Leto XXmM št 137
Ljubljana, nedelja to. junija 1943'XXI
Cena cent. 80
oba 5.
Upnnuimi L)U>l)aa, pQcaoi)cn
Telefoo k. 31-22. 31-23. 31-24 inerranrt oddelek« Ljubljana.
CB » — Telefon k. 91.29. 91.26 Podružnici Nore mesto i Ljubljanska cesta 42 Baloni* ca LjnMKiaks pokrajino pa pofcoo-čekovnem zavodu k. 17.749, a ostale kraje Italije Serrizio Conti. Con. Post. No 11-3118
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO a o«ia»e iz Kt
Italije io tooaematM ima Onione Pnbbtidta	(L A. MILANO
iibil« vsak da o i Naročala« anali •
»ključne
Ut 36.50.
■aa ponedeljka
io lir
Utadaiitro« hamim alica fte*. 9. he». 31-22. 31-23. 91-M.
Rckoplu aa ae tufi)«.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA pa ia pab-
bUdti dl ptorenienia Mil ad oni Unione Pnbblidt* italiana S. A. MILANO
Riusdte azioni notturne degli aerosiiuranti
Un piroscafo da 6000 tosm. afiondato ed un altro danneg-giato lmsgo le coste algerine — Navi aila Sonda nelTavam-parto di Pantelleria attaceate da velivoli germanici — 28
velivoli nemici abbattuti
Izjalovljen sovjetski napad
ob Kubanu
Na Volgi sta bili potopljeni dve večji trgovski ladji, dve
pa poškodovimi
n fjuartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 19 giugno 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1120:
In riuscite azioni notturne lungo le coste algerine nostri aerosiiuranti hanno aifon-dato un piroscafo da sei mila tonnellate danneggiandone gravemente un altro di eguale stazza.
Navi alla fonda nelFavamporto di Pantelleria sono state ieri attaccate da velivoli germanici che centravano nn mercantile da cinquemila tonnellate e colpivano un cacciatorpediniere.
Sulla rotta di ritorno nn bombardiere nemico veniva abbattuto.
Fonmazioni aeree avversarie ed apparecchi isolati hanno bombardato e mitragliato centri urbani e localita in Sardegna, Sici-lia, Calabria e Campania. In tali incursioni H nemico ha perduto 27 apparecchi dei quali
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je
objavil 19. junija nasiednje 1120. vojno poročilo:
Naša torpedna letala so v uspelih nočnih akcijah vzdolž alžirske obale potopi-a 6000-tonski parnik in hudo poškodovala neki drugi parnik iste tonaže.
Nemška letala so včeraj napadla v pred-luKi i'anteiierije zadidrane ladje ln pri tem zsidele 5000tonsko trgovsko ladjo in neki rašilec.
Na povratku je bilo sestreljeno sovražno bombno letalo.
Sovražne letalske skupine in osamljena letala so bombardirala in obstreljevala s strojnicami mestna središča in kraje na Sardiniji, Siciliji, v Calabri.ji in Campar.iji. Pri teli napadih je sovražnik izgubil 27 letaj, izmed teh 6 v Trapanšju po zaslugi
Messina, 18. jun. Pred kakim mesecem dni se je neki ameriški letalec s poleta nad Messino pohvalil z naslednjimi besedami: »Mešalni sano dali tak silen udarec, v primer} s katerim je bil potres 1. 1908 komaj šala.« Ta rečenica, ki jo je angleški tisk objavil na vidnem mestu, kaže predvsem to, da ameriški letalec o potresu leta 1908 nima niti najmanjšega pojma, kajti, kakor smo videli na licu mesta, lahko zatrdimo. da ameriško pokončevanje daleč ni tako silovito, da bi se dsJo primerjati s potresem. Na drugi strani pa je značino, kako cinično govori ameriški letalec o rvo-jem barbarskem poletu nad nezavarovano mesto in o uničevanju neoboreženega prebivalstva.
Vračamo se iz Messine po šestnajstdnev-nem potovanju, med katerim smo posetili najbolj prizadeta sicilska mesta. Messina je nedvomno močno porušena, pohabljena, obstreljevana s strojnicami ter brez razlike ciljev obmetavana z rušilnimi in za-žigalnimi bombami, toda pri rodna nesreča iz 1. 1908, ki je' doslovno zbrisala mesto z obličja zemlje ter povzročila na deset in deset tisoče žrtev, se res ne da primerjati s posled cami napadov ameriškega letalstva. Ameriški poleti na italijanska mesta so vse obsodbe vredne zablode napačnega junaštva. Zločin sam je spričo tega brezdušnega bahanja skoraj še manjši. To znanstveno uničevanje italijanskih mest kaže nizko stopnjo, na katero je padla ameriška vojska, toda Američani sami ne vedo, da njihovo divjaštvo nima tistih učinkov na. italijansko ljudstvo, kakor so pričakovali.
Pred petim; dnevi smo bili v Messini drugič. To potovanje je bilo precej razgibano. Prispeli smo iz Catanije tn smo nameravali muditi se v Messini dovolj časa, da bi videli, kako stvari stoje, preden smo hoteli nadaljevati pot v Palermo. Ob prihodu vlaka v mesto so nas veselo pozdravili otroci, ki so tekali ob železniških vagonih in nam ponujali limone. Na obrežju je mnego jam, iz katerih se je še dvigal dim, in ko smo prisluhnili natanko, ni bilo nikakršnega dvoma, da se napad na mesta ob ožini še vedno vrši. Zato se je naš prihod nekoliko zakasnil in morda smo zato našli mesto napol zapuščeno, toda naslednjega dne se je mesto znova prebudilo. Ceste, ki so bile prejšnjega dne še žalostne in puste, so bile polne avtomobilov in voz in po ulicah je vrvela pisana množica, ki je značilnost južnjaškega življenja. Pomešali smo se v to množico in srca so se nam ogrela ob toploti tega življenja, teih vzklikov in tega smeha. Trg je bil poln zelenjave, limon in pomaranč in zdelo se je, da je grožnja pretekle noči popolnoma pozabljena.
Mestu je zadostovala doba enega pokolenja, da je postavilo nove hiše, nove cesto, šole in palače. V zadnjih 20 letih je nadškof Paino izvršil nadčloveški napor, da je obnovil vse messjnske cerkve, kolikor jih je bilo pred potresom zgrajenih v 10 stoletjih. Sedaj je zopet napočila groza uničevanja. Zadeta je stolnica, zadeto ie semenišče, toda nadškof je ostal na svojem mestu.
sei a Trapa ni, ad opera delle artiglierie della difesa, quattro colpiti dalle batterie contraeree di Olbia e diciasette abbattuti dalla caccia delTAsse, dei quaJi 15 sulla Sardegna e due a Messina. Alcuni degli equipaggi sono stati catturati.
A seguito delle incursioni di cui al bollettino odierno, sono state finora accertate fra la popolazione civile: 10 feriti ad Olbia, 10 morti e 54 feriti a Messina, 11 morti e 20 feriti a Siracusa.
Nota al Bollettino n. 1120:
Gli aerosiiuranti che hanno compiuto le azioni segnalate dal bollettino di oggi era-no al comando dei seguenti capi equipaggio: Tenente Durante Raffaele da Campobasso, tenente Maltinti Mario da La Spezia e sottotenente Morselli Luigi da Villa Poma (Napoli).
obrambnega topništva, 4 so zadele protiletalske baterije v Olbiji, 17 pa so jih sestrelili osni lovci in sicer 15 nad Sardinijo In 2 nad Messino. Nekatere izmed posadk so bile ujete.
Zaradi letalskih napadov, o katerih govori današnje uradno poročilo, je bilo doslej ugotovljenih med civilnim prebivalstvom : 10 ranjenih v Olbiji, 10 mrtvih in 54 ranjenih v Messini ter 11 mrtvih in 20 ranjenih v Siracusi.
•
Pripomba k poročilu št. 1120: Torpedna letala, ki so izvršila v današnjem poročilu onianjene akcije, so bila pod poveljstvom tehle voditeljev posalk: poročnika Duran-teja Raffaeleja iz Campo Bassa, poročnika Maltinija iz La Spezije in podporočnika Morseliija Luigi ja iz Ville Pome (Neapelj).
Zvečer smo se zatekli v neko krčmo in srno izpred nje gledali, kako hiti narod prenočevat v zaklonišča. Bile so žene, starci in otroci, ki so hiteli tja. Večina ie nosila ponjave, blazine, videl sem druž na; pred katero je šel najmlajši otrok ta nesel k!pec nekega svetnika. Kasneje sem na ulici srečal staro gospo, ki je vodila v zaklonišče psička, ped pazduho pa nosila podobo moškega z ogromnimi črnimi brki. Pozdravil sem jo in povedala mi je, da. hodi spet v zaklonišče vsako noč in da vedno nosi s seboj sliko svojega moža, ki je bil dobra duša in je umrl pred 35 leti pod razvalinami mesta.
Letala so to noč tudi v resnicj priletela. Bila je pozna noč, morda okoli 3. zjutraj. Prileteli so in sunek zraka je prodrl prav v notranjost malega zaklonišča našega hotela ter ugasnil električno luč. Ena izmed bomb je bila razrušila sosedno hišo. Letala so se vrnila tudi zjutraj, ko smo stepilj v vlak za Palermo. Bili so' Američani in videli smo jih z vlaka, kako letajo kot srebrni ptiči, in ko so bili nad nami. je vlak pravka" zavozil v predor.
V splošnem moram reči. da so Messinci trdo, hrabro in žilavo ljudstvo, ki bo gotovo sezidalo zopet svoje mesto. Isto velja seveda tudi za vse prebivalstvo Sicilije. (Ultime Notizie.)
Zanisniv® priznanje italijanski mornarici
Lorenzo Marquez, 19. jun. a Vojaški komentator lista »Natal Mercury« razpravlja o položaju na Sredozemskem morju v zvezi z italijansko mornarico in piše, da je italijanska mornarica znatna strateška sila., katere se ne sme podcenjevati in ki bo odločala v bližnjih vojnih dogodkih.
Pouk Italijanščine v grških šolah
Atene, 19. jim. s. V prosvetnem ministrstvu je bilo ustanovljeno mesto inšpektorja za pouk italijanščine v grških srednjih šolah. Njegova dolžnost je med drugim, da inspicira vsaj enkrat na leto šole, v katerih se poučuje italijanščina.
čangkajškov general
na obisku v Nankingu
Nanking, 19. jun. s. General Pang Ping Fun, bivši glavni poveljnik 24. čungkinške armadne skupine ki je prejšnji mesec prisegel zvestobo nanktoški vladi s 70.000 podrejenimi vojaki, je obiskal generala šunrokua Kato, glavnega poveljnika japonskega ekspeilicijskega zbora na Kitajskem. Nato se je Pang podai v urad japonsikih mornariških atašejev v japonskem veleposlaništvu. Pang, ki je prispel pred tremi dnevi, se bo v kratkem zopet vrnil k svojim vojakom.
Vsak naročnik „Jutra" je zavarovan!
Vojna utrujenost
med Anglosasi
Madrid, 18. jun. s. Tukajšnji list »Madrid« objavlja članek, ▼ katerem zatrjuje, da je Anglosasom mnogo na tem, da se vojna čim prej odloči in konča. Kot glavni razlog za to navaja list okoliščino, da Anglosasi vedo, da je njihov politični'blok zelo raznolik in da posamezne člane ne veže med seboj nikaka globlja misel. Z nadaljevanjem vojne se vedno bolj pojavlja opasnost razdora in razkroja, ki ga pospešujejo različni vojni cilji zaveznikov. V nasprotju s tem pa je osni blok sestavljen iz držav, ki imajo enoten politični in zemljepisni program za bodočnost.
Ameriška humanost v novi lua
Lizbona, 18. jun. s Po semkaj prispelih vesteh se je te dni razširila v Ameriki senzacijona! vest, da je Japonsko zajel potres, ki j t. oil po svoji silovitosti enak potresu L 1923. Najbolj slavni seismologi niso samo pogoltnili te vesti, temveč nudili tudi tehnične podrobnosti o tem zemeljskem pojavu z presenetljivo natančnostjo. Univerza v Eordhamu je poročala, da je bil potres v okolici Tokija. Univerza v H&l-vardu je poročala o morskem potresu v obsežnosti, kakršne še ni bilo. Univerza v Saint Louisu pa je trdila, da so si sunki sledili izred"o dolgo, 7 ur, in povzročili nepopravljivo katastrofo po vsej Japonski. Tisk, ki je objavil z največjim poudarkom te vesti, je poročal, da "e AmeriHan.i, ko &o doznali o strahoviti resreči, zajelo divje veselje. Brez dvoma ie da bi Roosevaiz r'aa videl, kako je uničen eden njegovih najstrašnejših nasprotnikov, če bi bila poročila resnična. Divje veselje pa ni opravičljivo, če pomislimo, da so temeljni razlog Roose-veltove propagande uprav krščanska usmi-ljenost, človečanstvo in omika severnih Američanov.
Izčrpavanje ameriških finančnih virov
Buenos Aires, 18. jun. s. Vojni stroški Zedinjenih držav so dosegli že vrtoglavo višino in povzročajo veliko vznemirjenje v ameriških gospodarsikih in finančnih krogih. Predsednik komisije za vojno proizvodnjo je poročal predsedniku Roseveltu, da bodo morale Zedinjene države določiti nov kredit 106 miljard dolarjev za vojne potrebe. Ta znesek je preračunan za finančno leto do konca junija 1. 1944. Proračunski strc&M so terej presegli za 80 ; odstotkov one vojne stroške, ki so bili prvotno določeni za tekoče leto. Poročilo predsednika komisije za vojno proizvodnjo zaključuje s poudarkom, da bo treba zelo omejiti dobave civilnemu prebivalstvu, zlasti v pogledu obleke, goriva in pohištva.
Poma&jkanje delovnih iraiči v Ameriki
Buenos Aires, 17. junija, s. Rooseveltov sklep za nadaljnje vpoklice, da bi se pomnožile vr* ste vojske, je dvignil proteste zastopnikov m* dustrijskih in poljedelskih interesov, ki vidijo v tem predsednikovem sklepu poslabšaaje vedno večje skrbi vzbujajočega vprašanja delovne sile. Začasno je bilo dano povelje, naj se obvezno deio razširi na nadaljnje kategorije, ki nc obsegajo samo dijakov in dijakinj, temveč tudi zasebne nameščence. V pristojnih krogih menijo, da ta ukrep dejansko ne bo zadostoval. da vpoklic številnih delavcev za zadosti« te-v potreb industrije in poljedelstva ne bo zadosten za zahteve, ki so v zvez; z izvajanjem vojnoproizvajalnih načrtov. Roosevelt je, da bi zajezil inflacijo cen poljedelskih pridelkov, zahteval od kongresa pooblastilo za izdatek dveh miljard, ki naj bi služile tudi za po* mirjenje nezadovoljstva poljedelcev
Aretacija nevarnega komunista v Barceloni
Barcelona, 19. jun. s. Civilna straža v Barceloni je aretirala bivšega orožniškega poročnika Bermudeza, nevarnega komunista, ki je izvršil 55 umorov za vladanja marksistov. Delal je pod lažnim imenom v nekem barcelonskem tramvajskem podjetju.
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 19. jim. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo:
Na severni fronti kubanskega predmostja se je izjalovil nočni napad dveh sovražnih brigad. Sovjetske čete so utrpele hude krvave izgube.
Letalstvo je potopilo ob izlivu reke Volge zopet dve trgovski ladji po 8000 in 3000 br. reg. ton ter poškodovalo dve nadaljnji srednje velikosti.
Na morju okrog Pantellerije so nemška brza bojna letala zadela s težkimi bombami neko prevozno ladjo in manjšo bojno enoto.
Med oboroženo Izvidniško akcijo nad Atlantikom je bil hudo zadet sovražni prevozni parnik.
Sovražnik je izgubil včeraj v Sredozemlja 28 letal. Eno nemško lovsko letalo S3 nI vrnilo.
Pri letalskih napadih na alžirsko pristanišče v noči na 18. junija je bila, kakor je bilo mogoče sedaj ugotoviti, uničena 6000-tonska transportna ladja, dve nadaljnji pa sta bil! hudo poškodovani.
Maršal Antoneseu pri romunskih planinskih lovcih
Bukarešta, 18. jun. s. Rumunski maršal Antoneseu se je med svojim po3etom ua vzhodni fronti mudil pri planinskih lovcih one junaške rir nske divizije, ki je po silovitih bojih os.ojua vrh, na katerem pi>- I čivajo italijanski 3trelci »La Marmore«, padli v krimski vojni 1. 1836. Maršal se je uveril o visokem d. .u, ki vlada v četah in je pri tej priliki dejal: Treba je, da se borimo z vsem svojim bitjem, da damo na razpolago najskrajnejše napore svojih teles in svojih src za rešitev našega nareda. Treba je zmagati ali umreti kot narod. V j tej strašni izb'ri ni sredine, riti kolebanja. Ta dolžnost nam nalaga možato požrtvo-vanje.
Razkroj v sovjetskem gospodarstvu
Stockholm, 18. jun. s. Moskovska »Pravda« z dne 17. maja zahteva, naj se v bodoče strogo pazi na higijeno v Moskvi, ka'ti v mrogih mestnih deiih ni najosnovnejši pogojev za snago, kar je izvir mnogih nalezljivih bolezni. Kujbšev, veliko industrijsko mesto, pravi dalje list, nudi v tem pogledu prav sramoten primer. Smeti se piči jo po cestah m ni nikogar, ki bi jih odvažal. To vse se dogaja, čeprav troši vlada velike vsote za zdravstvo in snago. Drugi veliki moskovski listi se pritožujejo nad descrganizacijo traktorski postaj, ki imajo nalogo skrbeti za brezhibno obdelo-
Berlin, 19. jun. s Železo je treba biti, dokler jt vroče. Ta znani rek veje iz propagandnih izjav ameriškega vojnega ministra, in sicer vselej, ko skuša biti njegov tovariš v mornariškem ministrstvu nekoliko bolj previden. Kakor je znano, trdi minister Knox trdovratno, namesto da bi izkoristil sedanjo priliko, kakor jo je prvi lord admiralitete Alexander, da si javnost ne sme delati utvar glede trenutnih neuspehov sovražnikovega pomorskega orožja, češ da bi ti neuspehi lahko izhajali iz vrste slučajnih okoliščin, ne pa iz povečane učinkovitosti obrambnih sredstev.
Prav glede na to trdovratno skepso vojni minister Stimson ni le ponovil svojega zlatega reka, temveč ga ie tudi praktično izvedel, ne da bi se zmenil za to. da se vtika v zadeve, ki ne spadajo v njegovo pristojnost. Minister Stimson je namreč izjavil zastopnikom tiska: »Sporočim vam lahko, da je bil v prvi polo* vici junija dosežen nov dvojni rekord: potopitve trgovskega brodovja po nemških podmornicah so se zopet zmanjšale, in sicer v razmerju kakor še nikdar doslej, zlasti v razmer-
vanje zemlje. »Pravda« pravi, da je ta des-organizacija znatno zavrla potek poljskih del. V traktorskih postajah manjkajo predvsem premične delavnice, ni pa tudi dovolj tehničnega osobjS, in specialistov. »Izvest-ja« z dne 27. maja zaključujejo slično poročilo o neredih z naslednjimi besedami: Posledica tega nereda je ta, da se v prvih 20 dnevih kampanje za posetev ni izvršilo prav ničesar. Stroji ne delujejo in delavci niso prav nič izvežbani. Listi poročajo tudi o neredih v tovarnah, kar se čuti tudi pri vojni industriji. Dogaja se, da se delo vrši brez vsakega reda, zato izdelki niso popolni, delno pa je v tovarnah	pre-
stalo vsako delo.
Nsv dokaz o sovjetsko-
židovskem sodelovanju
Berlin, 19. jun. s. Nov dokaz o tesnih odnosih med židovskimi in boljševišklmi interesi je dokument, ki so ga našli v frarv-ccskem zunanjem ministrstvu. Gre za zaupno poročilo, ki ga je notranji minister 24. januarja 1. 1936 poslal svojemu tovarišu zunanjemu ministru in ki se tiče odnosov tajnika mednarodne lige za pobijanje antisemitizma s sovjetskim veleposlaništvom v Pariau. V tem poročilu se francoski netranji minister takole Izraža: Tajnika mednarodne lige za pobijanje antisemitizma podpirajo boljševiki že od leta 1927. V tej dobi je bil zelo povezan z veleposlanikom Rakovskim, ki ga je pustil imenovati za urednika lista »Le Soir«, katerega je ustanovil Fossard. S prenehanjem tega lista je omenjeni tajnik začel izdajati list »Le Cri de Peuple«, ki ga je subvencioniral sovjetski veleposlanik v esebi svetnika Eremsena. Nato je ostal v odnosih s svetnikom veleposlaništva Sovjetske zveze Emililovskim, ki se je lani ubil. Sedaj dobiva ta tajnik za Objavljanje svojega lista »Le Droit de Vivere« vsak mesec 18 000 frankov podpore od sovjetskega veleposlaništva.
Gonja	po3M*ss2ks tisku
v Aisgtfji
Lizbona, 18. jun. s Skoraj vsi angleški listi so kakor na dani znak začeli zahtevati ukinitev 33 dnevnikov in periodičnih poljskih 1'stov, ki so doslej izhajali v Angliji. Glavni očitek poljskemu tisku je ta, da ni kazal dovolj dolžnih ozirov napram Stalinu, kar je povzročalo večne proteste s sovjetske strani. Tej gonji sta se pridružila tudi »News Chron'cle« in »Daily Wor-ker«, ki pravita, da je skrajni čas, da se odstrani ta nevarna gorostasnost.
ju z zadnjimi 18 meseci, razen tega pa je bilo v istem času izločenih iz borbe število pod* mornic, ki daleč prekaša že tako visoko število, ki ga je bilo mogoče zabeležiti v prvi polovici meseca maja.« Po tem vidimo, pripominjajo ironično v tukajšnjih krogih, kako zna ameriški vojni minister kovati železo propagande, dokler je vroče. V pogledu utvar ni njegovo mnenje na vae zadnje napačno. Jutri bi namreč utegnilo biti prepozno. Stvarnosti je še vedno mogoče pogledati v obraz, je dejal nekdo, ki se na to stvar dobro razume: Churchill.
Seveda pa je tnenutek tak, da lahko zbuja utvaro, da je smrtna nevarnost odstranjena. že štiri mesece sem so se potopitve ladij po podmerniškem orožju zmanjšale in ni izključeno, da bodo cene podmornice nje kaj časa brez večjih grižljajev, toda to pomeni, da se bodo maščevale za smelo teh tednov. Da, zares: smolo. Ne smemo pozabiti, da igra sreča tudi v podmorniški vojni pomembno in včasih celo odločilno vlogo. Prizorišče atlantske borbe je brezmejno, kar ima za posledico, da se napadajoče sile v tem ali onem odseku zbirajo po zgolj verjetnostnem računu in morajo nekoliko zaupati tudi sreči. Na drugi strani je naravno, da sovražnik dela isto in da je tu in tam sreča na njegovi strani. Konvoji nimajo nikakih naprej določenih prog. Konvoj, ki odplove iz nekega oporišča, se lahko na raznih krajih premakne za več sto kilometrov in se tako reši tudi najbolj drznih podmorniških skupin. To se lahko večkrat pripeti. Včasih celo dva ali tri mesece po vrsti, toda nastopi trenutek, ko ste položaj nenadoma izpremeni in ritem potopitev zopet narašča, kakor se je zgodilo n. pr. poleti 1940.
S tem nikakor nočemo izpodbijati trditve, da so postala pomorska pota nekoliko bolj varna zaradi novih obrambnih sredstev, ki se jih poslužuje sovražnik, in da na nekaterih merskih področjih, ki jih nadzira sovražno letalstvo, predstavlja napad zelo tvegano podjetje, odločno pa je treba zanikati mnenje, da bi podmor-niško orožje prenehalo biti smrtno nevarno. Dejanja bodo demantirala tudi te poslednje utvare Stimsona in Alexandra.
Sicer pa je dovolj značilno dejstvo, da je prav admiralu ušla domneva, da ja nemško vrhovno poveljništvo umaknilo večino podmornic, da bi jih zbralo v vodah, kjer bi Anglosasi nameravali izvršiti izkrcanje na kontinentu. To dejstvo je značilno, v kolikor ta domneva ne izključuje, da je treba zmanjšanje potopitev pripisati ne morda učinkovitejši obrambi ali zgolj slučajnim okolnostim, temveč izrazito vojaškim razlogom, kakor bo velja za sorazmerni mir, ki še vedno traja na vzhodnem bojišču. (Iz Piooota.)
Ii QwMbenega lista PNF
Rim, 18. jun. s. Odredbeni list PNF objavlja-
Navedbe: Junaško so padli v borbi fašisti Marcello Serazanetti, bivši zvezni tajnik v Mogadisciju in zvezni podtajnik v Bologni; Pierro Alessardri ter Regoli Quaz-zi, člana direktorija fašija v Montalcionu (Šiena); Ettcre Annone, zaupnik GUFa v Turinu; Carlo Felice De Negris. tajnik fa-š'ja v Melfiju (Potenza); Francesco La Fa-ta. zaupnik GUFa v Partinisu (Paerlo) in Giacomo Giavarini, vodja skupine fašija v Saldi ji (Bergaro).
Fašisc Remc Montanare je imenovan za izrednega komisarja OND za vojne sirote.
Imenoval sem: vseučil'škega fašista Giu-seppea Oggianija za tajnika GUFa v Ta-rantu namesto fašista Giandomenica Ma-strandrea ki je pod orožjem; vseučiliške-ga fašista Maria Rodilossa za voditelja GUFa v Sirakusi, vseučiliškega faš sta Carla Delmeja za voditelja GUFa v Apua-niji, vssučiVšfcega fašista Rema Sammar-tina za \ ooitelja GUFa v Camp >hasu namesto vseučil škega fašista Giovan.iija Ba-reneja ki je pod orožjem.
Faš^ki Varsda Goriox Bruschki .n Lau-ra Calri -Roncalli zapuščata položaj inšpektoric ženskih fašijev.
Imenoval sem za inšpektorice ženskih fašnev naslednje f«. ?istke, ki ohranijo tudi položaj zaupnic v ženskih fašijih v označeni pokrajinah: Pijo Pallootto-Garzjja. mater metnika zlate kolajne, inšpektorico na razpoloženja, Ano Marijo Gla^ti, zaup-
nico ž.»u£kih rairev v Cremoni Vendra-mino Marcello Brardolini, zaupnico ženskih fašijev v Veneziji, Tereso Marogaa De Lut-ti, zaupnici ženskih fašijev v Modem Pierro Gatteschi Fon^elli, zaupnico ženskih fašijav v Rimu, Marijo Ortona Valentini, zaupr.ico ženski fčšijev v Neapiju, Bian-o G.uliar.o zaupnoc ženskih fašijev v Fogfiju, A.igelo Teieso Rosso, zaupnico žensk' fašijev v Brni in Vittorio Lucco Bantetfo zaupnico žersk h fašliev v Reggio Calabrji.
Imenoval tem za zaupnice no-ti ajinskih federacij ženskih fašijev n-asledn e fašist-ke. V Cagliari ju F.osso Banielo,' v Enni Angelc Tereso fl 5so, na Corfu Marijo Jano v Perugiji l.i.genlo Bonucc, .^intinelh, v Reggio Calabriji Vittorio Luce Banzetto. v Salernu Anno Diuello, v Udine Nello Pampis, v Vercelliju Marijo Gay, v Comu Marizjo Federiko Savoia.
Razpust Iredentističnih skupin
Rim, 18. Jun. s Tajnik PNF je, upoštevajoč, da so v obsegu delovanja Stranke tudi naloge raznih skupin za iredentistične akcije, odredil razpust teh skupin in odločil, naj se priključijo kot kulturna skupine narodnemu zavodu za fašistično kulturo. Skupina »Nizzardo«, ki je opravila in opravlja tako zaslužno propagandno delo in delo italijanstva, prehaja v odvisnost ustanove za tisk.
Uspele nočne akcije tmp&Mtfa letal
6ooo t&nski parnik potopljen in nek drugi parnik poškodovan 3b alžirski obali — Napad nemških letal na la&je, zasidrane v predfuki v Pantellerijl — 2§ sovražnih letal
sestreljenih
Letalski napadi Angissasov niso Izvali med prebivalstvom
zaželfen&ga uiinka
F&imamiška nevam®§£ še ni minila
Nemške ugotovitve glede na anglosaške utvare
Minister Gobbels v bmuhmdlranem ozemlju
Črpajoč novo energija Iz trpljenja prizadetega prebivalstva, se bo nemški nared toil do kosišne In popolne zmage
VVuppertal, 18. jun. s. Ob žalnem obredu v čast žrtev anglo-ameriških terorističnih napadov ie govoril minister dr. Gobbels. obračajoč se do prebivalstva na področjih, ki so najbolj izpostavljena sovražnim letalskim napadom. Zatrdil je, da se to prebivalstvo ne bori v hudi stiski samo in tudi ne na izgubljenih postojankah. Ves nemški narod je blizu bratom iz teh dežel ki jih sovražnik barbarsko napada, je rekel minister, in njih krasno zadržanje je zanje vir vedno novih dragocenih energij za nadaljevanje te ogromne bitke. Govornik je omenil razloge zaradi katerih je moral nemški narod skupno s svojimi evropskimi zavezniki sprejeti borbo, katero so mu vsilili Angleži in Američani. Rekel je. da Evropa noče živeti gospodarsko
in politično zasužnjena zapadnim plutokra-cijam, temveč si hoče osvojiti popolno svobodo, za katero so zgodovinska izročila in gmotni viri zanesljivo jamstvo. Glede zadnjih je dr. Gobbels omenil, da evropska ceiina. ki je manjša, kakor Severna Amerika, prideluje mnogo večjo količino živil. V petih letih je stanje glede proizvodnje najnujnejših živil na evropski celini z vštetim ruskim zasedenim ozemljem v primeri s stanjem v Severni Ameriki naslednje: Žita se pridela v Evropi 150 milijonov ton, v Ameriki 115 milijonov ton, mesa v Evropi 11 in pol milijona ton, v Ameriki 8 in pol milijona ton, sladkorja v Evropi 7 in pol milijona ton. v Ameriki 2 in pol milijona ton. krompirja v Evropi 156 milijonov ton. v Ameriki 12 milijonov

so zbudili samo odpor med prizadetimi
Lizbona, 19. jun. V Londonu so nekoliko presenečeni, ko ugotavljajo, da sc ed ni znak napovedane »velike ofenzive« zaveznikom po zavzetju Pantellerije in Lampeduse letalski napadi na Sicilijo Uradna propaganda jc namreč doslej prepričevala, da se bližajo vel ke istočasne akcije proti več področjem Evrope. Zato skušajo sedaj na različne načine pojasniti to nasprotje med pričakovanjem in stvarnostjo.
KakoT se vidi, se niso še niti v Londonu niti v Wash;ngtonu znebili utvare, da bi zmagali v tej vojni poceni, ali pa hočejo vsaj do zadnjega hipa počakati, preden bi se odrekli sle* hernemu upanju.
Toda pravi razlog ugotovljene zakasnitve izvedbe zavezniških načrtov moramo iskati v tem. da se pomišljajo spustiti v to nadvse tvegano podjetje, ko bi ne mogli več vrniti, ne da bi tvegali katastrofo. Presoja položaja zbuja v nevtralnih opazovalcih vtis. da se hočejo Angleži in Američani za sedaj še omejiti na izvedbo minimalnega programa, ki naj bi obsegal moida zasedbo kakega ctoka, ker priča* kuicjo. da se bo medtem najbrže razčistil položaj Rusije in da bo ta pridobljena za vojaško sodelovanje.
Razen tega skrbi zaveznike tajna, v katero se je zavil sovražnik, prav tako pa tudi njegova verjetna reakcija na morebitni napad na evropsko trdnjavo. Med dragimi neznankami je največja predvsem neznanka osnega letalstva, ki bi jo zavezniki radi čim prej razvoz zlali.
Nj:hova blesteča propaganda naj bi med tem prikrila bojazni in dvome, pred katerimi so se znašli njihovi vojaški voditelji. Tudi poskus, da bi z grožnjami vplivali na nevtralce, da se pridružijo zaveznikom, ni imel doslej nobenega opogumljajočega uspeha. Znamenja so, ki govore celo o negativnem zadržanju. V angleških političnih krogih ugotavljajo na primer, da se je navdušenje za stvar »združenih narodov« zelo ohladilo tudi v drugih nevtralnih državah, kakor v Švici in na Švedskem. Listi v teh državah so v zadnjem času opo-
GLEDALIŠČE
DRAMA
Nedelja, 20. junija, ob 18.30: Veliki mož. Izven. Zadnjikrat v sezoni, Znižane cene od 15 lir. Ponedeljek, 21. jun.: Zaprto. Torek, 22. junija, ob 18.: jorijeva hči. Red Torek.
Sreda, 23. junija, ob 18.30: Skupno življenje. Red Sreda, četrtek, 24. junija, ob 18.30: Stari in mladi. Red Četrtek.
*
L. Prenner: »Veliki mož«. Komedija v treh dejanjih. Delo je satira na korupcijo v umetnikih krogih. Osebe: Vrhunec, slaven domačin — VI. Skrbinšek, Praznikova pokroviteljica — Starčeva, Praznk, njen mož — Cesar, Nada, nečakinja — Rasber-gerjeva, Zorin, nečak — Brezigar, dr. Votlina — Peček dr. Močerad — Košuta, profesor Pivnik — P. Kovič, Volk, lastnik lista — Lipah, Lisjak, urednik — Koš:č, Modrijan, urednik revije — Raztresen Skaza, umetnik — Bralna; stud. iur. Graj-šek — Blaž, Mogočnilc, sin bogataša — Drenovecj prof. Kresnik — Nakrst, Milka, sobarica — Sancinova. policijski komisar
—	Gorinšek. Režiser: M lan Skrbinšek. Abonente reda Četrtek opozarjamo, da
bodo imeli v četrtek na praznik zaradi bližnjega zaključka dramske sezone izjemoma na praznik predstavo »Stari m mladi«. Uprava nudi aboneotem, ki bi zaradi praznika ne mogli prisostvovati predstavi, da morejo svoj sedež pri dnevni blagajni osebno odpovedati za ta večer in jim bo odpovedani sedež nadoknaden pri predstavi »Stari jn mladi« za red Torek.
OPERA
Nedelja, 20. junija, ob 17.: Prodana nevesta. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Ponedeljek, 21. jun.: Zaprto. Torek, 22. junija; Zaprto. Sreda, 23. junija, ob 18.: Prodana nevesta. Red A.
četrtek, 24. junija, ob 17.: Thais. Izven. Cene od 28 L navzdol.
Petek, 25. junija: Zaprto.
*
B. Smetana: »Prodana nevesta«. Komič-ra opera v treh dejanjih. Osebe: Krušina
—	Janko, Ljudmila — Stritarjeva, Marinka '— Vidalijeva, Janko — Čuden, Vašelc
—	Banovec, Kecal — Lupša, M;ha — Dol-ričar, Kata — Karlovčeva,' Emeralda — Neratova, cirkuški ravnatelj — Jelnikar, Indijanec — Marenk. Dirigent: D. Zebre, ležiser: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf: inž. P. Golovin. Scenograf: V. Skružny.
Radio Ljubljana
NEDELJA, 20. JUNIJA 1943-XXI 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 8.15: Orgelski koncert; izvaja Mar-gherita Nicosia. 11.00: Prenos pete maše iz Bazilike sv. Pavla v Rimu. 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. G. B. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. K. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa; Poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 1312: Klasični orkester. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.10: Koncert radijskega orkestra is komornega zbora: vodi dirigent D. M. šijanec; slovenska glasba. 15 C0: Fo-
zorili, da so Anglosasi ponovno pokazali svoj prez:r do pojma nevtralnost in glede pravic mal h narodov, ko smatrajo za povsem naravno stvar, da se po tej vojni nevtralcem ne smejo priznati iste pravice kakor vojujo* čim se državam. Tako je bilo med drugim ugotovljeno. da naj bi bila porazdelitev ladijske tonaže in oskrba hrane odvisna od pristanka Angležev in Američanov ki bi seveda dajali prednost tistim, ki so se borili na njihovi strani. To novo sredstvo pritiska pa ni naletelo na zaželeni usneh pri nevtralcih, temveč je izzvalo samo njihovo ogorčenje in odpor.
Tudi vsi valutni in finančni načrti upoštevajo samo interese »združenih narodov« in predvidevajo za nevtralce nekakšno kvarante-no, preden bi jim bilo dovoljeno da bi smeli uživati prednosti m koristi, ki so določene za »združene narode«. Anglosasi celo trdijo, da bi morale Švedska. Švica. Španija. Portugalska in Turčija prevzeti vse posledice razveljavljen nja trgovskih pogodb, sklenjenih v vojnem času z državami Osi, čeprav so bile povsem zakonito sklenjene.
Gospodarstvenik Paul Einzig zastopa v listu »Financial Nevvs« mnenje, da se bodo smatrala plačila Nemčije nevtralnim državam kot izvršena s francoskim, belgijskim ali poljskim zlatom. Zato bodo morale nevtralne države to zlato vrniti zakonitemu lastniku m sicer brez najmanjše odškodnine. Ker pa so »zakoniti lastniki« spet dolžniki Anglosasov za po» moč, ki so jim jo ti nudili med vojno, bi dejansko vse to zlato izginilo v angleških in ame-rišk h blagajnah.
Tako torej kujejo londonski m washington-ski finančniki načrte, kako bi izropali nevtralne države. Navedeni pisec še pripominja, da imajo zavezniki na razpolago »več sred« štev, s katerimi lahko privlijo vse države, da vrnejo ukradeno zlato«. Nevtralni listi pripominjajo, da odgovarjajo ti nameni bržkone namenom britanske uradne politike in da bi zato ne storil prav tisti, ki bi jih ne jemal resno. (Stampa Sera.)
ročila v slovenščini. 17.05: Kosem Karel: Bodimo rejci malih živali; kmetijsko predavanje v slovenščini. 17.35: Lahka glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; Poročila v italijanščini. 20.20: Simfonični koncert vodi dirigent Dagoberto Polzinetti. 21.30: Predavanje v slovenščini. 21.40: Operetna glasba. 22.15: Orkestralna glasba, vodi dirigent Petra-lia. 22.45: Poročila v italijanščini.
aksimalni cenik
Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po naredbi Visokega komisarja za Ljubljansko pekrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino):
1.	Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; testenine lz enotne moke 3.90 lire ra kg; enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 iire; fižol 6 lir za kg.
2.	Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; surovo maslo 28.40 .lire za kg; slanina so-Ijena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg.
3.	Kis, 4% vinski 6.35 Ure za liter.
4 Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 880 g 15.90 lire za dozo, v dozah po 385 g 7.55 Ure za dozo.
5.	Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 Ure.
6.	Mehka drva, razžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33 60 lire za stot; mehki roblanci (žamanje), približno 1 m dolgi, franko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 Ur za st^t; enotno milo, ki vsebuje 23—27% kisline, 4.10 lire za kg.
Oddaja lip za nabiranje cvetja
Kakor lani je mestna vrtnarija tudi letos zaznamovala s številkami vse lipe v drevoredu za velesejmom, na Taboru in v Metelkovi ulici, na Reslje^i cesti m nasproti Zelezničarske na* bavijalne zadruge na Cesti Soške divizije (prej Masarykovi cesti). Po teh številkah bo mestna vrtnarija tudi letos oddajala lipe za obiranje cvetja tistim, ki si nameravajo za lastno potrebo natrgati lipovega cvetja. Interesenti naj se zglase v mestni vrtnariji med 8 in 11. dopoldne, kjer bodo za obiranje plačali primeren znesek in se s podpisom zavezali, da lip ne bodo poškodovali. Za škodo je odgovoren tisti, ki prevzame odgovornost s svojim podpisom.
Kdor bi javne lipe obiral brez dovoljenja, bo kaznovan.
Na veliko korist zdravilnega lipovega cvetja Ljubljančanov pač ni treba več opozarjati, zato pa moramo tembolj opominjati tiste obiralce, ki lomijo veje in kakor koli poškodujejo drevo. Obiralci, ki bodo poškodovali lipe, se« veda prihodnje leto nikakor ne bodo dobili več dovoljenja za obiranje lipovega cvetja, razen tega bodo morali za poškodovano • lipo plačati tudi odškodnino.
P I L A R N A
I. FIGAH
Vošnjakova 12
Izdelovanje ln popravilo vsakovrstnih pil
ln rašpel STALNA ZALOGA!
ili!iliiiiiu£iii!iSlwi!iBi
Podaljšanje prometnih dovolil za motorna
Urad za civilno motorizacijo Visokega kamisarljata opozarja, da poteče 30. junija t. 1. veljavnost prometnih dovolil za motorna vozila, ki so registrirana v Ljubljanski pokrajini.
Za morebitno obnovitev prometnih dovolil naj vložijo interesenti do 30. junija t. 1. redne prošnje (spisane na taksnem papirju za 6 L) pri Uradu za civilno motorizacijo. Temu uradu je prinesti ali poslati zaradi vpogleda prometno knjižico motornega vozila in prometno dovolilo (odrezek spoznavnega znaka).
SPOR T
Bogata nedelja
Atletski miting in kup nogometnih tekem na vseh koncih in krajih
Današnja nedelja bo v športu še bolj bogata, kakor so bile številne dosedanje, saj se bodo poleg mnogih nogometašev, ki bodo zaposleni v nič manj kakor osem prvenstvenih tekmah, spet pojavili na terenu naši atleti, tudi na prvenstvenem mitingu za prvenstvo moških po društvih.
Prireditev pri atletih
Lahkoatletska zveza je vse pripravila, da bo ta ponovna ctvontvena prireditev letošnje sezone uspela kolikor je pač mogoče v danih okoliščinah. Za prizorišče mitinga je poiskala najlepši prostor, in sicer idealno tekališče v stadioniu Planine ob vodovodni cesti, izvedbo pa določila na dopoldanske ure, tako da bo prireditev tudi s propagandne strani lahko dosegla svoj uspeh. Spored, ki se bo začel ob 9.30, bo obsegal nastope v naslednjih osmih disciplinah:
v tekih na 100, 400 in 1500 m, dalje met krogle in kopja ter skoke v višino in daljino z vsemi potrebnnsfi pred tekmo vanji.
Borbe za točke ob žogi
Nogometni prvenstveni spored je spričo obilnosti dogodkov razporejen na štiri različna igrišča, in sicer takole:
IGRIŠČE LJUBLJANE, ob 17.: žabjak -Ljubljana mladini in ob 18.: Ljubljana -Hermes (I. divizija);
IGRIŠČE HERMESA, ob 9.: Vič - Ljubljana rezervi, ob 10.: Vič - Mladika mladini, in ob 11.: žabjak - Hermes rezervi;
IGRIŠČE MLADIKE: Mladika - Vič (H. divizija) in
IGRIŠČE MARSA, ob 9.30: Dopolavoro t. t. - Hermes mladini, in ob 10.30: Mars -Mladika rezervi.
To je pestri spored današnje športne nedelje, ki ga je res več ko dovolj, da bodo prijatelji športa v našem mestu spet lahko dodobra prišli na svoj račun.
s— SK žabjak. Rezervno moštvo igra v nedeljo 20. t. m. ob 11. dopoldne na igrišču Hermesa prvenstveno tekmo z rezervo Hermesa. Ovsenik, Stergl, Kurent, sigurno. — Mladina igra ob 17. dopoldne z mladino Ljubljane prvenstveno tekmo na igrišču SK Ljubljane. Ob 16.30 naj bodo v garderobi vsi, ki igrajo pri mladini.
s— Lahkoatletska zveza (službeno). Opozarjamo tekmovalce ln občinstvo, da je vstop na stadion Planine, za današnjo prireditev pri vratih na Vodovodni cesti. Začetek tekmovanja točno ob 9.30. Vstopnin znaša L 2.— za osebo, s— Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Pozivamo vse gg. kandidate, ki ao se prijavili za izpit za lahkoatletske sodnike, da se javijo zanesljivo na stadionu Planine danes ob 9. Udeležba obvezna. — Predsednik.
Z Vrhnike
Uradni dnevi okrajnega civilnega komi-sarijata bodo v občinskem uradu na Vrhniki, da bi se občinstvu dala možnost opraviti posle, ne da bi izgubljalo čas za potovanje v Ljubljano. Določeni so tile dnevi: 23. junija, 29. julija, 26. avgusta, 30. septembra, 28. oktobra. 25. novembra in 30. decembra. Pričetek uradnih ur ob desetih po prihodu vlaka Okrajni civilni komisar bo sprejemal občinske predstavnike in občinstvo po dosedanjem običaju.
Novi zdravnik dr. Vladimir Brezovnik ordinira od 10. do 14. ure v ordinaciji odsotnega zdravnika dr. Zekša.
Dražba hiše na Vrhniki. V ponedeljek dne 5. julija bo pri'okrajnem sodišču na Vrhniki dražba hiše na Vrhniki, Kolodvorska cesta št 4 z vrtom in gospodarskim poslopjem. Cenilna vrednost znaša 268.100 lir, najmanjši ponudek 178.730 lir in varščina 26.810 lir.
Iz Hrvatske
Sprejemi pri Pogiavnika. V zadnjih dneh je Poglavnik sprejel odposlanstvo hrvatskih častnikov in podčastnikov, ki mu je izročilo 850.000 kun za svojce padlih hrvatskih vojakov. Dalje je sprejel Poglavnik zastopnike 26 hrvatskih mest, ki so imeli na binkoštno soboto v Zagrebu zborovanje o preskrbi mest z živilL
Dr. EUlnger — državni ravnatelj. Poglavnik je imenoval velikega župana dr. Jakoba Ellingerja, zastopnika k vojakom pokUcanega državnega podtajnika Altga-yerja, za državnega ravnatelja pri predsedstvu vlade.
Nov vodja tiskovnega urada. Za tiskovnega vodjo propagandnega ravnateljstva je bdi imenovan Mijo Tolj, dosedanji urednik »Hrvatskega naroda« v Osijeku. Dosedanji vodja Bogdan je bil imenovan za glavnega urednika »Hrvatskega naroda«.
Za poveljnika ustaških žena je bila imenovana ga. prof. Irena Javorjeva.
Antonovo je bilo slovesno proslavljeno. L'sti poročajo, da je bilo po vsem Hrvat-kem Antonovo, ko je praznoval svoj god tudi Poglavnik, slovesno proslavljeno. V Zagrebu je bilo veliko ustaško zborovanje, potem pa mimohod pred Poglavnikom, ki je trajal celo uro.
Slovaški go*t v Zagreba. V hrvatsko prestolnico je prispel kot gost državnega sa-veznjka dr. Seitza slovaški sociolog, publicist in vodja tiska slovaškega soc'alnega zavarovanja Ljudevit Muttfanski, ki se hoče seznaniti a socialnimi ureditvami na Hrvatskem.
Zagrebški župan v Bratislavi. Da vrne obisk bratislavskega župana dr. Kovača, je v slovaško prestolnico odpotoval zagrebški žup3n Ivan Werner.
S1!®

Finančna politika Italije
»Hrvatski narod« je objavil v številki z dne 10. t m. daljšo izjavo, ki jo je podal finančni minister Acerbo dopisniku ltalijansko=hrvatske novinske agencije. Minister je izrazil svoje zadovoljstvo. da lahko poda izjavo za »Hrvatski narod«, ki obvešča sostdno in prijateljsko Neodvisno Državo Hrvatsko. Stalno zasledujoč plemenite napore Hrvatske na finančnem področju za ureditev države se veseli zlasti uspe* ha, ki je bil na Hrvatskem dosežen z nedavnim notranjim posojilom. To jt najboljši znak, da Hrvati mislijo na svojo bodočnost.
V svoji nadaljnji izjavi je minister prikazal osnove italijanske f.nančne politike. Novo posojilo, ki se sedaj vpisuje v Italiji, je normalno posojilo za izredne vojne potrebe. To posojilo je vlada razpisala v tradicionalni obliki potem, ko je z ureditvijo normalnega prora* čuna zagotovila kritje preko običajnih fiskalnih dohodkov. Tako se ustvarja soglasje med davki in posojili, kar je v rastoči meri potrebno za nadaljevanje vojne. Državna blagajna z javnimi posojili privlači razpoložljive prihranke, ki bodo pozneje prišli zopet v obtok z nujnimi izdatki: na drugi strani pa m z davki zagotovi večji dotok sredstev.
Min ster je posebno naglasil, da je fašistična^
Gospodarske vesti
= Zaključek itaJijansko-madžarsldh industrijskih pogajanj. Dne 10. junija so se pričela v Budimpešti pogajanja med pred-stavriki italijanske in madžarske industrije. Storjeni sklepi so bili vnešeni v poseben protokol, ki sta ga obe delegaciji podpisali ob zaključku pogajanj. Na plenarnih sejah ao razpravljali o vprašanjih načelnega značaja, ki se tfčejo industrije v obeh državah. Ob zaključku diskusije je bilo ugotovljeno popolno soglasje naziranj. O strokovnih vprašanjih pa so razpravljali posebni strokovni odbori, in sicer za železarsko in strojno industrijo za tekstilno industrijo, za kemično industrijo in za živilsko industrijo. Tudi razprave v teh odborih so prinesle najboljše rezultate. Pravkar zaključena pogajanja je obenem smatrati ket vrnitev obiska, ki so ga napravili madžarski industrijci v R'mu jeseni larsitega leta. Italijansko delegacijo je vodil veleindustrijec Pirelli, član predsedstva Konfederacije italijanske industrije, madžarsko delegacijo pa je vodil predsednik Zveze madžarskih industrijeev Hagenma-cher. Italijanska delegacija je bila po končanih pogajanjih sprejeta pri madžarskem finančnem ministru dr. Remenyju-Schnel-lerju, pri industrijkem ministru Boremisz1", pri trgovinskem ministru dr. Zsindelyju in pri pooblaščenem ministru in izrednem poslaniku Nicklu. ItaUjanski poslanik Anfu-so pa je povabil na kosilo voditelje obeh delegacij. Člani itaUjanske delegacije so si tudi ogledali nekatera vzorna industrijska podjetja v Budimpešti in so v nedeljo odpotovali v Italijo.
= Zavarovanje delavcev v maju. Zavod za. socialno zavarovanje Ljubljanske pokrajine objavlja podatke o socialnem zavarovanju v maju t. L V primeri s prejšnjim mesecem se je Število zavarovancev povečalo za 696 na 27.320 (pri zavodu samem je bilo 22.639 zavarovancev, pri bolniški blagajni TBPD 4596 in pri bolniški blagajni Merfcurja 85). V primeri z lanskim aprilom je bilo število zavarovancev za 1273 manjše. Odstotek bolnikov se je v primeri z aprilom t. 1. ponovno zmanjšal od 2.63 na 2.61 in je bil tudi za 0.23% manjši kakor lani v maju. Povprečna dnevna zavarovana mezda je v primeri s prejšnjim mesecem narasla za 0.38 na 24.70 lire in je bila za 1.55 lire večja nego pred enim letom. Pri zavarovancih zavoda samega je znašala v maju povprečna dnevna zavarovana mezda 22.82 Ure, pri zavarovancih bolniške blagajne TBPD pa 33.66 lire. Skupna dnevna zavarovana mezda se je dvignila na 674.860 lir in je bUa za 12.820 lir večja nego lani.
=e Zanimiva pravda po zakonu o nelojalni konkurenci. Med vojno so začeli različni podjetniki izkoriščati že vpeljane znamke znane tvornice mila v Osijeku. Tako je začel tudi R. B. uporabljati prera-rejno zaščitno znamko pralnega praška »Radion« z etiketo, ki je povsem slična izvirni, samo da nosi napis »Novi Radicn«. Zaradi uporabe te znamke je vložila osi-ješka tvrdka po svojem pravnem zastopniku proti R. B. tožbo pri ljubljanskem okrožnem kot trgovskem sodišču, s katero je zahtevala, da se tožencu prepove nadaljnja uporaba zaščitne zramke, da se uničijo vse zaloge ovojev s prenarejeno zaščitno znamko in da plača primerno odškodnino. Po več spornih razpravah je podal izvedenec iz kemične stroke mnenje, da je »originalni Radion« predvojni pralni prašek cdlične kakovosti, dočim vsebuje »Novi Radion« malenkostne koUčine mila in je bistveno sestavljen iz pralne in deloma jedilne gode in da zaradi tega »Novi Radion« ne prenese kakovostne primerjave s pravim Radionom, ker ne vsebuje zadostnih količin mila in oksidacijskih soli, n. pr. perborata. Ker se je med pravdo izkazalo, da je toženi R. B. že med pravdo opustil nadaljnje izdelovanje in razpečevanje »Novega Radiona« v prenarejenih zaščitenih ovojih, sta se stranki pri razpravi dne 15. junija poravnaU. Toženec je priznal, da ne sme za svoje blago »Novi Radion« uporabljati zaščitnih rdečih etiket z rumenimi žarki in belim napisom. Plačal bo odškodnino ta pravdne stroške. S tem je končana pravda, ki je zbudila precejšnje zanimanje.
= iz zadružnega registra. Pri Gospodarski zadrugi nameščencev socialnega zavarovanja v Ljubljani je bil izbrisan član uprav« nega odbora Josip Ogrinc, vpisan pa Josip Petejan, uradnik Zavoda za soc. zav. v Ljubljani.
— K združitvi bančnih podružnic ua Ko-rogkem ln Gorenjskem. Pred dvema mesecema smo poročali, da bo dunajski zavod Kreditanstalt—Bankverein v zvezi z vojnimi ukrepi za racionalizacijo poslovanja bank odstopil svoje podružnice v Celovcu, Beljaku in Kranju celovški Banki za Koroško. Sedaj poročajo iz Celovca, da bo Banka za Koroško zaradi prevzema omenjenih podružnic zvišala svojo glavnico od 1 na 3 milijone mark. O tem predlogu bo sklepal občni zbor delničarjev 29. t. m.
=r Iz spodnještajerskega trgovinskega registra. Pri tvrdki Anton Kiffmann, trgovini z urami tn žlatnino v Mariboru, je vpisano, da je dosedanji lastnik Anton Kiffmann izstopil in kmslu nato umrl in je podjetje prešlo na sina Otmarja Kiffman-
vlada proti tiskanju bankovccv. Ducejeve besede, izrečene 26. marca t L v palači Venezia, so temelj finančne politike, ki gre za tem, da se zagotovi trdnost narodnega kredita s tem, da se obdrži 6tvama in moralna vrednost italijanske lire. Prav zato sc je vlada zatekla k narodovim prihrankom, pri tem pa sc izogiba vsakega prisilnega sredstva in se cbrača k pre5 bivaistvu s tradiconalnim načinom posojila. Prepričan je. da bodo drža\!jani v velikem številu sodelovali pri tem vpisovanju, ne samo zarodi koristi in jamstev, ki jih nudi to posojilo, temveč tudi zaradi tega, ker ob pravilnem razumevanju lastnih interesov vedo. da so živ in aktivni dol domovine pod orožjem, ki apelira na vse sile svojih sinov za dosego največjih ciljev. Hrvatski narod, ki je tradicionalno nepristranski in je vrhu tega intimno povezan z usodo Italije, mora upoštevati itali* jar.sko stvarnost: hiti vojne težave niti bombardiranje, niti zastraševanje, niti obljube ne morejo omajati močno italijansko moTalo. Sovražnikova propaganda bo hitro utihnila Italijanski narod, ki se bori. odkar je Italija ustvarila svojo državo, zlasti pa neprekinjeno od leta 1935 na vseh bojiščih, je in bo dostojen svojega velikega časa.
na. — Pri Lnlustriji papirja in lepenke,
družbi z o. z. v Sladkem vrhu, je izbrisan zaro dl smrti dosedanji komisar Friderik Leschnigg, za novega komisarja pa je postavljen inž. Anton Fiick.
= Izplačevanje zapadlih po'ic za živinsko zavarovanje na Spodnjem Štajerskem. Čeprav so meddržavna pogajanja o ureditvi življenjskega zavarovanja pri bivših jugoslovanskih zavarovalnicah še v teku. je šef za civilno upravo na Spodnjem Štajerskem naročil zavarovalnicam, ki komisarično upravljajo stara zavarovanja, da izplačajo članom štajerskega Heimatbunda vse zavarovane vsote, ki so zapadle oo 1. aprilu 1941., in sicer v polnem obsegu, kakor je določeno v zavarovalnih pogodbah. Tako bodo izplačana vsa življenjska zavarovanja, ki so po 1. aprilu 1941. potekla ali pa so postala v polnem obsegu izplačljiva zaradi smrti zavarovanca. Kolikor so bile doslej že izplačane akontacije, se morajo izp'ačati še pridržani zneski. Na enak način je zavarovancem sedaj omogečno. da vzamejo na podlagi bivših jugoslovanskih zavarovalnih pogodb v okviru pogojev zavarovanja posojilo ali pa zahtevajo odkup. Od te ureditve so zaenkrat izvzeta življenjska zavarovanja pri bivšem jugoslovanskem Feniksu.
= GOIetnica socialnega zavarovanja v Nemčiji. Dne 15. junija je poteklo 60 let, odkar je bilo v Nemčiji z zakonom ustai-novljeno bolniško zavarovanje. Leta 1883. j izdani zakon o bolniškem zavarovanju ie bil prvi z: Ikon, ki je bil izdan nai področju specialnega zavarovanja. Leto pozneje je s'odil zakon o nezgolnem zavarovanju, šest let kasneje pa zakoci o st'ircj?tnem Jn invalidnem zavarovanju, medtem ko je bil zakon o nameščenskem zavarovanju izdan šele leta 1911. V teku 60 let, odkar obstoja bolniško zavarovanje v Nemčiji, se je krog zavarovancev znatno razširil. Zadnjikrat je bil ta krog razširjen leta 1941., ko je bilo boV.iško z-varovanje raztegnjeno tudi na več milijonov rentnikov.
= Gospodarske vesti iz Hrvatsk.e Nem-
ško-hrvatski sporazum o ureditvi dolgov, ki so nastali pred 4. aprilom 1941 iz blagovnega premeta in drugih transakcij je bil po dogovoru med obema državama podaljšan do 14. ektebra t. 1. — V Bukarešti se je mudila hrvatska trgovinska delegacija, ki je sklenila podaljšanje dosedanjega hrvatsko-rumunskega trgovinskega sporazuma za eno leto z manjšimi spremembami. — Beograjski tekstilni koncem II:č je v dobi bivše Jugoslavije kontroliral tudi dve tekstilni tvomici na Hrvatskem, in sicer Tekstilno tvornico d. d. v Karlovcu in Vuno, d. d. v Karlovcu. V izvajanju zakonske odredbe o nacionalizaciji tujih gospodarskih podjetij na Hrvatskem so bili dosedanji člani uprave ki pripadajo rodbini Ilič, pri cbeh kariov-ških družbah, nadomeščeni s hrvatskimi člani uprave. — Tvrdka Metan, d. d. v Zagrebu, je sklenila zvišati svojo glavneo od 3 na 5 milijonov kun. — Družba za Mannesmannove cevi in železo, d. d. v Zagrebu, je- lani pri glavnici 9 milijonov kun zabeležila 1.22 m!li= jona kun čistega dobička. Občni zbor bo sklepal o povišanju delniške glavnice. — Hrvatska centrala za sadje je sklenila zgraditi na področju države 10 velikih sušilnic za sadje, kar bo omogočilo nadaljnje povečanje izvoza sadja, ki je že lani dosegel 27.500 ton. Vsega je na Hrvatskem 14.5 milijona sodn h dreves in se ceni letna proizvodnja na 20.000 vagonov.
= Štiritedensko obračunavanje mezd na Madžarskem. Na iniciativo madžarske vlade so številna velika madžarska podjetja uved'a po nemškem vzorcu štiritedensko obračunavanje delavskih mezd, kar je prineslo znatno razbremenitev tako v mezdnih uradih podjetjih kakor tudi v uradih zavodov za socialno zavarovanje. Za delavce same to štiritedensko obračunavanje ne pomeni, da dobe sedaj mesečne plače. Na plačilni dan se jim izplača predujem, knjigovodstveni končni obračun mezd. dajatev in odbitkov pa se izvrši na štiri tedne.
Nakazevanfe racioniranih živil
Prehranjevalni zavod Visokega komisa-rijata v Ljubljani obvešča vse trgovce z racioniranimi živili, zadruge in peke mesta Ljubljane, da bo nakazovanje racioni-ranih živil za mesec julij po naslednjem abecednem redu:
Torek, 22. jun., A—G; sreda, 23. jun., D—J; petek, 25. jun., K; sobota, 26. junija, L—M; ponedeljek, 28. jun., N—P; sreda, 30. jun., R—T; četrtek, 1. juliia, U—ž; petek, 2. jul., peki, A—P; sobota, 3. julija., R—Ž.
Razdeljevanje racleniranih živil se prične 23. junija iz skladišč I. Vok, Bleiwei-sova cesta, in A. Volk, Resljeva cesta.
Pri nakazovanju bo vsak trgovec obveščen, iz katerega izmed navedenih skladišč bo prejel blago.
Stranke se opozarjajo, da se ravnajo točno po abecednem redu in da prihajajo
po nakazila že v zgodnjih dopoldanskih urah.

Neme priče ljubljanske preteklosti:
Na Mestnem trgsi
Veliko, da, največjo hišo na Mestnem trgu s št. 17 so posedovale v poprejšnjih stoletjih pač nesporno samo veljavne, imo-vite in znamenite rodbine. O tem pričata že na videz njeno lepo pročelje, ki ima v vsakem treh nadstropij po sedem svetlih oken, in njen trakt, obrnjen proti Ljubljanici, prav za prav stoječ ob Cankarje-jevem nabrežju (št. 25) in zgrajen precej pozneje kakor glavno poslopje na prostoru, na katerem sta bila nekoč le hlev in drvarnica. To, da je bilo doslej med gospodarji te hiše več sila imenitnih in uglednih mož, je razlog za mojo odločitev, povedati pri tej priliki in tu maisiksj. kar s'cer res ne spada neposredno v njen opis, o čemer pa vendarle mislim, da ne bo napačno, če seznanim s tem in onim širšo javnost.
Kolikor je mogoče ugotoviti po starih listinah, je bila hiša vsaj že leta 1630 last nekega Halleria, ki jo je pbdržal do leta 1623, a naslednja tri leta je bil njen imetnik Janez Adam Zicglfesl^
Ta je imel tudi obširno posestvo na Studencu pod Ljubljano, sestoječe predvsem iz pustega sveta in ob Ljubljanici tudi iz majhnega slabega mlina. Posestvo je kupil pozneje grof Volk (Wolf) Engelbert Auersperg, kranjski deželni glavar, ter ga izpremenil v prijetno bivališče, kar vemo po Valvasorju. — Za časa, ko so imeli Francozi naše kraje zasedene, je bil ustanovljen na posestvu poseben gaj za divjačino, ki jo je gojil Avgust Friderik Alojzij Viesse de Marmont, vojvoda dubrovni-ški izza leta 1809, francoski maršal in upravitelj kraljestva Ilirije. »Tiergarten«, nemški naziv tega gaja, po sporočilu, pre-hajajočem cd ust do ust, še ni povsem pozabljen, kajti često ga čujemo, zlasti med ljudmi starejšega rodu tudi za naših dni. — Ves prostor tega posestva zavzema dandanes umobolnica ali zavod za zdravljenje duševnih bolezrni. V namen i jene morebitne razširitve je bil kupljen šele nedavno kos sveta fužinske graščine, ki je skorajda večji od prostora, na katerem se razprostira zdaj bolnišnica s svojimi pritiklinami. Zavod je raztegnil tako meje svojega obsega prav do ceste, držeče proti Marija-poljski cesti. Prvotne stavbe na posestvu so bile svoje dni polagoma popravljene in preurejene tako, da so mogli že dne 27. decembra 1880 preseliti vanje prve, večinoma neozdravljivo umobolne ljudi iz stare deželne bolnišnice v Dolgi (zd.aj Dalmatinovi) ulici v Ljubljani. Izza navedenega leta je bil zavod večkrat po izkazani potrebi po večan z novimi večjimi ali manjšimi modernimi stavbami, ki ustrezajo čim najbolj sodobnemu zdravljenju nesrečnih umobol-nih.
Med leti 1626 do 1705 so gospodarili v opisovani hiši Zieglfestcvi dedči. V stari davčni knjigi je tale pripomba: »Herrn Hansen Zieglfest Erben 1612. So lang Herrn Jacob und Hans Georgen den Hal-lergebaude und Ihre Leibserben im Leben verbleiben, ist cbgenannte Behausung be-freit.« In prav ta olajšava, odnosno oprostitev davka je bila najbrž pospeševala, da je ostala hiša skoraj osem desetletji, primeroma sila dolgo, lastnina ene in iste rodb'ne.
Leta 1705 je prešla hiša v last grofa Janeza Herberta Auersperga, torej člana družine, o kateri pravi »Slovenski biografski leksikon«, da se jo mora že izza srednjega veka prištevati k najveljavnejšim plemenitašk;m rodbinam v naših deželah. Auerspergi ali Turjačani so se odlikovali v vojaški, upravni in diplomatski s'užbi ter so pospeševali in podpirali vedo in umetnost, a zlasti so si pridobili mnogo zaslug v ©hrambi proti Turkom.
Leta 1725 je kupil hišo ter spojil nato leta 1756 oba njena dela v eno Frr.nc Henrik Jožef baron Raigersfe'dt zu Adlers-hoffen, ki je bi!, kakor nava;a »Instanz-Kalender« za leto 1754. »Kof-Cammer-Reprasentatiens- und Cammer-Rath, vvie auch Prases dem Comrnercial-Concessu im Herzogthum Krain«.
Njegovemu cčetu je prodal graščino Predjamo na Notranjskem ali nemšV imenovani Lueg dne 6. julija 1711 grof Janez Gašper Kobenzl, deželni glavar gorizijski (1713), a pozneje kranjski in uvaževan dostojanstvenik na dvorih cesarjev Leopolda I. in Jožefa I. Cesar Karel VI. je povzdigni njega in njegov rod v državni grofovski stan. Več njegovih poznejših sorodnikov se je proslavilo v diplomatski službi, zlasti Janez L u do vi k na ruskem dvoru in za časa francoskih vojn. Rod Kcbenzlov je izumrl v začetku devetnajstega stoletja. (»Slov. biogr. leks.«.)
(Nadaljevanje bo sledilo.)
Proslava zmage pri Sisku
pred psi stoletjem v Ljubljani
Opisali srno v daljšem članku,
kako se je razvijala pred 350 leti bitka pri Sisku. Prejeli sir.o še naslednji članek, Iti nam govori o proslavi zmage v Ljubljani pred petdesetimi leti.
Izmed svetnikov se je prikupil našemu ljudstvu, razen Jožefa in Jurija, še prav posebno Ahacij, in sicer ta čas, ko so srečno premagali Slovenci in Hrvati Turke pri Sisku, dne 22. junija 1593. Loto poprej se je morala podati močna trdnjava Bihač Turkom, ki so zaradi tega, omamljeni od zmage, navalili na Sisek. Ko se je nagibala vojna sreča že na njihovo plat, je prispelo štiri tisoč krščanskih junakov, ki so jim poveljevali Andrrj Turjaški, Adam Ravbar, ban Toma ErdSdi in Rupert Eggenberg. Hrabro in neustrašeno so se postavili v bran desetkratni premoči sovražnikov pod vodstvom Hasan paše, ki je bil baje nekoč benediktinec ter je zapustil samostan in se poturčil. Sv-e.st si že vnaprej zmage, je poslal Hasan samo osemnajst tisoč vojakov na boj š.e. Turški konjeniki so odrinili preko mostu čez Kolpo ter naskočili kristjane tako, da jim ni preostalo nič drugega, kakor umakniti se. Takrat je posegel najodločneje v boj Andrej Turjaški s Slovenci, a ostali oddelki krščanske vojske so tudi z vso silo pritisnili. Z združenimi močmi so premagali kristjani Turke, ki so bili prisiljeni pobegniti. Ker pa most ni zmogel vzdržati preobilnega navala, se je podrl. V Kolpi je utonilo ne le sila veliko turških vojčakov, ampak tudi njihov vojskovodja. Zmagovalci, ki so si priborili prav znaten plen, so pripisovali dober uspeh boja soglasno priprošnji svetega Ahacija, ki je prav tistega dne go-doval.
Preznamenitega dogodka se je spominjala Ljubljana nad vse slovesno leta 1893, na dan tristoletnice slavne bitke. Celotna duhovito zamišljena prireditev je bila namenjena predvsem šolski mladini. Ta je prišla zato dne 22. junija najpoprej ob osmih v stolnico k maši, katero je daroval nekdanji kanonik in šolski nadzornik Andrej Zamejic v spominskem plašču, narejenem iz Hasan paževega ogrinjala.
Ob desetih je bila v veliki dvorani Filhar-monične družbe lepa zabava plemenitega značaja, pri kateri je sodelovala godba tedanjega domačega ali kranjskega pohotnega polka ter so se izkazali mladi pevci z vse hvale vrednim trudom tako v krasnem petju kakor v izvrstno izvajanem le-porečju. Vsak učenec je dobil knjižico z naslovom »Zmaga pri Sisku«, ki jo je bil spisal duhovnik in zgodovinar Anton Ko-blar.
Popoldne cb troh se je zbralo krog' tisoč pet sto učencev na Kongresnem trgu, od koder so odšli z navdušenjem, čimbolj ustrezajočim spominskemu dnevu, na slavnostni prostor v Tivoliju, prav za prav na obširne travnke pod Cekinrvim gradom. Mlade vesele čete v fantastičnih, a tudi originalnih oblekah, s čakami, turbini in drugimi pokrivali in z različnim orožjem so strumno korakale po cestah in ulicah mimo neštevilno zbranega ljudstva, ki jih je povsod burno pozdravljalo. Trg:vci, obrtniki in drugi so večidel že kmalu popoldne zaprli obratovalnice, da so mogli na slavnostni prostor, kjer je zavladalo kmalu
Zadraina ■ nitaneva
V nedeljo dne 20. t. m. ima ob pel 9. do* poldne v dvorani Nabavljalne zadruge železničarjev na Cesti Scške divizije št. 15 občni zbor zadruga mal h gospodarjev, ki je v javnosti znana pod imenom žegoza
Žegoza je pred leti začela pospeševati gospodarsko stran reje malih živali med želez* ničarji m jt nosila naslov »Splošna žeiezničar-ska gospodarska zadruga« Ko pa se je pred leti začelo naglo dvigati število rejcev malih živali je tudi Žegcza kot gospodarska ustanova maiih gospodarjev med železničarji začela dobivati drug pomen, ker je pritegovala v svoj krog sploh vse male gospodarje ne glede na stan.
Že spočetka je Žegoza pokazala izredno iznajdljivost in delavnost, saj je kmalu začela z ustanavljanjem lastnega obrata, predilnice za predelavo angOTske in ovčje volne. Pozneje pa so razmere zahtevale, da je Žegoza še bolj okrepila svoje delovanje in razširila svoje področje na vst. kar lahke korist malemu gospo= darstvu. Tako je v zadnjem času uredila Žegoza poleg predilnice, ki jo je prenesla v Ljubljano. še usnjarno za predelavo kož malih ži-
najživahnejše vrvenje ter ae je razvila prava ljudska veselica vseh slojev ljubljanskega prebivalstva, naravnost velikanska vzlic delavniku. Ljudstva se je kar trlo in marsikomu je trda predla za udoben prostorček in sčasoma kajpakda tudi za želodčno blaginjo, dasi je bilo pripravljenega vsega dobrega v obilju.
Učenci, ki so jih razdelili učitelji v posamezne skupine, so se udeleževali raznovrstnih priljubljenih iger. Marsikateri med njimi so se trudili doseči vrhove visokih mlajev, opremljenih s primernimi darili za spretne plezalce, ali si kot strelci priboriti zanje koristne uspehe na tarčah. Dosti radosti in razvedrila sta povzročala mladeži in odraslim telovadba na plezalnih drogi h, odskočnih deskah in drugem orodju ter zgolj šaljive in razveseljevanju namenjene izmišljotine, kakor razbijanje loncev z zavezanimi očmi, ogledovanje v naglici napravljenega zverinjaka in kdo ve kaj še drugega. Povsod, kamor koli je pogledal človek, je mogel opaziti radosten smeh in neprisiljeno vedrost ter slišati tu glasno ubrano petje, tam zopet vojaško godbo, ki je igrala ponajveč najbolj priljubljene domače skLadt>e. Pri vsem tem pa se je mladina prav vzorno chaašala, kar Je občinstvo soglasno rado priznavalo.
Glede okrepčila je bilo za upehane mlade slavitelje zmage izborno poskrbljeno, saj so jih v treh velikih šotorih pogostile odlične gospe pri pogrnjenih mizah, obloženih s kruhom, mesnino, slaščicami, priljubljenimi oblizki in hladilnimi pijačami, kar vse je nabral slavnostni odbor pri radodarnih ljubljanskih meščanih.
Ob osnvh zvečer se je vrnila mlada vojska z vihrajočimi zastavami v najlepšem redu v mesto. Razen slavnostnega odbora, ki je preskrbel vse potrebno za razvedrilo in pogostitev mladine, sta si pridobila izredne zasluge za res lepo spominsko slavje že pokojni mestni učitelj in profesor Ivan Bele in še živeči gospod Jakob Fur-lan, ugledni meščan in šolski ravnatelj v pokoju, ki se ga vsi udeleženci navedenih slavnostnih prireditev pred petdesetimi leti, bodisi da so pri njih sodelovali ali pa se samo z mladino vred prijazno zabavali, še slej ko prsj neizbrisno spominjajo.
V nedeljo, 6. t. m., so se po daljšem presledku zopet odprla vrata našega Narodnega muzeja. V četrti dvorani visi nad omaro s puškami velika bakrena plošča ali slika, ki prikazuje v torevtični tehniki (vzboklo rezljano in poslikano) zmago Andreja Turjaškega nad Turki pri Sisku. O njej piše »Argo« (1S93) nastopno: Sika je izza leta 1837 v muzeju, poprej pa jo je hranila licealna knjižnica. Izdelana je bila leta 1731 po slikah in bakrorezih, ka-tere je poznal že Valvasor. SI ko je imel nekoč najbrže ta ali oni samostan, kajti šele leta i.793 jo j: dcb:ia omenjena knjižnica, nastala večinoma iz knjižnic razou-ščenrih samostanov. Profesor A'fcnz Mflll-ner (listov izdajatelj in urednik, ki je že umrl) misli, da jo je irgetovil ljubljanski pasar Ferdinand Gemeindler. — V omari s steklenimi stenami na hodniku je razstavljenih vrč rrašnlr picščsv, med njimi tudi Hasan-p?šln, katerega or^en;'am že spredaj in v katerem je m o še val svoje dni duhovnik v stolnici cb Ahacijevem godu.
Alojz'j Potočnik.

ŽcS
vali v kožuhovino m usnje, postavila je mlin za mletje raznih pr de'kov v živalsko krmo', organizirala j t nakup in prodajo krmi!, začela izdelovati močna krmila in je sploh storila vse, kar je bilo potrebno za obstoj in uspeh malega gospodarstva in za kersti rejcev ma!ih živali. Le žal. da jc morala Žegcza kot zadruž* na ustanova molih ljudi računati samo z omejenimi denarnimi sredstvi. Da je kljub vsemu vendarle mogla uspevati, je zaruga odločnih odborn kov ustanove ki so preke vseh ovir neprestano ustvarjali in gradili nc .camo za današnjo debo. temveč tudi za bodočnost. Danes jt Žegoza pomemben gospodarski činitelj, ki pa bo na važnosti neprestano pridobival in brez te in take zadruge bi se malo gospodarstvo sploh ne moglo več razvijati. Če bi mali gospodaril ne imeli že svoje Žegoze. bi Jo morali nemudoma ustvariti.
Ob občnem zboru Žegoze želimo tej važni ustanov: najlepših uspehov in napredka, da bodo lahko :meli koristi od nje vsi zadrugarji. ki jih je izredno mnogo.
Da se lahko mali gospodarji udeleže nedeljskega občnega zbora, odpadejo v društvu
mrs .	......«•■*>	ka-' .	* v. >?:	■ "":
- • .; V - - - . .	' - - •
■Bt


Na nekem Italijanskem sredozemskem otoku: motorni vlačilci za prevažanje municije, ki so posebno pripravni za težavna ozemlja
»Mali gospodar« v Ljubljani vsa strokovna predavanja in tudi kozjtrejsko predavanje, ki je bilo pripravljeno za to nedeljo. Mali gospo* darji bodo s sodelovanjem na občnem zboru omogočili, da se bo mogočni razvoj Žegoze še stopnjeval.
*
Preskrba sena In drugih knril za male živali
Mali gospodarji, ki goje v mestih male živali, morajo pravočasno nakupiti dovolj sena, da lahko prehranijo pozimi živali in da lahko naslednje leto rejo nadaljujejo in razširijo. Sedaj je čas košnje in takoj sedaj je treba, da mali gospodarji začno misliti na to krmilo, ki je za male živali gotovo najvažnejše.
Spričo tega sta Žegcza in društvo Mali gospodar v Ljubljani pripravila vse potrebno, da bo prišlo v Ljubljano dovolj sena neposredno od pridelovalcev, da bo to seno najboljše in po čim bolj ugodni ceni.
Ker pa je treba, da sc točno ugotovi, koliko sena bo treba dobaviti, sprejemata obe ustanovi mali gospodarjev že sedaj naročila za seno in tudi za vsa druga krmiia, k: so po* trebna za zimsko prehrano živali. Prvovrstno sladko seno bo stalo v Ljubljani okoli 2 liri kilogram, torej polovico manj kakor lani. To bo pa cena le za tiste, ki seno naroče že sedaj in začno plačevati določene ebreke. Prav tako bo na razpolago kasneje po čimbc!j ugodnih cenah korenje, pesa, droben krompir in drugo vsem tistim, ki se že sedaj prijavijo in izpolnijo vse pogoje.
Letos se obe ustanovi prav posebno trudita, da bi akeja za nabavo knmil čimbolj uspela, kajti lani so okoliščine marsikaj pokvarile. Skuinjs lanskega leta so omogočile, da bo uspeh letos mnogo boljši.
Krmil za zimsko prehrano malih živali bo dovolj na razpolago in po nizkih ceoah le za t ste, ki jih že sedaj naroče in začno odplačevati na obroke. Za vse druge bo na razpolago le ono kar morda ostane in po takratnih dnevnih cenah. Spričo tega je zelo nujno in važno, da sc vsak mali gospodar že sedaj prijavi.
Z Ck^ešP^kegss
Poslanik Alfi ari je položil vence. Italijanski poslanik Al "ieri je ob ustanovitvi ItaiijanSko-nemškega di ušiva v Celovcu, v sredo dopoldne obisk21 piip dnike italijanske kolonije, ki so re z vsega Koroškega zbrali v glasbeni jvo.iJi: v Celovcu. Nagovoril nh je, naksr je imel daljši 40-vor celovški konzul Beini-Canani. Po tej mrmifesUciji se je poslanik Aifieri odpeljal na celovško pokopališče, kjer je v navzočnosti deželnega vodje dr Rainerja in drugih pre '.stavnikov položil vence na grob nekega itoiijanskega in nekega nemškega vojaka.
Imenovanje. Ravnatelj koroškega deželnega muzeja in deželni konservator dr. phil. Walter Frodl je bil imenovan za docenta na filozofski fckulteti v Gralcu. Predaval bo o umetnostni zgodovini in o varstvu spomenikov.
V Dvoru nad Kranjem so uredili prvo dekliško taborišče za obvezno delovno službo. K otvoritvi so prišli pokrajinski vodja dr. Rainer, generalni poročnik policije Rosener z Bleda, okrožni vodja Kuss iz Kranja in deželni svetnik Michels. Voditeljica taborišča je orisala trudapolno delo za ure litev taborišča. Dr. Rainer je govoril dekletom in prebivalstvu o pomenu uvedbe obvezne delovne službe
Spodnje štajersko
Učiteljska zborovanja. Vzgojitelji iz vse Savinjske doline kakor tudi iz gornjegraj-skega okoliša in iz šaleške doline so zborovali v Celju. Spomnili so se v Tunisu padlega tovariša Jožefa Boffmanna. Nato so bile recitacije pesmi Friderika Holder-lina v počaščenje stoletnice njegove smrti, šolski svetnik Dukar je častita! sedmim vzgojiteljem in vzgojiteljicam, ki so b'li odlikovani z vojnim zaslužnim križcem z meči ali z vojno medaljo za zasluge. Rekel je, da je s tem izpričana težavna in odgovorna učiteljska služba. Sledila so strokovna posvetovanja. — V S:atini-Ra-dencih je zborovalo učiteljstvo širšega okoliša. Okrajni nadučitelj Sepp Wiedner je prikazal pouk o političnem d9gajanju. Šolski svetnik Marcel Wodopiutz je opozaijal na važne vojne naloge v šoli.
O doživljajih na vzhodni fronti bo v sredo, 23. t. m., predaval v Maribonm v okviru ljudskega vseučilišča major Ludvik Bachmaier, ki je odlikovan z viteškim križcem. Orisal bo način bojevanja v znamenju židovsko-boljševiškega srda.
Mladinske tekme v Ptuju so se pričele včeraj in se danes nadaljujejo. Na desnem bregu Drave so uredili taborišče. Danes bo jutranja slovesnost na Gradu, potem pa mimohod na Glavnem trgu. Sledijo dopoldne in popoldne športne tekme. Zmagovalnemu nogometnemu društvu bo podarjen pokal okrožnega vodje. Počastitev zmagovalcev bo ob 17.30 na Glavnem trgu, nakar bodo mladinski zbori priredili koncert v parku.
Nov oddelek v mariborskem muzeju bodo danes odprli za javnost. Poleg arheološkega in narodopisnega oddelka je preparator Fran Wallner uredil prirodopisno zbirko, ki obsega mineraloško skupino kamenin s Pohor ja, Kozjaka in iz Slovenskih goric ter popolno zbirko živalstva Dravske doline.
»Od Dachsteina do Save« je geslo nove delovne vzajemnosti med okrožji Spod-in ostalega štajerskega. Pokrajinski načelnik dr. tJiberreither je naročil, da je treba ustvariti delavno vzajemnost s spodil j e-štajerskimi okrožji. V ta namen bo vsako spodnještajersko okrožje povezano z dvema ali več drugimi štajerskimi okrožji v delovno zajednico, in sicer v naslednji sestavi: 1. Maribor - mesto—Gradec - mesto in Murau; 2. Maribor - dežela—Gradec -dežela, Deutschlandsberg in Hartberg; 3. Ptuj—Lipnica, Judenburg in Feldbach; 4. Celje—Liezen, Bruck, Obervvartlr; 5. Brežice—Voitsberg in Fiirstenfeld; 6. Trbovlje—Leoben m Wedz; 7. Ljutomer.— Cmurek in Miirzuschlag. V kakšni obliki se bo delovna vzajemnost praktično razvijala, zavisi od krajevnih razmer. Zamenjavali bodo vajence in drugo mladino, kakor tudi funkcionarje Stranke in medsebojno se bodo obiskovale mladinske, pevske in igralske skupine.
niiiiMm!!iiii!!ii!i!ii!:ni!iiiiim^
K R E M A 7.A ME' '.V, < > K O K
BABY-KOL
ME. PH. J. KOLAK
DOBI SE V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH
Alba de Cepedes:
Emantiela
(Iz romana »Nazaj ni poti«, ki je pravkar izšel v »Dobri knjigi«.)
Minevali so brezbarvni dnevi; Emanuela je vstala, opotekala se je in v glavi se ji je vrtelo kakor po dolgi bolezni. Morala se je vrniti k starim navadam, ki se ji niso zdele naravne, silila se je, da bi našla stik z minulimi dnevi, a kljub vsemu je čutila v žilah slast nepričakovanega ozdravljenja. Ni hodila iz zavoda, kakor bi se bala, da bi našla zunaj drugačno, neznano mesto, v katerem se bo le z veliko težavo znašla. Ko se je nekoč po večerni molitvi vrnila v svojo sobo, je sedla za mizo, da bi pisaia materi, da bi ji vse povedala in razložila ter tako razpršila meglo, v kateri živi. A ko je vzela pero v roko, ni vedela, ali bo na koncu napisaia: »Pridem,« ali »Pridi k meni, mama!« Roka ji je zastala nad belim listom, ko so se vrata odprla in se je na pragu pokazala Valentina. Emanuela se je ob ropotu zdrznila, nato pa jo je smehljaje se povabila: »Stopi noter!«
»Ne,« je odvrnila, »ti moraš k nama. Morava ti nekaj povedati.«
»Kaj pa je?«
»Pridi gor!«
»Takoj pridem.«
»Prav, čakava te,« in je odšla.
Kaj neki ji je? V zadnjem času se je Valentina močno izpremenila. Njena mladostna veselost ji je izginila, kakor da je ob neprestanem dotiku z Avgusto ovenela in se navzela duha po zaprtih, starih rečeh, kakor obleke, ki predolgo leže v oma-
rah. Tudi govoriti je začela v izrekih in zviška, z nekim trpkim prizvokom v glasu. Vedno sta tičali skupaj: Avgusta, čeprav je kot starejša pazila na svoj ugled, je bila vendar polna nežne pozornosti do Valentine. Cesto jo je klicala: »draga«. Emanuelo sta redk«je vabili k sebi. Kadar je stopila v Avgustino sobo, ju je našla, kako prebirata verze, držeč se za roko. kakor da spajata svoje sanje in svoj dih.
Tudi to pot sta sedeli skupaj in kadil!. »Zdravo, dekleti!« je dejala Emanuela in ju pogledala. Kaj neki je? Nekaj se je zgodilo. Prestrašila se je. Zdaj je bila Valentina prav taka kot Avgusta: obe sta jo gledali nasršeno, čeprav bi najraje cd-šla, je vendar izzivalno vprašala: »Kaj hočeta?« in se umaknila za korak proti zidu, kakor da si hoče pred nepričakovanim udarcem zavarovati hrbet. Ta soba je ločena od ostalega zavoda, druge tovarišice so daleč in ne morejo opaziti, kaj se godi tu. Zdaj pa zdaj se je zaslišal iz spodnjega nadstropja kak glas.
Avgusta je počasi vstala Jn počasi krenila proti njej. Spačenih, nabreklih ustnic, s temnimi modrikastimi kolobarji pod očmi je prebadala začudeno tovaršico s srepim pogledom, kakor z ostro nabruše-nim orožjem, naperjenim v cilj. Zdelo se je, da s temi počasnimi kretnjami, s to neizprosno srepostjo pogleda skuša ubraniti, da se ji ne bi ob kaki nepremišljeni kretnji razpustila grenkoba, ki ji je »tiskala grlo.
Približala se je Emanueli, nepremično obstala pred njo, kakor da jo voha, dvignila roko in jo tlesknila po licu. Udarec je zamolklo zadonel in napolnil osuplo tišino okrog deklet.
»Avgusta!« je kriknila Emanuela in zardela, bolj zaradi sramote kakor zaradi bolečine. Pogledala je Va len t ino, kakor da išče pri njej pomoči, a spoznala je, da Je zaman.
Sesedla se je na posteljo. Vsa razburjena je strmela v Avgusto in pričakovala najhujšega, ne da bi mislila na odpor, ve-doč, da jim je izročena na milost in nemilost. Sklenjena nad njo in sopeč ji je Avgusto s pridušenim, zamolklim glasom siknila v obraz: »Tatica!« Zajela je sapo in ji spet in spet ponavljala to besedo, kakor da zmedena od besa ne najde druge razen te: »Tatica! Tatica!«
Emanuela je nepremično molčala in ob vsaki psovki zamižala, kakor da prejema nove klofute. »Tatica!« je ponavljala Avgusta izzivalno, »vse vem, Andrej je davi govoril z Valentino. Dve leti si tukaj in veš vse o nas, zaupale smo ti stvari, ki ti jih ne bi, ko bi te poznale. Krast si prišla sem. Tatica! Tatica!«
Ves zrak v sobi je bil poln te psovke, nizke stene so jo zadrževale okrog Ema-nuele: zgrnila se je nadnje strahotna tišina, ki jo je trgalo samo Emanuelino suho ihtenje. Vse je navaHlo nanjo, zaman bi se branila, kam naj se obrne, laž jo stiska in davi, umrla bo.
»Po kaj si prišla sem? Tu ni kraj zate, to bi ti morale reči. Kaj si pričakovala? Ali si mislila, da se da preteklast izbrisati z molkom? Spominjam se, da je Silvija takoj začutila, da si drugačna od nas! Po kaj pa je ta prišla sem? Ti pa si tedaj mirno začela kopičiti laži. Domišljala si si, da se boš, če izpremeniš prizorišče, tudi sama izpremenila, da boš taka kakor včasih. Ali n$ veš, da je v življenju vse mo-
goče, samo vrniti se ne moreš? Mnogo Je cest, vsakdo misli, da si je izbral pravo, hodi in hodi, a na mah opazi, da se je zmotil. Vsi bi radi začeli znova. A naša dejanja, ki so nas spremljala do sem, leže za našim hrbtom preko ceste kakor nasip. Nihče se ne more vrniti. Nazaj ni poti. To je najneizprosnejša oblika enakosti vseh ljudi pred zakoni življenja. Ksenija ni več potrkala na vrata zavoda, bog ve, kje je in kaj dela? Tudi ona gre dalje, tudi mi-dve se ne vrneva domov, ti pa si hotela...«
»Jaz nisem hotela, Avgusta, verjemi mi! Poslušaj me, jaz nisem nikoli ničesar hotela, vedno sem našla že vse pripravljeno in ni mi ostalo drugega, kot da sem se prilagodila in živela.«
»Niti zadnjič, ko si bila v postelji, nisi izpregovorla; niti žalost, da si izgubila Andreja, ti ni odvzela preračunljivosti. Ti, vedno in povsod samo ti! Razumeli sva, da je konec, da se je podrlo, in ne da bi te z Valentino spraševali po vzroku, sva bili pripravljeni, sprejeti te v najino življenje. Toda slutili sva kakor Silvija prvega dne, da je na tebi nekaj, kar se nama izmika, da se skrivaš za svojo senco.«
Valentina nI govorila, naslanjala se je prijateljici na laket. Zdaj sta bili ena sama oseba, neopredeljiva in odmaknjena v daljavo.
»Zdaj moraš proč. Kaj še delaš tu? Naj bo tvoje življenje kakršno že hoče, vendar je boljše od najinega. Nekaj bo le ostalo za tabo: tvoja hči. Kadar boš umrla, bo ona nadaljevala tvoje življenje. Nocoj sem ti hotela pred vsemi zabrusiti v obraz: ,Izgini!' a prišlo mi je na misel, da nisi sama kriva: na svetu 90 ljudje, ki se že rodijo brezbrižni, b hibo. Najboljše, kar
imaš, svojega otroka, si morda dobila proti svoji volji.«
Zadonel je sestrin krik: »Luč!« Sobo je zagrnila tema; tipaje je Valentina prižgala svetilko.
»Tema, tema___.« je zamrmrala Emanuela.
»Vrni se dol, tam je svetlo. Kaj ti je mar tema tu notri? Jutri boš ziunaj, jutri odideš.«
Nastala je mučna tišina. Na hodnikih so se vrata odpirala in zapirala; v zbrani tišini so se slišali glasovi iz sosednjih sob, Ingrid razpravlja s prijateljicami; v vsaki sobi gori svetilka; to je življenje v zavodu.
Lahko hi šla dol, poiskala Igrid in ji rekla: »K vam prihajam.« Toda po vsem tem, kar se je bilo ta večer zgodilo, se ji je zdelo otročje, vmešavati se spet v to življenje, v to dekliško pričakovanje, kakor če bi se odrasel človek začel z otroki igrati skrivalnice. Zdaj nima več kaj braniti, ne kaj reševati ;a ubogi papa je retorično trdil: »življenje se dd popraviti, življenje se d£ zgraditi znova.« Saj življenje ni stavba, ki jo je podrl vihar, življenje se nadaljuje, meseci in leta se vale dalje in mi z njimi. Emanuela je bila trudna, zelo trudna. Dvignila je oči proti prijateljicama, da bi jo videli tako strto in bi se je usmilili. Avgusta je vzela dve cigareti, eno zase, drugo za Valentino. Njune debele roke so imele enake kretnje, kakor da jim ukazuje isti nagon. Potem je napolnila kozarec sebi in prijateljici ter Ji dejala: »Na, draga!« Kakor da Ema-nuele ni več v sobi: s kozarcem v roki sta jo dekleti gledali, kakor da jo iaprašujeta, kaj še čaka.
»Pojdem,« je rekla Emanuela in vstala. Onidve je nista zadrževati.
ika
•	Smrt; viteza železnega križa. Na obali Kanalskega preliva je paclel poročnik Fried-rich Rupp, odličen lovski letalec, ki ga je Hitler 24. januarja letos odlikoval z viteškim križcem železnega križa.
•	Sprejem pri papežu. Papež je zopet sprejel več tisoč vernikcv, med njimi precej otrok, ter tudi skupino vojakov, ranjencev in pohabljencev, poleg nj h pa še skupino 500 novoporočencev. Z vsemi se je ljubeznivo razgovarjal ter jim ob slovesu podelil svoj blagoslov.
•	Nov šolski nadzornik v Triestu. Z dekretom ministra za narodno vzgojo je bilo premeščenih večje število šolskih nadzornikov v Kraljevini. Med drugimi je bil imenovan za nadzornika v Triestu dr. Giuseppe Reina, dr. Ugo Zannoni pa je bil premeščen iz Triesta v Veror.o.
•	Dvojni obroki živil za težke poljske delavce. Ministrstvo za kmetijstvo v Rimu je dovolilo, da se dodatni obroki za težke delavce na polju dovolijo tudi za mesec julij. Osebe, ki imajo pravico do teh dodatkov, bodo prejele posebne nakaznice.
•	Sneg sredi junija. Na hribih v okolici Verbanije je te dni ob istočasnem deževju v nižjih pre le!m zapadel sneg. Ta vremenski pojav je v teh krajih tudi v najhladnejših poletjih nekaj tako posebnega, da ga ne pomnijo najstarejši ljudje.
u_ Novi grobovi. Za vedno > je zapustil
svojce železniški uradnik g. Ivo Sava Bari. Za njim žalujejo soproga, hčerka in drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo pokojnika spremili danes ob 16. iz kapele svetega Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Preminul je uslužbenec državnih železnic gosp. Alojzij Piskar. Pokopali so ga včeraj popoldne pri Sv. Križu. — Pokojnim naj bo ohranjen blag spomin, njihovim svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje.
u— Krasen sončni dan je bil včeraj. Po dolgi dobi nestanovitnega vremena, ko smo bih že vsi nejevoljni, deloma zaradi osebnega neugodja, deloma zaradi slabo obetajoče letine, vremenska sprememba kar nekam blagodejno vpliva na vsakogar. Nočemo se spuščati v prerokovanje, koliko časa bo trajalo lepo vreme, ker je letos že mnogokrat prišlo drugače, kakor smo napovedovali, želimo le, da bi vremenska sprememba trajala delj časa, kar bo menda vsem po godu. Zaradi dežja in novo zapadlega snega v planinah se je ozračje močno ohladilo. V petek je znašala najvišja temperatura 160 C, do sobotnega jutra pa je padlo živo srebro na 6.6° Celz. Megla, ki je ležala nad pokrajino, se je kmalu dvignila. Zračni tlak je začel v petek naraščati in se je dvignil za več milimetrov.
Dipl. dentist zobar VINKO SLANOVEC
se je preselil na Kongresni trg št. 8-1 (poleg kina »Matice«). Sprejema: od 10.-13. in od 15.-18. ure. — Izven teh ur po dogovoru.
u— Prva sklepna produkcija Glaskene akademije je v petek zvečer prilično napolnila veliko filharmonično dvorano. Ne stopila so gojenci in gojenke profesorjev Da-riana, A. Ravnika,, V. Launa, J. Šlaisa, C. šedlbauerja in L. M. škerjanca s programom, ki je navajal skladbe Čajkovskega;, Alfana., Borodina, Sohumanna, Coreliija, Skrj&fcina, škerjamca, Defcusoreja i dr., med njimi pa tudi nekatere večje in zahtevnejše točke, k:iker Stanka Premrla godalni kvartet v D-Juru (trije stavki), Webrcv koncert št, 1. za klarinet in klavir (en stajvek), Coreilijevo Sonato za 2 violini in klavir in K I>6:lov D-mol koncert za violončelo in klavir. Nastopajoči so se vsevprek ugodno uveljavili in so dosegli topol sprejem pri občinstvu, ki je moglo takoj na. prvi sklepni produkciji ugotoviti lepo glasbeno raven gajerik in gojencev naiega najvišjega glasbenega učilišča.
u— Danes cb 3 \ na 10 dopalone bo v ve-liJfi fiiiiEamonični dvorani začetek XI. pro-duJfveij«* šole Glasbene Matice, ki je obenem zadnja produkcija v tekočem šolskem letu. Produkcija bo imela naslednji spore 1:
1. Narodne — Tome: Vrabčeva, Tri tičice; M. Polič: Prišla je miška — mladinski zbori. 2. Sattner: Sveti Matija, Mica Butica;
Škerjane: Kra'j Matjaž — mladinski zbori
s spremljevanjem klovirja. Pri klavirju Mirca Sacinova. 3. Premrl: »Memento mori«; Lortzing: Arija iz opere »Vcrmski oro-žar«. Poje Korošec Ladko iz šole ravnatelja Julija Betetta. Pri klavirju Silva Hrašovec.
4. Lajovic: Pesem o tkalcu; Puccini: Arija Mimi iz opere »La Boheme«. Poje Vidmar Draga iz šole ge. prof. Wistinghausnove. Pri klavirju Marta. Bizjakova. 5. Santel: Ribič, Mala predica — ženska zbora s
spremljevanjem klavirja. Poje šolski zbor, pri klavirju Mirca Sancinova. 6. Sattner; Pozimi iz šole; Aljaž: Sirota; Ferjančič: Sonce tone, tone; Lajovic: Pastirci — mešani zbori. Poje šolski zbor. Mladinski in šolski zbor vodi ravnatelj Mirko Poič. Na Z2<injo produkcijo v tekočem šolskem letu še prav posebno opozarjamo.
u— »Dr. Alberta Kramerja poslednji obraz« je naslov daljšemu članku, v katerem nam slikar-grafik Elo Justin opisuje, kako je nastala posmrtna maska dragega pokojnika. Članek prinese »Poned. Jutro«, ki izide danes popoldne. Pavle Rasberger nadaljuje gledališke spomine, času primeren članek pa govori o izpitih v šolah. Odličen sotrudnik začenja humorno opisovati svoje družinske člane. Torej: Spet mnogo zanimivega v »Ponedeljskem Jutru«.
u— Diplomski koncert. Absolventka
Glasben? akademije gdč. Ogr n Ksenija, učenka našega priznanega pedagoga prof. J. Ravnika, bo na svojem koncertu (21.
t. m. v veliki filharmonični dvorani) izvajala tudi Chopinov Scherao v b-molu, ki spada med najtežje skladbe svetovne literature ^n eno najlepših skladb svojega učitelja čuteči duši..ki je izšla v Novih akordih. Ta koncert je prvi samostojni nastop nadarjene pianistke in zasluži vso pozornost našega glasbo ljubečega občinstva. Sporedi po 3 in 1 l;ro v knjigarni Glasbene Mat;ce. Začetek koncerta ob 19. uri.
u— Razstava slovenskih ilustriranih tekstov. Mladi knjigarnar Jože žužek je
uvedel svejo knjigarno v prehodu nebotičnika z razstavo slovenske knjige, ki naj pokaže zvezo med tiskom in slikarstvom. Tako je rsizstavil lepo število knjig ln bi-bliofilskih izdaj, ki razodevajo razvoj in višino slovenske knjižne ilustracije. Razstavljeno gradivo prikazuje, da smo v tem pogle lu razveseljivo napredovali, zlasti kvantitativno, zakaj kvaliteta že izpoletka ni bila nizka, o čemer se lahko prepričamo pred Vatvpotičevimi ilustracijami »Desetega brata«, ki so za tedanje stsaije s ovendce knjige pomenile velik napredek, saj s> c.o-sihmal izšle le re ":ke knjižne izd; 'je z izvirnimi umetniškimi ilustracijami. Primerki naše bibliofilije pa samo potrjujejo uspešen razvoj te zvrsti.
u—• Slogina operna g»!a priredi kot IV. letošnjo produkcijo naslop s/oja g j?nc;v. Gojenci operne šole izvajajo pol iakušen:m vodstvom gospa Pavle Lovšotove zanimiv spored, ki ga tvorijo sočno lz snajmecitih oper, deloma v soCioLičn^h r.c~.; opiii, ('tfccnoi v duetlh in večjih ansamblji. P -oilukcija bo v ponedeljek 21. Junija ob '/413 v S'o-gini glasbeni dvorani. Spore:!o prod: ja šolska pisarna v Praž:kovi ulici.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno sluiibo bo opravljal od sobote ol 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni sdravKiZc dr. Debelak Gvido, Ljubljana., Ciril Metodova 62.	;
u— Slike za osebne legitimacije, rcnaročila po posnetkih i etoturist sprejemu čampa Anica, VVolfova 6. (Foto Bcu;).
u— Tečaj za sprejemno izpite. Slaefil! Vabimo Vas, da svoje otroke, ki sto jih prijavili za sprejemni izpit na gimnazijo, vpišete v naš pripravljalni toča j ra Ncvecrj (Turjaškem) trgu 5. Poučujejo profesorji. Priprava vestna in temeljita. Enako p.i-pravljEtmo tudi 3- in 4-šolee za popravna izpite. Posebej: italijanščina, namena i. 1. Honorar nizek. Pripravljanje dnevno med 8. in 12. in 14. in 16. uro: Novi (Turjaška) trg 5. Instrukcije.
u—- Učite se strojepisja! — Novi poletni strojepisni tečaji — dnevni in večerni — (eno-, dvo- in trimesečni) so pričnejo v torek 22. junija. Pouk je dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. Desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: največja moderna strcjepisnica, raznovrstni stroji. — Informacije in prijave dnevno: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Domobranska cesta 15.
u— Za nove osebne legitimacije vam izdela fotografije hitro in I čno FOTO BEM — Wolfcva 6.
u— Jezikovne tečaje za. italijanski, nemški, francoski, angleški in španski jezile, posnete na gramofonske p\šče, dobite p i Everest, Prešernova 44. Vse plcšie jezikovnih tečajev so danes razstavljene v izložbi tvrdke. Oglejte si jih!
u— čestitka. Omizje gost lne »Lovšin« želi g. Alojziju Delničarju vse najboljše k njegovemu godu.
U— »PRAKTIČNO KNJIGOVODSTVO :c inž. Smrtnik-čuk dobite v knjigarnah »n pri: Smrtnik, Celovška 14 — tiskarna.
u— Več pari>v težkih in srednje težkih konj namerava mestna občina ljubljanska kupiti za lastno porabo. Vabimo posestnike, ki imajo take konje naprodaj, naj jih, če je mogoče, pripeljejo v sredo 23. t. m.
ob 10. url na mestno prtotavo, kjer jih bo pregledala ocenjevalna komisija. Posestnike onstran žične meje, ki ia dan ne bi mogli v mesto, pa prosimo, naj upravo mestne pristave v Povšetovi ulici št. 12 obveste pismeno, kakšne konje imajo na>-prodaj (opis) in po kakšnih pogojih.
u— Konzervirana čebula se je te dni pojavila v izložbah trgovin s hranili. Je to novi odlični proizvod znane domače tvrdke ALPA, izdelan po najnovejšem načinu dc-hidriranja. Vsaka gospod;nja bo že pri prvih poizkusih spoznala prednost konzervirane čebule, ki je zelo ekonomična, hitro ^rinravl^ena, brez odpadka in se ne
pokvari. Lahko trdimo, da je prava vitaminska zabela, posebno pripravna za pobijanje y paketih, ker je 10 dkg konzervirane čebule enako skoro 2 kg sveže. S tem novim proizvodom smo zavarovani, da ne bo pomanjkanja čebule.
u— Pouk modernih jezikov. — Novi (Turjaški) trg 5. Italijanščine, nemščine, francoščine se hitro in praktično naučite po naši metodi. Združen pouk slovnice in konverzacije. Dc po" danski, popoldanski in večerni trimesečni tečaj. Prijavite se v naše poletne jezikovne tečaje, ki se 7Pčno z julijem. Prijave vsak dan od 8.—12. in od 14.—16. ure; Novi (Turjaški) trg 5. Inštrukcve.
u_ Zapomnite da taa največjo tebi:-o
dobra harmonik, gramofonov in plošč po nizki ceni tvr.lka, Everest, Prešernova 41. Ogled je neobvezen.
u— Nesreče. V petek so sprejeii na kirurški oddelek ljubljanske splošne boin niče samo štiri ponesrečence. Desnico s je zlomil pri padcu 721etnd hlapec Jakob F jan iz Ljubljane. Pri cepljenju drv si je cc. sekal palec na levici llletni posestmi sin Anton Intihar iz Strahomera. Tudi 1 -letni dijak Boris Boškin z Rudnika si • pri cepljenju ranil na levici. S srpom je urezal v desno nogo 51etni sin uradni" Vlad mir Zr mšek iz Ljubljane.
Dal 7 al 21 giugno vengono emesse dne serie dl
Buoni dei Tesoro csufncguennali 5% s
di L. 5 miliardi ciascuna
Interessi e premi esenti da ogni im posta presente e fufura
PREZZO di emissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nomlnale, oltre Interessi 5% dal 15 giugno fino al giorno del versa-me. ,o; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 al 14 giugno vengono invece corrispcsti ai sottoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detto.
Le sottoscrizioni vengono eseguite solo ln contantl, ma vengono accettate come contante le cedole ammesse in sottoscrizione.
PREMI: ciascuna serie dl L & miliardi di Buoni concorre annualmente a a 10 premi per un ammontare comples3ivo di L. 10.000.000 mediante estrazioni semestrali.
Le sottoscrizioni si rlcevono presso tutte le Filiali del seguenti Enti e Istituti che temno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Banca d'Italia:
Banca d'Italia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — istituto Nazionale Fascista della Pre v. denza Sociale — Istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Baneo di Sicilia — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — istituto di Credito per ie Casse <> Risparmio Italiane — Cassa di Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centra e delle Banche Popolari — Banca d'America e d'ltalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale del-1'AgricoItura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Bellin-zaghl, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca dl Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Banca Toscana — Banca Provinciale Lombarda, Bergamo — Credito Romagnoio, Bologna — Banea S. Paolo, Brescia — S°cicta Italiana per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia dl Assicurazioni di Milano — Societž Reale Mutua Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica di Sicurta, Trieste — La Fondiaria. Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Cambio del Regno, Roma;
Banca Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda dl OD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca dl Legnano — Banca Unione, Milano — Societš Italiana dl Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale. Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friull — Banca Gaudenzio Sella & C., Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobiliare Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti. Milano — Banca Privata Finanziaria, Milano Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca dl Calabria — Banca Popolare Luino — Banca Cooperativa Popolare, Padova — Ban«a Mutua Popolare. Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca AgricoLi Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popolare Arctina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa. Ravena — Banca A,"riecl Mantovana — Banca Popolare dl Credito. Bologna — Banca Popolare, Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Presti;; per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Tntte le altre Banche, Banchieri. e Banche Popolari. nonchč tnttl gli Agenti dl 0»mMo rapprc«:entati nella firma de!l'atto consortile dagli Istituti e dalle Compagnia Finanziaria sopra menzionatl.
m °/ *
/o
Cd 7. do 21. su&ifa bosta emitirani dve seriji
tlfffiPfSra*
W f* • Pl
" f* F m. p ga
■ f Mi; ? bl|3 e* »tes t« a «j u e
vsaka pa 5 milijard Ur
G^sesti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine
za vpioj-
EMISUSKA CENA: 97 lir za vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. Junija do dneva vplačila; vanja od 1. do 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14. junija
Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis.
PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10.000.000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev.
Vpisovanje se lahKo opravi pri vseh podružnicah naslednjih ustanov in zavodov, ld pripadajo emisijskemu konzorciju pod voa-stvom zavoda Banca d'Italia.
Banca dTtalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Istituto Nazionale Fascista della Previ-denza Sociale — istituto Nazionale Fascista per 1'Assicurazione contro gli Infortuni sul lavoro — Banco di Napoli — Banco di Siciii., — Banco Nazionale del Lavoro — Istituto di S. Paolo dl Torino — Monte dei Paschi di Siena — Banca Commerciale Italiana — Credito Italiano — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio — Istituto dl Credito per le Casse t.. Risparmio Italiane — Cassa dl Risparmio delle Provincie Lombarde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centra!c delle Banche Popolari — Banca d'Amerlcana e d'Italia — Banca Popolare dl Novara — Banco Ambrosiano — Banca Nazionale dei 1'Agricoltura — Banca Popolare di Milano — Banca Santo Spirito — Credito Varesino — Credito Commerciale Milano — Banca Brlli:i zaghl, Milano — Banca Cattolica del Veneto, Vicenza — Banca dl Chiavari e della Riviera Ligure — Banca Agricola Milanese — Ban (a Toscana — Banca Provinciale Lombarda. Bergamo — Credito Romagnoio. Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societa Italian;. per la Strade Ferrate Meridionali — Assicurazioni Generali Trieste _ Compagnia di Assicurazioni dl Milano — Societa Reale Mutu.i Assicurazioni Torino — Riunione Adriatica dl Sicurta. Trieste — La Fondiaria. Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti d; Cambio del Regno, Roma;
Banca VonvvUlei — Credito Industriale. Venezia — Banca Lombarda di DD. & CC. — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana dl Credito, Milano — Banca Lariano — Credito Agrario Bresciano — Banca Agricola Commerciale, Reggio Emilia — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friull — Banca Gauslenzio Sella & C., Biella — Banca Mutua Popolare, Bergamo — Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio, Torino — Banca Mobilir.r-Piemontese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privata Finanziaria, Milan« Banca Milanese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Banca Alto Milanese — Banca dl Calabria — Banca Popolare Luino -Banca Cooperativa Popolare, Padova — Banca Mutua Popolare, Verona — Banca Mutua Popolare Agricola, Lodi — Banca Agricok Popolare, Ragusa — Banca Popolare dl Intra - Banca Popolare di Modena — Banca Popolare, Cremona — Banca Mutua Popoln;, Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credito Valtellinese — Banca Popolare Cooperativa. Ravena — Banca Agnco! Mantovana — Banca Popolare dl Credito. Bologna — Banca Popolare. Vicenza — Consorzio Risp. e Prestiti per Commercio e Prestit per C-ommproio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarese.
Vse ostale Banke, Bančniki. Ljudske Posojilnice kakor tudi vsi mcnjalnlčn! Agenti, H so člani zgoraj omenjenih zavodov ir družba »Compagnia Flrjanrlsria«.
E33S
A. ALEXANDER:	68
»Meša se vam, prijatelj! Za takšno informacijo sem voljan plačati sto dolarjev in niti stotinke več.«
Potepuh je poskočil.
»Pa z Bogom, če je tako!« je naglo dejal. »Potem si nimava več kaj povedati.« Krenil je proti vratom.
»Počakajte, vraga! Z vami je res težko govoriti!«
»Mi daste, kolikor sem zahteval?«
»Nu, vrag vas vzemi, dam!« je srdito zaklical C&Ujppik. »A zdaj govorite: kje je dekle?«
Prišlec je samo molče pokazal na čekovno knjižico, ki je ležala pred Ciuppikom na pisalni mizi. Ko je generalni ravnatelj izpisal ček, ga je potepuh spravil v žep in sedel nazaj.
»Evelina Elmhurst,« je rekel, »je bila ugrabljena od...« Ta mah se mu je zabliskalo v očeh. »Trenutek!« je vzkliknil in udaril s pestjo po mizi. »Ne-dr.vno tega ste obljubili tistemu, kdor prime Wil-kinsa živega ali mrtvega, nagrado ...«
»Da, zakaj?«
»Mislite, da ima Wilkins kaj opravka s to rečjo?«
»Nemara. A zakaj.. •«
»Nate svoj ček nazaj. Posel, ki mi ga ponujate, ni zame.« To rekši je potepuh, vstal in hotel oditi.
»A zakaj ne?« je Ciuppik presenečeno vprašal. »Povejte mi vsaj!«
»Stvar je preprosta: zoper Wilkinsa ne delam ... Lahko noč!«
»Stojte! Dam vam deset tisoč dolarjev!«
»Ne!«
»Dvajset tisoč!«
»Ne!«
»Da bi vas vrag!... Petdeset tise*:!«
Potepuh se je počasi vrnil; naslonil 3e je rokami na pisalno mizo in se nagnil naprej, tako da je imel obraz le nekaj centimetrov od Ciuppikovega.
»Ves svet ne premore vsote, ki bi me mogla zapeljati, da bi si nakopal Wilkinsovo sovraštvo,« je rekel, poudarjaje vsak zlog posebej.
Dora je molče poslušala prerekanje. Videla je, kako je Ciuppik skoraj neodločno skomignil z rameni, in popadel jo je blazen strah, da ne bi neznanec odšel, ne da bi povedal, kar ve.
»Saj niti ni gotovo, da bi bil Wilkins zapleten v ugrabi jen je moje sestre!« je za vpila in se proseče ozrla v razcapanca.
Ta jo je pogledal, kakor bi se bil šele ta mah zavedel navzočnosti tretje osebe. Nato je zmajal z glavo.
»Tu ni pomoči!... Glejte me milo, kolikor hočete, vse je zaman!«
Tedajci se je oglasil telefon, in Ciuppik je zgrabil za slušalo.
»Da... Kako? Kaj pravite?... A, tako!... Govorite razločno, prosim vas!... Da, da, zdaj raz-
umem... Nadaljujte... Dobro!« Položil je slušalo nazaj.
»Govoril sem s policijskim ravnateljstvom,« je glasno pojasnil. »Velevažne novice! Wilkinsova aretacija je le še vprašanje nekaj ur!... Imenitno!« Na meč zadovoljno se je zasmejal.
»Veste kaj!« je zlovoljno vzkliknil potepuh. »Menda ne pričakujete, da vam pojdem na lima-nico?«
Ciuppik ga je napeto in bistro pogledal.
»Dobro me poslušajte: potrebujem vas!« je rekel nato z odločnim poudarkom. »Zdajle... pri tej priči... pojdete z menoj, da rešiva gospodično Eimhurstovo! Treba je.«
»Rekel sem že, da ne ...«
»Prihranite si oporekanje!« je nestrpno vzkliknil Ciuppik. »Za sekunde gre, dragi moj!«.
»Pravim, da ne grem!«
»Morate iti!«
Moža sta stala pokonci in gledala drug drugemu iz oči v oči, živa slika večnega boja med duhom in tvarjo. Ciuppikovo okamenelo, kakor iz skale izklesano obličje s plamenečimi očmi in odločno zarezo ob kotičkih ust je izražalo neukrotno voljo, med tem ko je bil potepuh za glavo višji od njega in z vso svojo robato, težko postavo pravo utelešenje surove moči.
»Ni je stvari na svetu, ki bi me odvrnila od mojega sklepa!« je kriknil potepuh in planil k vratom. Zgrabil je za kljuko... toda...
»Stojte!« je ukazal Ciuppik in počasi stopil proti njemu. »Je taka stvar! Nazaj pridite!«	j
j Oni je nehote ubogal.
j »Na dan z besedo! Kaj mi še imate povedati? ' Ciuppik mu je mignil, naj molči. Potem se j. vzpel na prste in mu šepnil na uho:
»Wilkins sem jaz!«
32. POGLAVJE
Čeprav jih je bil izi *:;1 s tihim glasom, sc i-besede vendar zazvenele po sobi, kakor bi j h L ponovil odmev.
Tujec je nehote za korak odskočil.
»Dekažite!« je rekel s hripavim glasom. »Vsal. lahko trdi...«
»Tiho!« je velel Ciuppik. »Naj ti morebiti raz lagam, kako te je WiLkins rešil iz kaznilnice? Na: ti naštejem države, ki so izdale tiralice zoper tebe?«
Mož je od strahu prebledel.
»Ni treba,« je razburjeno odvrnil. »Verjamem vam. Zahtevajte kar hočete ...«
Ne da bi se dalj ukvarjal z njim, se je Ciuppik obrnil k Dori.
»In vi ste še voljni ostati v besedi, ki ste mi jo dali, ali pa rajši telefonirate policiji?«
Dora se je počasi dramila iz prepadenosti.
»Ce rešite Evelino, mi je vse prav, samo da ne gre za kako zločinsko dejanje,« je zatrdila.
»Za vse svoje načrte in vsa podvzetja, ki jih zasnujem, imam dovolj zanesljivih ljudi. Po tej strani ste torej lahko mirni: ne potrebujem vas!« je s pod-I smehl jivim prizvokom odvrnil Ciuppik.
| Zajčjerejd! I Jedilno orodje I
...Lk* ! srebrno ti* Kr*-hrT»H T\rft]m l>ts> '
Kdor tšče službo plačo ea reaio oeeeao L —JO a drt tn prov takso —.80, ea dajan}« naslova ali šitro L 2.—. NajmanJS! iznos za te ogla« Je L 7,— - Za ženitve ln dopisovanja Je plačati
sa vsako besedo L 1.—. za vse druge ogl8a« L —.60 za besedo, za dr?.. ln pro v. takso L _j«.
ea dajanje naslova al) Slfro L S.— Najmanj fi) iznos m te oglasa Je L 10.—.
DRVA
PREMOG G O M B A C
Gledališka 14
Hišni posli
dobijo službo
Pošteno postrežnico
sprejmem za nekai ur dnevno po dogovoru. Tržaška c. 45, p.	10219-la
Postrežnico,
pridno, pošteno, za popoldan sprejmem. Gorupova 18 (zgoraj).	10l4J-la
Slišni posli
\ išče/o službe Pridno dekle
in pošteno, išče mesto gospodinje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje na deželi«.	10047-1
i Samostoj. kuharica
z gospodinjsko šolo. iz-vežbana z večletno prakso, pridna, vajena vseh ! hišnih del, išče ,'užbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra in poštena«.	10376-1
Mlajša kuharica
išče službo k odraslim otrokooi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra moč*.	10377-1
Postrežnica
išče znposlitve za popoldanske ure. Poizve se pri Verovšek Rožna ul. 27/11.	10270-1
Nizke molke čevlje,
črne, št. 40. prodam. Rožna dolina, Predjamska 35 10137-6

Iščem postrežnico
od 8. do 14. ure. Zglasii se opoldne v Rožni dolini C. V St. 38.	10164-1*
Šiviljska pomočnica,
izurenj, se spreirr.e takoj. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10145-la
Iščem:
kuhin-ske pomočnice, kuharice. točaja, spretnega fanta za vsa dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Takoj — Ljubljana«.
10140-1 a
Uradništvo
išče službe
Uradnica
s 15 letno pisarniško prakso in znanjem nemščine ter deloma italijanščine, knjigovodstva. stenografije, strojepisja ter vseh pisarniških poslov išče nameščenja. — Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«.
10223-2
PSIEMOG
DEVA I. Pogačmk
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-59
Pšenico
krompir in ostale pridelke želite pridelati v obilni meri? Opaža.e zastoj v rasti, rastline venejo, številne škodljivce in rastlinske zajedavce? Posvetujte se! Pooblaščen: agronom. inž Prezelj. specialist za rastlinske bolezni (fi-topatolog). Ljubljana. Wolfo-va ulica 3	10074-6
Drevesca
sadna Ln okra-na Vam morda hirajo, ne rodijo, zaos:ajao v rasti? V Vašo korist je, da se takoj posvetujete e strokovnjakom. Pooblaščeni agronom Laž. Prezelj. 5pee;alisf za rastlinske bolezni (f:toratolog) — Lmbljana, Wo'.fova ulica 3.
10073-6
Škodljivce
podgane ščurke, stenice, molje, grnje, lesne črve. mrav-
_ Ije. ribice, kofiče, miši. vo-
. , .__ , , _ j luharje bramorje, uši. vrabce.
ADS. trgovske akad. vrane ita. pokončujte! So-
Gospodična,
mlajša, s primerno izobrazbo. k- t r^mejč v boljši trgovini (drogerija) dobi takoj mesto. Naslov v oglas, odd. lutra.	10129-la
išče primerne zaposlitve. Prevzamem tudi inštrukci-ie. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Začetnica«.
9919-2
Mlado dcljle,
tudi ncpoklicna služkinja, sprejme starejša boljša gospa. Nauči se lahko dobro kuhati in gospodinjiti,
opravlja boljša dela. Po- he NfliIov T	^ Ju.
nudbe na ogl. oud Jutra fra	innii.*.
pod »Dober postopek«.
Uradništvo
dobi službo
Zobotehnika
sprrejmfm v stalno službo. — Ponudbe z življenjepisom in terminom event. nastopa služ-
10131-la
Krojačico
2a plašče in kostume išče 2a takoj modni salorj. Naslov v vseh posl. Jutra.
10121-la
Šiviljo
poštena, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra hiša«.	1109-la
Postrežnico
pridno in pošteno za vsak četrtek sprejmem. Ponudbe n.i ogl odd. Jutra pod »Dobra hiša«.
10110-la
Dekle
ki ima veselje do kuhinje se sprejme takoj v hotelu »Beilevue«.	10105-la
Briv. pomočnika
spre-mem. Naslov v vseh posl. Jutra.	9974-la
Pošteno postrežnico
sprejmem dvakrat na teden. Galetova 3, 1. 10343-la
Pisarniško moč,
sposobno za praktično delo v atelieiu, sprejme takoj fo-tngnf Kocmur. Prešernova št. 9.	10172-2a
čevljarskega
pomočnika sprejme-n takoj. M;rje 4. 10192-3
Upokojenec-mehanik
želi spremeniti stroko k ra-dio-mehaniki. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Veselje do dela za malo plačo«.	10154-3
dobno, strokovno sestavljeni, praktično preizkušeni inž. Pre-zljevi preparati! številne pohvale in priznanja! Pooblaščeni agronom, inž. Prezelj, LjubFona. Wolfova ulica 3.
10072-6
Zajčnico
s šestimi kletkami prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra 10174-6
Sandale in gojzerje
št. 38 prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 10153-6
Vinto za dviganje
8 ton. prodam železo, cement za izvršitev zaklonišč, načrti. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10149-6
Naprodaj:
2 moški uri, otroška harmonika in piski. Nunska ij. 3.
1OJ30-6
Živo apno
prodaja Sadjarska zadruga — Rožna dolina XVII 1.
is^S": o Blago za kance,
predvojno, 9 m, ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Ju. tra.	10235-6
Prodam:
2 skoraj novi furnirani poete. Iji z nočnimi omaricami —
razna okna in šaluzine — razne zaboje — 2 črni moški obleki prikladni za natakarje, otroški igralni voziček, luster, skoraj nov s 5 žarni. cami za 1500 lir. Ogled iz pri;azno6ti pri A. Oblat. Sv. Petra c. 18.	10237-6
Prodam
Otroško posteljico. belo, dobro ohranjeno in otroško košaro. Vel. Čolnarska 15. pri'l. vrata 1.	1P0S8-6
Novi moški čevlji
št. 44 naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10128-6
Hišna goba
njeno uničenje in zašči*a samo pri strokovnjaki: Pooblaščeni agronom. Inž. Prezelj, specialist za rastlinske bolezni (fitopatolog). Ljubljana, Wolfova ulic« 3. 10071-6
Novi zaboji
tobačnih iz Jelkov so stalno naprodaj na V;dovdan5ki cesti 6.	1CM9-6
Globok bel voziček
nredvo.n: m.ver'°al, prodam. Tovornik, Celovška 56.
10101-6
2 precizijski tehtnici
se proda. N-i.=lov v vseh pr«!. Jutra.	10031-6
Ščurke, miši
in podgane vam zanesiMvo pokonča strup. k: ga dobite v drogeriji KANC. Židovsko nlica 1.	10006-6
Kovinostrugarja,
mlajšega, popolnoma samo stojnega v svoji stroki — sprejmemo takoj. Naslov v vseh posl. Jutra. 10108-3
Frizerka
Postrežnico,
izvežban-^ iu pošteno, iščem za dve do tr ure dopollne dnevno. Zglasiti se samo v jutranjih urah na Ce^ti Viktorja Emanuela III š\ 9, I. nadstr., levo.	i0330-la
Pošten fant išče
primerne službe, s tri in pol letno prakso. Ponudbe na ogl. o M. Ju'ra pod »Dober dela. vec-.	10821-la
Postrežnico,
iščem aa ves dan. Strik-berger, Viktor Er.anuela i 50/111.	10290-la !
Za Dalmazio
potrebujem uradnico, ki bi znala tudi voditi gospodinjstvo. Mesto stalno. Samo resne osebe pr dejo v poštev. Ponudbe sprejema vratar hotele, Slon.	10372-la
dobra moč,
stalno mesto. Novi trg 2.
dobi takoj Svab Ivo. 10089-3
Krpam preproge
filime. Ponu Ibe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča«. 10240-3
Francozinja
nudi francosko konver-zacijo samo damam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10339-4
Inštruktorja
za nemščino, iščem Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Počitnice«.	10249-4
mahiki
Šiviljsko pomočnico
sprejmem takoj. Fani čerrJ-č. Tržaška cesta 24.
10257-la
Hlapca sprejmem
takoj na k-r-etijo. Dre-me:j Frančiška, Dolenjska C. 42.	10185-la
Postrežnico,
pridno ,n pošteno iščem za ves dan ali samo dopoldan. Žn^daršič, Ein-sp elerjeva 20/1.
10291-la
Dekle,
vajena poljskih del. pridna ln poštena, se sprejme. Krušič, Bezenško-va 10.	10295-la
Dekle,
vajena, vseh h:šn:h del. pridna in poštena, s« sprejme Krušič, Bezen-škova 10.	10294-la
Za reprezentančno
tvrdko iz Trieste se išče ugleden in dobro upeljan zastopnik za Ljubljansko pokrajino. Ponudbe na ogl. Jutra pod »Zastopnik«.
9957-5
Otroško posteljico
ugodno prodam. Naflov v vseh posl. Jutra.	10215-6
Prodam
dobro ohranjeno žensko kelo, emajliran štedilnik in ženske čevije št. 38. Zg. Šiška. Pav. šičeva 6.	10216-6
Otroško košaro
z modrocom, novo. prodam. Jamikova 6. • 10176-8
Prodam fotoaparat
13/18 mm, Rapid. Sv. Marka ul. 25	10160-6
Šivilja na dom
se sprejme takoj! Naslov v ogl. odd. Jutra.
10272-1»
Starejše dekle,
vajeno triciklja, nekoliko trgovine in gospodinjstva, sprejmem. Hrana, stanovanje v bili. Ponndbe m ogl. odd. Ju. trn pod »Spretna, poštena«.
10248-la
Ročni voziček,
4-koIe?ni. nov. ugodno prodam. Gerbec. Delniška steza 4. nasproti lekarne. Sn. Šiška.	10161-6
Gramofon
in plošče, dobro ohranjene, prodam. Naslov v ogl. odd
Ji
Jutra.
10139-6
Namizni prt,
levačkan, krasen, eeru, 120 krat 100, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10142-6
Otroški voziček,
globok. prodam. Šiška, Verovškova ulica 15.
10138-6
Brezove metle
cenene grabtje m vile. držaje za lopate, "td. dobi*e pri Gospodarski zvezi. Blein-eifovfl 29 in Maistrova 10. 0D76 S
Zobna pasta »Krom«
je najboljše sredstvo 7« n. go ust in zob. Zahtevajte jo v vseb boljših drogerijah.
9932-6
Prodam:
posrebren jedilni pribor, porcelanast servis za umivanje, dve veliki posodi (can-dle), emajlirani, za mast. Lavrenčič, Resljeva 4 a.
10126-6
Postelji,
železni, velika in otroška, obe kompletni od ma.droca do odeje, čisti, v najboljšem stanju, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10127-6
Kupim preprogo
do 5000 lir. Naslov u ogl. odd. rtjua.	10132-6
Prodam Štiridelen, prileti čno-strokovno zgrajen blev t pločevinasto podlogo, uporaben tudi za kokošje rejo. Naslov ▼ vseh posl Jutra. Ogled v dopoldan stih urah.	10070-6
Nove rjuhe
prodam. Naslov t vseh posl. Jutra.	10069-6
Naprodaj
pletena garnitura, omara zi perilo in okvir. Strnad, Rožna ulici 41, II. levo
10349-6
Žaganje nudi
lavrenčič & Co., Ljubljana, Vošnjalcova 16. 10379-6
Leico m c
tovarniško novo. Summitir 1:2, prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Lei-ci 100«.	10383-6
Ženske polčevlje
štev. 38. dobro ohranjene, prodam. Naslov r ogl. odd. Jutra.	10383-6
Otroške sandalce
(rdeče) št. 24 in nizke čeveljčke št. 25, debro ohranjene, ter damske lakaste nizke čevlje št. 38, nove, prodam. Naslov ▼ ogl. odd. Jutra.	10365-6
Leica
Leitz-Elmar. teleobjektiv, univerzalno športno iskalo s torbico vred. prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tikoj, brez posredovalca«.	10368^6
Vrtne stole,
zložljive, gostilniške, prodi Tribuč, Sodarska 2, nid florjansko cerkvijo. 10347-6
Otroška banja,
pločevinasta in umivalnik, se proda. Naslov: Vrtača 5, S vhod, H. nadstr.. vrsta 5.
10327-6
Voz-samec,
koraj nov, prodam za SflOO
lir. Helena LikoviS, Vrbl'eo!e št. 8. Pošta Ig. 10329-6
Električni sesale«
za prah, nemški fabrikat, ma. lo rabljen, prodom. Naslov ▼ vseh posl. Jntra. 10330-6
Prodam več parov
moških čevljev št. 43, dobro ohranjene. Sen far, Tav. čaTjeva 3.	10277-6
Pocinkane mreže
več metrov, prodam. Naslov v veeh posl. Jntra. 10325-6
Prodam dinamo
13 HP Siemens Schu-okert zi isto^memi tok. Oena sselo u«rodna. Gero-vac. Kolodvorska 8.
10285-6
Voziček,
ročni v dobrem	stanju, nosilnost 300 kg,	okovan, z ravno desko in	lestvicami, proda Namar,	Vilharjeva, carinarnica.	10098-6
Žimo prodam
Pred školiV-	;r«vj..
Furnir!
M;zar'i pozor! Otvoril sem skladišče raznega furnirja v Vošnjakovi ulici št. 7. "dvorišče. Odprto dnevno od 9. do 11.30 ure Samsa Bor:s.
9830-6
Prodam
večje količine apna, prvo-vistno žganega. Dobava taicoj. Apnenica Vodlsn, Dobrepolie. ali Franc Vodian. Ljubliana. Costova 8.
9560-6
Športni voziček,
odlično ohranjen, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10188-6
Športni voziček,
otroški, nerabljen, predvojni materijal, prodam Naslov v ogl. odd Jutra.	101896
Športni voziček,
dobro ohranjen, naprodaj. Zakrajšek, Obrtniška 6 Glince
10205-6
Železen štedilnik,
žimnat modroc, ležalni stol in lepo zložljivo posteljo, no ugodni ceni prodam. Naslov v vseh posl. lutra.
10U6-6
Otroški voziček
globok, predvojni, z novo gumo, popolnoma prenovljen, prodamo za 900 lir. Trgovina »Ogled«, Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
10115-6
Gosje perje,
puh in perje mešano, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	10112-6
Gugalni stol,
prodam. Poizve sc pri Marija Lindtner, Skofja ul. 8, od 10. do 12. ure.
1' 0097-6
Za »Samokuhalnik«
naj se zanimajo gospodinje, katere žele hraniti kurjavo in čas. Enostavno m poceni. Mizarstvo Ker-njak, Tržaška c. 92.
10100-6
Ročni voziček
še v novem stan.In in rabljen tr'cikelj, zelo poceni naprodaj, šuštar-šič. r".ebanična delavnica. B'eiwe>ovs> J3 (Pigo-vec. levo dvoriščel.
10334-8
Preprogo,
nom. lepo. vel. 2'/-X3'A. ugodno n»T>roda1. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10338-6
Foto-aparat,
nov, Balda Suoer Pcn-tura. 6X9 ali 4X6. Tesar 1:4.5. kompur Rapid z ugrajenim dalj name rem, prodam. Naslov ogl. odd. Jutra.
10340-6
srebrno Ur srebrne predmete, knpim. Ponudbe na ogl. odd. Jbtra pod »Srebrnina«.
10108-7
Fotoaparat
malega formata (Leica), brez daljinomera, kupim in plačam dobro. Naslov r vseh posl. Jutra.	10013-7
Različne vreče
»talno kupa eir, plačam dobro. Podbevšek FUip, Ljubljana VH. Obirska 4. 9688-7
Stare kovance
srebrne, vsake vme dragocenosti, umetnine, preproge, starinske vrednosti kopirno. — Rudolf Zore. Liibljana. Gledalska ulica IS. 9975-7
Trlcikelj
z malimi kolesi, dobro ohranjen, kupim. Naslov v Ogl cdd Jutra.
.0191-7
V komisij, prodajo
sprejemamo fotoaparate. tm*tnne, antkvitete, preproge, srebmino. por-ceJan, steklenino Itd. Pnrfumerija »Venus«. palača Bata.	10204-7
Elektroštevec
kupim. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »220 voltov« 10173-7
Stare moške obleke,
čevlje, perilo, pohištvo itd. stalno kupuje Alojziji Drame, Ljubljana, Gallusovo nabrežje 29.	10155-7
Krzneni plašč
a<trahan ali kožice kupim. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«.
10141-7
Pisalni stroj
kupim ali zamenjam zi zimski damski plašč in športni voziček. Naslov ▼ ogl. odd. Jutri.	10135-7
Plinski avtomat
za kopalnico (Junker, Wai-lind ali Hermes), tudi rabljen, ili dobro ohianjen. kupim. Ponudbe ni oglas, odd. Jutri pod »Plinski av-tomst«.	10134-7
Odpadke
krofa&e in šiviljske, kupujem. Hrenova ulica 8.
10096-7
Avto, motoiJ Prehrana
Novo 2 stanovanjsko I Več£ kompleta
hišo in 350 kv. m vrta, pro. zeml.išča kupim kjer bi bila
Knpim	I Na dobro domačo
polurnimi av.o znamke DKW I hrajio sprejmem ibonente. Fiat mali ali siičnegi t brez. Naslov v ogl. odd. Jutra. Iilbtem it«rra i ;n;ale i ogl. odd. Jati« pod »Komplet«.	10232-10
dam po izredno nizki ceni. Realitena pifajn* Habijan Miro, Cigale.ova I-p. 10167-20
10360 14
350 ccm motorno
kolo. najboljše znamke, v dobrem stanju za C500 Lir naprodaj, šuštaršič, .uehan. delavnica, Blel-weisova 13. Figovec. levo dvorišče. 10337-10
Ford limuzino,
DKTVV, dvosedežen in mo-tocikle 200 in 500 ccm proda 2uiek. LJubljana. Tavčarjeva 11.
10255-10
Knpim motocikcl
100—350 ccm. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen 222«.
TT^nnnnnnn:
Vse denarne in trgovske posle
"Tvrftm hitre io tofno Obrnit« « os
RUDOLF ZORE
Gledališka aiici 12 Telefon «10.
□□□□□□□□□□□□ro 2000 lir posojila
Prodam
novo. večstanovanjsko hišo zi Bežigradom, stavbne parcele v centru mesta, t Šiški in Koleziji. Realitetna pisarna Kunaver Ludovik, Miklošičevi 34.
10136-20
Njivo
približno 8400 kv. m, tudi dvakrat po 4200 kv m — prodam naravnost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blizu tramvaju«. 10114-20
Kupim travnik
ni Rakovi jelši cca 6000 do 10.000 kv. m. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Do Lir
120.000«. 10023-20
prosi samostojna gospa z obrtjo dobrega gospoda. Vrnitev zajamčena.
Ponudbe na ogi. odd. I 2-stanovanjsko hišo
10256 10 jutra pod »Tiha hvalež- 1	'
10190 16
nost«.
Um
Moško kolo Puch
prodam ali zamenjam za har-nr-n ko dintonično ali klavirsko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hermonikac.
O posojilih
na hiše in posestvi dobite informacije Liubljana, Beethovnova ul. 15. levo. pri »Jugo-Kredit«. 10169-16
Posojilo 5000 lir
staro 3 leta pod ugodnim pogojem prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 9971-20
Stavbno parcelo
prodam za 40.000 lir. Naslov v ogl- odd. Jutra.
10354-20
Prodam
Žensko kolo
Puch, skoraj novo se ugodno proda. Prešernova 50, pri vratarju.	10064-11
iščem za takoj. Plačam , , ,	,
najvišje obresti. Garanciji enodružinsko, enonadstrop-
zasigurani. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Zelo nujno«.	10158-16 ]
no vilo z večjim vrtom v Šiški za 420.000 1-r. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ob tramvaju«. 10353-20
Knpim delnice Kupim moško kolo, Zanatske binke. Ponudbe I
Prodam
malo rabljeno. Kolodvor- I "a ogl odd Jutri pod: I J®™."'	Z
ski 34, II. levo. 10345-11 »Obrtmški kredit«. 10358-16 ^ov v ogL odd! Jutr7
Hranilne vloge
10352-20
Prodam tricikel,
tovarniško nov z novi- I Kmet. posojilnice ljub. I H gradbenih parcel
mi gumami, najnovejši olc- prevzamem. Ponu- 1 model. Pellegrino Koio- dbe na ogl. odd. Jutra
pod »Vloga«. 10371-16
dvorska 8.
10236 11
Več tricikljev
različne velikosti, nekaj rabljenih, nekaj novih, zelo ugodno naprodij. Gasogeno - Merkur, Puharjeva 6.
10335-11
Razprodaja koles,
več damsklh in mošk'h, odlična znamke, zelo poceni naprodaj. šu"tar-5ič. mehianičm delavnica, B!eiwe'sova 13. Figovec, levo dvoriSče.
10336-11
Denar se Vam nudi
če nam prodaste svoje od višne in nepotrebno predmete, kovine, krpe, stroje, steklenice, gume in vse druge predmete. »Metalia«, nasproti Delavskega Doma »Pri Levu«.	10079-
Moške gojzarice
nove ali dobro ohranjene, št. 42, kupim. Svetosav-ska ulica 6, podpritličje 10045-
Seno kupi
Lavrenčič & Co.. Ljublja na, Vošnjakovi 16.
10380
Srebro,
stire novce in predmete pla ča najbolje »Metalia«, Cesta Arielle Rea 16 (Pri le vu).	10078
Balkonska vrata
230X80 z oknom. 3 ko-.T-ade in razna okna, vse novo. prodam. Petrarco-va ul. 34.	10178-6
V frižideru,
velikem oddam nekai se-pariranih, zaprtih pred?1ov proti mali odškodnini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Frižider«. 10091-6
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen — prodam. Perme Avgust — Vilharj eva, žel. bar. 10084-6
Otroški voziček
športni, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra. 10087-6
Lepa lisica-boa
modne barve, ugodno ns-prodaj. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«.
98S1-6
Kredenca,
dobro ohranjena, se proda. Glinška 3/TI. 10209-6
Prodam dva para
visokih čevljev št. 45. Ilirska 12, podpritličje.
102US-6
Staro posteljo,
čisto, z blazino na peresih in omarico, prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10211-6
Ia galica
se dobi naprodaj od 9 do 12. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10260-6
Dva oleandra
proda Rozman, Sv. Petra cesta 62.	10218-6
Posestvo,
njiva, vrt Vas s pridelki ne zadovoljuje? Vodstvo, nadzor in vsi potrebni nasveti ari: pooblaščeni agronom ing. Prezelj v Ljubljani, Wolfova ulica 3. 10075-6
Usnjene izdelke
barvaite le s specialno barvo, ki usnju ne škoduje. Efaks, Napoleonov trg.
10170-6
Peči, štedilnike,
vsakovrstne, obzidate najbolj še z »Ogenitom«, ki je najboljša najtrpežnejša šamot-cementna moka, ki vzdrži vročino do 1800 Celziia. »Metalia«, nasproti Delavskega doma »Pri Levu«-	10077-6
Železno okno
z mrežo se proda. Resljeva c. 4 y tiskarni »Grafika«.	10080-6
Moške galoše
št. 42, prodam. Ogled med tednom od 13.30 do 15. Trnovo, Cerkvena 9.
10032-6
Otroško posteljo
z žimnico, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
10058-6
Štedilnik
kompleten, kombiniran s plinskim rešojem, emajliran, izdelek Fabrika peči. Beograd, naprodaj. Ogled dopoldne. Naslov v vseh posl. Jutra.	10060-6
Porcelan-servis,
kompletni jedilni, kavni, mokka, sendvič, za 6 oseb, prvovrsten porcelm, nerabljen ugodno prodim. — Naslov v vseh posl. Jutra.
10059-6
Otroški voziček
Pisalno mizo
iz trdega lesa prodam aH zamenjam Za Učno mizo. Kolodvorska 29.
101806
Perzijsko preprogo
(predposteljnik) prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10179-8
Športni voziček,
otroški, dobro ohranjen prodam. Zaloška c. 16/11 srednja vrata.
10183-6
Smrekove fižolovke
se dobe v Nabavljalnl zadrugi železničarjev v Šiški.	10276 6
Prodam
dve moške bluze, kamgarn in ena lepa bela, pripravna za natakarja — ena velika pletena mreža, pripravna za kakšnega rbolovca. ena svilena ruta za narodno nolo. Nadov v vs"h posl. Jntra. 10243-6
Otroški voziček,
globok, malo rabljen, naprodaj. Rožna dolina, e. m 7.
10239-6
Krasen servis
za belo in Srne kavo. prodam. Ogled od 10. dc 3. ure. Naslov v vseh posl. .Tntra.
10241-6
Štedilnik Triumpf
patent. 1 kotel v odličnem s'nn;n. prodam. Naslov v vseh posl. Jiitia. 10227-6
Naprodaj
4 kapne. 4 rjuhe, nove. Po. rmTie na ogl. ndd. Jutra pod »Šrel«.	10336-6
Prodam
Železno blagajno in večjo sliko dobrega umetnika in telefonski ararat. Od pol 9. do 1. ure. Nov* trg 5-II. AFP __10*69-6
Krasen servis
iz prvovrstne«« porcelana ta 1? oeeh. ngodno naprodai. — Ponudb- na o*l. odd. .Tntra pod »Kompleten«. 10395-6
Elektr. hladOnIk
kupim ali izposodim. Ponndbe
globok, prodam. Naslov v I na ogl. odd/ Jutra pod »Pri-vseh posl. Jutra. 10066-6 vatno«.	10042-7
Plačamo zelo dobro
zi» store bicikljo. b'ci kelj-gume. motorna ko lesa ter gume za motorna kolesa. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.
10333-7
Ping-pong mizo
kupim. Naslov. Drl:šak Rafael. Sv. Marka 35. 10293-7
Gojzerce
št. 35—36 kupim Kolo dvorska 29.	10181-7
Peči,
železne, trajnogoreče, knpim za stanovanjsko hišo. Ponu'be na ogl. odd. Jutra pol »Peč«.
102-14-7
Kupim optiko
Sumi.ar j:2. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sumitar«.
10250-7
Knpim Wertheim
blagajno, stoječo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Wrrt hiem«.	10251-7
Preprogo,
dobro ohran eno. kunim. Ponndbe z navedbo velikosti n ogl odd. Jutra poa »Prepro. Sa«-	10250-7
Knpim:
zgodovine (Gruden-Mal, Dimitz), Prešernove Poezi. ie 1847. Kres. Novice. II-lyrisches Blatt, slovenske knjige in omaro. Dam tudi živila. Ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kres«.
10761-8
Knjige,
posamezne ali večje biblioteke, kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutri pod »Leposlovne in znanstvene«.
10148-8
Brehms Tierleben,
II. izdaji, 10 zvezkov, Sit-tengeschichte des Welt-krieges, bogato ilustrirana, prodam. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Redkost«.
10119-8
r«n
Radio »Gilosa«
5 ceven, malo rabljen, prodam. Omahen. Višnja gora.
10011-9
Radijski aparat
poceni prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	10828-9
Radio aparat
»Eumig« 6+1 cevni, 1935, rodaa ca 1200 Kr. Šiška, "osova ulica 4-1. 10025-9
£
Radijski aparat
model J940, prodam ali Baosnjam m stm> obleko, perilo, čevlje. Ponudbe na <«L odd. Jutra.
10273-9
Damsko kolo,
dohro ohranimo, znamke Torpedo, naprodaj. Rihnrjeva 17. Trnovo.	10264-11
Več tricikljev,
mbljenih, nanrodaj. L. Ambrož. mehanik. Ciril-Mecd'>-va 71.	10267-11

Svetle prostore
za mizarsko obrt išščem za j čimprej. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod: »Vc*ji obrat«.	10220-19
Vinotoč
stiroupeljan, dobra točka se da na račun moški osebi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija 3000«.
9956-19 |
Skladišče iščem
v centru mesta za galanterijsko blago, eventuelno s
v celotni izmeri 9522 m5, se skupno proda po zelo znižani ceni 20 lir za m1. Sončna lega. poleg gozda. V Dolnicah, 35 minut od tramvajske postaje Dravlje. Poleg že stoieče vilice in hiše. Hinko Privšek, Ljubljana, Kolodvorska 7. v hiši »Ekonom«. 10381-20
Parcelo ali njivo
kupim. Ponudbe ni oglas, odd. Jutra pod »40 do 50 tisoč«.	10367-20
Hnšo ali parcele
z večjo hipoteko kupim. Ponuubc na ogl. odd. Jutra pod »250.000«. 10366-20
Hišo ali parcelo
9000 k v. m, na suhem gra-
pisarno Ponudbe na ogl. mozn,m tc"enu '-1 "davo tro. odd. Jutra pod »Suhi pro- I na .stropnic in vi! za 1.000/K30
stori«.
10359-19
Lolcal za delavnico
lir. Pcnudbe na cgl. odd. Jutra »Ob glavni ces:i«.
10353-20
Prodam
Predelujem kolesa
v trieikl e. prenavljam in izvršujem vsa popravila po zmernih cenah. L. Arrb-ož mehanik. CM-Mctodova 71.
vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod :
»Točen plačnik«. 10369-19 I popolnoma novo hišo zaradi
- j p-man"kana denarja za Lir
Trgovski lokal 200-000. Ponudbe na cgl. odd.
„ VI	»» • l Jutra pol »Nujno rabim«,
oddam v bbžlni M.i<»!- t	on
strata. pripraven za kar 1	io^o-.j
iiw*f» I Naslov v ogl. odd. i *	«	.
l!?^^1 I Jutra.	10233-19 | ^Po sončno parcelo
na M rju, prolam za 280.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S33 k v m«. 10320-20
Sobno pohištvo
zelo pcc ni p-e.lam ali posamezne kose. Ogleda se lahko v mestnem sk^diščn (cuk'arni) v soboto od 9. do 11. ure.
Lepa travnika
3200 m	kv m. p.odam
po zt-lo ugodni ceni, odJal.ena
100«' i® minul 00	pošte.
• Ponu.ibt oi ogl. odd. Jutra
Knpim poliištvo
za dnevno sobo v lepem, nemoderrem slogu. Ponudbe ni ogl. odd. Jutra pod »Dnevna soba«. 10133-12
Kuhinjsko opremo,
moderno, proda mizarstvo Kernjak, Tržaška c. 92.
10099-12
Zaloga pohištva
Stanovanjska onrema — Liubljana. Gradišče 4. Ve-
Stavbno parcelo,
l'"9-J k v. m vel: ko, predam za 110.000 lir. rcnuibe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebujem denar«.	103*9-20
Prodam kompleks
s r.vbnih parcel od 500 do 900 kv. m, prodam tudi posamezno. Ponuibe na ogi. o M. Jutra pchl »40.000 do 70.o'0 lir«.	1C318-20
Prodam
4000 in 8500 kv. m zemlji-šča-travnik. 'posoben za par-sndniki izključeni. Naslov v I ce-lacijo ali v industrijske
dovoljena zidava mdottr.je. Ponuabe na ogl. odd. Jutra l«d »Samo za industrijo«.
10804-30
V strogem centru
kupim trgovsko ali stanovanjsko hišo do 5,000.000 lir. — Kesne h diskretne ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Po želji trgovska«	10303-.0
Knpim hišo
V Ljubi.an^ do 600.000 lir. Ponvabe n» ogl. odd. Jutra ;od »Gotovina pripravi eno« 1030J-20
Prodam
trgovsko sanovanjsko hBo n« najprometnejii točki n Lir 380.000. Ponuibe na ogl. oda. Jutra pod »Dva lokala«.
10814-20
Lepo hišo,
popolnoma novo, 6 komfortni stanovanj, prodam za Lir 9S1.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Resen«. 103:3-.»
V centru mesta
prodam vel!';o trgovsko Fti-novanjsko h:šo a 1,700.000 lir. Rr-sne ponadbe na ogl. odd. Jutra pod »Trgovska-cen-ier«.	10312-20
Prodam lepo, novo
hišo-vilo, z	'epim vrtom za
680.000 lir.	Ponudbe na og!.
odi. Jutra	pod »V m»tu-
conter«.	10311-20
Stavbno parcelo,
lepo, za Bfžig-adom. prodam po ugoini ceni. Ponudbe nc ogl. odd. Jutra pod »Lep 10810-20
kra:«
Knpim parcelo
do največ 110.000 lir, lahko tudi fez bl"K. Poea.lbe m ogl. odd. Jutra pod »Takni
gotovino«.	10309-20
Vilo
z lepim vrtom ob tramvajski postaji, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Besnim kupcem«.
10281 20
Več parcel
po cca. 700 kv. m v Zg. šški naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod s-Stavbne«.	10280-20
Stavbne parcele
ob Celovški cesti prodam. Ponudbe na oc". odd. Jutra pod »De«na stran«. • 10297-20
Predam lepo,
konfortno 3-stanovan j -sko vilo z lepim velik'm vrtom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Lep.-; lega«.	10182-20
Industrijske pprcele
od 5000 k v. m dalje na prodaj. Ponudbe na ogl. odid. Jutra pod »Sever«.
10278 20
Prodam parcele
na Brdu pri Viču od 500 do 000 kv. m. Goršič, trg., Tržaška c. 26. Posredovalci izključeni.	10:33. ai
pod »Lepa zemlja 33».
9061-20
Sijajna prilika naložbe!
Po 'eželsko poscs;vo 130 ha. vpi l.ana trgovini vseh vrst blaga, gesti na. razna poslopja itd. (letna renta najmanj L. 150.000). ol glavni rTcm^tni žili, se ugodno proda. Po
vseh posl. Jutra. 9092-20
1 1 j u k i KuP'm travnik
hKi zaloga. Ogled brezob- Uj ^O.COO kv. m kjer 10009-12 kol;- Ponudbe na QJgl
■wr k ..»<	^^ Jutra pod »Dobra
Vec pohištva krma«.	10197-20
in divan prodam. Naslov v | ogl. odd. Jutra. 10346-12
Kanče, fotelje, i no
otomane ima stalno na za-
ogl
logi Habjan Jože, Igriška /Sem interesent«, št. 10 (za dramo). 10348-12 1	10199-20
Kupim parcelo
za 150.000 Lt, eventuel-vei. Ponudbe na odd. Jutra pod
he. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodno prodam«.
10517-20
Lepa travnika,
ležeča skupaj, 3i00 in 9300 kv. m velika, prodam skupno ali posamezno po zelo uirodm ceni. oddalj.-na 20 minut od glav. pošte. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa 33«.	10316 20
Ugodno se proda
sfoibm pa-oela na Dolenjskem Ponudb-' na ogl. odd. Jut-a pol »Pri.Jobitevc. 10250-2:''

100 lir nagrade
dam onemu, ki mi od da ali preskrbi 2-sobrv stanovanje. Tlirslta 12 podpritličje. 10207 21-
Parcele
od 400 kv, m dalje, pro da »Globus«, Komen-ke 10282-20
Prodam I Kupim hišo
starinsko, dobro ohra-	ali zemljšče, kjer koli I Baul. 26.
njeno spalnico, star-n=ko	do "50.000 Lir. Ponudbe I -
sobno kredenco ter sko-	odd- Jutra pod	Kupim
ro novo Hchner-harmo-	»Obrtnik«.	10193-20 stanovanjsko h šo a!
niko. Ogled od torka da-	' ______ vilo od samega lastn-'kn
lje od 10. m do^ 13. ure. I Visokopritlično hiŠO | Naslov v ^ ^d jSt^
10289-20
Cesnlk, Poljanska 131.
Prodam
lepo moderno spalnico, iz vezanega lesa. oreh korenina. Mizarstvo Filip. Vodnikova cesta na-snroti nove šole Zg. Šiška (znotraj bloka).
10373-12
io-m-j 19 i 2 trisobna stanovanja ter j jep m vrtom, prodom v severnem delu za 230.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova hiša« 10203-20
Stavbno parcelo
ali večji kompleks takoj kupim iz prve roke Naslov v ogl. odd. Jutra.
10283 20
Prodam parcelo
(vrt) na mirju v izmeri 319 kv. m. Naslov v vseh nosi. Jutra.	10297-20
Naprodaj:
Hifia dvonadstropna aa Bežigradom. Hiša dvonadstropna v SiSki. — ......	IH ša pritlična v bli2lni
KUhinjSKO opravo, pivovarne Union. Hiša novo in že rabljeno kre- enonadstropna v Šiški, denco mizo ln nočni I H'ša visokcprltlična v omarici, proda-m. Mzor ^vernem delu. Vila z Tjor.čarič, Vodnikova 116 1000 kv. m vrta v š.:ški. I v centra mesta ali njegovem SiSka.	10252-12 Hiša enonadstropna pri I na.bližjem okolUu. Samo re-
sv. Petru. — Realitetna ponudbe ca cgl. odd. nisgrna Zajec Andrej, I Jutra po-j »Gotovina do mi-. w rt B ezt R ¥f O* I Tavčarjeva ul. 8t. 10. l:jon lir«.	1030'-20
1 10202 20
Kupim hišo ali vilo
_ T , . . Lepo \ilo z vrtom,
Knpim blago	Naprodaj:	ne predaleč od centra, kupim
za moSko obleko ali no-	Zi1 Bežigradom, I do 700.010 lir. Ponudbe na
vejšo lepo obleko. Mal- Iv . S ski. Hožnl dol-n-, I ogl. odi. Jutra pod »Even-
gajevu ul. 2, 3. zvonec. pn sV' f^™ T	tue'no	10300-20
1 nem delu in v bllžm 1 dranvke-?.,. gledališča po 55. 100 Lir itd. z?, kv. m. Zem'JlSče za industrijo. Zilec An^^J realitetna
10186 13
Balonski plašč,
ruuv. star ali nov. dobro ohranjen, knpim. Ponndbe na i r)'sarna. Tavčarjeva ul. od. odd. Jutra pod »TVo:- 110.	10201-20
ni«.	10175-13 .
Prodam hišo, Perzijaner dvonadstropno, 7-stano-(Klar)	črn. ugodno vanjsko. novo, v zaond-
p-odam. Naslov v vseh rvsl nem	Cena 975.000
Jutra.	103°6-18 t,ir- Ponudb« na ogl.
___odd. Jutra pod »Krasna.
10200 20
Hišo kupim
v katerem koli krs;u ireste do 350.000 lir. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »S h;no-teko več«.	10299-20
Nova moška obleka, legu'
češko bi a po. ugodno naprodaj. Naslov v ogl. odd. Jutra. 10375-13
Predvojno blago
za moško obleko se proda. Poizve se SedeJ, Vodnikova 8. 10341 13
Temnomodro obleko,
dobro ohran'eno. prodam. — Hrenov« nlica St. 17, g. 6n. ?t«r, dvorišče levo 10298-18
Moško marengo
obleko, skoraj novo. m sred-8 jo postavo po nizki ceni nmdam. IgriSka 14 (pri kro-jaču).	10245-13
Stavbno parcelo,
lepo, k erkoll prel blokom, po želji čimbližje mesta, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam do 200-000 lir«.
10308-20
Košnja travnika
circa 2 h* v Rakovi Jelši I Kupim parcelo
bo naprodai jutri od 11 do na le-em	kra;i. do 300.000
12 v gostilni »Soča«. Sv. I lir. Resne	ponudbe na ogl.
---- 10221-20 odd. Jutra	pod »CSmpreJe ku-
pim«.	10307-2)
Petra cesta.
Posestvo,
Išče se
cnosobno stanovanje na D leniski cesti ali v bliži-Rfkovnika. Lastnikom r izdelanih stanovani so r razpolago sredstva zi izJ lavo. Naslov v ogl. ode. Jutra.	10157-::.
Iščem 1—2 sobno
stanovanje ali mesto huni ce. Naslev v ogl. odd. j.-tra.	1015C-:
2 sobno stanovanj■
zamenjam za enosobno. 11 ve se: Loboša, Rož. dol. n-38.	10:6
Sobo
oddam ali zamenjam 3: ■ no stanovanje za 2sobr,« Bežigradom ali v src.1 mesta. Naslov v vseh i slovalnicah Jutri.
100ir '
Zapestno uro
vredno 2400 lir, dobi. I mi preskrbi 2 ali 3-so' stanovanje kjerkoli zne bloka. Ponudbe na t odd. Jutra pod »M kot«.	10C>3
Starejša boljša da
ižče stanovanje: 1 gobo s ' hinjo kjerkoli v Ljub! I>roti nagradi. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod »M' stranka«.
1- ali 2 sobno
stanovanje iščeta ne-?-porofte-nca. — Najemn '--> plačam za 1 leto v c-prej. Ponudbe na c odd. Jutra pod t" konca«.	10254-C
2- ali 1 sobno
stanovanje s kabinet— iščeta dve gospe. Ponudbe na ogl. odd. Jir pod »Domačinki«
10292 '
njiva, vrt Va« * pridelki ne	Večii fravnilr.niivn
zadovoljuje? Vodstvo, nadzor	, eCJI traVlllK nJIVO
in vsi potrebni nasvet! pri-	! a" veS n140.'8'11- P" možnosti
PooblaS^nl airon^m. Inž. Pre"	I Pre<i blokom, kupim. Ponndbe
Dve prazni sol
event. eno, oddam tak
So kuhinje in ' c v vilt blizu rs--':* oka. Nislov v -1.
lutra.	10- 3
o^icinljeno s.
zelj. Ljubljana. WoIf<mi nll- 38 «id. Jutra pod »Tra i " «™porabo kopalnice, -ea 8.	10067-ffl ' n^-nji*««.	108<H.r.1 ! * ? osebama. Na:-'
j vseh pos' Titu.
K
Stavbno parcelo I Kompleks zeml jišča
prodm u 18.000 Ur n» Rn^nl- kjerkoli v Ljubljani, kunim. 1 Oddam pHlZnO ki.. Habf<an Mir«. reilHeta« Ponndbe nu ogl. o'd .1,1 tra j s posebnim vbodom is soupo pisana Cigaletova I-p. I rM »Prlnraven za parcelaci- rabo kopalnice. PostojnAa °0 10168-20 I jo«,	10JU5-Ž0 1 __
Tri prazne sobe,
lepe, zračne, na Jezici, velik vrt, balkon, oddam. — Prodam: pisalni stro) Stoe-■wer in vrtne dežnike. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10363-23
Opremljena soba
s posebnim vhodom se odda takoj ali z julijem. Str-nad Rožna nlica 41, II, levo.	10350-23
Opremljeno sobo
z dvema posteljama, od-dacn gospodičnama ali zakonskemu paru. Ponudbe na ogl. odd. Ju-
tra pod »Center«
10370-23
Opremljeno
podstrešno sobo. oddam. Hra. deckega ulica 37. 10*46-23
Iščem prazno sobo
za -akoj v bližini Resljeve cf«t. Plačam dobro. Naslov v m:ekami, Resi jeva c.
10163-2
Prazno sobo
V Šiški event. s souporabo kuhinje, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra podj>Sna-žno«.
10125-23
Sobo
Z dvema postajama a souporabo kuhinje in kopalnice išče po možnosti v vili zakonski par. Ima lastno perilo. To-nudbe na ogl. odd. Juto P™ »Zakonski par«. 9923-23a
ali
Prazno
opremljeno sobo s
štedilnikom iščem za takoi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Plačam
dobro'.
Večjo prazno sobo
S parketom po	mo/.nosti v
pritl'?ju. iščem	za takoj ali
p 1 iul. Naslov	v vseh posl.
Jutra	^3C-23a
■Točen 10!59-23a
Sobo
5 posebnim vhodom, prazno ali opremljeno, iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »V m-ot«._10217-23a
Opremljeno sobo
išče zak. nar brra otrok za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
plačnik«.
Skromno sobico
s prostim vhodom, išče učitelj za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sobica«._10094-23a
Drž. uradnica
išče sobo s 1. julijem v centru po zmerni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Točna plačnica«.	1031?-2?.a
Opremljeno sobo
v centru, išče domačin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra p™i
-Kopalnica«.
10332-:
Gramofon,
salonski v iek> dobrem stanju z 45 ploščami ta radio 4-cevni že blokiran, nemške znamke v zelo dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Mest ni trg 9-1.	10165-26
Prodam klavir
znamke Ant. Maschl in gostilniški biljard, vse v dobrem stanju. Naslov v vseh posl Jutra. 10123-26
Klav. harmoniko
otroško za učenje, zelo lepo, novo, prodam za 1200 lir. in kromatično harmoniko z 80 basi za 1800 lir. Naslov v vseh posl. Jutra.	10117-26
Elektr. gramofon
z radio ojačevalcem in zvočnikom, kot del pohištva se proda. Naslov v vseh posl. Jutra. 10114-26
Za več mesecev
naprej plačam najemnino za pianino ali harmonij v svrho kompozicije. Naslov oddati v ogl. odd. Jutra.
10362-26
Klavir
vzamem v shrambo ali na posodo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Klavir«.
10364-26
Klavir, harmoniko,
skoraj novo, poceni prodam. Homan ELa, Sv. Petra 81, dvorišče levo v veži.	10258-26
Gramofon
Columbia, 65 plošč in fotoaparat na plošče 6X9, ugodno prodam. Kastelic. Tržaška 48.
10187-27
Kupim harmonij
Lenarčičevega sistema s 5-imi oktavam: in s premikajočo klaviaturo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra 10247--6
Klavir, harmonika,
96 basov, 4 reg., se proda. Izredna prilika. Naslov v vseh posl. JutTa.	10263-26
Prašička
m rejo ugodno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
10026-27
Rodovniško kravo,
s I. prenrjo, čistokrvno montnfonko. 5 let staro. prodam. Osolnik Anton. posestnik. Muhaber pri Novem mestu.
10195-27
Dotični gospod,
ki je prevzel na Opekarski cesti malo svetlorjavo psico z belo liso na vratu, nai se oglasi zaradi znamke in ovratnika na Sv. Petra cesti 55, I.	10147-27
Gospodična,
ves dan odsotna, išče opremljeno sobo. Ponudbe na ogl. ©dd. Jutra pod »Mirna in skromna«.
10378-23a
Mirna zakonca,
domačina, iščeta sobo z uporabo kuhinje. Ponudbe na oil. odd. Jutr* pod »Plačam dobro.«	10253-21
Damo,
40—45 let staro, katera kr„a malo pokojnino in iroeoče poh:štvo, žebm poročiti. Ponudb« na oH odd. Jutra pod »Dežela«.__10196-25
Ločena želi znanca
V svrho ženitve z gospodom od 50 do 55 let. Dopisi na ogl. odd. Jutra pod: »Takoj«._10151-25
Kateri gospod,
preprost, situiran želi spoznati simpatično vdovo srednjih let s svoiim stanovanjem in pohištvom v svrho ženitve. Ponudbe na ocl. odd. Jutra pod »Dobra žena«.	10018-25
Poročil bi
inteligentno gospodično brez sredstev v starosti od 28 do 32 let. ki bi imela smisel za dom in poslovni obrat, le resne, neanonimne in odkritosrčne ponudbe s podrobnim opisom je poslati na ogl. odd. Jutra pod: »Resno življenje«. Tajnost častna zadeva. 10361-25
Samostojna šivilja
stara 32 let, se želi poročiti z uradnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Blaga duša«.
10237-25
Samski moški
srednjih let, le z nekoliko eksistence, poročim premožno gospodično ali vdovo. Kjer st m zaželen biti, le samo njen. Ponudbe z naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Samo moj«.	10242-25
Rabljene gramofone
in plošče zopet kupuje po zvišanih cenah tvrdka »Everest«. Prešernova ul. 44.
286-26
Kupim klavir
samo dobru ohranjen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Angl. mehanika«.	10041-26
Ugodno prodam
klavirsko harmoniko, 80 basov, 1 register. Ogled dnevno do 13. ure. Siska Lepodvorska 3, dvorišče, stopnice.
10259-26
Kitaro,
izredno dobro ohranjeno prodam. Ogled: Salon Pli-verič Frančiškanska 3.
10156-26
Krom. harmoniko
kupim. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 10052-26
Prašička za rejo,
40 kg težkega, proda®. Zelena jama. Poljedelska 19.
10144-27
Brejo kozo
prodam. Košir, Nove Jarše 70 10213-27
Cinčila zajklo
dobro mati, prodam z mladiči ali posamezno. Tržaška c. 119-a. 10124-27
Starši!
Srrejmem v varstvo enega ali več otrok za dopoldne, popoldne ali ves dan. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Učiteljica«. 10120-37
Kožico
3 mesece staro, sme, prodam. 14.
čiste pa-
Maistrova 10092-27
Dobrega konja
ima naprodaj Mile Vrane-šič, Metlika. Informacije v gostilni Kajfež, Florijanska 4.	10085-27
Angorski kunci
(samci, samice, mladiči), ugodno naprodaj. Tavčarjeva ulica l-II. 10081-27
Močnega psa
dobrega čuvaja, kupim. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dober čuvaj«.
100S3-27
Prodam	bikca,
selekcijskega,	montafonske
pasme, starega	18 mesecev.
Ženica Jakob,	Črnomelj -
Loka.	9997-27
Foksterier
polletna psička, čuječa. za nizko ceno prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
9955-27
Piščance
event. s kokljo, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
10068-27
Kozo-mlekarico
prodam z ali brez mladiča. Naslov v ogl. odd Jutra.
10351-27
Konji naprodaj
v sredo in četrtek pri gostilni Cešnjovar, Dolenjska cesta — Ljubljana.	10356-27
Prodam kunce:
angora, orjake in DunaJ-čane. Pod Hribom 12.
10283-27
Angora zajčke
plemenite, samce in mladiče, prodam. Poizve se Sv. Križ v trafiki.
10271-27
Revna vajenka
je izgubila moški telovnik, drap od šišenske cerkve do Keršiča. Pošten najditelj se naproša, da odda proti nagradi v trgovina Weilgoni, Celovška 49.
10113-28
Oseba,
ki je v torek zvečer v neki trgovini pomotoma vzela zavitek s svetloplavo srajco, je znana in se naproša, da jo odda v ogl. odd. Jutra.
10384-28
Zlat prstan,
velik, rmen :opaz z briljanti sem izgubila v okolici pošte. Vrnitev proti dobri nagradi v upravi Jutra	;0357-23 |
Pridelki
Suho sadje
prodaja Gospodarska zveza.
Bleiweisova 29
9977-33
Novo repo
za prašiče, prodam po 1 liro za kg. Jurčkova pot 55, ob Ižanski cesti.	10225-33
Letošnje seno
prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.	10262-33
Filatelija
Ura 1935.
Izgubila «em zapestno uro na Poljanski cesti ozir. na tramvaju do Evrope in po Tavčarjevi ulici rio Okrožnega urada. Pošten najditelj se naproša, da jo odda proti nagradi v upravi Jutra.'	10275-28
Damski dežnik,
pa:entni. ki je bi' pred časom pozabljen v trgovini, dobi stranka nazaj pri tvrdki Aug. Agnola. Bleiweisova c. 10.	10323-28
Postrežček št. 20
Je izgubil v Peruškovi cesti 17. junija 1943 popoldne knjigo »Mayer konversations Leksikon* št. 14. Prosim osebo, da mi jo vrne proti nagradi v ogi. odcl. Jutra.
10374-28
Srebrno dozo
sem izgubil oa Cankarjevega nabrežja do Igriške ulice. Ker je spomin na pokojnega očeta. prosim najditelja, da jo vrne proti visoki nagradi v upravi Juta.	10325-28
Zlata verižica,
ovratna s križcem se je izgubila. Pošten najditelj naj jo vrne proti nagradi. Vegova 7. pritličje.	10265-28
Elektromotor
enofazuegi. 200 do največ 400 Wutt. kurim. Naslov v vseh pos'. Jutra.	l(W2--:9
Stružnice
rezkalr.e, skobelne, vrtalne, brusilne in druge stroie izbranih konstrnkcii dobavlja Gustav Levičar. Medvedova 14.	2081-29
Znamke
nerabljene bivje Jugosl. avi-
jonske celega sveta, kupim. Naslov v vseb posl. Jutra.
10015-39
Pege in liša j
Vam zanesljivo odstrani Alba krema. Drogerija KANC. Židovska ulica 1. 10007-40
Vajenko
spre;me salon za damske klobuke. Stegnar Ivanka. Stritarjeva ul. 3. 10033-44
Šiviljsko vajenko
pridno. pos'eno. sprejmem takoj. Oskrba v hiši po dogovoru. Naslov v vseh posl. Jutra.	10000-44
Iščem učenca
za radiomehaniko. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten in delaven«. 10194-44
Zdrav, priden,
marljiv fant iz dežele išče mesto meh. vajenca. Naslov v ogl. odd. Jutra.	10205-44
Vajenko
sprejme frizerski salon Ra-kar Prešernova ulica 9-
102:2-44
U	3	cS
ei	tr.i
a	S-l	y
"i—	**	cj rt
■H
03 T3 CS > r-(
TS ® 2 jž
> 'r-, č
£ P > c3
m X c3 2 o f-
	d	
-*>	^	
«9		r.)
Si"	js	o
s		23
		o
	d	> TI
'■-V	o.'.	
Ra i5>	X	
	>131	O
	>0	
	C	
	si	«5
		
® ~ a
> C
Pisaiiii stroj
Adler in Bemington por-table prafiam. »Mercedes« Frančiškanska 10, dvorišče.	10193-29
Pisalni stroj
se proda. Ogled: Cesta 3. maja 5, v gostilni. KS31-29
Singer šivalni stroji;
pogrezljivi, mulo rabljeni — ugodno naprodaj. 10212-29
Zamenjani
nev pogrezijiv ženski šivalni stroj »Gritzner« za dobrega moškega. Giavan, | Ljubljana, Kolodvorska 14.
10130-29
Fotografskega
vajenca in vajenko sprejme takoj fotograf Kocmur. Prešernova 9-	10171-44
Š2- iljska vajenka
se sprejme. Naslov v ogl. odd. Tutra.	10146-44
Tedaj je stopil kraljevič s svojega vzvišenega mesta, se približal Anici in ostrmel nad njeno lepoto. Potem se ji je globoko priklonil rekoč: »Daj mi svojo ročico, nevesta moja, in pojdi z menoj, zakaj moj golobček te je izbral, da mi postaneš žena!«
Vsa prestrašena a srečna, je podala Anica kraljeviču svojo mehko roko. »Kako je lep, kako je lop!« si je šepetala. »In jaz bom njegova žena!« je vriskalo v njenem srcn, v katerem kar ni bilo več strahu, saj je čutila svojo roko v njegovi močni in topli.
Pošteno vajenko
modistko. sprejme takoj s.i Ion »Stana«, Šmartinska c. 8.	10102-44
Vajenko
sprejme damssu kro-'ačiea. — v--iv. Usenik, Kclf"'v r'k« ulica' 11.	103SS-44
Sprejmem
klerarskf?.* vajenca. Zaloška cesta 109. Lavrič Ant-in.
10231-41
Frizersko vr
jenfeo,
pcsteuo z pnm-Tno so ko izobrazbo. išče salon G.ui A., Kongresni trg 6. 10225-44
eaBSKSTCL. essss
Šivalne stroje
vseh vrst, kupimo, plačamo dobro. Ponudite trgovini »Ogled«. Mestni trg 3 (vhod skozi vežo).
10118-29
Pisalni stroj
Erika in tehtnico Cita-Ber-kelj, kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Erika«. '	10107-29
Izgubljeno
Dva zlata prstana,
poročna, sem izgubila na Cesti dveh cesarjev. Pošten najditelj naj odd« proti nagradi na Cesti dveh cesarjer št. 85.
10584-28
Šivalni stroj
pogrezijiv z okroglim čol-ničkom, boljše znamke, se i® proda. Trnovo, Mandelče-va l-II, Verstovšck.
10065-29
PREVODi EN VLOGE v italijanščini
PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva IS
Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja, informacije
»SERVIS BIRO«, čelenburgova ul. 4
K
P U J T E
edino pri naš,ib OGLAŠEVALCIH!
mmmii ? »fetfss«
li migiior iassativo (njboliie odvajalno srefistvo
Parni stroj,
odnosno parni kotel za proizvajanje pare kupim. Prav tako tudi lokomobilo. Hin-ko Privšek. Ljubljana, Kolodvorska 7, hiša »Ekonom« 10382-29
2 šivalna stroja:
Pfaff novejši krojaški, malo rabljen, in Singer, v dobrem stanju, ugodno prodam. Belantič, Jernejeva ul. št. 29a.	10344-29
Pisalni stroj,
še popolnomp. nov. prodam. Pellegrino, Kolodvorska ul. 8.
10284-29
Šivalni stroj
»Singer« prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra.
10184-29
Šivalni stroj,
nov in pisalni stroj por-tabel in velikega, prodam. Naslov v ogl. odd Jutra.	10274-29
lilformacije.
Nalivno pero
sem zgubila od Keršiča d« Evrope s tramvajem od 9.15 do 9-30. Najditelja pfar lepo prosim, da ga odda proti nagradi v ogl. odd. Jutra.
10106-28 I Potemkan.
Iz stanovanja
Emonske ceste 10. mi je bilo 16. t. m. odneseno: 1 črne in 1 rujave hlače ter ene črne nizke čevlje, kdor mi more povedati kje se nahajajo gori navedeni predmeti, dobi 500 lir nagrade.	10122-31
^mm ZAHVALA
SaflG&tftEBauNfiictf
Vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili in spremili našo nenadomestljivo mamo, staro mamo itd.
PRETNAR FRANJO
POSESTNICO
k večnemu počitku, izrekamo vsem za izraze sočutja najprisrčnejšo zahvalo.
Druga sv. maša zadušniea bo dne 22. junija ob 8. uri, v cerkvi sv. Frančiška v šiški.
ŽALUJOČI OSTALI
Tajna usode
Eksperiment, psihografolog S. Potemkan rešuje in svetuje v vseh vprašanjih tudi osebno. Poslati rokopis, datum rojstva in 20 lir na ogl. odd. JuKra pod S.
10044-31
Percto ta K A VV E C o scorre cosi facilmente some ana pinma snila earta. Nelle cartoleri» s nei negozl specializ zati Vi mostrerannc ben volentlerf I vari modelU RAWEOO
Adto KAV/ECO paro teče 9 taksno lahkoto po popirju. V trgovinah s pisalnimi potrebiQ mami Varni bodo radi pokazali različno m o, dele KAV/ECO porom
............................... ■ ■ ■ ■ I I ■ M M III I ■ 11 IIJULJJULU
S INDUSTRIJSKE STROJE, ORODJE ia potrebščine §
B	dobavlja	5
Dipl. tehri.
Ljubljana
BRILLI
Janez
Jegličeva 22 a
__□
Miim-mimifiDIIM tfnnrrtnhnpnnnii uiihhhhhhhhmiiiidb nmmnn
Pri nekem samoupravnem zavodu v Ljubljani se odda službeno mesto
šef-knjigovodje
in bilancista
V poštev pridejo samo moški.
Prosilec mora imeti primerno šolsko strokovno naobrazbo in prakso ter mora biti vešč italijanskega jezika. Prošnje, katerim je treba priložiti vsa potrebna dokazila (o rojstvu, pristojnosti, o končnih študijah) je vložiti do 26. junija t. L na oglasni oddelek Jutra pod značko »Najboljši«.
LESNI URADNIKI
ali MANIPUL.ANTI, ki niso zaposleni, se vabijo, da se zglasijo v svrho event. zaposlitve pri — Sindikatu trgovcev z lesom — Ljubljana, Gregorčičeva ulica 27 — Trgovski dom, pritličje.
.........................................
lassfftff&its v »Jutra«!
RACCOGLITORI	ZBIRALCI
PRODOTTI	ZELIŠČ
ERBORISTICI	pošljite ponudbe
fate oferte	
campionate agll	z vzorci zavodom
Stabilimenti	
C. E. A. BONOMELL1 - Piazza Emilia 1	
MILANO	
Puh id perje prodala I R. SEVER, Marijin ti»g 2 J
fZDELOVALNlCA HARMONIK
LJUBLJANA
!i!eiweisova 35
Za bivie strojne
tovarne
Vam nudi veliko izbiro
piano n diatoničnšh harmonik
Umrl nam j« naš ljubljeni in skrbni soprog, zlati oče, sin, brat, svak in stric

ŽELEZNIŠKI URADNIK
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. t m. ob 4. uri popoldne z Zal — kapele sv. Krištofa — na pokopališče k Sv. Križu.
Po želji pokojnika se venci v prid dobrodelnim ustanovam hvaležno odklanjajo.
Ljubljana. Zagreb, Pisino, Brač, dne 18. junija 1943.
Globoko žalujoči:
SPIRIDIONA, soproga; JELISAVA, hčerka; IDA, mati; VERA MANDREVO, sestra — in ostalo sorodstvo
_			
			
			
tm	iHH		
ZAHVALA
Vsem, ki ste z nanu sočustvovali in nas tolažili ob nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega soproga in blagega očeta
DR. JANKA KAJAR-fa
se tem potom najlepše zahvaljujemo.
Posebna hvala gg. zdravnikom interne klinike za njih trud, čč. sestram za ljubeznivo nego.
Zahvaljujemo se gg. stanovskim tovarišem, Krčanom, prijateljem in vsem darovalcem prekrasnega cvetja, ter vsem onim, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, dne 18. junija 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
ZAHVALA
Za premnoge izraze iskrenega sočutja ob bridki izgubi našega nepozabnega sina, brata, strica i. t. d., gospoda
AHLIN STANKA
trgovca
izrekamo najiskrenejSo zahvalo. Posebno zahvalo smo dolžni vsem dragim sosedom, fantom in dekletom za izkazano naklonjenost in spoštovanje do pokojnega.
Nadalje sprejmite našo najlepšo zahvalo vsi, ki ste našega STANKA spremili na njegovi poslednji poti.
Ljubljana-Koseee, dne 18. junija 1943.
ŽALUJOČI OSTALI
Izšel je
junijski roman DK
ALBA DE CESPEDES:
»NAZAJ NI POTI"
S tem romanom si Je mlada italijanska pisateljica pridobila svetovno slavo. V nekaj letih, odkar uživa v svoji domovini priljubljenost prt občinstvu te priznanje kritike, Je bila ta nenavadna knjiga prevedena v devetnajst Jezikov, kar zgovorno priča, da odgovarja željam tn oknm
sodobnega bralca. Pestrost oseb te razno, vrstnih dogodkov, ld se odigravajo v najrazličnejših okoljih, delata to knjižno novost že na zunaj privlačno. Povsod je vidna tista redka sposobnost, da se zna avtorica omejiti na bistveno in zadeti značilno, kar povzroča, da ima čitatelj najgloblji užitek.
Naročnikom DK se knjiga dostavlja ta dni. Oni, ki hodijo po knjige sami v opravo naših listov, lahko pridejo aii pošljejo od danes naprej tudi po novo.
V podrobni prodaji se dobi roman »Nazaj id poti« v knPgarnah in opravi naših listov. Broširani terod velja 13 Ur, vezani pa 96 ttr.
Urejuje: Davorin &agljea - Izdaja ga konzorcij >Jutrs<: Stanko Viraat - Za Narodno tiskamo d, d, kot tiskarnarja: Fran Jeran - Za inaeratai del je odgovoren: LJubomir VoUSČ - .Vsi * LJubljani