo v naši mladinsk'i književnosti. Rodila sta se iz stvarne potrebe, gojila ju je pa ljubezen urednikov in sotrudnikov. zato sta zrasla in se razmahnila do tako lepega viška. Poizkus z »Mlado Jugoslavijo«, kakor se nam predstavlja v eksperimentativni številki, pomeni pirelom s to tradicijo (ki je tradicija v dobrem pomenu besede!) in padec navzdol. Če bi danes imeli eksistenčne možnosti za dva lista takšne vrste, bi dejal. naj zaradi Ijubih ambicij ali česarkoli izhaja poleg mesečnika še štirinajstdnevnik. Kakor hitro Da se postavimo na alternativno stališče, je potrebna drugačna odločitev. Evo zakaj: »Mlada Jugoslavija« ne predstavlja novega tipa mladin^kega lista ne vsebinsko, še manj oblikovno. Poizkusna številka priča, da je ta reč zamišljena le kot nekakšen pospremni odmev aktualnih dogodkov v mladinski izdaji. Kaj res drvi čas tako strahotno hitro mimo nas, da mesečnik z vsebinskimi, oblikovTiimi in grafičnimi prilastki, kakor je »Naš rod«, ne morc zajeti tega napredka? Mislim, da je to zelo varljiva sodba, če je sploh sodba. Ne morda takoj, toda postopoma, prav gotovo pa v svoji zadnji konsekvenci bi list tipa. kakor ga prinaša poizkusna številka »Mlade Jugoslavije« omenil poplitvenje in požurnalistenje mladmskega slovsitva. Kot poklicni časnikar se zavedam, kaj to pomeni. Napredek, kolikor ga je, ne zastari v enem mesecu prav nič, vsakih štirinajst dni pa se tudi ne porajajo vekovite ideje. Senzacije pa mladini niso potrebne, kakor tudi ne plaža, kakršna se dan današnji bohoti po vseh brazdah naše leposlovne njive. Mesečna revija ima vsebinsko, oblikovno in grafično vzgojno vrednost, ki se kaže v estetskem vjplivu na otroke. Te vzgoje ne kaže zanemarjati. Štirinajstdnevnik bi po izkušnjah, ki jih kažejo konkretni primeri v našem tisku, ne pomenil nobene obogatitve mladinskega slovstva. Zato pravim: Čuvajmo »Naš rod« in ne tvegajmo eksperimentov z »Mlado Jugoslavijo«, da ne omajemo podlage za dober mladinski list, ki ima sposobne sotrudnike, 21.000 naročnikov in je po številu bravcev gotovo še bolj aktiven kakor po svojem naročniškem kadru. G. FRANC6 VODNIK, urednik »Doma in svefa« piše: Namera, da bi se mesečnik »Naš rod« nadomestil z mladinskim časopisam po vzorou »Mlade Jugoslavije«, je po mojem mnemju ponesrečena. Taka sprememba bi ne bila napredek, marveč občutno nazadovanje. Očitek, češ, da je »Naš rod« preveč literaren — pri tem važno vprašanje: ali je to Očitek mladine, kateri je mesečnik ¦namenjen, ali koga drugega? — nikakor ni zadostno opravičilo za takšno spremembo, zlasti ko se more ta, recimo enostranost odpraviti s tem, da se uvedejo nove rubrike. Časopis pa je bil za mladino, katcri je »Naš rod« namenjen, velika škoda. Dočim »Naš rod« vzgaja v nji čut za trajne kulturne vrednote, posebno zmisel za lepo fcnjigo, med katere moramo šteti tudi revije, bi časopis po vzorcu »Mlade Jugoslavije« v tem oziru nujno vplival nanjo poplitvujoče že s svojo obliko, a tudi z vsebino, ki bi se v taiko zamišljenem okviru nujno vse preveč približala žurnalizmu. Danes, ko zunanja civilizacija ruši duhovne osnovne kulture in d>nevna žurnalistika ubija čut za tvorno delo, pač ni priporočljivo, da že mJadino navajamo k površnosti in senzacijam, namesto da bi jo vodili z deli duha ter jo tako vzgajali za pravo kulturo. (Anketa se nadaljuje.)