Domovi m
A'JV* E RI e A'Ul—HO IVI E
AMCRICAN IN SPIRIT FOR61GN IN LANGUAGE ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 10, 1962
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
ŠTEV. LX — VOL. LX
Prvi polet na Luno že v prihodnjih 4 lelih!
Po na novo predloženem načrtu bi tahko prvi Ameri-kanec dosegel Luno in se od tam vrnil na Zemljo še pred koncem leta 196fi.
NEW YORK, N. Y. — Dr. John C. Hou'bol’t iz NASA Lang-'ley Research Center je predložil rov načrt za prvi ameriški Polet na Luno. V kolikor je ta načrt izvedljiv, bi lahko prvi Amerikanec stopil na Luno že leta 1986, štiri leta pred prvotno 'Predvidenim datumom.
Dr. Houbolt, vodja oddelka za teoretično mehaniko pri NASA, sodi, da bi bilo mogoče poslati na pot okoli Lune vesoljsko ladjo, ki bi bila sestavljena iz dveh deiov. Manjši del bi se od gla-vno ladje, ko bi ta krožila okoli Lune odločil in pristal na lunini Površini. Ko bi prvi človek na Luni opravil tam svoj posel, bi "'e z malo ladjico povrnil do ve-lUke, ki bi med tem krožila okoli Lune. se tam presedel vanjo, Pa se nato z njo vrnil na Zem-Ijo. Tako vesoljsko ladjo bi lah-ko poslala proti Luni raketa Sa-tnrn, o kateri računajo, da bo leta 1966 že v redni rabi NASA.
Ec starih načrtih bi bilo mogoče doseči Luno v vesoljski la-^ji Apollo s tremi potniki naj-Prej leta 1968, bolj verjetno pa ^ele leta 1970. V prvem sluča-ln bi ladjo Apollo poslali naj-Prej v dveh delih z raketo Saturn na pot okoli Zemlje, jo tam
sestavili, v epoito in., n^to pplpJuH
^ njo proti Luni v drugem slučaju bi lahko dve leti kasneje P°gnali vesoljsko ladjo Apollo s Lemi potniki proti Luni nepo-Sl'edno z Zemljo z velikansko raketo Nova.
Novi grobovi
Joseph Kurrent st.
Zadet od srčni kapi je preminul na svojem domu na 1226 E. 172 St. 72 let stari Joseph Kurrent st. Tukaj zapušča soprogo Frances, roj. S'mole, doma iz vasi Slatna pri Begunjah na Gorenjskem, sina Josepha, hčer Ido Drago-nette, 4 vnuke in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Ilirski Bistrici na Notranjskem, kjer zapušča sestro in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival nad 50 let in je bil zaposlen pri General Glass Co. 35 let. Upokojen je bil pred 2 leti. Bil je član Društva V boj št. 53 SNPJ in Betsy Ross No. 186 ABZ. Pogreb bo v četrtek popoldne ob enih iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. na Knolhvood pokopališče.
Frank Piškur
Pretekli torek je umrl v bolnišnici sv. Jožefa v Lorainu, O., 50 let stari rojak Frank Piškur s 722 Parkland Blvd. v Vermi-lion-on-the-Lake, po poklicu vodovodni inštalater. Zapustil je ženo Paulino, sinova Franka in Johna, vnukinjo, mater Gertrude Piškur, sestre Mrs. Mentzer, Mrs. John Šušteršič in Mrs. St. Ciula, brata Johna, Theodorja in Louisa Kavaler. Pogreb je bil v petek iz cerkve sv. Cirila in Metoda v Lorainu na Kalvarijo. Pogrebno sv. mašo je opravil č. g. M. Slaje.
Avstrijski kancler pride 3. maja v Washington
DUNAJ, Avstr. — Astrijsika trgovska politika se nahaja v velikih škripcih. Avstrija ima namreč največ zunanje trgovine z deželami Evropske skupnosti. Gospodarski razvoj jo sili, da se nasloni na Skupnost. V Skupnosti je ne marajo in tudi Amerika ni zato, da bi dobila od Skupnosti posebne ugodnosti.
Evrcipoka goupodarska skupnost ima za svoj cilj tudi politično skupnost, kar pa Avstriji ne gre v račun. Mirovna pogodba jc veže na nevtralnost. Zato bi tudi rada dobila od Skupnosti tak gospodarski dogovor, ki je ne bi vezal na političnem področju.
Proti tesnejši vezavi Avstrije skupnostjo so naravno Rusi, povrhu pa še avstrijski soeijali-eti, ki vidijo v Skupnosti “preveč kapitalizma.” Avstrijski krščanski demokratje imajo torej ovire in nasprotnike na vseh straneh. Zato jim je toliko na tem, da pridobijo vsaj simpatije predsednika Kennedya. Gor-bach ga bo skušal pregovoriti, naj usmeri politiko državnega tajništva bolj v korist Avstrije kot Evropske gospodarske skupnosti.
Albanci bodo 3. junija “dokončno” zmagali
nad Hruščevim
TIRANA, Alb. — Albanski komunisti se že od lanske jeseni pogumno borijo proti Hru-ščevu in mu očitajo, da se je izneveril marksizmu in leninizmu.
ves
Proizvodnja jekla ie začela popuščati
CLEVELAND, O. — Komaj je poteklo par tednov po doseženem sporazumu v mezdnih pogajanjih mel jeklarnami in jeklarsko unijo, že so opazili, da je
Ptiči se ne menijo za železno zaveso
WASHINGTON, D. C. — Orni tološka društva na obeh straneh železne zavase so ugotovila, da ptice zmeraj manj vpošteva-jo železno vazesc. Zanjo ca ne menijo samo ptice selivke, .ai pak tudi take, ki se le redko pr rnaknejo iz rodnega hraja.
Tako so na primer našli sibirske ptice v naših južnih državah.
OBNOVITEV PRESKUŠANJA V OZRAČJU JE NEIZBEŽNA
Razgovori v Ženevi so pokazali, da Sovjetska zveza ni voljna sprejeti nobenega mednarodnega nadzora nad izvrševanjem dogovora o prepovedi vsakih preskusov atomskega orožja, tako bodo Združene države v bližnji bodočnosti preskuse v ozračju obnovile.
Vzamejo bojevanje zares, svet pa ve, da je pri tem nji- j hov samo glas, besede pa pride-! jo iz Peipinga.
Zanimivega in besedi polnega WASHINGTON, D. C. — Predsednik Kennedy in vojskovanja bo sedaj kmalu ko- predsednik britanske vlade Macmillan bosta danes v poseb-nec, kajti albanski tovariši sojni izjavi svetu utemeljila znova neizogibno obnovo presku-sami sebi napovedali zmago na j sov atomskega orožja v ozračju, če Sovjetska zveza ne pridan 3. junija. Ta dan bodo nam- stane na učinkovito mednarodno nadzorstvo. Nihče ne pri-reč v Albaniji volitve v parla-j čakuje, da bi Sovjetska zveza v zadnjem trenutku svoje meni in albanski Molivci naj si stališče spremenila, zato je le še vprašanje nekaj dni, kdaj 100'h glasovanjem dopovedo N. | se bodo pokazale gobaste eksplozije atomskih in vodikovih Hruščevu, da je podlegel.	bomb na preskuševališču v južnem Pacifiku.____________
Takrat bo Hruščev ravno ta-1 Trkom včerajšnje debate v tri- '	T~T~T •
ko propadel kot je svoje dpi Ti-jpodt!jboru „ konea. P‘fk“Se v "**>	0“r0"”
to, ko je hotel zrušiti sedanjo pre3kU3anja atomskega oro-
konference v i
albansko ljudsko vlado.
;žja razorožitvene
-	; Ženevi je ameriški zastopnik
Žrtvi Kčrošime »rJISHa Arthur H. Dean povedal^ odkrito .	•	v.« in jasno, da bodo Združene dr-
SVCb SS fSSLI’OSS« žave preskuse v ozračju obno-NEW YORK, N. Y. — Mlada 'vile, če Sovjetija ne pristane Japonka z znaki opeklin na obra- na učinkovit mednarodni nad-zu in na rokah in 18 let stari ja- [zor prepovedi preskušanja. Sov-ponski študent sta prišla sem, daljetskj zastopnik Semjon K. Cahi podprla delo za razorožitev Irapkin je sprejem vsakega nad-kot žrtvi atomskega napada na I zora prav tako vstrajno odkla-Hirošimo 6. avgusta 1945.	Wal češ, da je ta zahteva sred-
Izjavila sta, da nosita posla-!5;™ z!>h°d"ih f' da « pico prebivalcev Hirošimc, po-;™ p>t°m portrete M sovjet-
sebno onih, ki so preživeli atomski napad na to mesto, na ženevsko razorožitveno konferen-
co, v kateri pozivajo ti svet k razorožitvi in utrditvi svetovnega miru, posebno k, .prepovedi izdelave, preskušanja in uporabe atomskega orožja.
Upata, da bo-sta eprejeta pri riewyorškem županu n Wagner j-u,
Kennedy najhogatejši Predsednik naše dežele!
Washington, d. c. — Ken-
nec*yu je sicer 1. 1960 zaupalo na bilijone volivcev, njegov oče je Ea do svojih otrok bolj skepti-Cei1’ med njimi tudi do predsed-Kar misli zapustiti, jim dal v denarju, ampak v ude-e/-bah v fondih, ki jim iz njih tekajo dohodki kar avtomati-C'nU' Udeležbo predsednika Ken-^ya na družinskih fondih nje-^0VQga očeta cenijo na 10 mili-0riov dolarjev; udeležba daje L^dsedniiku okoli pol-milijona !rob&ga in samo okoli $180,000 Clstega dohodka.
Pcdoibno so tudi Rusi, našli naše prj predsedniku Kennedyu v ptice globoko v južni Rusiji. Pti- Washingtonu in pri Nikiti Hru-začela tedenska proizvodnja je- ce se premikajo največ preko ščevu v Moskvi, kla padati. Preje je nihala med Alaske in Kamčatke. Naša in 80% in 75% tovarniške proiz- ruska ornitološka društva si iz-
vodne zmogljivosti, sedaj je popustila povprečno za pet odstotkov.
Ne vedo, ali je to trajen pojav ali ne. Neprijetno je za delavce in podjetja, a/ko se proizvodna! jekla giblje le med 66% in 75% proizvodne zmogljivosti.
Zmanjšanje proizvodnje še ne smatrajo za znak, da je začela popuščati tudi konjunktura.
Kennedyev
Vcii kritični Dtroci
oče je pa šel v presoji še dalje. r, niso dobili pravice, da ^polagajo z vsemi dohodki kar dobivajo jih v obro-s , 7~ Po svoji starosti. Pred-Kennedy bo radi tega zaf • SVo(bodo razpolaganja nad hn H j°v ^Utino svojega deleža ' > nžinskfh fondih šele 29. rna. 2n v° k° star 45 let. Četrtina bo ceasala $2,500,000 kapitala. Si-^ ^ s& Kennedy sedaj ne peča Pravo svojega premoženja, g VseSa naložil v federalne, dr-ne in mestne bodne.

__ kinoma sončno in jasno. a3višja temperatura 50.
menjavajo svoja poročila.
Rusi bodo gradili v Indoneziji jeklarno
DŽAKARTA, Indonez. — Vlada je podpisala dogovor s Sovjetsko zvezo, na osnovi katerega bodo Rusi zgradili v Indoneziji jeklarno in železarno, ki bo letno dajala okoli 100,000 ton jekla in železa.
Uka tla svoje vohune. Napovedal je, da bodo obnovi ameriških poskusov sledili novi sovjetski
poskus1.
Pododbor po več tednih dela ni prišel nikamor ih bo jutri poročal celi konferenci o slojem delu.
Združene države so od lanske jeseni izvedle preko 25 podzemnih pcisikusov, sedaj bodo pa predvidoma tekom ipahhodnjlh dveh ali treh mesecev izvedle še kakih 30 preskusov v različnih višinah ozračja in nekatere menda celo že v samem vesolju. Za 15. april je bil svet opozorjen, naj se drži daleč proč od
Tudi za pakete večja poštnina?
WASHINGTON, D.C. - Glavni poštar je zaprosil Meddržavno trgovinsko komisijo, naj mu Božičnih otokov v južnem Paci-dovoli zvišanje pristojbin za fiku, včeraj pa so Združene dr-poštne pakete za 12%. Povečani zave pozvale vse, naj se ne pri-dohodki bi znašali po cenitvi bližujejo otoku Johnston v okoli $122,000,000. Za toliko bi srednjem Pacifiku od 30. aprila se potem tudi zmanjšala zguba dalje. Opozorili kažeta, da bo-federalne pošte.	[do na omenjenih krajih izvajali
Zadnje vesti
FANTA MONICA. Calif. — Za najboljšega filmskega igralca 1. 1961 je bil proglašen Maximilian Schell, branilec nacističnih vojnih zločincev v filmu “Sodba v Nuernbergu”, za najboljšo filmsko igralko leta 1961 pa Sofia Loren za svojo vlogo v filmu “Dve ženi”. Za najboljši film leta 1961 je bil izbran “West Side Story” iz življenja newyorških cestnih gangov.
BOSTON, Mass. — Clevelandski Indians bodo danes odprli tod basebalsko tekmovanje z nastopom proti Red Sox.
NEW YORK, N. Y. — Z 10 glasovi proti nič je včeraj Varnostni svet obsodil Izrael zaradi njegovega napada na sirsko vojaško postojanko na vzhodnem bregu Galilejskega jezera. Francoski zastopnik se je glasovanja vzdržal potem, ko je opozoril na dejstvo, da sta za spopad dejansko odgovorne obe strani.
Tito dela propagando za Milovana Djilasa
CLEVELAND, O. — Koncem preteklega tedna je svet zvedel za novico, da je Tito vtaknil Milovana Djilasa v preiskovalni zapor. Za svet je bila to senzacija, za tiste, ki so opazovali od blizu jugoslovansko komunistično politiko, pa ne. Priprave za svoj sedanji pripor jč pripravljal deloma Djilas sam, deloma komunistični režim v Jugoslaviji.
Ko je Tito 1. 1961 izpustil Djilasa iz ječe in mu začasno odpisal 5 let neprestane zaporne kazni, se je Djilas obvezal, da ne bo politiziral in tudi ne pisal. Prvo obljubo je držal, druge pa ne. Verjetno je samo iz dolgočasja v svojem prisiljenem pokoju krepko vihtel pero in v glavnem nadaljeval spise, ki jih je zasnoval že v ječi. Titovi policiji ni bilo torej neznano, s čem se Djilas peča. Ni pa Djilas objavljal, kar je napisal. Šele zadnje mesece je objavil kratek spis o partizanih v italijanskem časopisu “Tempo presente”. kar je seveda titovce hudo razburilo. Napravil je pa še hujši greh v očeh Titovih pristašev. Že v ječi je začel skicirati raz-
pravo o osebnih spominih nagega nekdanjega prijatelja Dji- Knjiga fotografira Stalina take-
lasa? Ali ga pa tudi bo?
Djilas je danes oseba,
pozna ves mednarodni politični1 ima Djilas spretno pero. Svet bo svet. Ima dosti vplivnih prijate-J zvedel iz knjige stvari; ki jih do Ijev v vsaki prestolici, še več pa sedaj ni odkrila nobena špijo-
Stalina. Delo je nadaljeval, ko je prišel iz ječe. Ko je bilo gotovo, je avtorske pravice prodal ameriškemu založniku, ki je knjigo že napovedal za 15. maj. Nekateri ameriški in evropski časopisi so že prinesli citate iz knjige, seveda precej mastne, posebno za Stalina. Djilasovo ime je zopet šlo po vsem svetovnem časopisju. Titovcem se je sicer posrečilo, da so založnika pregovorili, kdo ve s kakšnimi sredstvi, da je prodajo knjige odložil, toda škoda se ni dala več popraviti.
Titovcem se je moralo o celi stvari nekaj sanjati. Le tako si moremo razlagati, kako je moglo priti do tega, da je Titov parlament šele pred nekaj tedni izglasoval nov dodatek h kazenskemu zakonu, ki predvideva zapor do 10 let, ki bi “zlorabljal” zaupne dokumente ali informacije, ki jih je nabral tekom izvrševanja svojih uradnih dolžnosti.” Kdor prebere ta dodatek, dobi vtis, da je napisan naravnost za naj novejši Djilasov “zločin”. Tito ima torej pravno osnovo, da lahko zopet zašije svo-
iga, kot je bil v resnici, fotogra-ki jO|fije so menda zelo slikovite, saj
simpatizerjev. Ti so pred 2 letoma pritisnili na Tita, da je izpustil Djilasa pogojno iz ječe. Tako so se oddolžili Djilasu za pogum, da je napisal knjigo ‘Novi razred’, ki je razgalila komunizem tako nazorno kot nobena druga knjiga.
Sedaj se je zgodilo nekaj podobnega. Djilas je s svojo knjigo o Stalinu pokazal, da je junak. Tito ga je vtaknil v ječo in napravil iz njega še mučenika! Djilasu ni mogel napraviti večje usluge. Djilas lahko namreč mirno spi v ječi; ne bodo ga ne umorili, ne mučili, njegovi prijatelji v tujini pa bodo izvajali na jugoslovanskega diktatorja zmeraj hujši pritisk, dokler M. Djilas ne pride zopet nazaj k svoji družini. Pritisk bo sedaj hujši, kot je bil preje. Sedanja Djilasova knjiga o Stalinu je namreč za mednarodni svet veliko bolj važna kot načelna Djilasova razprava o komunizmu.
Iz Clevelanda in okolice
Rojenice—
Mr. in Mrs. Frank Hribar na 200 E. 248 iSt. se je rodil sinček, prvi otrok, v Euclid Glenville bolnišnici. S tem sta postala Mr. in Mrs. Frank Hribar z 1202 E. 168 St. drugič stari oče in stara mati. Čestitamo!
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima danes ob sedmih v navadnih prostorih redno sejo.
Društvo Sv. Ane št. 4 SDZ ima jutri, v sredo, ob 7:30 zv. sejo v navadnih prostorih.
Podr. št. 15 SŽZ ima jutri ob 7:30 zvečer sejo v SND na E. 80 St.
Občni zbor—
V soboto, 14. aprila, ob osmih zvečer bo v Baragovem domu redni občni zbor Slovenske pristave. Vsi člani so prošeni, da se občnega zbora udeleže osebno ali pa po pooblaščencih. Trenutno ima korporacija 327 članov* ki so skupno vplačali $22,762 na deležih.
Čestitke k vztrajnemu delu—
Narodnostna postaja WXEN-FM 106.5 MC na Chester A ve.; Cleveland 14, Ohio, je pričela pred enim letom svoj redni program, ki obsega tudi po eno uro slovenske oddaje dnevno. Slovenski spored vodijo gg. Rado Menart, Milan Pavlovčič in Pavle Borštnik. Njjhovemu vztrajnemu delu 'vse priznanje, k njihovemu uspehu iskrene čestitke. Zadušnica—
Jutri ob 6^0 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Josepha Lužar ob 4. obletnici smrti.
Jutri ob 6:30 zj. bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Jamesa Prelogar ob 1. obletnici smrti.
Seja—	j h >
Skupne podružnice S Ž Z imajo jutri, v sredo, popoldne
MIAMI, Fla. — Zastopstvo kubanskih izseljencev in begun- °b navadnem času redno sejo
cev bo odletelo danes v Hava-
no, da skuša doseči sporazum
s Castrom o odkupu 1,179 ujetnikov lanskega izkrcanja na
Kubi, ki so bili v soboto obsojeni na do 30 let ječe in trdega dela, če Kuba ne dobi za nje zahtevano odkupnino. Castro
hoče skupno 62 milijonov dolarjev, zastopstvo beguncev, ki se gre pogajat s Castrom pa trdi, da razpolaga s 26 milijoni delno v gotovini, delno v
obljubah.
-------o-------
Kubansko letalsko osob-je beži na debelo iz dežele
HAVANA, Kuba. — Nikomur ni tako lahko ubežati kot osobju ki služi na letalih na mednarod-
naža, Djilas je pa za vsa odkritja ne samo pisatelj, ampak tudi priča in očividec.
Titu so znane vse te stvari, ki govorijo proti aretaciji Djilasa,'nih progah. To ve sedaj tudi vkljub temu je svojega sedanje- Castro. Na svoja letala, ki vz-ga nasprotnika vtaknil v pre- držujejo osebni promet s Kana-iskovalni zapor. Verjetno zato, čto, je sedaj namestil kar po
ker se bolj boji zamere in maščevanja iz Moskve kot ogorčenja v svobodnem svetu. Morda si bo kmalu premislil in opustil novo afero z Djilasom. Preiskovalni zapor ne pomeni pravno ničesar, ni ravno treba, da Djilas sedi v njem. Ako ga pa Tito hoče zapreti, ga lahko še zmeraj posadi za 5 let dosedaj še neprestane kazni.
Ne vemo, za katero smer se bo Tito odločil. Na vsak način je vsaj za začetek napravil Djilasu veliko politično uslugo željo, da ne pokvari svojih vezi z Moskvo.
dva do tri rezervne pilote, kajti ni nikoli varen, da ne bo najmanj eden ostal v Kanadi.
Doseldaj je že 17 pilotov prvega razreda prosilo v Kanadi za političen azil.
Naša prva tovorna atom ska ladja je (prestala preskušnjo
YORKTOWN, Va. — Naša prva atomska tovorna ladja Savannah se je pri poskusnih vožnjah tako dobro obnesla, da bodo pred časom prenehali s preskušanjem. Dosegla je pri polni obtežitvi hitrost 23 vozlov na uro.
v navadnih prostorih.
Iz bolnišnice—
Mrs. Frances Valenčič z 24391 Mavec Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave.
Rojak se priivoroča—
John Taucher, ki je vodil trgovino in mesarijo na St. Clair Ave. pri Tankotu, ima sedaj trgovino z mesom na 6523 Brecks-ville Rd. v Independence Square Shopping Center. Tel. 524-2111. Pripelje na dom ali pošlje po pošti. Ima stalno na zalogi mesene klobase, želodce in domače prekajene šunke.
o------
Tudi Poljski primanjku-kuje žita
VARŠAVA, Polj. — Po splošni sodbi je Poljska od vseh komunističnih dežel še najbolj svobodna, najmanj goreča v uvajanju komunizma v vsa področja življenja. Tako je za Poljskem še vedno velik del obdelovalne zemlje v lasti kmetov) ki jo ob. delujejo po svoji najboljši možnosti in znanju.
Pridelek teh kljub vsemu ne zadošča, čeprav se po uradnih podatkih veča iz leta v leto. Tako bo morala Poljska, ki je pred drugo sveovno vojno žito izvažala, letos znova uvoziti okoli dva milijona žita, 800,000 ton ga bodo ddbili iz Sovjetske zveze, 1,200,000 pa iz kapitalističnih dežel, se pravi iz — Amerike. ---------------o-----
Dopisujte! Sporočajte novice iz svojega kraja!
Ameriška Domovina
/1- VI ■	'%J—MO(V»»
6117 St. Clalr Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA i
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 z« 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIpTION raxes j
Onited States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 8 months. Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
83
No. 71 Tues., April 10, 1962
K obisku iranskega šaha
Ta teden bo prišel v našo prestolico gost, ki si ga izjemoma naša administracija želi, pravimo izjemoma, kajti prihaja mnogo gostov, ki jih Kennedy mora bolj iz vljudnosti sprejemati kot iz političnih ozirov želeti. Prišel bo iranski šah Riža Pahlevi. Iran spada namreč med tri stebre, ki držijo jez, preko katerega ne more komunizem v arabske in afriške dežele; druga dva sta Grčija in Turčija. Delajo nam primeroma malo skrbi, imajo pa vsak svoje težave.
Iran je dežela, ki nanjo cilja ruska zunanja politika že stoletja. Radi Irana sta bili carska Rusija in Anglija v stalnem sporu. Komunisti niso carske politike zavrgli, hoteli so dobiti Iran v svoje roke takoj po drugi svetovni vojni. Samo združenemu nastopu Anglije in Amerike se je posrečilo zavreti komunistični pritisk. Pozneje so komunisti hoteli izrabiti narodna čuvstva Kurdov, da razdrejo Iran, poskus se ni posrečil. Sedaj poskušajo z di-plomatičnim in podtalnimi akcijami doseči svoj cilj.
Politična in gospodarska nestabilnost je vaba za komuniste. Temu primerna je ameriška politika do Irana Njen cilj je stabilizacija političnega stanja in ustvarjanje podlage za zdrav gospodarski napredek.
Politični razvoj je bil v Iranu zmeraj zamotan in neuravnovešen. Dolga leta so skrajni konservativci imeli vso oblast v svojih rokah in izžemali narod. Pred desetimi leti je znani iranski politik Mosadek iztrgal oblast iz rok desničarskih bogatašev in jo usmeril v skrajni nacionalizem, ki naj bi vodil Iran močno na levo. Vrgli so ga z oblasti vojaki in z njimi povdzani bogataši, toda stari politiki niso več prišli do stare veljave, čeprav so ostali na oblasti. V domači politiki se je začel zmeraj bolj uveljavljati sedanji šah Riža Pahlevi.
Riža Pahlevi je moral že enkrat bežati iz Irana pred Mosadekovim režimom. Skusil je na svoji koži, kam vodi prenapetost v politiki. Zato se je odločil za politiko srednje poti: poštena javna uprava naj izvrši vse potrebne, gospodarske in socijalne reforme, posebno davčno in agrarno. Na videz skromen cilj, toda v Iranu zahteva celega moža, morda še več.
Najpreje poštena uprava! Zanjo je treba imeti urad-ništvo, ki je sposobno za upravljanje dežele in se ne da podkupovati. Takega v Iranu skoraj ni. Podkupovanje je postalo narodna tradicija, podkupljivost regularna lastnost vsakega uradnika. Šah je po 10-letnem boju s korupcijo šele sedaj nabral nekaj uradnikov, šolanih in vzgojenih v Evropi in Ameriki, ki skušajo napraviti red v javni upravi. Njihova glavna hiba; jih je premalo in imajo zaslombo samo v šahu in nikjer drugje. Njihov boj velja korupciji. Začeli so na pravem mestu: Gonijo veliko korupcijo, toda tudi male korupcije je dosti, brez dvoma preveč. Boj proti korupciji je osovražil šaha in njegove vodilne uradnike ne samo pri korupcijonistih, ampak povsod, celo med maloštevilno iransko inteligenco in med iranskimi srednjimi sloji.
Zato tudi agrarna reforma ne napreduje, kot bi bilo treba. Šah je sicer razdelil več kot polovico svojih 1,500,000 akrov zemlje, da da dober vzgled, ki pa ni na veleposestnike prav nič vplival. Jih je sicer samo par tisoč, toda so gospodarji v 17,000 vaseh. Tam jim kmetje tlačanijo in živijo v največji revščini. Cenijo, da je vseh kmetov tlačanov do 16,000,000. So reveži, ki nimajo samo zemlje, nimajo tudi potrebnega znanja in večkrat tudi potrebne volje, da bi obdelovali zemljo na sodoben način. Povrhu jim manjkajo moderni kmetijski stroji in seme, da ne govorimo o umetnih gnojilih in namakalnih napravah. Vsega tega jim agrarna reforma dati ne more, z zemljo samo si pa iranski kmet ne ve kaj pomagati. Rad jo prevzame, toda obdelovati je ne zna. Manjka mu potrebnega znanja, inventarja, semena in umetnih gnojil. Zvedenci mislijo, da bi morala iranska agrarna reforma trajati najmanj par desetletij, da bi se pokazali splošni uspehi. Ali jih bo šah dočakal, akoravno ni še ravno star?
Z davčno reformo je še slabše. Načrt je ndrejen, manjka pa davčnih strokovnjakov, davkarjev, davkarij in pa državnega aparata, ki bi bogataše prisilil k plačevanju davkov.
Politično je šah precej osamljen; ne more se nasloniti na nobeno stranko ali gibanje. Zanesljivo ni tudi vojaštvo, kajti poveljujejo mu sinovi in sorodniki veleposestnikov in ostalih iranskih bogatašev, šah se ne more nanje zanesti v vseh slučajih. Kmetje ga imajo radi, toda niso organizirani. Delavci stojijo pod vplivom levičarjev, za njimi stojijo in rujejo komunisti s svojimi podtalnimi akcijami. Dijaki so istotako usmerjeni proti šahu, ker noče razpisati volitev.
Sedanji ministrski predsednik dr. Amini hoče najprej izvesti vse potrebne reforme, potem bo šele šel na volitve. Levičarske struje zahtevajo takojšnje volitve. Letos so
vprizorile izgrede, ki so zahtevali smrtne žrtve, za seboj pa pustili strah pred novimi političnimi prekucijami. Šah se vsega tega ni ustrašil. Ne popusti od svojega petletnega načrta za gospodarski napredek, ki bo pa zahteval investicije v znesku $800,000,000. Te naj da Amerika, v ta namen je prišel šah k nam na obisk.
Šah je pri naši administraciji dobro zapisan. Gotovo bi dobil zaprošeno pomoč, ako bi bil Washington prepričam da bo šah dosti močan, da izvede svoje politične in gospodarske načrte. To je težko in odgovorno vprašanje. Mogoče je, da bo sedanji obisk dal nanj samo delni odgovor in da bo šah dobil samo delno pomoč.
BESEDA IZ NARODA
Ameriška bibliografija o slovanskih in vzhodnoevropskih študijah
Cleveland, O. — Državna univerza v Bloomingtonu v Indiani ima poseben slavističen oddelek, kateri izdaja vsako leto od leta 1956 dalje “Ameriško bibliografijo o slovanskih in vzhodno-ev-ropskih študijah”.
Med božičnimi počitnicami 1960 (2. januarja 1961) me je obiskal prof. dr. Jože Velikonja in me opozoril na navedeno bibliografijo. Nekaj tednov kasneje pa mi je sporočil, da je prejel bibliografijo za leto 1959. V tej bibliografiji pa je zaman iskal slovenskih stvari. Izrazil je svoje mnenje, da bi morda podpisani prevzel to delo in pošiljal vsako leto Slovensko bibliografijo univerzi v Bloomingtonu, da bi v Ameriško bibliografijo prišla tudi slovenska dela.
Dva tedna kasneje (2. februarja 1961) sem pa že prejel vabilo prof. Bloomingtonske univerze dr. Thomasa Sbawa, ako bi hotel prevzeti sestavo Slovenske bibliografije za Ameriško bibliografijo, katere urednik je.
Tako sem za leto I960 in 1961 napisal kar smo Slovenci izdali in napisali za slovenski študij v Ameriki. Toda ne morem se znebiti misli, da to, kar sem spravil skupaj, ni popolnoma slovenska bibliografija, ki spada v Ameriško bibliografijo o slovanskih in vzhodno-evropskih študijah.
Da bi bilo to delo popolno, bi morali sodelovati vsi slovenski avtorji v Združenih državah. In s tem člankom tudi prosim in vabim vse slovenske avtorje k sodelovanju k Slovenski bibliografiji za Bloomintonsko univerzo. Mislim, da o važnosti tega dela ni treba izgubljati še na-daljnih besed. Drugi narodi so prijavili Bloomingtonski univerzi za Bibliografijo za leto 1959. 1781 objavljenih del v 146 publikacijah.
Kakšno naj bi bilo sodelovanje?
Vsak avtor, ki je objavil delo, ki spada v Ameriško bibliografijo, naj bi po izidu svoje knjige ali članka, ali razprave, eseja ali kritike itd. poslal podpisanemu sporočilo o svojem objavljenem delu.
Kaj mora tako poročilo obsegati?
Vsekakor ime in naslov avtorja in njegov položaj. O objavljenem delu pa: Naslov dela (morda za pojasnilo vsebine tudi podnaslov), ime revije ,v kateri je bilo delo objavljeno, letnik, številka in stran. Navesti v katero kategorijo imenovano delo spada.
Katere oddelke ali kategorije ima Ameriška bibliografija?
Ameriška bibliografija ima 'sledeče oddelke: I. Splošno (bibliografije in dela, ki ne spadajo v katero ostalih oddelkov; II. Zemljepis, antropologija in arheologija; III. Zgodovina; IV. Politične vede; V. Pravo; VI. Ekonomija; VII. Vzgoja; VIII. Jezikoslovje; IX. Literatura in umetnost; X. Folklora; XI. Filozofija in verstvo.
IKakšna dela spadajo v Ameriško bibliografijo o Slovanih in Vzhodno-evropskih študijah?
V poštev prihajajo izdane
knjige, članki, razprave, eseji, kritike, itd. o Sloveniji in Slovencih, napisano v Ameriki ali pa po Amerikancih kjerkoli na
svetu, v študijske namene, ra-tima veliko skušnje v stiskanju zen seveda leposlovja in pesni- in tudi na to pazi, da so sodčki štva.	čisti.
Za prijavo takega dela zado- Kot rečeno, je Tone Urbanič stuje navadna dopisnica, ki jo (v življenju veliko doživel. Nje-pošljite na naslov: 1084 East 177 govo pripovedovanje je tako za-
Street, Cleveland 19, Ohio.
Kot prvo prijavo vsak avtor lahko pošlje pregled svojih objavljenih del od leta 1956 dalje. MHslim, da le na ta način, da
Šole brez molitve?
Amerika velja na splošno za deželo vernih ljudi, saj imamo celo na denarju napisano “V Boga zaupamo”. Na Boga se sklicuje izjava o neodvisnosti, ustanovna listina Združenih držav, z molitvijo začenja svoje delo Kongres, z molitvijo vmeščajo predsednika. Tako tudi v javnih šolah začenjajo delo z moli-
nimivo, da bi bilo vredno, če bi kdo, ki se na pisanje razume, te doživljaje za/pisal. Tone se še dobro spominja, kako je bilo, ko je služil cesarja, ko je prišel v vsak avtor sam pošlje prijavo o .Ameriko in v Cleveland.	|
svojem objavljenem delu, lahko Takrat, ko je on kupil hiši, ni TV|J0- _
pridemo do reS kolikor mogoče'»»bena imela kleti. In je ko-| Nekaterim nasprotmkom vere popolne Slovenske bibliografije. Pal in Npal. Po-oči je delal v to ne gre v račun m skupina
tovarni, podnevi je kopal. Ranj- s^arsev newyorskih šolarjev je ka žena je večkrat dejala: “Ja, vložila tožbo proti molitvi v šoti boš še poginil v kleti.”	| lab, češ, da je v nasprotju z
Zanimivo je tudi; kadar pri- zvezno ustavo, ki določa ločitev poveduje o tisti veliki poplavi cerkve od države. Vsa sodišča in strašni eksploziji na 62. cesti, so tožbo zavrnila kot neosnova-
Mnogo del naših izobražencev je izšlo v raznih revijah in univerzitetnih izdajah, ki večini niso dostopne in le avtorji sami lahko o teh objavah poročajo.
Zdravko Novak
Zastonj v Lurd!
Cleveland, O. — Se sliši ne- slovensko romanje v Lurd. Če verjetno, kaj-ne? Pa je resni- nameravaš potovati v Evropo, ca. Vožnja z letalom iz Pariza NIKAR NE POJDI MIMO LUR-in nazaj — to je okrog 1400 km DA. Odhod tega romanja bo 17.
in stane sicer skoraj 90 dolarjem, je zastonj za tiste, ki potujejo iz Amerike v Evropo z letalom. Vsajra letalska družba da to vožnjo kot za “nameček” ali bonus.
Lurd je največja božja pot na svetu. Čez tri milijone romarjev iz vseh delov sveta pride tja vsako leto. Nekateri štedijo leta in leta dolgo, da bi se jim uresničila njihova želja: enkrat v življenju videti mesto, kjer se je Marija prikazala in kjer se je zgodilo toliko čudežev.
Le tisti, ki so že kedaj bili v Lurdu razumejo, kaj zamudijo oni, ki ne izrabijo prilike potovanja v domovino, da bi se mimogrede ustavili še v Lurdu. Vzelo bi jim le nekaj dni časa za doživetje, ki ga nikdar v življenju ne bi pozabili.
Rajni škof Rožman je 1. 1958 v svojem spisu “(Sdovo od Rima” med drugim napisal: “Prehitro minejo ure pri Brezmadežni v Lurdu, vedno prekmalu se morajo romarji posloviti. Povsem umljivo, da se marsikatera solza potoči, ko romarska skupina pred votlino še zadnje želje, prošnje in pozdrave izroča ‘‘beli Gospej”. Doživeli smo lepe, srečne in pobožne ure. Nikomur ni bilo žal ne utrudljivega potovanja, ne raznih neizogibnih nevšečnosti, ne denarja. Marija je
junija. Iz Lurda boš lahko šel v Slovenijo in prišel nazaj, kadar boš hotel.
Še je čas za prijave. Pokliči po telefonu ali piši na: Bled Travel Service, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. Tel.: EX 1-8787.
Father Varga.
Star rojak piše o svojih prijateljih
Cleveland, Ohio. — Pozdravljeni, dragi rojaki in rojakinje!! Ko pišem te vrstice, je zelo lepo spomladansko vreme. Zunaj po vrtovih je postalo živahno, ljudje pridno grabijo in čistijo navlako, ki jo je pustila minula zima. Hvala Bogu, spet smo dočakali veselo pomlad!
Spomladansko prebujenje se je dotaknilo tudi mene. Zahotelo se mi je malo pokramljati s kakim znancem. Pokličem Johna Zakrajška, ki je dolgo vrsto let vodil mesnico na Addi-sOn Rd. in je sedaj v pokoju. “Halo, John, kako se kaj imaš in kako se počutiš?”
“Ha, pravi John, slabo se počutim, hrlbet me boli.” Gotovo je to dobil v mesnici, kar je zelo mučno in boleče tudi ob lepem vremenu, ne le ob deževnem.
Precej časa sva se prav prijetno pogovarjala, zakaj pa ima-
Pravi Tone: “Takrat sem imel v kleti polno vojnih bondov. Tekel sem po nje in jih odnesel v garažo. Od tistega časa dalje, ima pa Tone v banki varnostni predal, kar je najvarnejše.
Tone toži, da ga nevšečni revmatizem večkrat nadleguje, pa da se mu ne poda. Po tčm sodim, da bo dočakal še lepo starost, kar mu iz srca želim. Poglejte, na primer, mana, ki tudi živi na Tonetu Unbaniču nasproti. Ta jih bo oktobra dopolnil 81, pa je pri svojih letih še kar korenjak. Nekje sem bral, da je starost le domišljija, kateri se ne smemo predati.
Na naš list Ameriško Domovino smo pa vsi omenjeni naročeni in je ta naš najboljši prijatelj. Zato je prav, da se tudi o nas malo napiše. Pa brez zamere in lep pozdrav!
A. F. J.
no in sedaj je pred Vrhovnim zveznim sodiščem. Napovedujejo, da bo sodba izrečena še pred koncem tekočega šolskega leta.
Ustanovitelji naše dežele so bili sami verni ljudje. Ker niso bili vsi iste vere in veroizpovedi, so določili, naj ne bo nobena vera priznana kot državna, naj bodo torej vse enakopravne. Nihče od njih pa se ni izrazil s Mr. Cimper- tem proti vsaki veri, kot hočejo Carl Ave. sedaj nekateri brezverci in nasprotniki vsega prekonaravnega.
— Za pusušitev vsake tone papirja je potrebno šest tisoč funtov pare.
— Najboljša kupca in izvoznika ameriškega blaga sta Kanada in Japonska.
Podvodno gorovje v Tihem oceanu
Raziskovalna ladja “Pioneer” je odkrila 1650 km dolgo gorsko verigo, ki se vleče po dnu Tihega oceana od Aljaske do polovice plovne poti proti Havajskim otokom. Oceanografi so našteli 34 podvodnih gorskih vrhov, visokih 100 do 1600 m.

NAROČITE IE mM ZA VELIKO 10Č NAŠE IZVRSTNE MAČE PREKAJENE KLOBASE - ŠUNKE - ŽELODOE in druge poirehe
Prvoklasno sveže meso — riževe in krvave klobase — grocerija vseh vrst
Model Food Market
KE 1-7447
N
H
H
H
►<
N
H
M
N
445 EAST 200 STREET
FLORIAN in MARIE KONČAR — lastnika
I
r.Ialiing your city a better place to live, work and raisa a tamiiy-
the result of a GROWING Savings and Loan business

S13 East 185th St.
25000 Euclid Avo.
6233 St. Clair Ava.
Cleveland, Ohio
mo vendar telefon? Res je, da se vse preobilo poplačala. Olajšali'večkrat zg°di> da hoče človek smo si srca vseh težkih skrbi, telefonirati< Pa ne more, ker vseh grešnih bremen, odložili kfkšnc punčare nepretrgano strah pred bodočnostjo in se z .čvekajo. Večkrat sem si že vsem zaupanjem oklenili Brez-	bilo, če bi potrebo,
madežne, kakor otrok z obema
rokama zagrabi mamino roko in se je drži, kolikor ima moči.” Isto leto je v koroškem verskem listu “Nedelja” romar, ki se je udeležil slovenskega romanja v Lurd, med drugim napisal:
|val kako pomoč, recimo zdravnika, ali pa policijo? Jaz šem mnenja, da bi morale ženske več plačati za telefon kot moški. Posebno takrat, kadar obrekujejo!
Najboljši čas za telefoniranje je zjutraj, ko ni linija tško
NAZNANILO
ZA VELIKO NOČ NAROČITE PRI NAS MESENE KLOBASE, ŽELODCE IN DOMAČE ŠUNKE IN KVALITETNO SVEŽE MESO.
Pripeljemo na dom in pošljemo po pošti.
JOHN TAUCHER
6523 BRECKSVILLE RD.
524-2111	Independence Square Shopping Center
(prej na St. Clair Ave.)
....	obremenjena. Ker se mi je za-
AUJ.ki želel°. semh Pričal tudi Toneta Urlbaniča. Tbne je stara ko-
imel vsak romar na tem svetem kraju Marijinih prikazovanj, pa ni mogoče pisati. In ravno to doživetje je bistveni del romanja. O tem pa velja, kar je marsikateri romar na poti nazaj rekel, da je to nekaj tako lepega, da ni mogoče popisati.” Potniška pisarna “Bled” pripravlja tudi letos ameriško-
reninh. šel je dkozi nešteto nezgod in marsikaj hudega prestal. Ker slabo sliši, ga je težko priklicati k telefonu, posebno, kadar je v kleti. Pa saj veste, da je v klfeti vedno bolj zabavno, kot zgoraj, posebno če je spodaj kaj dobrega pridelka. In Tone pridela vedno kaj dobrega, ker
Mullally Funeral Home
zracevalni sistem	ambulantna poslu g a
POGREBI OD *200.00 NAPREJ
365 Ea»t I56th Street
KEmnore 1-9*' *
GRDINA POGREBNI ZAVOD
1053 East 62 St.17002 Lakeshnr« Bird.
Pokličite podnevi ali ponoči HEndemoa 1-208«	KEnmore 1-8300
Moderno podjetje — ZmeViie cene
& a iv a o » m: a
d
IMiiEmšm Domovi ima

AMCRICAN IN SPIRIT FORfilGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVENIAN
HORNING NGWSPAP6R
/z slovenskega Toronta
Še o razstavi slovenskega tiska
slo več dohodkov kot pa malo kupovalcev pri visokih cenah. ZAKLJUičOEK. Lepa sloven-
Newtorontske novice
Bhža se praznik Gospodovega Vsak naročnik naj
misli osredotočene v prelepe obrede velikega tedna. Cerkveni pevski zbor bo pel Kristusovo trpljenje na cvetno nedeljo pri zadnji službi božji in na veliki petek popoldne. Od velikega ponedeljka zvečer do velikega četrtka bo za župljane duho. vna obnova, ki jo bo vodil preč. g. Franc Sodja, C. M. Na veliko sredo bo prišel pomagat še preč. g. Karel Wolbang, C. M. Naj bi se vsi župljani vseh teh ganljivih pobožnosti udeleževali, pa tudi okoliški Slovenci ste lepo vabrieni. Velikonočni obredi
Ženske dobijo delo
ŠIVILJA
za bombažne obleke in predpasnike. Skušnja potrebna. 5 dni tedensko — od kosa.
CARMEN LEE 425 Lakeside Ave. NW 2nd floor rrp,>-i|	(71)
Vsi glasovi — natisnjeni ali človeka v novi domovini še žeja izgovorjeni —, ki so govorili o p0 lepi domači besedi. Ustvar-|nasih si0:Venskih domovih.
razstavi slovenskega tiska_v To- jalci in izdajatelji naj tega dej-Jpa Sf) od uatVarjalcev do teh domov dolga pota, potreibuje slo-
sku-
ska knj:iga) dobra revija in zani- vstajenja, praznik zmagoslavja, šal pridobiti vsaj miv ter pozitiven časopis so še življenja in veselja. Cim glob- enega novega naročnika v svo- bodo prvič v novi cerkvi. Zlasti vedno zelo dobrodošli gostje v ije sm0 v postnem času prodrli jem kraju. Tam, kjer je več bo veličastna velikonočna pro-
Ker,v smisel in v vrednost trpljenja Slovencev, to tudi ni težjko, “A-
rontu, so bili pohvalni. Pohva- stva ne prezrejo. Naj jim bo v lili so zamisel samo in tudi iz- zadoščenje pa tudi v vzpodbudo, vedbo razstave. Kar pa je gla- da ne bodo omagovali.
Vno in v čemer se strinjamo ta-1	2. VEZI MED USTVARJALCI
ko prireditelji kot obiskovalci IN ODJEMALCI. Cesto tožimo razstave je, da je bila koristna in slišimo pritožbe, da med na-
in da naj bi postala naša vsakoletna prireditev.
Priprave za prireditev so vzele veliko časa. Tudi poisprava ni bila zaključena, ko-so se izpraznili razstavni prostori. Pripraviti je treba točen obračun finančnih in moralnih uspehov In narediti bilanco uspešnosti in Pomanjkljivosti. “Pospravljanje” je zato prav talko važno, kot priprave. Za nekatere izsledke je Prav. da izve tudi širša javnost.
1. ŠE NAM JE DRAGA SLOVENSKA BESEDA. Dokaz za fako trditev smo dobili priredi-felji razstave. Presenetil je velik obisk in veliko zanimanje. Zares širok krog naših ljudi, vseh Mogočih poklicev in starosti si je ogledal razstavljene publika-eije. še več. Večina ljudi je Prišla z namenom, da odnese nekaj domov. Nekaj primerov: Preprosto dekle je prihitelo v razstavne prostore takoj po osmi rnaši zjutraj. Ko ismo jo opozorili, da razstava še ni odprta za .avnost, je žalostno odgovorila: "Kdaj naj pa pridem, ko moram biti že ob 10. dop. na delu.?” Iz-
šimi ljudmi ni več zanimanja za tidkano slovensko beaedo. V glavnem to ne bo držalo. Pač pa drži, da je premalo mostov, preko katerih bi slovenska knjiga ali revija prihajala do našega človeka. Nerad se ukvarja s pisanjem, naročanjem in plačevanjem. Če Pa mu knjigo pokažeš, mu jo opišeš in jo lahko kar tebi v roko plača, tedaj bo pa rad segel po njej. Tako kot pisatelji in kulturni ustvarjalci so nam potrebni posrednik^ ki gradijo mostove med njimi in med narodom, ki mu hočejo govoriti.
Pri tem je treba omeniti važnost; dobro organiziranih uprav, 'ki znajo spraviti na trg sadove duha. Koliko številk revij in listov gre po svetu v nič. U-prave ne spreminjajo pravočasno naslovov ali pa niso bile na spremembo opozorjene. Tudi za razstavo smo morali nekatere uprave opozoriti po dvakrat ko bi človek pričakoval, da bo vsak upravnik talko priliko pograbil z Obema rokama.
3. CENE. Prireditelji raz-Lave slovenskega tiska nismo
in smrti, tembolj bomo razumeli meriški domovini” bi bilo pa pomen Kristusovega vstajenja tem zelo pomagano.
venska tiskana beseda vnetih in poveličanja. Mnogi katoli-posredovalcev. Dober slovenski čani v Kanadi in v Združenih
°braženec z akademskim^ našlo-, j^ieli narnena pripraviti knjižne vom je trikrat obiskal razstavo.
Preprost delavec je nakupil za $25.00 knjig. Takih in podobnih Primerov bi lahko našteli za cel članek.
Med obiskovalci pa smo po-
“razprodaje.” Hoteli smo samo pokazati našemu človeku knjigo, revijo) časopis, ki so bili zanj napisani in izdani. Približati smo mu hoteli našo tiskano be sedo. In če so tako mnogi segli
grešali mladincev, katerih, pra- po njej, nas je to samo razvese-
vij°, da je v Torontu za celo ^božico. To so v glavnem ti-Slti> ki so v zadnjih letih zapu-sLli Slovenijo in so dorastli ,v dekleta in fante pod komuni-zbiom. Nasprotno pa je razsta-
lilo. Slovenski tisk v tujini j s draga stvar, to ve vsakdo. Zdi pa se nam, da ne bi smela biti predraga. Za zgodovinski “Atlas Slovenije (7.50) ni nihče rekel, da je predrag. Ko pa je
Va pritegnila naše otroke, zla- neko mlado dekle hotelo kupiti sb gojence slovenske šole. Ro- “Jerčeve galjote” (Mauser), ki ^eni v neslovenskem okolju so stanejo $2.50, jih je žalostno pu-
Se ljubezni do slovenstva navzeli v slovenskih domovih, v šoli jn cerkvi. Vseh knjig za to na---0 mladino je zmanjkalo. Po-^uPili ,so jih očetje in mamice, ko so nanje “pritiskali” njihove koGrc in sinovi. Povpraševanje P° dobrem mladinskem čtivu je Veliko. To dejstvo je vredno 1 izmišljanj a. Visokostoječe in visokozahtevno kulturno delovanj o ne bo prav nič trpelo, če bo Poskrbelo za res kvalitetno otroško m mladinsko čtivo, nasprot-n° s tem si bo podaljšalo svojo Možnost življenja.
^kratka, še nam je draga slo-v°m>ka beseda. Slovenskega
stila rekoč: “Ne zmorem, to je preveč za tako drobno knjižico.” Tako drag bi naš tisk zopet ne smel biti, da bi zaradi previsokih cen knjige Obležale na zaprašenih poklicah. Ker je stiska za denar včasih le večja, kot pa želja po lepem branju. Na cplošno bi morale biti cene prilagojene tako, da bi jih mogli kupovati tudi ljudje z nižjimi dohodki in takih je vendar največ. Knjiga, revija in časopis bodo dosegali svoj namen, če bodo prodrli med najširše sloje naših ljudi. Veliko bralcev, naročnikov in kupovalcev bo pri zmernih in znosnih cenah prine-
12 STAREGA KRAJA SMO PREJELI VELIKO POŠILJKO
GRAMOFONSKIH PLOŠČ
Pozor: če kupite pri nas RADIO - GRAMOFON - TELEVIZOR dobite brezplačno darilo 5-15 SY gramofonskih plošč
ADMIRAL	PHILIPS
če kupite pri nas MAGNETOFON, dobite popolnoma brezplačno trak z do 50 pesmimi, posnetimi iz našega kataloga.
ZAHTEVAJTE KATALOGE, KATERE POŠILJAMO BREZPLAČNO PO KANADI IN USA. PIŠITE V SVOJEM JEZIKU.
Comet
555 St. Clair Ave.	Tel. LE 5-7269
W. Toronto, Out., Canada
tisk ima v širnem svetu veliko poslanstvo: je znanilec in posredovalec svobodnega kulturnega ustvarjanja; njegovih sadov naj bi bili deležni vsi, ki slovensko čutijo in ki še vdihavajo svoboden zrak.	PM.
Strah pred politiko
Vse kaže, da v Kanadi stojimo pred splošnimi volitvami. Datumi zanje sicer še ni določen, vendar s e pa stranke zanje že temeljito pripravljajo. Pravijo) da imajo tudi velike stranke težave pri iskanju dobrih, kvalificiranih kandidatov. To pomeni, da so tudi Kanadčani na splošno brezbrižni do javnih zadev.
Toda, če hočemo obdržati naše svoboščine in demokratske ustanove, se moramo zavedati, da imamo do njih svoje odgovornosti, svoje dolžnosti. Vsakdo naj bi doprinesel svoj delež pri o-brambi teh svoboščin. Tisti, ki so sposobni, da delajo za javnost, so dolžni sprejeti to breme. Dolžnost vsakega državljana pa je, da se zanima za javne zadeve svoje dežele, da pozna njene probleme in pomaga iskati najboljše rešitve pri njih reševanju. Skupno dobro vseh državljanov je' zadeva vsakega posameznika.
Posedati po mehkih divanih in kritizirati vse vprek je lahko. Nič težje ni tiščati glavo v pesek, da ne vidimo problemov, ki so zadeva vseh. Toda za te vrste ljudi ni mesta v demokratski deželi, ki bije: borbo za svoj obstoj.
Tako poziva svoje bralce angl. kat. tednik “The Canada Register” z dne 31. marca letos in to času, ko pričakujemo razpisa parlamentarnih volitev.
K temu pozivu bi še dodal, kar je zapisal profesor političnih ved čikaške univerze Jerome G. Ker-win: “Pristno katoliško izročilo pravi, da je politika zelo važno in zaslužno delovanje.”
Kaj bodo k gornjim pozivom rekli tisti med nami, ki pravijo: “Manj politike, proč s politiko, politika je kriva vseh sporov in vsega hudega med nami.” Po gornjem pisanju katoliškega tednika tudi za take ni mesta v deželi, kjer jim demokratične ustanove čuvajo njih svoboščine.	Por.
Dve sliki iz društvenega življenja
Nekako po naključju sem oni dan padel med skupino zborovalcev, ki so imeli isvoj občni zbor. Bili so to člani in članice “Slovenske Telovadne Zveze.” Ni moj namen, da bi pisal poročilo za javnost o tem občnem zboru, niti nisem zato pooblaščen ali naprošen. Ne bodo pa mi naši telovadci zamerili, če cb tej priliki zapišem njim v dobro nekaj misli.
STZ ni kaka množična organizacija, temveč je društvo izbrancev, ki ljubijo telovadbo in telovadne nastope. Ne silijo se nikamor v ospredje, a se svojih idealov zvesto držijo in jih zasledujejo. Pri svojem delu imajo mnogo težav in mnogi jih ne marajo, pa se zaradi tega ne pri. tožujejo. Tudi težave, ki so jim napoti, skušajo mirno razumeti in z dobro voljo odstranjati. Z optimizmom ohranjajo tistega
državah so ves postni čas resno
Ko rojakom želimo slovenski misijonarji v Torontu veselo ve-
preživeli, se dnevno udeleževali like noč, jim obenem izrekamo
svete maše in molili križev pot. Opazoval sem po raznih župnijah širom Kanade, kako so celo moški, ki so hodili zjutraj na delo, prihajali kar v delavniški obleki k maši in k svetemu obhajilu ter zmolili dnevno križev pot. Tudi Slovenci so bili med temi, zlasti slovenska mladina. V marsičem nas kanadski katoličani prekašajo in so nam Slovencem v vzor; škoda, da jih rajši posnemamo v tem, kar imajo slabega, kakor v tem, kar imajo dobrega.
Vsem Slovencem raztresenim >
po raznih krajih obsežne Kanade in Združenih držav, želimo blagoslovljene velikonočne pra-zmke. In še posebej vsem naročnikom in čitateljem “Ameriške domovine” ter onim, ki so zaposleni pri uredništvu in uprav, tega tako dragega nam katoliškega dnevnika. Naj bi sil od mrtvih vstali Kristus sle-lernemu Slovencu v vstajenje in v življenje in nikomur v padec in v pogubo. Naj bi bil v vstajenje tudi dnevniku “Ameriška domovina!” Resno se bojim, d& bo tudi ta dnevnik shiral in umrl, ako ga novi mladi Slovenci ne bodo naročali v večjem številu. Kajti stari naročniki hitro umirajo in tudi v večjem številu kakor se novi Slovenci na “Ameriško domovino” naročajo. Če hočemo, da bo “Ameriška domovina” vstala k novemu življenju, da bo urejevana vedno bolj sodobno, jo morajo podpreti mladi Slovenci.
še enkrat zahvalo za vso pomoč, ki jo nudijo tako obema slovenskima župnijama v Torontu kakor tudi na misijonih po raznih krajih Kanade. Naj jim vstali Zveličar obilno povrne!
•
V postnem času je bila zunanja delavnost v New Torontu manj vidna; pač pa so župljani več hodili v cerkev, zlasti nedeljska pobožnost križevega pota je bila dobro obiskana.
Tudi v dvorani je bilo manj prireditev. Glavna je bila v nedeljo, 25. marca, ko so žene KŽL končale šivalni tečaj in priredile družabno popoldne in razstavo tega, kar so se v teku šivalnega tečaja naučile. Dosegle so lepe uspehe in naše iskrene čestitke tistim, ki so šivalni tečaj vodile, in onim, ki so seg^ ude-leževalne.
Važno je, da dajemo priznanje predvsem tistim ženam, ki so dobre gospodinje, dobre kuharice in šivilje in dobre matere. V tem je namreč glavno poslanstvo sleherne žene. Vendar pa danes časopisi rajši poveliču jejo take ,žene in dekleta, ki dobro plešejo, ki se uveljajo v športu in telovadbi, in še za toliko drugih stvari jih hvalijo, kar žensketnu spolu bolj škoduje, kakor koristi. To je na dnevnem redu na televiziji in v časopisih. Talko se ustvarja javno mnenje, da žena postane slavna, ako zna veliko posvetnih stvari. Ake pa damo ženi priznanje kot kuharici, dobri gospodinji in šivilji, se to zdi nekaterim že odveč in jim gre na živce. Tako je že skvarjeno javno mnenje glede poslanstva žene. Zato smo tudi mi sami krivi, da imamo vedno manj dobrih gospodinj in mater, ker preveč poveličujemo filmske zvezde, dobre igralke, pivke/ plleiaalke in športnice, medtem ko za dobre gospodinje in matere skoraj nimamo več pohvale.
telovadnega duha, duha vite-štva, ki se je nekoč odražal po Sloveniji v številnih telovadnih organizacijah.
Čo hočejo tega duha privzgojiti tudi našim otrokom,, je treba, da jih v njihovih prizadevanjih podpremo) podpremo na celi črti. Bog živi, Vas starosta Franc Grmek in vsem, ki se z
Vami trudijo in žrtvujejo!
*
Prvo nedelje v aprilu pa sem
pristoval mesečnemu sestan-'nima cene v domačem kraju, ku verske organizacije za može To se je zgodilo tudi s Claudelo-in fante; ti se mesec za mesecem jvo dramo: “Marijino oznanje-zbirajo v imenu Najvišjega, v nje,” ki jo je postavilo na slo-imene Jezusovem. Na tem se-1venski oder v dvorani Brezma-stanku je društveni duhovnik,' dene Slovensko gledališče v preč. g. A. Zrnec C. M. sprejel j Torontu v soboto, 31. marca. V po posebnem novem obredniku | Chicagu in v Clevelandu so imeli novih članov. Cel sestanek s li dober obisk, pri nas pa skro-
veličastna velikonočna cesija na veliko soboto zvečer. Tako bomo podoživeli slovensko praznovanje velike noči z zvenenjem in z ostalimi slovenskimi navadami.
*
Naš župljan g. Franc Ostro-nič, ki velja za enega najboljših mizarjev v župniji, je naredil za cerkve lep kip, ki ga uporabljamo za bogoslužna opravila v cerkvi. Sedaj pa dokončuje velikonočni svečnik, ki bo tudi nekaj veličastnega. Prav tako priznani mizar g. Franc Petrič je izdelal lep tabernakelj pri oltarju sv. Vincencija in bo služil na veliki teden za obrede velikega tedna. Obema župljano-ma iskrena hvala!
*
Prvo leto po dograditvi dvorane in cerkve Marije Pomagaj je v Toronto prišel gostovat pevski Zbor “Korotan” iz Clevelanda. Priredil je koncert^ ki je zelo dobro uspel. Pozneje je še dvakrat nastopilo pevsko društvo “Slavček” iz Clevelanda z dobro pripravljenim koncertom. Vedno so pevski nastopi torontske Slovence navdušili. Zato smo prepričani, da bo tudi to pot, ko bo pevski zbor Korotan v soboto, 28. aprila, priredil koncert v novi dvorani Brezmadežne, obisk dober. Kajti pevski zbor Korotan, ki pod veščim vodstvom g. Metoda Milača že deset let goji pesem kot glavno nositelj'ico slovenske zavest^ Zasluži vse priznanje.
Kulturni poraz bi bil, ako se od 5,000 Slovencev v Torontu in njegovi okolici ne bi koncerta udeležilo vsaj nekaj sto ljudi Koncert Korotan ni prireditev le za župljane župnije Brezmadežne, ampak je namenjen vsem kanadskim Slovencem. Nova, prostorna in akustična dvorana z velikim odrom bo vsestransko odgovarjala pevcem katerih je v zboru okrog 70. Tako bo njih petje še bolj prišlo do izraza, kot je moglo pred sedmimi leti v dvorani Marije Pomagaj Komur je torej še pri sr cu lepa slovenska pesem, naj jo pride poslušat v soboto zvečer, 28. aprila, v dvorano Brezmade-ne na 225 Brown’s Line.
»v v
Isce se
Slovenka za dnevno delo, en dan ob petkih. Poštena in izkušena. Kličite zjutraj EX 1-6784.
Delo za žensko
Išče se ženska, da bi skrbela za bolehno osebo. Oglasite se na 7417 Lockyear ali kličite UT 1-6375.	(73)
Hiša naprodaj
Dvodružinska, dober dohodek, blizu Holmes Ave. Dajte ponudbo. Za vsa pojasnila kličite 851-2127.	(71)
Naprodaj
Nova zidana dvodružinska hiša za $29,500, se bo pričela kmalu graditi blizu E. 185 St. v Eu-clidu, Ohio. Vprašajte za Louis Eckart, KE 1-1440.	(71)
Stanovanje se odda
Tri sobe in kopalnica se odda dvema odraslima, na 1147 E. 63 St.	(—72)
že Kristus je dejal, da prerok
sprejemom in s slovesno izrečenimi zaobljubami je bil prijetna, rekel bi družinska zadeva. Mi-slinij da smo vsi občutili, kako prijetne je bivati v krogu, kjer
men. Ljudje smo pač neprera-čunljivi. Včasih zmečemo dolarjev za — ničeve stvari nič koliko, a ko gre za dobro stvar in bi imeli pri tem res duhovni uži-
prevladuje ena misel in kjer tek, pa rajši ostanemo doma. Re-može in fante povezuje isti cilj. |žiserju in igralcem vse prizna-
li! zavest: “Kjer sta dva ali trije zbrani v mojem imenu, tam sem jaz sredi med njimi;” tako je govoril Gospod, v čigar imenu smo bili zbrani. Potem pa tista prisega dvignjenih moških
kletiti, umazanemu govorjenju . . . proti neveri in nezvestobi.
Res je, da ta družina NIJ šteje že kakih 100 članov in da nikomur izmed teh ni žal, da ji pripada; vendar jih pa še toliko stotin tava in so osameli ter oropani prijetne zavesti, kako, lepo je bivati v družbi in v družini Na j višjega! 1	Por.
nje in iskrena hvala za trud. Skromen obislk tako lani pri “Sleherniku” kakor sedaj pri “Marijinem oznanjenju” pa meče na nas slabo luč in dokazuje, da v naših dušah zamira smisel
rok proti bogoskrunstvu, bogo- za prave duhovne vrednote in da
si moramo resno izprašati vest kaj je temu vzrok. Slovenci zunaj po kolonijah hrepene po slovenskih kulturnih prireditvah, mi v Torontu smo se pa-tako že vsega preobjedli, da cel0 najboljše slovenske kulturne prireditve zlahka opustimo.
*
Na veliki teden bodo vse naše
Pod Sv. Gothardom v Švici predrli nov tunel
RIM, It. — Globoko pod pre lazom sv. Gotharda, ki veže Švico in Italijo, so koncem preteklega tedna predrli nov tunel ki bo namenjen izključno avto mobilskemu prometu. Gotov bo šele prihodnje leto. Zadnje eksplozije v tunelu so oddajali televiziji.
Novi tunel je prvi te vrste Alpah. Vezal bo švicarske avto mobilske ceste z italijanskim cestnim vozlom v Turinu. Podoben tunel vrtajo tudi pod Mt. Blancom med Francijo in Italijo. Ta bo veliko daljši. Predor pod sv. Gothardom meri nam-i'eč samo 3.6 milje. Financirali sta ga Italija in Švica na podlagi posebnega dogovora.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
Naprodaj ali v najem
Real-estate posel v severovzhodnem delu imesta. Dovolj prostora za parkanje. Za pojasnila kličite KE 1-6523.	(75)
Ženitna ponudba
Verna slovenska mladenka, novonaseljenka, prikupne zunanjosti, se želi seznaniti s katoliškim Slovencem, samcem ali vdovcem, starim od 45 do 65 let. Ponudbe na Ameriško Domovino pod “Zdrava bodočnost”.	— (72)
Prosto stanovanje
Prosto stanovanje se dobi v zameno, če ostanete na farmi olizu Geneve. Kličite IV 1-6662.
(73)
Farma naprodaj
Lepa 4-sobna hiša, kopalnica, klet, 2 garaži, velik hlev, 3 kokošnjaki, skupno 81 akrov zemlje, od tega 50 akrov za orati, 6 akrov grozdja in gozd. Zglasite se pri Antonu Seliškar, R. D. 2, Ledge Rd., South Madison, O.
-(71)
Naprodaj
Delikatesen in poslopje, 6 sob zgoraj, 5 spodaj, 2 kopalnici. Primerno za veliko družino ali 2 družini. Dvojna zidana garaža, čez cesto od sv. Lovrenca cerkve. Zaloga in oprema. -Samo $11,900. Kličite MI 1-63127.	(71)
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja enodružinsko hišo, 4 spalnice, 1% kopalnica, dvojna garaža. Na Bonna Ave. Kličite EX 1-7730.
(10, 12, 13 apr.)
CLEVELAND, O.
.. KADAR STE PREHLAJENI! .. pridite k nam! Imamo izborno domače zdravilo proti KAŠLJU in prehladu’ NE ČAKAJTE, ampak pridite takoj ko se prehlad ooiavi!
MANDEL DRUG
1571)2 Waterloo Rd.	KE l-003i
Cleveland 10, Ohio Naročila spreiemamo in razpošlljamr tudi r>o pošti'
Lekarna odprta do 6. zvečer. Zaprta ob sredah in nedeljah.
Stanovanje se odda
Tri čiste sobe s kopalnico in kletjo za pranje se odda na E. 53 St. Pokličite EX 1-4172.
Stanovanje se odda
Štiri sobe, kopalnica in shramba, plinska kurjava, na 1059 E. 67 St. Telefon EN 1-7112.
,	—(73:

\ ZULICH
INSURANCE
AGENCY
$18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio


Pierre I’Ermite;
Žena z zaprtimi očmi
Tako daleč je prišla Marija s svojim premišljevanjem, ko je nekdo močno udaril na vrata in je vstopila Melanija, ne da bi počakala odziva.
“Marija, tu imate svoje pridevke: predpasnike, bluze, čepice, naročke, preveze . . . vsega vraga in njegovo šaro. In potem pa — skušajte se držati malo manj kislo . . . Gospe ste se zdeli nekam žalostni . .. Menda nimate srčnih bolečin, ka-li? Ali pa ognjegasca, ki ste mu dali slovo? Ali kakega “rojaka”? V ostalem boste imeli vse to tu . . . če enega izgubite, dobite deset drugih! forej — le veselo! Potem . . .”
Tu so se Melanijini brki, rekli bi, naježili:
“Potem pa glavno: nobene prevelike vneme! Hiša je dobra, ne kvarite je! Sicer pa me vprašajte pri vsem za svet!”
Melanija se je odpravljala .. . Pa se je obrnila:
“Lahko takoj začnete in se okomatate, kajti domači sin. ki — med nama rečeno — veseljači, da je kaj, pride najbrž kmalu domov. Včeraj je je primahal ob osmih zjutraj — skozi jedilno shrambo, da bi se izognil papanu. Bil je natreskan kot 26.000 mož! Danes bo še huje. O, on se ne dolgočasi, gospodič! Zvonec je v hodniku, a boste že slišali. Jaz grem k svojim štedilnikom, danes pripravljamo teletino z zelenjavo. Imam tudi nabrekle žile, ki me pošteno bole!”
Vnovič sama se spusti Marija Durand na posteljo: “Lahko takoj začnete in se okomatate!” Te besede Melanijine so ji brnele po glavi ... Ni več dvoma . . zdaj je zares sobarica !
“Nataknimo si ‘komat’ . . .” vzdihne in se dvigne.
Odloži svoj klobuk boljše mladenke, svoj jopič, svojo o-bleko in išče po kovčku vse, kar ima najbolj preprostega.
Ali celo to jo, zdi se, izdaja!
Tedaj se razplete in poskuša, kako bi naredila, da bi spravila zlato cvetje svojin las pod čepico gospe Hugho-ve. Končno zdvoji nad tem, pa napravi prečo po sredi in gladko frizuro, v kolikor pač dopuščajo lasje, ki so vajeni svežega zraka in toplega sonca.
Nato opaše prvi predpasnik in na mar ji prihaja, da je bila že tam spodaj na Framboi-sieri pri svojih roditeljih privezovala včasih predpasnike,
CHICAGO, ILL
BUSINESS OPPORTUNITY
GROCERY STORE Equipped with 7 refrigerator cases, 4 deep freezers. Selling on account of illness. Under $7000. $2000 down.
a le, da bi postregla s čajem svojim podeželskim prijateljicam in sosedam . . . Nepotrebni spomini, zakaj me ne zapustite?
Ko je bila mladenka “oko-matana”, se je ogledala v kosu ubitega zrcala, ki so ga trije zarjaveli žeblji držali na zidu. Takrat ji je privrel val solza iz srca v oči. . . Končano je .. . Rozalina de Cressy je preminula!
Da, topot je bila žrtev dopolnjena ... S tem preneha biti gospodična “iz odlične družbe”, padla je s svojega klina socialne lestvice, zdaj nosi služabniško opravo tistih, ki nimajo več lastnega doma in služijo pri drugih. Kratko, sedaj je samo Marija Du-
rand . . ., tista, ki ji pozvonite in ki govori v tretji osebi.
Rozalina de Cressy, sobarica s 300 franki na mesec — ne vštevši vina — pri Hugho-vih, obogatelih kožarjih . . . Ah, če jo njeni starši tam gori vidijo tako, kakšna bridkost jim stiska srce in kako se morajo vendarle radi nečesa kesati ! . . .
In vendar je vsaj za koga drugega, zlasti za kakega slikarja, Marija Durand v vsej svoji preproščini v tej noši tako mična.
Ta vsakdanja frizura, po-
dolgasto obličje, zelo belo čelo, zelo modre oči, zelo plavi lasje in za vsem tem odličnost rodu — vse to napravlja ta hip iz Rozaline de Cressy mi-lolepo devico, pred katero bi bili Raphael, Fra Angelico ali Filippo Lippi namah vzeli svoj kist v roke.
A Rozalina ne razločuje te device, vidi le predpasnik in čepico Marije Durand.
Sicer pa je pravkar zvonec trdo zazvenel.
“To velja najbrž meni . . .”
Marija Durand stopi na majhen hodnik, ki služi pod-
strešnemu nadstropju, in opazi na služni deski poziv; Sobarica.
Počasi gre tedaj doli v kuhinjo.
Šesto poglavje.
Melanija in šofer sta bila v velikem in veselem pogovoru, ko se je Marija Durand pojavila. Zakaj tudi to jutro se je bil pravkar vrnil gospod Lu-dovik, edini sin gospoda in gospe Hughe, v naglici in na skrivaj skozi okno jedilne shrambe, da bi se izognil — ne svoji materi, ki je delal ž njo, kakor je hotel, marveč svoje-
mu očetu, resnemu gospodarju, ki je gledal, da gre v njegovi tovarni v Gobelinski' ulici vse dobro in da je vsakdo na svojem mestu od njegovega lastnega sina pa do najmanjšega učenca.
No, gospod Hughe je, ne da bi moral pozvedovati, opažal, da je sin čedalje pogosteje odsoten. To izostajanje je imelo neizbežne posledice v disciplini. in donosu tovarne, pa tudi glede miru v hiši.
(Dalje prihodnjič.)
———----------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
HA 1-1430.
(72)
TAVERN WITH HALL AND ENTIRE STOCK
Good established business. $5,000. 2110 N. Damen, EV 4-9386 or AV 2-4132.	(71)
REAL ESTATE FOR SALE
BY OWNER — WISCONSIN
RESORT PROP. Lovely expand. Insulated lake home, 2 bdrms, liv. rm. Knotty pine cab. kit. Large glazed front porch. Back porch w/ att. tool shed. Coral insul. siding. Lndspd. 60x133’ lot. Excel, transp. Terrif. Bargain $7,900. LI 4-7510, aft. 5, Mon-Fri.	(72)
Otroci so vedno potolčeni. Če imate družino, to dobro veste. Buške, zlomi, urezi in včasih resnejše bolezni. Dobro, da imate Blue Cross, ali ne? Kajti Blue Cross plača račune bolnice — tudi za prvo pomoč. In, če je vaša dru-
delate. Če pa vaše podjetje nima Blue Cross, storite, kar je v vaši moči, da ga bo dobilo. Nekoč, ko ga boste potrebovali, boste soglasni v tem — dobro, da imate Blue Cross!
ca
žina zavarovana pri Blue Cross, veste vedno, da bo lahko dobila vso pomoč in oskrbo v bolnici, če jo bo potrebovala. Danes vam Blue Cross nudi več različnih načrtov, od bazičnega kritja do najobsežnejšega zavarovanja. Vedno več ljudi prehaja k najobsežnejšemu načrtu zato, ker daje ta veliko več varnosti za majhne dodatne stroške. Vprašajte za ta načrt tam, kjer
ill BLUE CROSS OF NORTHEAST OHIOtf
BB® Združeno z Blue Shield Planom v vaši okolici	•
Odobreno od zdravstvenih poklicev • Sponzorirano od teh ne-dobičkano-
snih bolnic.
CLEVELAND
1 Booth Memorial ji Cleveland Clinic
Cleveland Metropolitan General , evangelical Deaconeae ; Fair view Park V Foreat City ) Grace
f Lutheran *l ’• MLS Inal
: Po/jreUnft
St. Alexia St. Ann St. John'a St. Luke's St. Vincent Charity University (Babies and Childrens, Hanna House, Hanna Pavilion, Lakeside, MacDonald House, Benjamin Posej We man's
CLEVELAND
SUBURBS
Bay View Bedford Municipal Brentwood Doctors
Euclid- Glenvllle Garfield Heights Huron Road Lakewood Marymount
Parma Community Rainbow
Southwest Community Suburban Community
AKRON
Akron City Akron General Children's St, Thomas
MANSFIELD
Mansfield Genera!
NORTHEAST OHIO
Amherst—Amherst Ashland-Samaritan Ashtabula—Genera! Barberton-C it he ns Chardon- Geauga Community Conneaut-Brown Memorial
Cuyahoga Falls-Green Cross Elyria—Memorial Geneva-Memorial of Geneva Lodi-Lodi Community Lorain-St. Joseph Loudonvllle—Kettering Madison—Northeastern Ohio General
Medina— Community Qberlln-Al/en Memorial
Orrville-CommunUy OstpopaMa Orrvllle—Dunlap Memorial Palnesvllla-Lake County Memorial Ravenna—Robinson Memorial Shelby-Memorial Wadsworth-Municipal Wellington-Southern LotaM CiUnff Willard—Municipal Wooster- Community