E /M S ¡K S GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 1. JANUARJA 1961 •k POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI LETO X. — ŠT. 1-2 MINULO IN PRIHODNJE INVESTICIJSKO OBDOBJE «TRDNI za nage! gospodarski vzpon in višjo življenjsko raven V obdobju 1957-60 smo v našem okraju investirali 32 milijard 667 milijonov — Porast narodnega dohodka za 104 odstotke, na prebivalca od 125 na 220 tisoč dinarjev — Najlepši obeti in pogoji za prihodnje petletno obdobje Prelep razcvet, ki ga je doživel koprski okraj v pravkar minuli petletki, kakor na dlani kaže izredno življenjsko zmogljivost delovnega človeka, ki si v socialističnih družbenih pogojih kuje svoj današnji in jutrišnji dan. Kamorkoli sc ozrete, povsod ugotovite radostno voljo do ustvarjanja in čedalje vidnejšo sproščenost, ki jo prinaša in oblikuje vprav delavsko in družbeno upravljanje. Prav to in pa že doslej ustvarjeni materialni pogoji kar najza-nesljiveje obetajo, da bo naslednje petletno obdobje prineslo koprskemu okraju še naglejši gospodarski vzpon in hkrati z njim najtesneje povezano višjo življenjsko raven. sega tako okrajno kakor republiško morilo, saj se že sedaj, ko Jo šele v prvi gradbeni etapi, že učinkovito vključuje v na',o državno pomorsko gospodarstvo. V dosedanjo graditev pristanišča je bilo vloženih okroglo 1,100,000.000 din, pri čemer pa je treba poudariti, da v to veliko investicijo v največji meri prispevajo predvsem lokalna sredstva. Zanjo jo doslej bilo vloženih 380 milijonov republiških sredstev, 107 milijonov je bilo vloženih Iz okrajnega investicijskega skla- Z Investicijami, vloženimi v obdobju 1957/GO, so v koprskem okraju znatno narasle proizvajalne sile. Če primerjamo stanje (proizvodnjo in narodni dohodek pa življenjsko raven) tega področja v letu 195G s sta- kijem konec leta 1960, se nam sama .10 sebi ponuja kot prva ugotovitev, da se tudi to področje dviga iz zaostalosti, Izkoriščajoč svoje značilno-«ti in ugodne prirodne pogoje, ki jim zgodovinske in politične okoliščine vse do osvoboditve niso dale rasti. Obseg in sestava investicij v minulem obdobju 1937 00 sla prikazana v večji tabeli spodaj. Podoba investicijskih naložb v minulem obdobju ima dvoje značilnosti. Naložbe v gospodarstvo obsegajo 75 •/«, negospodarske investicije pa znašajo 25 •/». Med gospodarskimi investicijami pa zajema malone polovico promet. Pretežni del investicij T gospodarstvo je v danem položaju popolnoma umljlv, saj je vendar bilo treba ustvarjati materialno osnovo za dvig proizvajalnih sil ter go-»podarnostnih pogojev, kar velja predvsem za promet (ladje za pomorski promet ln avtovlaki ter avtobusi za tovorni in potniški promet). Tako nam torej investicijske naložbe v obdobju 1957 G0 kažejo, da so bili z njimi postavljeni temelji poglavitnega gospodarskega ožilja, ki ga bo seveda v nadaljnjih letih treba dopolnjevati in izpopolnjevati, vendar pa s takšno investicijsko usmerjenostjo, da se bo iz leta v leto dvigal tudi odstotek negospodarskih naložb, torej naložb v družbeni standard. Takšna usmerjenost je namreč čedalje bolj nujna, če preprosto upoštevamo, da naložbe v gospodarske panoge nujno prlna-¿ajo vrsto odprtih problemov, ki štejejo v tako imenovani kompleks družbenega standarda. Za dopolnitev dosedanje Investicijske podobe je treba neogibno po-strečl tudi z viri, lz katerih so prihajala investicijska sredstva. Zakaj prav to kaže, kako v okraju narašča lastna Investicijska zmogljivost. (glej manjšo tabelo) Skoraj tretjino sredstev so v investicije prispevala podjetja ln ustanove, kar pač očitno priča o tem, da si delovni kolektivi v gospodarskih organizacijah na vso moč prizadevajo, da bi v kar največji meri pripomogli do naglejšega porasta proizvajalnih sil, to se pravi do še hitrejšega ekonomskega vzpona in rasti. Ker so Investicijske naložbe v tem obdobju v glavnem znane, jih bomo v tem prikazu le na kratko ponovili. Večina je, kot že povedano, šla v »Ogromni uspehi, ki jih je naša dežela dosegla v dosedanjem razvoju, najbolje potrjujejo pravilnost poti, po kateri smo šli. V razmeroma kratkem obdobju petnajstih let smo se z doseženimi uspehi odmaknili od iistega obdobja, ko je Jugoslavija, merjeno z vsemi pokazatelji razvitosti, sodila med gospodarsko nerazvite dežele sveta in bila ena najbolj nerazvitih evropskih dežel. Zdaj. približno z dva in polkrat večjim narodnim dohodkom in s približno štiri in polkrat močnejšo industrijo kakor pred vojno, G0 odstotkov večjo kmetijsko proizvodnjo, z bistveno spremenjeno sestavo prebivalstva in povečano delovno storilnostjo, se Jugoslavija približuje stopnji razvitejših dežel.« Iz ekspozeja predsednika republike Josipa Broza Tita, ki ga je imel v ponedeljek, 2G. decembra, na zasedanju Zvezne ljudske skupščine v zvezi s našim novim petletnim perspektivnim planom. — Na sliki: tovariš Tito na slavnostl ob začetku serijske proizvodnje motornih koles v tovarni TOJIOS promet, zlasti v pomorskega (graditev ladij za dolgo plovbo). Za njimi sledijo naložbe v Industrijske nanose ter v kmetijstvo. V Industriji so glavne naložbe veliale tovarni »To-mos«, »Mehanotehniki«, rekonstrukciji lesne industrije (»Javor« Pivka in »Lesonit« II. Bistrica) ter obnovi premogovnika v Sečovljah, ki ga je 1957. leta zalila voda. Med večje in ekonomsko odločilne investicije pa seveda šteje graditev pristanišča v Kopru, čigar gospodarski pomen pre- Panoga Inv. 1957/60 v milijonih din Struktura v •/. Letno Industrija 5.978 24,3 1.4'JS Kmetijstvo 3.259 13,2 815 Gozdarstvo 903 3,7 225 Gradbeništvo 115 0,6 36 Promet 11.503 47,0 2.876 Trgovina 929 3,8 232 Gostinstvo 1.132 4,6 283 Obrt 678 2,8 169 Gospodarstvo skupaj 24.527 100 6.131 Stanovanjska in komunalna dejavnost 6.946 85,3 1.737 Kulturna In socialna dejavnost 313 11,2 228 Dejavnost državnih organov in ostalo 281 3,5 70 Negospodarstvo skupaj 8.110 100 2.035 Vseh investicij 32.6G7 100 8.1 G6 Inv. 1957/60 Struktura Letno Viri Investicijskih sredstev v milijonih din v •/. povprečno Zvezna sredstva Republiška sredstva Okrajna sredstva Občinska sredstva Lastna sredstva Ostalo 12.939 2.833 1,905 3.792 9.814 1.365 39,7 8.7 5.8 11,6 30,0 4,2 3.231 713 476 9-18 2.454 341 da, vse ostalo pa so lastna sredstva podletja in sredstva drugih gospodarskih organizacij. S sredstvi okraja ter s samoflnanslranjem pa so potekale tudi graditve še drugih važnih objektov, kot n. pr. »Mehano-tehnlke« v Izoli itd. Takšne Investicije so seveda potekale počasneje ter za delj časa vezale vložena sredstva. SADOVI DOBRIH IN RENTABILNIH NALOŽB Razmeroma znatne štiriletne Investicije, h katerim je v izdatni meri prispevala skupnost, so za dobro mero dvignile področje koprskega okraja iz gospodarske zaostalosti ter mu dale trdne pogoje za nadaljnji naglejši gospodarski vzpon. Prav gotovo pa bi bili uspehi še neprimerno močnejši, če bi prav na začetku obdobja ne bilo treba trošlti sredstev In sil za sanacijo nekaterih objektov, zastavljenih še v letih pred prvo petletko v koprskem okraju, sanacijo investicij, ki niso bile vsestransko ekonomsko preučene ln utemeljene (Erma itd.). Ob čedalje boljšem Izkoriščanju dvigajočlh se proizvodnih pogojev, ob čedalje boljših Izkušnlah samoupravljanja ter tudi spričo porasta delovne storilnosti se je družbeni bruto proizvod v okraju po letu 195G do leta 19G0 dvignil za 113 •/.. Ta Izreden porast sta prinesli zlasti zadnji dve leti 1959/60. V primerjavi z letom 195G pa je porasel narodni dohodek za 101%. ali na prebivalca od 125 000 v letu 1956 na 220.000 din v letu 19G0. Primerjava čedalje naglejšega gospodarskega razvoja Je prav zanimiva v V NOVEM LETU 1961 želi vsem prebivalcem okraja obilo sreče, zdravja in zadovoljstva ter še večjih delovnih zmaji pri graditvi boljšega življenja OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KOPER Vedno spremlja zaton starega in prihod novega leta mnogo želja in ugibanj. Mnogo misli se poraja ob čestitkah, ki jih pošiljajo ljudje drug drugemu, mnogo želja za zdravje, zadovoljstvo in uspehe. Za delovne ljudi naše domovine je letošnji prehod iz starega v novo leto še posebej pomemben. Z novim letom stopamo na prag jubilejnega leta, ko bomo proslavljali dvajsetletnico začetka oboroženega dela naše revolucije, z novim letom bomo začeli novo časovno obdobje našega družbenega in gospodarskega razvoja, ki ga bomo začrtali z novim petletnim perspektivnim planom. Vse to pa nam bo prineslo novih uspehov, pa tudi izpolnitev tistih želja, ki jih običajno izrekamo s čestitkami drug drugemu v osebnem življenju. Trdni so temelji za stavbo naših bodočih uspehov. Z zadovoljstvom se bližamo koncu tega leta, saj smo razvoj naše dežele, ki bi ga morali doseči šele prihodnje leto, dosegli že letos. Petletni perspektivni plan smo izpolnili v štirih letih. Kakor po vsej naši domovini, tako so tudi v našem okraju vidni rezultati tega velikega uspeha. Vidni so v različnih novih objektih, občutimo pa jih tudi v našem življenju, ki se nenehno spreminja, postaja lepše in bogatejše. V novo leto stopamo z ugodnimi pogoji. Obletnica najbolj slavnega obdobja v zgodovini naših narodov bo gotovo še bolj obogatila novo leto, leto našega še posebej intenzivnega vzpona in razvoja. Samoupravljanje kot oblika naše socialistične demokracije je bila vsa ta leta tista sila, ki je dajala tako močan polet našemu napredku. V vsej naši državi sodeluje v organih samoupravljanja več milijonov ljudi, v našem okraju pa je vsak sedmi prebivalec vključen v ta ali oni organ samoupravljanja. Samoupravne pravice so čedalje bolj povezane s pravicami na gospodarjenje z ustvarjenim dohodkom. Novo leto nam bo prineslo tudi glede tega še globlje spremembe. Nova delitev dohodka bo še povečala pravico proizvajalcev na gospodarjenje z ustvarjenimi sredstvi in komuna bo dobila s tem kot temeljna enota našega družbenega sistema še bolj določno obliko. Svetle perspektive nam odgrinja novo leto, svetle perspektive, za katere smo si že doslej zgradili ugodne pogoje. Ne le v domačem, tudi v mednarodnem merilu. Sodelovanje med narodi je po pomembni zaslugi našega dragega predsednika Tita dobilo v preteklem letu kljub mnogim težavam nove, močnejše temelje, saj se mostovi sodelovanja vse bolj in bolj širijo zlasti med tistimi narodi, ki hočejo svojim delovnim ljudem v miru gradili boljše življenje. Tudi glede tega se ob zaključku tega leta s ponosom oziramo na prehojeno pot in z zaupanjem gledamo v bodočnost. Vsekakor se nam ob zatonu starega leta odpirajo nove, še svetlejše perspektive in zato imamo dovolj razloga, da gledamo v bodočnost s kar največjim optimizmom. Zato naj bo srečno in uspeha polno novo leto, da bo življenje vseh naših delovnih ljudi iz dneva v dan še bolj bogato in še lepše! ALBERT JAKOPIC-KAJTIMIR merilu republike in zveze. V obdobju 1956'58 se Je v okraju gospodarstvo razvijalo precej skladno oziroma enakomerno z gospodarskim razvojem republike in zveze. Tako se le okrajni delež v narodnem dohodku republike v tem času povečal skoraj neznatno od 5,15 na 5,26'/i. V zadn>ih dveh letih pa se že kaže naglejši gospodarski vzpon okrala, čigar delež v narodnem dohodku republike znaša v letu 1060 že 6,6 '/«. Medtem ko je narodni dohodek na prebivalca v letu 1956 zaostajal za republiškim povprečjem za 19 •/.. znaša letos ta zaostanek samo še G ■/», tako da je okraj že sedaj, ko vse naložbe še ne vračajo sredstev, že malone na republiški ravni narodnega dohodka. V rederaclji pa se je delež koprskega okraja glede narodnega dohodka od 1956 do letos povzpel od 0,85 na 1,01 odstotka. Smotrnost ln rentabilnost dosedanjih naložb pa zgovorno ilustrira razmerje med Investlcllaml in narodnim dohodkom. V FLRJ povprečku da 1 dinar investicij 0.32 dinarja narodnega dohodka, v LRS 0 34 din. v koprskem okraju pa 0,37 din narodnega dohodka. Ta ugotovitev priča, da vložene investicije v izdatni meri vplivajo na porast narodnega dohodka, da so torej naložbe ne le smotrne, ampak imajo tudi razmeroma hiter ekonomski učinek. Za obdobje prihodnje petletke 19G1'G5 Je za zdaj še nemogoče popolnoma določno navajati investicijske naložbe. Vsekakor pa se jasno kaže, da se bo treba lotiti razširitve ln rekonstrukcije podjetja »Iplas«, nadaljevati gradnjo pristanišča, izpopolniti »Tomos«, še povečati ladjevje za dolgo in obalno plovbo, rekonstruirati piranske soline, še razširiti zmogljivost »Lesonita« ln »Topola« v Ilirski Bistrici ter »Javora« na Pivki, dati ilirskobistriškemu »Zadružniku« pogoje za proizvodnjo cltronske kisline, dvigniti zmogljivost »Dela-marisa« ter dopolniti proizvodni program izolske »Mehanotehnike« itd. Naše gospodarske organizacije, občine in okraj že nekaj časa proučujejo vso to problematiko, saj imajo v glavnem že izdelane programe ter se pripravljajo na nadaljnji razvoj in napredek, pri tem pa bo po sklepu okrajnih političnih forumov treba bolj kot doslej upoštevati pravilnejše razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami, zakaj v socializmu Je poglavitna postavka delovni človek. Le-te-mu pa je- moč izdatno zvišati življenjsko raven s tem, da bomo pri vseh novih investicijah obvezno planirali tudi sredstva za stanovanja, menze, trgovine, šole, zdravstvo, kulturne in športne objekte ter podobno — skratka, da bomo pri vsaki novi Investiciji predvideli tudi ustrezna sredstva za družbeni standard. Vsem prebivalcem koprskega okraja za novo leto 1961 iskrene želje za srečo in zdravje ter uspešno delo pri naših skupnih naporih za zgraditev lepšega življenja v naši socialistični domovini Jugoslaviji OKRAJNI KOMITE ZKS OKRAJNI ODBOR SZDL OKRAJNI ODBOR ZB NOV OKRAJNI SINDIKALNI SVET OKRAJNI KOMITE LMS KOPE M Mednarodni politični dogodek leta je bilo jesensko zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov v New Yorku, ki so se ga udeležili tudi mnogi državni poglavarji. V ospredju mednarodne pozornosti na tem zasedanju Je bila akcija voditeljev iz-vcnblokovskih držav za obnovitev neposrednih stikov med Eisenliower-jem in Hruščevim. Na Čelu te akcije je stal in bil tudi najpogosteje omenjan v zvezi s tem zasedanjem predsednik Jugoslavije Josip Broz-Tito, ki je bil tudi sicer v mednarodnem dogajanju leta 1960 pobudnik in odločen zagovornik številnih akcij za oslabitev mednarodne napetosti in ohranitev miru v svetu volitvami v teh treh državah pa ni posebne. V Braziliji je zmaga^Ä Janio Quadros, ki bo skušal, vsaj^F tako zatrjujejo, naravnati krmilo te države na srednji kurz, vsaj za nekaj stopinj bliže nevtralni smeri. Na Japonskem pa so zmagali liberali, pravzaprav bi morali reči konservativci — kot na vseh povojnih volitvah. Zato ni bilo nerealno pričakovati novih pobud, iniciy.iv >s strani Ikedine vlade. Toda Japonska ne bo mogla proti vetru, ki veje v Aziji! Do volitev v Zahodni Nemčiji je še daleč, vendar se vse stranke že intenzivno pripravljalo na- " & nje. Tudi socialdemokrati. Njihov -oficielni kandidat za nemškega kanclerja (premiera) bo Willy-Brandt. Socialdemokrati pričakujejo, da bodo z njegovo zastavo zmagali in nosi ali starega Ade-nauerja v penzijo. Toda za kakšno ceno? Za ceno kompromisov. Brandt ie pripravljen prevzeti od krščanskih demokratov njihovo celotno zunanjepolitično nasledstvo, priznati Atlantski nakt kot nemško rešitev, nemško oborožitev kot absolutno nujnost itd. Oportunizem! Da, toda kje so načela, za katera so se nekdaj borili? •Tužna Afrika je jeseni glasovala za republiko. Nič novega na svetu, bi lahko ugotovili. Črnci bodo ostali črnci, Južna Afrika pa r ''"iv ghetto. V dvajsetem stoletju! PREMIKI V LATINSKI AMERIKI Kuba je šla lani po poti, ki ni bila postlana s cvetlicami. Vendar je -bila kos vsem situacijam. Navezala je stike s celo vrsto novih držav, prodala svoj sladkor (to je naivažnejši izvozni predmet), vključila se je v sve-^^ tovno trgovino in se iztrgala iz ob-^^ roča. v katerega jo je vklenil ameriški kapital. Tudi v Argentini, Cilu in Mehiki so lahko ugotovili, da so na pravi, čeprav na nekoliko vijugasti poti. V vseh teh treh državah so slavili 150-lctnico proglasitve neodvisnosti, v Mehiki oa tudi 50-letnico revolucije. Dva spomenika bosta ohranila trajno vrednost v srcih Mehikancev: agrarna reforma in nacionalizacija netrolejske industrije. Prva je zadala smrtni udarec staremu fevdalnem sistemu, druga na je osvobodila Mehiko ameriške odvisnosti. Novembra se je nebo nad srednjo Ameriko močno stemnilo, vendar predstavnikom fevdalno-voiaških diktatur ni uspelo utrditi svoie oblasti. Razni Stroess-nerji, Trujilli in Somoze so ostali še vedno na oblasti v Paragvaju. ^^ Dominicani oziroma Nicaragui. H| Toda njihova oblast je od danes na jutri, M. O. NAS ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED & NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED * NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI .fC vornost Združenih narodov v današnjem svetu. In prav ta organizacija, največja in najbolj reprezentativna na svetu, ni izpolnila pričakovanj sveta. Namesto da bi ščitila interese afriških držav, z eno besedo, Afrike, se je le prečesto postavila na stališče bivših kolonizatorjev, Belgijcev, skrivajoč se za formulo, da je treba v Kongu braniti legalnost. In po začasni ustavi Konga ima predsednik republike res pravico, da v izjemnih primerih odstavi predsednika vlade (Lomumbo), toda predsednik republike Kasa-vubu je to pooblastilo zlorabil. Zato je voz Združenih narodov tudi obtičal v blatu in bodo potrebni še veliki napori, predno ga bodo izvlekli na suho. Vendar ob tej priliki, ko že govorimo o Združenih narodih in njihovi no-moči — nekateri bi raje uporabili besedo intervenciji — ne smemo prezreti njihove ekonomske pomoči. Vse gotovo ni bilo črno! V prestopnem letu 1960 so se razširili naši stiki s celo vrsio dežel. Navezali smo diplomatske stike z afriškimi deželami, razširili trgovinske kontakte z Latinsko Ameriko, Azijo. Dejansko ni bilo države, ki je ne bi obiskala ta ali ona delegacija. Državni sekretar za zunanje za-dece Koča Popovič je obiskal vrsto azijskih držav, proti koncu leta je bil tudi v Avstriji in Italiji, prav pred' koncem leta pa se je udeležil ¡tudi razprave o alžirskem in kongoškem vprašanju v OZN. Naša meja z Italijo je sedaj tista, prek katere teče največja reka turistov v Evropi. In morda bomo junija ali julija že vzpostavili z Avstrijo novo zvezo prek predora pod Ljubeljem! To so rezultati politike aktivnega sožitja, sporazumnega reše- Ljudstvo in vojska v Turčiji sta bila vesela strmog'avljenla starega korup-cionaškega režima Menderesa in državnega poglavarja Dželala Bajara, ki jima zdaj sodijo na otoku Jasi pred Carigradom Na sliki: splošno veselje v Turčiji ob prevratu vanja mednarodnih vprašanj. Naše načelo je z vsemi in proti nikomur. In s tem načelom se uveljavljamo v svetu. i PLUS ALI MINUS? V Italiji nič novega. Na administrativnih volitvah v novembru ni prišlo do nobenih 'bistvenih sprememb. Krščanska demokracija je sicer zmagala — v to ni nihče dvomil — vendar se tehtnica premika od volitev do volitev bolj na levo. Krščanska demokracija je na novembrskih volitvah izgub!la 975.000 glasov, izgubila jc tudi desnica, profaši-stična stranka (MSI) pa je pridobila na glasovih. Toda fašisti z monarhisti vred (tako imenovano zmerno desnico) ne pomenijo dosti v italijanskem političnem živ-ljeniu. Levo usmeviene stranke imajo danes v Italiji — če štejemo k tem noleg KPI še socialiste in socialne demokrate, 44,6% vseh oddanih glasov! Od Brazilije do Japonske je več kot deset tisoč kilometrov, prav toliko pa jih ie tudi od slednje clo Južne Afrike, Zveze med Kcvolucionarni režim Fidel Cnstra na Cubi je že toliko utrjen, rta si je lah''o dovolil splošno amnestijo za vse upornike, ki še na ta ali oni način nasprotujejo novi kubanski ureditvi. Amnestija jc bila objavljena na posebnih letakih, kakršnega kaže tudi gorn ja slika V Afriki je vedno kaj novega — je že pred dva tisoč leti ugotovil Piinij starejši. Za leto 19G0 velja to še prav posebno! V dvanajstih mesecih so sneli osemnajst starih držav in izobesili prav toliko novih. Več kot v vseh štiri sto letih, odkar je začela Evropa ustanavljati tu svoje kolonije. To je bila pomlad, ki bo šla v zgodovino z zlatimi črkami. Proces osvoboditve afriških narodov se je začel v bistvu šele pred desetimi leti. Toda ko se je začel, se je stopnjeval v mogočen crescendo. Le poglejmo: leta 1946 so bile na kontinentu, trikrat večjem od Evrope, le tri samostojne države, in sicer Južnoafriška unija, Etiopija in Liberija. Deset let pozneje že osem, sedaj pa jih je že 28! : Nekdaj — in še ni dolgo tega 1— so o Afriki razpravljali v kabinetih evropskih držav, zdaj pa afriško-azijska skupina držav tako močna v Združenih , da morajo z njo raču- nati prav vsi. Ta skupina, ki šteje med svoje tudi Ciper, a izključuje Izrael in Formozo (Čang-kajškovo Kitajsko) in Južnoafriško unijo, ima sedaj 46 od 99 glasov v Organizaciji ZN, torej dobro polovico. Vse do druge svetovne vojne, m še nekaj let zatem, je bila Afrika edinstveno tržišče za evropske industrijske proizvode, neizčrpna surovinska 'baza, z eno besedo, objekt eksploatacije. Bila je svet zase, kjer se je čas ustavil. Danes razpravljajo predstavniki afriških držav o združenih državah Afrike, afriški sindikalni federaciji, skunnem afriškem tržišču itd. Afriški diplomati pa diskutirajo v Londonu, Parizu, v Organizaciji združenih narodov, o najbolj zamotanih vprašanjih, investicijskih programih, mednarodnem pravu itd. In vendar še ni več kot dobrih sto let, ko so gnali na ladje, v Ameriko, na plantaže ameriškega Juga, stotisoče in stotisoče sužnjev. Kontinent, za katerega so bili celo najboljši poznavalci pred voino nreoričanl. 'da ¡bo irazb: 1 zarjavele verige okrog leta dva tisoč, se ie prebudil z energijo vulkana. V enem samem letu je pokooal pod seboi ocemnnist kolonialnih trdnjav. Vihar, ki je pri tem nastal, je razgnal oblake, ki so se stoletia in stoletja grmadili nad tem kontinentom. Še so skušaio nekatere države s spretnimi potezami, ekonomsko »pomočjo« itd. vrniti skozi zadnja vrata V Afriko, vendar v-\ se iim ti načrti sproti podirajo. Neokolo- nializem je izgubil bitko, še predno jo je pravzaprav začel. Res ima Kongo velike težave, toda katera nova država jih ni imela. Ali ni šla tudi Indonezija skozi križe in težave, ali ni vladal v Indiji pa v Pakistanu prva leta en sam kaos, ali ni Burma le za las ušla državljanski vojni! Ne le Kongo, tudi druge države jih imajo, a se o njih ne piše na prvih straneh. Vendar je jasno, da je zatonila doba, ko se je Evropa še širila in bogatela na račun Afrike in njene cenene delovne moči. Kolesa Afrike se vrte naprej, ne nazaj in tega razvoja ne more nihče zaustaviti — niti Francija niti Belgija. Ko so pred šestimi leti, na dan prvega novembra 1954, počile prve puške v Alžiriji, nihče ni mogel niti slutiti, da je bil to signal velike osvobodilne borbe. Še francoski generalni štab je bil prepričan, da gre le za akcijo nezadovoljnih elementov — ne oa za ljudsko vstajo. Zato Francija ne more dobiti bitke. Lahko dobi referendum, ne more pa pridobiti Alžircev za svojo stvar. Kri. prelita po alžirskih planinah, med maki jami. in oljčnimi gaji, bo govorila še desetletja in desetletja. Alžirija je že odgovorila »ne« francoskim načrtom. HOMO NOV US V BELI HIŠI Dejansko se je Eisenhower že poslovil od Bele1 hiše, vendar bo novi predsednik stopil uradno čez prag šele 20. januarja. Zdaj še izbira svojo ekipo. In to nI lahka stvar: treba je izbrati kar štiri sto ljudi iza najbolj odgovorne funkcije. Ameriški listi ugotavljajo z zadovoljstvom, da je bil za novega zunanjega ministra imenovan Dean Rusk, za ameriškega predstavnika pri Združenih narodih pa Adlai Stevenson, torej državnik širokih razgledov in liberalnih nazorov. Fitzgeral John Kennedy bo najmlajši predsednik v zgodovini ZDA. Vsi drugi so imeli že sive lase, ko. so se vselili v Belo hišo, toda doba, ko je moral biti ameriški predsednik že v zadnji tretjini svojega življenja, je že mimo. Kennedyjeva zmaga res ni bila prepričevalna, 'toda če 'pomislimo. da je bil pred štirimi leti še malo znano ime, pred osmimi leti pa še manj znan senator, je njegov uspeh zares presenetljiv. Najbolj važno pa je, da prihaja sedaj v Belo hišo človek, ki ni odgovoren za napake republikanskega režima, za hladno vojno, napetost na Daljnem vhodu zaradi Formoze, ameriška letala nad Sovjetsko zvezo, oboroževalno tekmo itd. Začel bo lahko znova in z novimi možmi, medtem ko bi vlekel Nixon, seveda če bi zmagal, star voz iz blata. Priznati pa moramo, če hočemo biti objektivni, da Nixon v predvolilni kampanji ni imel lahke naloge, saj je moral braniti režim, ki ni šel z duhom časa in je za dogodki močno zaostajal. Le zakaj se je oficielna Amerika vedno in povsod identi- Veliko preizkušnjo doživlja afriška dežela Kongo, ki bi morala po sklepu OZN postati v letu 19C0 neodvisna. Ker Belgijci (gre za njihovo bivšo kolonijo) niso voljni kar tako pustiti ogromnih naravnih bogastev te dežele, ker je od njih odvisno blagostanje Belgije, se je položaj zapletel z odkritim vmešavanjem Belgije in drugih držav v kongoške notranje zadeve. Tudi intervencija OZN se je pokazala pristranska, tako da je legalni premier Patrice Lumumba (na sliki desno, pod njim levo pa njemu zvesti senator Bokito) bil aretiran in maltretiran po vojakili uzurpatorske-ga polkovnika Mobutuja, ki služi interesom belgijske kolonialne politike. V ozadju pa jc še predsednik kongo-škega parlamenta Kasavubu, ki se naslanja na ameriške politične sile ficirala s konservativnimi režimi. Ali so ti po njenem mišljenju res najbolj solidna garancija ameriških interesov? Roosevelt je prišel v Belo hišo po velikem finančnem polomu na newyorški borzi, Kennedy pa prihaja po osemletnem tavanju republikancev za dogodki. Niso zato redki, ki zatrjujejo, da bo ostal tam do leta 1968, torej dve mandatni dobi. NAŠ GLAS V SVETU Čim bolj se približuje trenutek, ko bo Kennedy dejansko zamenjal starega Eisenhowerja in dal Jesenske predsedniške volitve so v ZDA prinesle spremembo politične garniture: demokrati so premagali republikance in Dwlghta Eisenhowerja bo februarja 10G1 zamenjal v Beli liiši John Kennedy — kar pa ne bo bistveno vplivalo na ameriško zunanjo politiko Ameriki nov kurz, tem bolj raste upanje, da utegne priti v prvi^polovici 1961. leta do novega poskusa. da se zgladijo nasprotja med Vzhodom in Zahodom, do novega vrhunskega sestanka. Zaenkrat so to šele sondiranja in o konkretnih pripravah še ni niti govora, vendar je že samo dejstvo, da nima nihče nič proti, pozitiven znak. Toda, če dobro premislimo, Kennedy za to enostavno ne bo imel časa, saj se bo moral v prvih mesecih, ali celo v prvem letu posvetili notranjim vprašanjem. Kdo ie trdil, da je ključ miru v rokah velike četvorice! Naša država je ob- vsaki primerni priliki odločno poudarjala, da je mir stvar vseh, in ne le velikih držav, da o razorožitvi ne morejo razpravljati v krogu štirih pa niti desetih držav, da Azija in Afrika ne moreta dopustiti, da bi jim drug' rezali kruh, z eno besedo, da nihče ne more govoriti v imenu drugih, če ni za to posebej pooblaščen. Predsednik Tito, ki se je osebno udeležil jubilejnega zasedanja Združenih narodov v New Yorku, je s tribune Generalne skupščine opozoril na veliko in čedalje odgovornejšo vlogo malih držav, posebno nevezanih. Prav te državo- so' nndnie vrsto konstruktivnih predlogov. Čeprav ti niso bili sprejeti, so vseeno odjeknili po vsem svetu. Opozoril pa je tudi na odgo- re O 00 r.J IZOLA: Iz sredstev občine in podjetij so zgradili letos 45 stanovanj, predvsem v Izoli. Tukaj so odprli tudi sodobno ljudsko menzo, uredili 2 kluba SZDL ter presenetili Izolčane s sodobno samopostrežno trgovino, kjer imajo dnevno tudi do 800 strank s prometom do pol milijona dinarjev. Ce omenimo še ureditev drevoreda, javne razsvetljave, obnovo podeželja ter vrsto drobnih komunalnih del, zares lahko govorimo o lepi bilanci letošnje gradnje objektov družbenega standarda. Na sliki: novi bloki v drevoredu 1. maj v Izoli .tj. 1 iiiisst. ^ v - ^ x ill st® | p ji i llSflž^ (> ^ ^ s V 1SŠM 1 81 1.........1 g&Kg. sr i*- h « «pip*............ »dPSmjssm vw-i;. SEŽANA: Na področju sežanske občine so letos zgradili 78 novih stanovanj, nadaljnjih 50 pa je v gradnji. Program za leto 19G1 predvideva gradnjo nadaljnjih 108 stanovanj, več stanovanjskih objektov pa gradijo vojaške oblasti za pripadnike JLA. Razen tega so na področju sežanske občine uredili vrsto vodovodov, cest in podobnih komunalnih objektov. V Sežani sami pa se postavljajo z moderno samopostrežno trgovino in mesnico, vrsto podobnih objektov pa so zgradili in odprli v tem letu tudi v drugih kraiih sežanske občine. Na sliki: pogled na del novega naselja v Sežani POSTOJNA: Tudi v postojnski občini so bila stanovanja med objekti družbenega standarda deležna največje pozornosti. Zgradili so na področju celotne občine kar 110 stanovanj, 55 nadaljnjih pa bo dograjeno do pomladi 1961. Posebna pridobitev za Postojnčane je tudi nov kulturni dom, za Pivčane dograjen zadružni dom, vrsta naselij pa je med drugim dobila v tem letu javno razsvetljavo, nove ceste, vodovod itd. Postavko v občinskem proračunu za objekte družbenega standarda so presegli kar za 11 '/» ter znn^Vo v*e Investicije v ta namen v tem letu kar 327 milijonov dinarjev. Na sliki: novi kulturni dom v Postojni ILIRSKA BISTRICA: Bistrlčani so dobili v tem letu skupno 31 novih stanovanj) ter so podjetja in občina investirali zanje skupno 120 milijonov dinarjev. Naj omenimo še več naselij, ki so dobila letos javno razsvetljavo, od novozgrajenih cest pa velja omeniti posebno cesto na Snežnik cesto na Ve'iko brdo in del nove brkinske ceste. Obsežen program za prihodnje leto pa predvideva med drugim gradnio več deset novih stanovanj, dogra'ena pa bo tudi nova šola in zdravstveni dom. Na sliki: trgovska hiša (v pritličju), kler Ima.to prebivalci Ilirske Bistrice urejeno sodobno mlečno restavracijo, mesnico, trgovino z živili in zelenjadno trgovino L TEDEM DNI ¡M fJ, 000 PIHAN: V piranski občini se lahko postavijo letos s 45 novo zgrajenimi stanovanji, 12 stanovanj so adaptirali, 5 pa jih je v gradnji. Tudi nova rnenza v Piranu, več vodovodov ter ureditev javne razsvetljave v okoliških krajih so le del obsežne komunalne dejavnosti tega leta. Sem sodi tudi ureditev trgovin, slaščičarn in drugih prodajaln v Portorožu. Piranu, Fiesu in drugod. Velja pripomniti, da so v tem letu investirali tudi počitniški domovi v piranski občini 300 milijonov dinarjev za ureditev in opremo. Na sliki: novo naselje vrstnih hiš nad Piranom. Naselje je zgradilo pomorsko podjetje Splošna plovba ! N, ■00'Al «R9 «g m I#. i fei'f. i »fesi ■fitl« " -S t**"' ^'vVr'Cif - mmmmm: f, lil yA 15,5 'h VEC KOT LANI r HRPELJE: Kljub temu, da je hrpeljska občina najmanjši? in sodi med najbolj zaostale v našem okraju, so v zadnjih letih vložili velika sredstva v objekte družbenega standarda. Samo letos so zgradili 27 stanovanj in adaptirali vrsto starih. Med nove pridobitve spada javna razsvetljava petih vasi, številni prebivalci občine pa so dobili letos zaposlitev v obnovljenem obratu žage podjetja »Jelka«, v novo ustanovljeni mehanični delavnici ter obratu Iplasa v Podgradu. Na sliki: tovarna »TOS« v Hrpeljah u mm : JSI besedilo in posnetki b. borovic Naša industrijska proizvodnja je bila v letošnjih 11 mesecih za 15,5 Vo večja od lanskoletne. Največji uspeh povečanja je dosegla proizvodnja nafte (za 32 °/o), proizvodnja industrije gume (za 2G,/o), kovinske Industrijo (za 24 %) in Industrije usnja in obutve (za 22 %), 3.100 TOVORNJAKOV TAM Tovarna avtomobilov Maribor bo prihodnje leto izdelala 3.100 tovornih avtomobilov, predvsem tovornjake znamke TAM-4500 z zračno hlajenim Dieslovim motorjem. Ti kamioni imajo nosilnost 4,5 tone. Prihodnje leto bo Tovarna avtomobilov v Mariboru izdelala tudi nekaj tovornjakov znamke TAM-2.000, ki bodo v vsem domače konstrukcije. PISALNI STROJ — 50.000 DIN V prihodnjih dneh bo ljubljanska tovarna pisalnih strojev TOPS dala na tržišče prvo serijo 400 pisalnih strojev. Cena te vrste pisalnega stroja bo 50 tisoč dinarjev. 6,120.000 TON KORUZE Državna posestva in kmetijske zadruge so letos pridelale 6,120.000 ton koruze. Pri tem je zanimivo to, da so na 2,570.000 hektarih dosegli povprečni pridelek 25,8 metrskih stotov na hektar. NOV IZDELEK ZA GRADBENIŠTVO V Bodovljah pri Skofji Loki je začel obratovati obrat za proizvodnjo jninoralne volne, ki je izdelana iz domačih surovin in je odlični toplotni ter akustični izolator, namenjen gradbeništvu. V tem obratu bodo dnevno Izdelali štiri vagone mineralne volne po najnovejšem tehnološkem postopku. Obrat je zgradilo Industrijsko montažno podjetje za toplotne akustične izolacije *>Ter-mika« iz Ljubljane. NAJVEČJA HLADILNICA JE V VOJVODINI V Novem Sadu so zgradili največjo hladilnico v Vojvodini, ki ima zmogljivost 230 vagonov in možnost, da jo bodo razširili še za vskladiščenje nadaljnjih 200 vagonov. SLOVENIJA NA TRETJEM MESTU Lani si je v Sloveniji ogledalo 20 milijonov ljudi kinematografske predstave. Tako se je Slovenija s povprečnim obiskom kinematografov uvrstila na tretje mesto v Evropi, saj ima 250 javnih kinematografov in še skoraj toliko tudi kinematografov raznih organizacij in potujočih kinopodje-tij. NAS TEDENSKI GOSPODARSKI KOMENTAR Ko stopamo v novo gospodarsko leto 1961, s-e moramo zavedati, da vstopamo v prvo leto novega petletnega pespektivnega gospodarskega plana. Vemo, da smo sedanjega izvršili v štirih letih in da sta bili zlasti leti 1959 in 1960 v gospodarskem pogledu zelo pomembni saj smo prav v teh dveh letih v glavnem dosegli tempo gospodarskega razvoja, ki je omogočil, da smo opravili delo petih let v štirih. Vendar je ta ugotovitev samo del vsega, ker nam pra,v tako nagel gospodarski razvoj zadnjih let in gospodarska raven, ki smo jo dosegli, omogočata, da se bomo novega plana lotili z nezmanjšanim tempom, kar naj bi omogočilo nadaljnjo stabilizacijo gospodarstva. V tem■ smislu je pripravljen tudi nov družbeni načrt gospodarskega razvoja v l. 1961, katerega temeljno vodlo je. doseči stabilizacijo gospodarstva in enakomeren cfospodarsVA razvoj na vseh področjih gospodarskega udejstvovanja. O stabilizaciji in enakomernem razvoju gospodarstva smo govorili tudi doslej in gospodarski načrti imajo prav ta namen, da v pogojih družbene lastnine osnovnih sredstve dosegajo stabilno in enakomerno gospodarsko rast. Vendar pa je bilo doslej često potrebno in nujno pospeševati to ali cmo gospodarsko vejo pred drugo, često pa se je tudi dogajalo, da so se nekatere dejavnosti hitreje razvijale kot druge. To velja zlasti za industrijo, ki jo je bilo treba najprej dvigniti na inš-ji nivo in ji bo treba v prihodnje posvečati še vedno iieliko skrb. Dogajalo pa se je tudi, da je šel razvoj v nekaterih dejavnostih mimo plana in da so bila tako ustvarjena nasprotja, bolje, da ie bilo porušeno ravnotežje, kakršnega so predvidevali gospodarski načrti. To velja, kot vemo, zlasti za . investicije in investiranje sploh, ki je preseglo ne le meje, predvidene po gospodarskih načrtih, temveč često tudi meje naših zmogljivosti. Zato so bili tudi že v l. 1960 storjeni ukrepi, da se na tem področju ustvari stanje, ki ustreza našim potrebam in zmogljivostim. /Vajbolj se kaže potreba po stabilizaciji v gosvodarstvu na področju cen. Njihovo gibanje je odvisno od gospodarskih razmerij v proizvodnji, uvozu, izvozu in drugih elementih. Cene same na sebi predstavljajo rezStat dovolj zapletenega mehanizma in je o tem tukaj težko kaj več govoriti. Vendar pa lahko ugotovimo po indeksih n. pr. od l. 1956, da se je indeks proizvajalcev industrijskih proizvodov dv gnil le za 5 točk. Pač pa so se dvignili v tem času indeksi cen kmetijskih proizvodov za več kot 20 točk, splošni indeks cen na drobno za 23, indeks cen industrijskih proizvodov na drobno za 15 točk, itd. Življenjski stroški štiričlanske družine pa so se povečali do kon- ca avgusta letos za 28 točk. Seveda so se v tem času dvignili tudi denarni prejemki in to za 21 točk, v gospodarstvu celo za 27. V napovedih glede prihodnjega gospodarskega plana je predvideno ponovno povišanje indeksa cen ob istočasnem porastu prejemkov in zvišanju življenjske ravni prebivalstva sploh. Treba je poudariti, da je razvoj cen važen pokazatelj stabilnosti gospodarstva in da so zato tudi gospodarski ukrepi v prihodnje usmerjeni v to, da dosežemo v tem pogledu stabilnost. Pri tem naj omenimo ukrepe na kreditnem področju, v zunanji trgovini, deviznem režimu, zlasti pa ukrepe pri delitvi dohodka. Tu bo prišlo do vsklajevanja medsebojnih razmerij cen, ko se bodo cene tega blaga znižale, onega pa zvišale. Zlasti bo k temu pripomogla stabilizacija dinarja na novi ravni nasproti dolarju. Prehod v novo gospodarsko leta ne predstavlja nekega mejnika, ki bi zarezal v ta razvoj kako mejo. Že sedaj dejansko izvajamo del tistih ukrepov in razvijamo gospodarstvo v t sti smeri, ki jo začrtujeta novi letni in petletni gospodarski načrt. Ukrepi, ki bodo še sledili, bodo samo pospešili in poglobili razvoj v tej smeri. Zato lahko pričakujemo uspehe, posebno še, ker sta poudarjeni doslednost in nepo-pustljivost v izvajanju ukrepov, ki so in ki bodo sprejeti. -dt- r mč:',--p; Itadl boste potrdili, da Ima prisotnost prometnih miličnikov magično moč na vse uporabnike cest. Vsak Izmed njih, bodisi pešec, kolesar, motorist ali voznik avtomobila, takrat bliskovito occni položaj ter poskusa kar najhitrele najti v svoji zakladnici prometnih predpisov trenutni situaciji ustrezno pravilo. No, v bodoče tudi takim voznikom, ki so disciplinirani samo takrat, ko Jih motri oko varuha reda na cesti, ne bo pomagalo nobeno Ilslčcnje. Vprašate zakaj ln kako? Ce vas zanima, se nam lahko pridružite. Prosim! UKV oddajnik, ki Je montiran % vsakem belo-modrem vozilu piomet-ne milice Fiat 1100, vas mogoče ne bo presenetil, ker ste njegovo prisotnost lahko ugotovili že prej po i.-t elegantno s* rila na zadnjem delu avtomobila. Bol! vas bo presenetila prisotnost uniformiranega tovariša, ki skrbno drži v naročju majhen oddajnik KI -4 Toda kmalu vam bo postalo Ja-sno. s kakšnim namenom so odbr-»ela be'o-modra kontrolna vozila prometne milice na vse strani po asfaltu. Možje z majhnimi oddajniki Izstopajo in trenutek za tem rinejo na visoke razgledne točke, pod katerimi leži več kilometrov ceste kot "t-^Ulo. Jastreb 15! Halo. Jastreb zazveni nenadoma v avtomobilu razločen glas. - Kliče točka 2! Kliče točka 2! Kliče točka 2! Mož ob UKV oddajniku v vozilu odgovarja: - Tukaj Jastreb 15! Poslušamo tc točka 2! Govori. Jastreb 15 se Je med tem ze ustavil. Radijski valovi so prinesli obvestilo točke 2: — Osebni avtomobil znamke Mercedes vozi na ovinku prehitro. Usta-rite ga ln opozorite voznika! ste razumeli sporočilo? No. najbrž ste tudi vi. dragi bralci, razumeli, da Je to doslej neobičajno ccotavljanjc prekrškov ne le lzred-So učinkovito, ampak tudi skrajno zanesljivo. Možakar, ki na znak prometnega miličnika ustavil avtomobil, je začudeno ln neverjetno oslnl varuha reda na cesti In nato pribil- -Nisem napravil nikakršnega prekrška! Sicer pa nas od teh ovinkov locl razdalja treh kilometrov ln me sploh niste videli .. . Miličnik je vljudno povabil voznika Merccdesa v kontrolno vozilo, nakar je s slušalko v roki zaprosil točko 2., da ponovi prejšnje obvestilo. Tedaj se Je iz. radijske naprave zavrtal v glavo nejevernega Tomaža Klas točke 2. Miličnik z opazovalisča je v celoti ponovil prekršek Merccdesa. Voznik je nekaj časa v zadregi prestopal z noge na nogo, nato pa priznal: - Nisem vedel, da sem bil opazovan že na ovinkih. Oprostite, zares sem vozil prehitro. Opozorilo Je zaleglo, kajne? Vozniku je bilo namreč takoj jasno, da se bo verjetno kmalu znašel na območju Voznik Je napravil prometni prekršek ln ga je poskušal prometnim organom zanikati, k:\Jtl nI slutil, da Je nevidno d k o spremljalo njegovo (UVjO vožnjo po ovinkih daleč pred mestom, kjer ga je prometni miličnik ustavil. Vljuden poziv v avtomobil prometne milice in tukaj le »grešnik« lahko sll-š.il na lastna nrcsa. da vključeno v UKV mrežo, ki Je nevidno razpeta nad cesto, ter Je seveda trenutek zatem skesano priznal svoj prekršek druge točke, ki doininira nad cesto. Lahko nam verjamete, da so pro-me'nl miličniki nadvse veseli teh novitet. Ne mogoče zalo, ker Jim UKV mreža lajša tlelo, temveč predvsem zaradi Izrednih možnosti nadzora v prometu — torej to, kar si v vseh svojih operativnih ln preventivnih posegih najbolj prizadevajo: Izboljšati prometno službo do lake mere, tla bodo ljudje v naraščajočem cestnem prometu popolnoma varili. Zal nam prostor ne dopušča, da bi tokrat objavili nadvse zanimive razgovore z najbolj prizadevnimi prometnimi miličniki Silvam Depangcr-Jcm, Rajkom Prevolškom, Darkom Dujmovlčcm, Matijo Fortuno in drugimi, ki v tem preciznem mehanizmu prometnega nadzora ne igrajo le nadzornikov in sodnikovi temveč z. globoko čutečimi srci in z, zavestjo največje humanosti bdijo nad življenji 1 jncll, opozarjajo pristojne organe na pomanjkljivosti in učijo, nenehno učijo državljane, tla obstajajo prometni predpisi edlnole z namenom, omogočiti vsem uporabnikom cest varno in nemoteno vožnjo. Sicer pa povzemamo nekatere predloge in pripombe, ki Jih prometni miličniki smatrajo za najbolj pereče. Tako n. pr. hudo pogrešajo močnejše samohodno dvigalo, ki 1)1 bilo vedno na ra/polago za odstranjevanje raznih ovir s ceste, najčešče. žal, razbitin avtomobilov ponesrečenih avto-mobilistov. .Menijo, da 1>1 se s takim dvigalom morali opremiti gasilci v Kopru in mogoče še kje drugod ter naj 1)1 razen tega imeli tudi UKV oddajnik. Nadalie menijo, da bodo morale občine in sami uporabniki postajališč poskrbeti za boljšo ureditev teh prostorov ob cesti, kajti večina postajališč nima asfaltne prevleke ter zato prenašajo avtobusi na cesto blato, kar resno ogroža varnost motornih TEHNIKA V SLU2BI PROMETNE MILICE 1 Uvedba najsodobnejših tehničnih sredstev za nadzor v prometu tudi v koprskem okraj« — UKV oddajniki zanesljivi pomočnik prometn e milice — Ponoči odkrije prestopnika blisk spidofoda — Kršilcem, ki ogrožajo varnost na cestah in življenja ljudi, preostane samo eno: dosledno upoštevanje prometnih predpisov vozil. Občuteno si med drugim prometni miličniki prizadevajo, da bi starši In vsi, ki odgovarjajo za varnost otrok, bolje skrbeli zanje, kajti malčki si čestokrat Izberejo cesto za svoje Igrišče. In .še poziv motoriziranim srboritežem z registrsko tablico TS. da si našo demokracijo v prometu tolmačijo tako, knt Jih učijo strogi prometni predpisi onstran meje. '/onglirnnje po cesti, vožnja po pločnikih In podobne akrobatske točke naj v bodoče opustijo, kajti naši prometni organi Jih bodo tudi v bodoče poučili, tla se moralo tudi tuji državljani, kot Je povsod oblCal, podrediti prometnim predpisom države, katere ceste uporabljajo. SrmOFOD — UČINKOVIT 1'OMOCNIK PROMETNI; MILICE Zadnja tehnična novotarlja, ki bo postala te dni važen pripomoček prometne milice pri ugotavljanju prekrškov, je tako Imenovani SPI-DOFOU. To je posebna naprava za snemanje prometne situacije, kar bo zaleglo posebno za primere, če gre za prekrške, ki so ostali brez vidnih sledov. Nezasenčene luči, nepravilna vožnja Itd. bodo odslej postali »plen« spidofoda, tega mlace nenavadnega fotografskega aparata, ki bo vgrajen v kontrolno vozilo ter bo s svoilm močnim bliskom pomagal prometnim organom do posnetka, na katerem bo hkrati posneto prizorišče prekrška ter zabeležen čas ter hitrost vozila ob prekršku. o Naj poudarimo, da je postal promet tudi važen sestavni det našega gospodarstva, kar je posebno vt.do za obalno področje, ki nima železniške zveze z zaledjem. Zato smo zares lahko v celoti zadovoljni, da tudi naša služba za nadzor v prometu gre naprej s časom. Kratek povzetek bilance letošnjega dogajanja na naših cestah kaže, da čakajo prometno milico tudi v bodoče važne in odgovorne naloge, o Kljub temu, tla v našem okraju domala nI lastnika motornega vozila, kolesarja, ali celo pešca, ki lc-tos ne bi bil deležen »prometne 5o- Nočnl posnetek s spldo-rodom, ki Je »ujel« kršilca prometnih nretlnl-sov z nezascnčenlml lučmi na neki naši cesti. Kot vidite, sta na posnetku tudi točen čas ln kraj prekrška Lahko bi začeli opis kraške Sežane tako, kakor ga je pred leti začel s škripajočim peresom neki osnovnošolček: »Kras je zelo velika pokrajina, na kateri živijo Kraševci, ki so tudi Slovenci. Zemlja je zelo skopa, ljudje pa trdi, toda dobri. Kras je znan po tem. da ima taka tla, ki propuščajo vodo, zato nima potokov in rek. Ima pa veliko kamenja, vrtač, brezen ln podzemskih jam. Stari ljudje pravijo, da jim je narava zato dala tako dobro vino — kraški teran, ker se jim je voda tako globoko skrila Nadloga Kraševcev je burja ki lahko odnese človeku kapo ali pa streho nad glavo. Glavno mesto Krasa je Sežana, ki je blizu Trsta...« Ker bi bilo tako popisovanje kraške prc-stolice za bralca nekoliko premonotono, moramo nadaljevati bolj živahno in v tesni zvezi s časom, v katerem živimo. Se dobro, da se je vreme čez noč spremenilo in da je prenehalo deževje. Sicer ne bi mogel pisati o kraški Sežani, ki je bila nekaj dolgih tednov prav tako dolgočasna in pusta, kakor vsi kraji po naši domovini. Tako se pa lahko s privihnjenim ovratnikom mojega plašča zaženem v boj proti razposajeni burji, ko odkorakam po glavni in edini cesti skozi mesto In se previdno umikam hrumečim vozilom ko-rlstnikov Videmskega sporazuma, ki se s prazničnimi dobrotami vračajo domov. Moje solzne oči komaj opazijo znance, ki jih je veliko, ker je V BURJI NI mesto majhno, usta pa le drhteče odzdravljajo: »Zdrrravo!« »Pa je le končno pritisnilo.« me nagovori znanec, kmet iz bližnje vasi. »Cas je, čas, oče,« mu odgovarjam in se držim za baretko. »Čudno je pa le,« me drži možakar za rokav. »Rekli so. da so sklenili tam zgoraj (pokazal je v smer," kjer letajo sateliti!), da ne bodo jenjali prej, dokler se ne bo pocenila elektrika.« Zasmejem se in ko se mu hočem iztrgati, me zadrži: »Zakaj imaš tako silo?« »Napisati moram reportažo o kraški Sežani.« »Ooo!« se možakar prestraši in me potegne v najbližjo gostilno. Pri kozarčku vina mi skoraj šepetajo zauna: »O Kraševcih ne piši, če nočeš, da boš tepen. Ne dobrega ne slabega ...« »Zakaj ne?« Pogledam ga v drobni očescl. ki živahno migota-ta. Ne vem. ali se šali ali pa misli krvavo resno. »Ker pravih Kraševcev ni več.« »Kaj ste pa potem vi, ki živite tu?« »Tega pa ne povem, ker tudi jaz ne bi bil rad tenen.« Radovedno je pogledal poln kozarček proti luči in zazdelo se m! je, da se mu je utrnil davni snomin. Morda na črn-no. ki je irnela nekoč veliko manj vode kot tista, ki jo je mislil popiti? Kdo ve! Morda pa tudi na tisti stari svet, ki ga pred njegovimi očmi pobira vrag. Ko je izpil, se je začelo tudi njemu muditi. Rekel je: »Rešiti moram težek problem. Doma mi eno joče, drugo pa muče.« Dolgo sem tuhtal, preden sem uganil, na kaj možakar misli. Dobil je vnučka in telička. Nenavadni ljudje, si mislim, ko spet odtavam po zamrznjeni le« v tej ali oni obliki, razpolagajo prometni organi tudi s podatkom, tla je med vozniki še vedno najmanj 10 '/• uporabnikov cest, ki ne upoštevajo prometnih predpisov. Ta odstotek Je po zaslugi promet* nlh organov našega okraja, ki so letos z. Izredno skrbjo Izvajali In vodili več prometnih akcij, v občutnem upadanju. Trud torej ni bil zaman In tudi sredstva, ki so Jih terjale razne oblike vzgojnega vplivanja na uporabnike prometnih sredstev In cest, niso bila zaman. Uspeh Je zares otipljiv, število prometnih nezgod se Je znižalo od 5(15 v preteklem letu na 502 prometni nezgodi v tem letu, čeprav se statistična krivulja gostote prometa in števila motornih vozil nenehno dviga. Sicer pa število vol'" ki se Je motornih samo v našem okrn- tlistk, ostale Imajo Izpit za A ali It kategorijo, oziroma za oboje. Kljub Izredno visokemu Števila voznikov ženskega spola In poklicnih voznikov, odpadejo domala vse oblike kazni In opozoril predvsem na moške voznike amaterje, n mopcdlste, kolesarje in lastnik vpreg. Samo letos je bilo za pre krške na cestah opozorjenih 11.37J oseb. o Vsi navedeni podatki nesporno potrjujejo umestnost uvajanja sodobnih tehničnih sredstev za pomoi našim prometnim organom pri njihovi vzorni skrbi za varen promet. Nedvomno bo vestnim prometnikom v takih pogojih tlela ln oh takih možnostih nadzorovanja naših cest, oziroma prometa, uspelo ohraniti marsikatero življenje ln obva-rc.atl ogromno premoženje, ki po- ¿1 - - S /i."- :' I te ^ / r^js-;... ti Ju ""v-nelo na 5500, zgovorno ilustrira .....emenjenost naših cest. Pešci, kolesarji In vprege so še vedri "inovnl problem na naših cestah. Med uporabniki motornih vozil je največ prestopnikov v vrstah moških voznikov amaterjev, dosledno pa upoštevajo prometne predpise vozniki amaterji ženskega spola In tudi poklicni vozniki transportnih podjetij. Trenutno ima v okraju 527 žena Izpit voznikov amaterjev. Od tega Je 105 mope- 1'rom - ■:...! dajni '.." gletln / ' Prometni miličnik z od-kom liL-4 na raz-tlnl točki, s katere lahko sporoči svojemn kontrolnemu voziln slednji prometn! prekršek uporabnikov ceste stane največkrat plen uničenja brezvestnih kršilcev prometnih predpisov. K sreči je teh čedalje manj. Nedvomno pa bi se njili vrste še zdesetkale, če bi vsakdo izmeti njih imel stalno pred očmi številne nevarnosti in grozote posledic lahkomiselnega uporabljanja vozil, ki Jim je dana samo moE in hitrost, nikakor pa skrb za varno vožnjo. Ta naloga pa Jc name-jena tebi, voznik! Boro Borovič I Po podatkih analize na osnovi rednih 9-mcsečnih periodičnih obračunov predvidevajo, da bodo trgovska podjetja postojnske občine v letu 19G0 prekoračila vlši-no planiranega blagovnega prometa za 29 »/o, čeprav je družbeni plan za tekoče leto računal samo z 12-odstotnlm povečanjem. S tem bo ostvarjeni blagovni promet hkrati v štirih letih za 3% prekoračil planirano višino petletnega perspektivnega plana. Na tolikšno povečanje blagovnega prometa v postojnski občini so v preteklem letu vplivali pred- vsem založenost trgovin z industrijskimi proizvodi za široko potrošnjo, bogatejša izbira blaga, povečanje osebne potrošnje ter stalno naraščanje dotoka domačih in tujih turistov na to področje. Trgovska podjetja so v letu 1960 investirala 113 milijonov dinarjev. Od tega 95 milijonov za zgraditev novih trgovskih skladišč podjetja »Nanos« v Postojni ter 18 milijonov za izboljšanje in olepšavo opreme in prostorov trgovin na drobno. (ma) vasja ocvirk cesti, ki jo z obeh strani obdajata dolgi vrsti druga k drugi stisnjenih hiš. Zdi se mi, kakor da so se v burji še bolj strnile in da se komaj obdržijo, da jih one druge, manjše, ki so pohlevno za njo, ne potisnejo na pločnik. Tudi tista nova, trinadstropna, ki je pred kratkim zrasla nasproti kavarne »Šport« in v kateri je končno dobilo stanovanja tudi nekaj prosvetnih delavcev — dosedanjih pastorkov. Kje je že preteklost tega kraja, skozi katerega so nekoč vozile marljive kraške mlekarice v Trst mleko! Od ranega jutra do mraka so bile na poti. Ko so se vračale iz mesta, v katerem gori nešteto luči, so imele njihove utrujene oči zmagoslaven lesk redni- kov številne družine. Kakšna ironija! Danes se po isti cesti (ni je asfaltirala samo sodobna zavoje-valčeva tehnika, ampak tudi težki koraki delovnih kolon iz Krasa v preteklosti!) priziblje na obmejni blok vnukinja ene od tistih ženic, se koketno nasmehne ln pokaže na polno »borso«. »Kaj imate?« jo vpraša službujoči carinik. »Oh!« se dekle omalovažujoče nasmehne. »Nič takega ... nejlon nogavice ... nekaj blaga za obleko .. tudi robci so ... ah, da ... tu je tudi svilena ruta... vse skoraj zastonj...« Majhni zavitki, pregled je opravljen in ko odhaja, zablesti na njenem obrazu zmagoslaven nasmeh. Je prevarila carinike? Ali pa je bil nasmeh mladosti, ki je brezskrbnejši, kakor je bil nasmeh njene babice ali prababice. Moja misel in moja pot pa gresta dalje, kakor gresta naprej tudi burja in naš čas, ki ju ničesar ne ustavi. Govorim z enim. govorim z drugim človekom in včasih se mi zazdi, da je ljudem dolgčas. Večen problem nekaterih, ki živijo v provinci. Kulturno življenje? »Včasih se je na Krasu veliko pelo, zdaj ...« pravi prileten mož in zamahne z roko. »Samo karte, tiste preklete karte!« »Eh, kaj včasih!« mu odgovar- ja drugi. »Danes imamo kino ln televizijo!« Da, kino! Pustimo sežansko kino dvorano, ki je že po svojem vzdušju mrzla. Spominjam se, da sem večkrat stopil med njene zidove, da bi si ogledal kak dober film. In vsakokrat, ko sem šel, sem se potlej kesal. Nikoli nisem vedel, kateri predstavi bi sledil: ali tisti na platnu ali tisti za mojim hrbtom, ki so jo improvizirali odrasli pobalini. Ne vem. kako to, da se ne da preprečiti dostopa v dvorano ljudem, ki ne vedo, da filmska predstava ni najcenejša gostilna, ampak hram sedme umetnosti, katere namen je med drugim tudi poplemenititi ljudi? Dolga cesta je že zavita v gost mrak. ko stopam proti železniški postaji, ki jo je usoda porinila čisto na rob mesta. Tam srečam, kakor vedno, kadar me tod zanese pot, edinega postreščka v Sežani, starega Jako. Tisti dan ni dobro razpoložen. Najbrž nI še nič zaslužil. Povprašam ga, kaj mu je, on pa mi z grenkim nasmehom odgovori: »Premišljujem o trinajsti plači.« Nasmehnem se mu ln rečem: »Tudi jaz. ljubi Jaka!« In tako stopiva dva sotrpina, edini poklicni postrešček ln edini poklicni novinar v Sežani v temno noč. Molčiva, dolgo molčiva, čez čas pa naju Iz zamlšljenostl zbudi navdušen klic nekoga, ki je po vsej verjetnosti »pretočil« že dobršen del trinajste plače-: »Srečno novo leto, Sežana!« ESULTU&A PRQSVETA ^ KULTURA PROSVETA tèt KULTURA PKOSVETA * KULTURA PKOSViTA * KULTURA PiOSVEïA ir KULTURA Lepo Število resnih obiskovalcev koncertov Letošnja programska politika Zavoda Primorske prireditve je kontno pričela polniti v koprskem kulturnem življenju vrzel, ki je zlepa ni 'bilo mogoče odstra-iti: redke glasbene prireditve so doslej bolehale na slabem obisku. Opravičil seveda ni manjkalo, vendar pa to ni pomoglo k pogostejšim in bolje obiskanim koncertom. Zdaj pa je videti, da premore Koper kar lepo število resnih obiskovalcev koncertov, le da jih je treba pritegniti z vrednim in zanimivim sporedom. 2e prvi" glasbeni večer v tej sezoni (koncert italijanskega pianista Nina Gardi j a) je to nedvomno dokazal, ponedeljkov II. salon pa je samo potrdil, da je v našem mestu čedalje več ljudi, ki jim je umetnost stalna duševna potreba. Na II. salonu poezije in glasbe, ki je bil v ponedeljek v dvorani koprske Glasbene šole, v torek pa v Piranu, so sodelovali štirje umetniki: violinistka Olga Ska-larjeva, pianist Andrej Jarc ter recitatorja Klio Maver-Ciuhova in Jožko Lukeš, Da bi dvorano v 'glasbeni šoli v resnici spremenil v intimni salon, to je akademski slikar Mire Cetin po zamisli Milana Lindiča opremil s preprostimi rekviziti, s čimer je dosegel nenavadno prepričljiv učinek. Dvorana se je spremenila v improvizirani baročni kotiček, poln prijetne domačnosti in tople ubranosti; svetloba, ki jo je dajal svečnik, pa je odmaknila poslušalca od zunanjega hrupa in usmerila njegovo pozornost na izvajalce. Pestri in obsežni spored ni imel nobenega vsebinskega nagiba, s čimer hočem reči, da ni šlo za določen pojem, ki bi ga opevala poezija ali bi ga opisovale skladbe, kakor je to v navadi ponekod, kjer se vrstijo razne »Pomladi v besedi in glasbi« in podobno. Kljub raznolikosti v izboru pa je spored II. salona učinkoval kot zaključena celota, rekel bi celo, kot umetniško sestavljen mozaik, pri katerem sta bili obe veji umetnosti, besedna in glasbena, enakovredno odtehtani. Oba glasbena umetnika, tako violinistko Olgo Skalarjevo, kakor tudi pianista Andreja Jarca odlikuje mladostna nrežetost, vnema, ki ju sili h globljemu pronicanju v smisel stvaritve in ju hkrati varuje cenenih. učinkov. NeDotrebno je omenjati njuno muzikalnost. smisel za tehtno in iskreno oblikovano podajanje, kakor tudi tehnično dospelost. Vse odlike so prišle do izraza bo- lika Vašte: IZOBCENEC (Roman o Janezu Trdini) Dolenjska založba je izdala te dni roman, ki pripoveduje o življenju 'Janeza Trdine. Kakor v »Romanu o Prešernu« se je pisateljica tudi s tem delom vrnila k pravemu biografskemu romanu in živo ter slikovito upodobila Trdino in vzdušje slovenskih političnih razmer ob koncu prejšnjega in v začetku 20, stoletja. disi v skupni igri, ali pa v solističnem nastopu. Njun ubran harmonični duo je zablestel posebno pri obeh Paganinijevih Capricciih v izvrstni Montbruno-novi priredbi ter pri Ravelovi »Tzigane«, ki jo v takšni izvedbi le redko slišimo. Recitatorja Kilo Maver-Ciuho-va in Jožko Lukeš sta predstavila vrsto literarnih del tujih in domačih avtorjev (Shakespeare, Leopardi, Jesenjin, Kitajska in Ciganska lirika, Lorca ter Zidar, Kovič, Kette, Kalanova, Vipot-nik, Prešeren, Kačič, Lindič, Menart in Župančič). Brez nepotrebne patetike sta vsa dela podala toplo doživeto in prepričano. Načrt Zavoda Primorske prireditve predvideva v tej in nadaljnjih sezonah še vrsto podobnih prireditev in koncertov, ki bodo prav gotovo privabil^ še lepše število poslušalcev. S tem pa bo izpolnjeno tudi koncertno poslanstvo Zavoda. VLADIMIR LOVEC Tako je Dilo na prireditvi, ki so jo Imenovali »II. salon poezije In glasbe« v improvizirani baročni opremi dvorane na koprski Glasbeni šoli Na robu programa zimske sezone Zavoda Primorske prireditve Težko je ujeti enotno barvo okusa na tako raznorodnem terenu, kot je zadnja leta Koper in mesta ob slovenski obali: hetero-genost prebivalstva, ka se je in se še naseljuje tod, prihaja z vseh področij naše republike in od drugod, prinaša s seboj različne navade, svoj evrstn ost kul- Prve dni januarja bomo imeli v go-steh Mestno gledališče iz Ljubljane, ki bo uprizorilo Stevensov ZAKONSKI VRTILJAK — »predavanje o monogamijl v dveh delih« v režiji Igorja Pretnarja. Na sliki Tina Leonova in Franci Presetnik v prizoru iz »Zakonskega vrtiljaka«. Poleg njiju nastopata še Anka Cigojeva in Vladimir Skrbinšek. Mogoče je zanimiv tudi podatek, da je bila prva izvedba tega dela leta 1958 v New Yorlcu in sta igrala glavni vlogi znana igralca Claudette Colbert ln Charles Boyer turnih potreb in navajenost na predstave. Včasih so potrebna desetletja za uravnovešenje neke kulturne ravni, tod pri nas gre vsa stvar sicer nekolikanj bolj površno, zato pa hitreje. Zavod Primorske prireditve je trenutno pač edini stimulator tega — naj ga tako imenujemo — »kulturnega ozračja« in edini posrednik gledališke in koncertne dejavnosti osrednjih republiških ustanov. Zveličavnih receptov za uspešno delovanje tega zavoda seveda ni, kajti Primorske prireditve so lahko »kulturne« le v okvirih svojih financ, ki so žal še vedno omejene. Zavod je torej še vedno — dasi beležimo že četrto leto njegovega obstoja — v fazi repertoarne improvizacije, ki pa je na srečo dovolj uspešna in zadovoljiva. Kaj prinašajo načrti letošnje programske zimske sezone? 2e v začetku januarja (4. v Kopru, 5. v Izoli in 6. v Portorožu) gostuje Mestno gledališče iz Ljubljane s sodobno ameriško komedijo Les-lieja Stevensa (v podnaslovu jo imenuje avtor »predavanje o mo-nogamiji v dveh delih«!) »Zakonski vrtiljak«. Naša želja: da bi zazibali gledalce v svet smeha, ki je zdravje! Nekaj dni zatem prihaja k nam Slovensko gledališče iz Trsta z izredno uspelim »Dnevnikom Ane Frank«, in sicer gostuje v Divači, Prestranku, Kopru in v Portorožu. Naslovno vlogo tolmači Mira Sardoč-Babičeva in dasi so koprski ljubitelji gledališke umetnosti »Dnevnik« že videli, bo nova interpretacija Ane vsekakor že zaradi primerjave z ljubljansko Dramo zanimiva. V načrtu je še eno gostovanje ljubljanske Drame, pa .prihod mariborskega gledališča z musl-calom »Šola za žene« Libermanna (SNG Maribor je prejelo za uspešno izvedbo tega dela,zvezno dotacijo za gostovanja) in seveda še gostovanja tržaškega gledali-š6a. 2e februarja bomo videli uspelo izvedbo Casonove drame »Drevesa umirajo stoje«, kjer je glavna vloga matere poverjena izvrstni igralki Elviri Kraljevi. Če bo dovolj sredstev, utegne tudi priti do gostovanja zagrebške Komedije. Začetek letošnje zimske sezone je v spored Zavoda Primorske prireditve prinesel noviteto, ki je tudi v jugoslovanskih merilih originalna: obliko glasbeno-lite-rarnih prireditev pod skupnim naslovom »Saloni«. To so intimni, skoraj miniaturni večeri komorne glasbe in umetniške besede v stilno zasnovani baročni dvoranici koprske Glasbene šole. Na prvem takem »salonu« je bil gosi zavoda in občinstva mladi italijanski pianist Nino Gardi, drugI salon pa je pred dnevi predstavil violinistko Olgo Skalar, pianista Andreja Jarca ter recitatorja Klio Maver-Ciuhovo in člana tržaškega gledališča Jožka Luike-ša. Do zaključka zimske sezijo bodo Primorske prireditve dale še dva »salona«: prv.i bo — ob glasbenih in baletnih komentarjih — večer poezije Gareie Lorce, drugi pa bo z DroTčevo in Balohom posvečen črnski liriki in opremljen z magnetofonsko glasbo črnskih duhovnih pesmi. Ljubiteljem glasbe se obeta nekaj zanimivih gostovanj: violinista Dejana Bravničarja (diploma rita na mojstrski šoli Davida Ojstraha v Moskvi) in češkega violinista Josefa Suka (sina češkega sikladatelja istega imena), verjetno pianistke Dubravlce Tomšiič .in japonske pianistke Sit-miko Juiči. Dogovorjeno je tudi že gostovanje odličnega godalnega ansambla Slovenskih solistov, ki ga vodi Kari o Rupel in ki se je pred nedavnim vrnil z uspešne koncertne turneje po Italiji. Kvaliteto koncertnih nastopov bo dopolnilo gostovanje priljubljenega Slovenskega okteta. Ljubiteljem zabave se obetajo nastopi Avsenikovega kvinteta, Zagrebškega jazz-kvarteta s pevko Gaby Novak, in verjetno skupine Dalmatincev RTV Zagreb. Okvirni program navaja še nastop Ljubljanskega jazz-ansambla ob sodelovanju znanih jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. To bi bila »programska plahta« zimske sezone Zavoda Primorske prireditve. Jasno je, da so v tem okviru možne tudi spremembe, ki pa bistveno ne bodo predru-gačile programske osnove prireditev v zimski sezoni. Zavod se ne opira na slovesna gesla, zagotavlja pa — za razliko od minulih sezon — pestrost in kvaliteto. To je pa tudi največ, kar lahko obljubi in da! MiLi IZ KNJIŽNEGA NAČRTA ZALOŽBE LIPE ZA LETO 1961 V LJUBLJANI JE BIL KONGRES ZVEZE SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Pretekli teden Je bil v festivalni dvorani Gospodarskega razstavišča v Ljubljani kongres Zveze Svobod in prosvetnih društev Slovenije. Poleg delegatov iz vse Slovenije so se kongresa udeležili številni gostje, predstavniki zveznih in republiških političnih forumov, množičnih organizacij, kulturno-prosvetnega življenja, Isakor tudi predstavniki Iz drugih republik in iz zamejstva. O delu naših društev po mariborskem kongresu sta poročala predsednik Zveze Svobod Slovenije Vlad-ko Majhen in tajnik Zveze Vinko Trlnkaus. Ta doba je bila v znamenju prizadevanja, da bi društva svoje delo prenovila, razširila dejavnost z uvajanjem novih, privlačnejših oblik ter ta!ko pripomogla k bogatejše- mu kulturno-prosvetnemu delovanju in razvedrilu. Središče vse dejavnosti pa Je danes komuna, zato naj tudi društva prilagajajo svojo dejavnost potrebam družbeno-ekonomske-ga ln političnega razvoja komun ter zanimanju in koristim njihovih prebivalcev. Z geslom »kulturo ljudstvu« se bodo društva borila za uveljavljanje socialističnih pojmovanj v kulturi in prosveti. Temeljna področja dela bodo tudi odslej: amaterizem, estetsko-humanistična vzgoja in kulturna zabava. V treh komisijah so delegati še razpravljali o kulturnem življenju v komuni, o društvih v novih pogojih in o organizacijsko-materialnih problemih kulturno-prosvetnega dela. Iz razpravo so se izkristalizirala tri osnovna vprašanja: kako zastaviti ln usmeriti kulturno-prosvetno delo v komuni, kako vskladiti družbeno upravljanje ln razvoj kulturno-prosvetnih ustanov ln kakšna naj bo vloga občinskih svetov Svobod in PD. Razprava je bilk živahna tudi na te-ino Tllke Blahove »Kulturno-prosvetno življenje v komuni«, Nika Lukeža »Društvene dejavnosti v sedanjih pogojih« in Avgusta Vižintlna »Organizacijski in materialni problemi kul-turno-prosvetnih društev«. Po razpravi in razrešitvi dosedanjega Sveta Zveze Svobod Slovenije so izvolili nov 85-članski svet s 25-člansklm predsedstvom. Za predsednika so izvolili znanega javnega iti sindikalnega delavca ter našega ljudskega poslanca Branka Babičn. Pred dnevi se je v Kopru sestal založniški svet založbe Lipe in razpravljal o letošnji knjižni žetvi, pripravah na proslavo ob izidu stote knjige, jubilejnih izdajali v počastitev dvajsetletnice vstaje (založba bo razpisala nagradni natečaj) in o obsežnem programu za leto 1361. Kljub nekaterim neljubim zamudam je dosegla založba Lipa tudi letos vidne uspehe. S knjigami, ki so v vezavi in tik pred izidom (Hans Fallada VSAKDO UMIRA SAM, Da-mir Feigel OB OBRATU STOLETJA — humoreske, Marie Majerovft ČUDEŽNA URICA IN NEZADOVOLJNI ZAJČEK), Id Je dala na knjižni trg petnajst del. Nekatere izdaje so bile razprodane v nekaj tednih (Perry Burgess, NevlI Shute), na knjige iz obeh knjižnih zbirk pa so morali naročniki zaradi raznih težav med prevajanjem in tiskom čakati žal skoraj do konca leta. To so predvsem tnji romani, zelo obsežne knjige (znani francoski roman iz življenja zdravnikov, ki je izšel v slovenščini v dveh delih, obsega nad 1600 strani!). Okvirni načrt za prihodnje leto, ki ga bo založba na prihodnji seji založniškega sveta (Januarja 1961) dopolnila z nekaterimi domačimi avtorji (sodobna slovenska književnost), vsebuje 31 naslovov del domačih in tujih pisateljev. Domača proza ima 6 avtorjev (med njimi: Jože Javoršek OBSEDENA TEHTNICA, Dane Debič, Tone Svetina, Milan Lipovec LJUDJE OB CESTI). Nekateri avtorji še niso oddali obljubljenih rokopisov, troje del pa še berejo ocenjevalci. Mladinsko književnost zastopata prevoda iz švedščine in nemščine (Harry Kull-man SKRIVNOSTNO POTOVANJE, Siegirled Schaarschmidt TUTI-NA-MEll — Pripovedi sultanove papige); zabavna Ln poučna knjižnica ima dvoje del (Stanislav Lern PLANET SMRTI, Jack London PUSTOLOVSKE ZGODBE); poljudnoznanstveno literaturo pa zastopata danski ln ameriški književnik-znanstvenlk (Peter Freuchen KNJIGA O SEDMIH MORJIH — po vsem svetu znano kot eno najboljših del o morju, William H. Crouse SPOZNAJMO ZNANOST — poljudno pisana knjiga o fiziki ln kemiji). Prevodna literatura obsega tudi tri potopise iz življenja na morju In otočjih: Bernard Gorsky MOŽJE MOANE (francoski študentje z jadrnico na pustolovskem križarjenju po južnih morjih, dve knjigi), Jan de Hartog SPIRALNA CESTA (obsežna knjiga svetovno znanega opisovalca eksotičnega življenja pomorščakov, otočanov in morskih živali), B. A. Senkovič LOV NA MORSKE POŠASTI (ruski potopis s križarjenja kito-lovke po vseh svetovnih morjih, kjer so znanstveno preizkušali najsodobnejše načine lova na kite in morske pse). Najobsežnejša pa je zbirka »prevodi«. V njej bo sleherni bralec lahko našel zanimivo in kvalitetno čti-vo. Precej knjig je še pri recenzentih, zato bodo prišle na vrsto šele v januarski seji založniškega sveta. Med sprejetimi deli so znani avtorji: Joseph Kessel LEV (knjiga o nenavadnem prijateljstvu med deklico in orjaškim levom v afriškem nacionalnem parku), Han Suyin GORA JB MLADA (bogat mozaik nepalskih in evropskih značajev; življenje v Nepalu, kjer se srečujeta enajsto in dvajseto stoletje), Sergeanne Golon ANGELIKA (razmere na dvoru Loui-sa XIV., pariško podzemlje in življenje Pariza v sedemnajstem stoletju; mednarodni bestseller, ki ga kritiki primerjajo romanom ln literarnim stvaritvam Dumasa, Hugoja, celo z romanoma »V vrtincu« in »Désirée«), Françoise Sagan LJUBITE BRAHM-SA? (založba je že izdala dva njena romana), Claudio Puglisi ZADNJA URA (roman mladega naprednega italijanskega avtorja, NOB na Primorskem), Bernard Grun ZLATO PERO (biografski roman o Mozartu), Dušanka Popovič-Dorofejeva NOČNE PTICE (roman lz predvojnega življenja; muzikantje in nočno življenje v raznih naših mestih), Joseph Kessel ČUDEŽNE ROKE (roman o življenju in delu Hlmmlerjevega osebnega zdravnika, ki razkriva mnoga temna ozadja nacizma in veličino zdravnika, ki je znal rešiti mnoge na smrt obsojene trpine; zdravnik je umrl tik pred prejemom najčastnejšega odlikovanja društva bivših nacističnil» žrtev in vojnih pregnancev), Hans lluesch V DEŽELI DOLGIH SENC mnoge Jezike prevedeno, napeto pi sano delo o Eskimih na Aljaski in v severni Kanadi). Med drugimi izdajami bi omenili še dvojezično (slov.-ital.) izdajo Prešernovega KRSTA PRI SAVICI (prevod Franceseo Husu) in predelano Izdajo IZBRANIH PESMI Simona Gregorčiča. -iK £ Poženela se je kdaj pa kdaj po nekaj dni izogibala, a mu je nato k nasmehom, ki ga je prosil odpuščanja, sama prišla naproti. Porazno dejstvo, da ga pravzaprav ljubi, je zakrivila s pisanimi kulisami raznih zagovorov. V dneh, ko jo je najhuje glodala skrb za bodočnost, se je živo prepričevala, da ne gre zanjo, ampak za otroka. Pavlek potrebuje močnega varstva, tako ne bo tako živo občutil, da je sirota. Toda lia dnu duše sta jo mučila strah in tesnoba. Poženel je čutil, da se že vdaja, bila je zmeraj bolj molčeča in zamišljena. Tistega dne je hotel spregovoriti brez ovinkov, a ga je ustavila že po prvih besedah: — Pustiva to za danes, prosim! Ne danes! Jutri! — Ni je vprašal zakaj. Njeno misel je ujel v zraku in ji prihranil mučno razlago. Pavlek ni mogel trpeti, to je čutil, v njegovi bližini je bil zmeraj ves tih in zakrknjen. Ne, ne! Stina ničesar ni hotela storiti proti otrokovi volji, Govorila bo z njim. A bilo ji je strašno mučno, razgovor je odlašala od trenutka do trenutka. V očeh so jo zapekle solze, zaprla je knjigo in jo odložila. — Ali naj ugasim luč? — Da, P a,vlak je knjigo potisnil pod vzglavje, soba se je zagrnila v temo. " Skozi rebra oknic je v sobo ■prodirala luč in se v podobi rešetke risala na steno in del stropa. Bilo je že pozno. Na ulici je zda i pa zdaj zapel korak in se izgubil v daljavi. V oddaljenem Evoniku je odbilo ure. In zopet je vse tiho, ni bilo slišati niti diha, razen tikanja budilke. Zrak je bil čist, brez soparice, vendar je Pavlek čutil vročino po telesu. Z vso dušo je podožlvljal tisti večer, kakor da se pogreza v toplo blazino. Po navadi je zaspal, kakor, hitro je legel, tedaj pa mu spanec ni hotel na oči. Iz mrežaste svetlobe na steni, iz mraka v kotih mu je duh neumorno čaral čudovite podobe. Tudi mati ni spala. Slišal je, kako je vzdihnila in se znova prevrgla. — Pavlek! — ga je nenadoma tiho poklicala. — Kaj? — — Ne spiš? — — Ne Še. Kaj je? — Stina je trenutek kakor pre- france bevk nekom, ki ga je mrzil. A ni bilo izbire. Odločil se je naglo, brez notranjega boja. — Nočem! — je dejal tako trdo in odločno, da se je mati zdrznila. Tega se je bala, a tudi z gotovostjo pričakovala. Ljubi jo, zato ... Ob tej misli jo je obšla tiha blaženost. A bila je zadeta kljub temu, kakor da se s tem ne more sprijazniti... Dvignila se je in se oprla na komolec. — Poslušaj, Pavlek! — je rekla z zamirajoči«! glasom. — Saj si razumen deček. Ne zaslužim dovolj ... moral bi pustiti učenje . , Utihnila je, kakor da ji je notranji jok pretrgal besedo. plašena molčala in se bojevala v sobi. — Pavlek! — se je zopet oglasila. — Ali... ali bi hotel imeti novega očeta? — Glas ji je bil plah, kakor da zamira v nji in ga je le z muko in obupno odločnostjo pognala iz prsi. Pridržala je dih, kakor da se je pognala v prepad; bilo ji je žal, da je spregovorila. Sledil je dolg molk. Pavlek je ležal mirno, nepremično, zdelo se je, da niti ne diha. Vprašanje je prišlo prenenadoma, nepričakovano kakor udarec. Bil je začuden. Zopet nekaj, čemur v prvem trenutku ni mogel do dna. — Saj imam očeta. — — Da, — je dejala mati s tihim glasom in premolknila, kakor da zbira pogum in besede. Bilo je izgovorjeno, morala je do konca. — Da, imaš ga... imel si ga, — se je popravila, — a zdaj je v grobu. Takega očeta mislim, ki bi skrbel zate ... in zame ... Potem bi mi ne bilo treba več hoditi v službo ... Razumeš? — Deček je trdo molčal. A že zgolj po tem je Stina čutila, da je vse razumel. Morda bolj, kot je pričakovala. Vse, kar mu je bilo zadnji čas uganka in ga je navdajalo z začudenjem, mu je zdaj bolestno jasno stopilo pred oči. Cesar ni mogel doumeti s svojo pametjo, to mu je povedal čut, ki ga ni varal. Materina zaskrbljenost zadnje tedne, njena velikodušnost tisti večer .., Nova knjiga, palčica sladkorja, vrtiljak, večerja na razsvetljenem vrtu... Bilo mu je, kakor da mu je nekdo surovo pogazil vse te darove. V dušo mu je leglo grenko razočaranje, občutek prevare, ki ga nič ni moglo ukaniti, niti obljuba, da se materi ne bo treba več truditi. Podzavestno je čutil, da bi moral mater poslej deliti z — Ne! — — Mislila sem, da postaneš gospod, — je poskusila zadnje, s poslednjim naporom svojih moči. —• Tako se boš moral učiti za čevljarja. — — Naj! — Pavlek je bil trd. Lc-žal je vznak in bolščal v strop, uporno čelo se mu je mrščilo, šobil je ustnice, hkrati se je z muko zadrževal, da ni planil v neutolažljiv jok. Na vsako materino besedo je imel en sam odgovor: ne! Tudi za čevljarja, tudi za kovača — naj! Kaj je njemu to! Gospa Stina je obupana umolknila. kOift V i • -t - -.j - • * 1 . v ■:.■■■/■■ /:i 3: - ! .. """ .*j mmmm: . ! . .:■■ ..■.'..;..'....,,.....LLa za sedemdesetletnico književnika franceta bevka je izdala založba lipa v kopru kot svojo stoto knjigo roman »brez krink e«. s tem se je hotela oddolžiti svojemu zvestemu sodelavcu in Članu založniškega sveta od prlcetka delovanja založbe. novo knjigo je opremila jakica accetto. odlomek, ki ga objavljamo, je iz povesti »otrok« (v isti knjigi z romanom »brez krinke«) (Odlomek iz tretjega dela trilogije iz NOB, ki se dogaja v času po italijanski kapitulaciji. Do zdaj sta izšli že dve knjigi Soncu ni verjeti in Hajka, tretjo pa izda založba Lipa v letu 1961) Fedja je delal s samimi novo-mobiliziranci. Povečini so brli to mladi fantje, ki so jih pred krat-kmi z večjo ali manjšo silo odtrgali od domačega ognjišča, Nekaterim ni partizanščina prav nič dišala in so jo ob prvi priložnosti pobrisali. Na njihovih domovih jih ni bilo vredno iskati. V skupinah ali pa posamezno so se skrivali v bližini svojih rojstnih vasi, v hostah ali v zidanicah, kamor so jim matere ali sestre prinašale hrano, Imenovali so jih »skrivače«. Z redkimi izjemami niso bili nasprotniki partizanske borbe, le vojskovati se niso hoteli ne na eni, ne na drugi stra- vasja ocvirk ni, če pa so se že odločili za partizane, so se hoteli boriti v bližini svojih vasi. S takšnimi vojščaki je bil križ. Brž ko so katerega od njih premestili na kak drug teren, daleč od njegove rodne vasi, je pri prvem rafalu odpovedal. Partizani so se večkrat pošalili: »Ce je hajka, je novomobilizi-ranec takoj v domačem sadovnjaku.« Neko sončno dopoldne je Fedja obiskal stražarsko mesto na jugovzhodni strani Kočevja, na cesti, ki pelje proti Livoldu in dalje proti Kolpi. Štirje stražarji so sedeli pred starim italijanskim bunkerjem, iz katerega je prežal lahek mitraljez, dva partizana pa sta stala pri rampi in pregledovala prepustnice. Nad mestom je že delj časa krožila »štuka«, katero so partizani opazovali z ne preveč prijetnimi občutki. lijanski plašč in če se je s svojo dolgo vojaško puško dvignil, je bil pravo strašilo za v koruzo. Govoril je zelo malo, zato pa se je tem bolj nemo vsemu čudil. Ves njegov izraz obraza je bilo pravo utelešenje čudenja in nekdo od tovarišev je celo enkrat pikro pripomnil, da se Mora tudi čudi, ker je sploh na svetu, še bolj pa, da je zašel med partizane. »Bi se začudil, če bi ti kaj padlo za srajco?« Večno nasmejani in od sile nagajivi Štrk, pravi palček v primeri z dolginom Moro, ga je pocuknil za okrajek plašča. »Ti se kar smej ...« Morov obraz je ostal začuden in bled. Ne preveč ravnodušno je gledal v nebo, ko pa je jekleni ptič izginil za obzorjem, so se mu oči zapi-čile v Fedjine škornje, ki so bili vse prej kot čisti. Fedja je dolgo radovedno mo- ' trii te novopečene partizane, ki so bili s svojimi mislimi še doma. Ob pogledu nanje se je spominjal lastnih prvih dni, ko je pred poldrugim letom stopil v enoto, Primati je moral, da je bil tedaj pogumnejši od njih. »Kaj bomo danes, tovariši?« Fantje so se spogledali, nato pa so Fedjo napeto opazovali. Dotlej jih še ni spraševal po njihovih željah, ker je prihajal k njim vedno pripravljen. Janez s pegastim obrazom in s preveliko tri-gilavko na glavi, se je popraskal po vratu in vprašal bolj svoja kolena, v katera je gledal, kakor pa komisarja. »Tovariš komisar, kaj pa se te dni pripravlja v Kočevju?« »Kaj neki ta išče?« Debelušni Tone, ki ja rahlj škilil, je še bolj skril svoje zenice v očesna kota, da se je lahko videla samo belina. »Tega se nam ni treba bati in tudi drugih ptičev take vrste ne. Preveč belčkov imamo v mestu, da bi hudiči tvegali bombardiranje, Lahko bi zadeli njihove.« Izredno bistri Janez je sicer to povedal z neko samoumevno gotovostjo, ki ni trpela ugovorov, vendar je Fedja opazil, da vendar nekam nemirno pogleduje v nebo. »Če bo kaj stresla, bo hudič. Najbolje bi bilo, če bi se spravili v bunker.« Njihovi pogledi so se preselili z neba na bled obraz strašansko dolgega partizana, ki so ga klicali -Mora«. Nosil je kratek ita- »Ali se Kc.j pripravlja?« se je zavzel Nejeverno so ga pogledali, kakor da bi bili prepričani, da jim hoče nekaj prikriti. Janez je pokazal na cesto, kjer sta stala ob rampi dva stražarja. »Nekaj že mora biti, da so morali okrepiti straže in tudi kontrola prepustnic je ostrejša,« Fedja se je takoj spomnil, na kaj merijo, hkrati,pa mu je postalo mučno, ker ni dovolj ali skoraj nič vedel o dogodku, ki se je že nekaj dni pripravljal v mestu, V štabu so mu o tem kot mimogrede nekaj omenili, sicer pa so o dogodku konspirativno molčali. »Zal vam moram priznati, da o tem ne vem dosti. Znano mi je samo to, da se bodo sestali po- slanci slovenskega naroda, ki so jih prejšnji mesec izvolili na tajnih svobodnih volitvah po okrožjih-« »In kaj bodo delali poslanci?« »Pravijo, da bodo izvolili slovensko vlado.« »Vlado? Saj še ni konec vojne.« »Mi moramo že sedaj imeti svojo vlado. Našo oblast ustvarjamo, kakor sami veste, že med samim bojem, zato se nam po vojni ne bo treba bati, da bi se nam kdo usedel na hrbet in nas davil.« Z njihovih obrazov je Fedja razbral, da tega niso razumeli. Moral bi jim na dolgo in na široko govoriti o razvoju naše ljudske oblasti, za kar pa je bil tedaj popolnoma nepripravljen. Njihove radovednosti ne bi potešil z nekaj suhimi stavki ali z ugotovitvami in, kakor je bil opazil, je bila tisti čas njihova pozornost osredotočena na eno samo samcato vprašanje: »Kdaj bo konec vojne?« Sleherni dan so dobili fantje na vseh stražarskih mestih na šapirografu razmnožena politična poročila, ki so jih hlastno prebirali. Ko so se z njimi seznanili tako podrobno, da so jih znali skoraj na pamet, so pomodrovali: ,Rusi bodo torej kmalu zavzeli Kijev in se razlili po celi Ukrajini... Moj bog, kako so še daleč! Nemogoče, da bi bili spomladi že doma, kakor nekateri s tolikšno gotovostjo obljubljajo. Gremo v zimo in na Ruskem je mraz. Kdo se bo vojskoval takrat, ko je več desetin pod ničlo? ... Pravijo, da tisto v Italiji še ni prava »druga fronta«. Kako dolgo jo že čakamo, da bi jo vrag! Saj je vendar smešno, da se zavezniki ne morejo in ne morejo premakniti izpred Neaplja .. Tisto »pravo« bi moralo zahru-■meti kot plaz ali kot povodenj, da bi kar pomelo s Švabi... Ameriška letala dobro tolčejo nemško Porurje in druga nemška mesta. Naj še oni občutijo, kako je, če ti'kdo iz zraka razbija domove in pobija svojce! Ogromna škoda ... vse gori in vse se ruši... Takšne petstokilske bombe niso šala ... Tudi naši dobro delajo. Spet so vrgli tri nemške transportne vlake v zrak in sto Švabov je manj na svetu ...' »Mogoče bomo pa do spomladi že doma?« Mora, ki je obračal med prsti zmečkan list papirja in ki ga je že natančno preučil, je pogledal vse po vrsti z nekoliko razjasnjenim obrazom. Nihče od tovarišev ni mogel uganiti, katera vest s svetovnih front mu je narekovala tako optimistično prerokbo. Janez se je igral z merilno napravo na puški in njegov vedno nasmejani obraz .se je zresnil. Dolgo je enakomerno prikimaval, kakor da bi hotel s temi gibi pomagati svojim mislim na dan. Kazalo je, da ni mogel izraziti tistega, kar je hotel, zato je, preden je spregovoril, zaničljivo zamahnil z roko: »Govoriti o koncu vojne je tra-parija. Jaz nikomur nič več ne verjamem. Ne komisarjem In ne tem papirjem, ki nam jih pošiljajo, da bi nam dvignili moralo. Ko so me mobilizirali, nam je novincem spregovoril neki rejo-nec in rekel, da bomo čez dva meseca že doma, nekaj dni zatem pa sem poslušal drugega, kise je zaklinjal, da bo vojna š(jfl dolga... In jaz bi prej verjel onemu drugemu .,.« List papirja v Morovi roki je zatrepetal. Njegove široko razprte oči so še dolgo strmele v nejevoljnega Janeza, ki je ropotal z merilno napravo na puški, nato pa je iskal pomoč pri ostalih. Kazalo je, da ga je močno prizadelo tisto, kar je slišal. Hotel je nekaj reči, a je bilo videti, kakor da se mu je glas grgrajoče zataknil v goltancu: »To ne more biti res!« »Kaj ne more biti res?« Fedja je hotel zvedeti, kaj teži Moro. ¡'a pa je pokazal na Janeza, ki je sedel pred njim in skoraj v joku izjecljal: »Jaz moram biti pred spomladjo doma.« Vsi so ga začudeno pogledali, on pa se je počasi dvignil, da so ga lahko videli v vsej njegovi dolgosti. »Zakaj?« Naslonil se je na puško in se zastrmel v smer, kjer je tekla Kolpa. Zdelo se jim je, da se pogovarja s to svojo reko, ki je šumela mimo njegovega doma, »Moj stari ne bo preživel te zime ... Bolan je, hudo bolan in tudi leta ga že dajejo. Zdaj je pri njem moja starejša sestra in on je ne mara, Tako grdo ravna z njim in on se kar naprej boji, da mu ne bi česa primešala v jed, kar bi ga spravilo na oni svet... Mene pa ima tako rad in ko so me vzeli v partizane, je jokal kot otrok ... Kaj bo, če me ne bo poleg, ko bo umiral? Kdo mu bo v zadnjih urah preskrbel tobak, ki ga ne more pogrešiti. Se na smrtni postelji se ne bo ločil od svoje pipe. Reza mu ga ne bo dala, nalašč mu ga ne bo hotela dati.,. Jaz moram čez mesec dni domov in takrat mora biti konec vojne... Tudi moj oče bi rad dočakal svobodo, ubogi stari... Spomladi bo prepozno ... Kaj pa, če me ubijejo? Kdo bo skrbel za starega? Nihče ne bo skrbel zanj, tudi Reza ne, ta pošast... V kratkem mora počiti in jaz bom šel domov. Oče gotovo nima več tobaka...« Zaokrožil je z očmi in z rokami po zraku, nato pa je skrušeno sedel. Tovariši se niso spogledali, vsak od njih je gledal topo predse in vsakomur med njimi se je čudaški Mora po svoje zasmilil. Dolgo so bili zatopljeni v svoje misli, ko so zaslišali za seboj glas drobnega kurirja: »Tovariš Fedja, kličejo te v štab bataljona.« Fedja se je dvignil, si poravnal uniformo in ko je zajel vase po-znojesenski zrak, je zamrmral sam pri sebi: »Mislim, da gremo v tretjo zimo, partizani. Kako nam je pri srcu? Eh, kako! Sli bomo kakor lani čez žamete ...« SKI HfflB^ Wslo Lanskega maja je minilo 10 let, kar se je na valu 256 m oglasila »Barčica« — znak nove radijske postaje v Kopru! Zaradi posebnih političnih in kulturnih razmer je začela z delom v Kopru radijska postaja z naslovom »Radiofonija d. d,« in kasneje *Radio Jugoslovanske cone Svobodnega tržaškega ozemlja«. Dve tretjini, ta-atnega programa sta ibili v Slovenskem jeziku, ostala tretjina pa v hrvaškem in njen manjši del v italijanskem je-ziiku. In ljudje? Nekateri bolj izkušeni so priskočili na pomoč iz vrst Radia Ljubljane, drugi pa so prišli iz vseh krajev Primorske in Istre. Ko je leta 1954 prišlo do priključitve tedanje cone B k Jugoslaviji, se je seveda vloga Radia Koper povsem spremenila. Postal je jugoslovanska radijska postaja, namenjena slovenskim in italijanskim poslušalcem v Slovenskem Pmmorju in Istri. Združitev Radia Koper z Radio Ljubljano leta 1955 je značaj tukajšnje radijske postaje še bolj poudarila. Raristanišču. M/l »BOHINJ« bo za Novo leto privezana v ameriškem pristanišču Baltimore, kjer kompletira tovor, preden odpelje napredni progi iz New Yorka za Koper. M/l »BOVEC« pa bo na Silvestrovo v našem novem koprskem pristanišču in med nami bodo člani posadke proslavili vstop v leto 1961. P/l »DUBROVNIK» bo vstopila t novo leto v Rotterdamu, kjer odlaga tovor, pripeljan iz Japonske. M/l »GORANKA« bo tudi v naši bližini: v novo leto bo stopila v Trstu, kjer manipulira s tovorom na poti v San Francisco v ZDA in v Indijo. M/l »GORENJSKA« bo Novo leto slavila na morju — še na vožnji po Jadranu z Reke v Aleksandrijo v Egiptu. M/l »KOROTAN« bo tudi doma — v pristanišču Ploče, kjer naklada tovor za Japonsko. P/l »LJUBLJANA« bo na Silvestrovo v Benetkah — v pristanišču Porto Marghera bo razkladala tovor, prineljan iz Zdanova v Črnem morju (ZSSR). V Jadransko morje bo zaplula in proslavila Novo leto med vožnjo tudi posadka m/l »MARTIN KRPAN«, ki je te dni pretrpela veliko jeze in škode zaradi piratske akcije francoske vojne mornarice. Ta je namreč ladjo zadržala na odprtem morju, nato pa odvlekla v alžirsko pristanišče Bone, kjer so ji zaplenili del tovora, namenjen Tuniziji. Tovor je bil po vseh pravilih vpisan v ustrezne ladijske dokumente in je akcija Francozov groba kršitev mednarodnega pomorskega prava. Ladja se zdaj vrača na Reko, kjer bo prevzela drug tovor za Bližnji vzhod. M/l »PIRAN« bo za Novo leto tudi doma — na Reki, kamor je pravkar prispela Iz ZDA. P/r»POHORJE« bo na poti na Japonsko slavila Novo leto 1961 v pristanišču Sfax v Tuniziji. Na Japonsko plove tudi p/l »ROG« — njena postaja na tej poti bo za Novo leto turško pristanišče Izmir. Na visokem morju — sredi Tihega oceana, na plovbi iz Japonske na zahodno obalo ZDA — bo slavila N">vo leto tudi posadka m/l »TRBOVLJE«, doma pa je posadka p/l »ZELENGORA«, ki je v popravilu v Remontni ladjedelnici Splošne plovbe v Piranu. VSEM POMORŠČAKOM ŽELIMO MIRNO MORJE V NOVEM LETU'. Prav bo, če prikažemo vsaj v skopih besedah delovanje mladega pristanišča v Kopru v letu 1960 in da seznanimo naše ljudi z njegovim delovanjem, saj je delovni kolektiv, ki šteje danes več kot 290 ljudi (ob koncu lanskega leta samo 140), v tem kratkem času pokazal take delovne uspehe, da ne moremo mimo njih. Pristanišče Koper se je že ob samem začetku izgradnje srečalo »TJ*^"^-' .v?. s težavami, kajti denarna sredstva za gradnjo, ki so normalno za tako važna pristanišča zagotovljena v zveznem merilu, je bi- p&HBr »> .. -.-jK?V--¡K"'' a.. —'"5:'* ■ . • issllir —— .. — lo treba za koprsko pristanišče šele iskati. To pa ni majhna naloga, saj je danes zelo težko priti. do investicijskih denarnih sredstev. Vendar je tudi ta naloga za kolektiv pristanišča bila premagana in gradnja drugega dela nove operativne obale je bila zagotovljena, pa čeprav z zamudo. "Tudi gradbeno podjetje Gradiš še nima izkušenj pri gradnji pristanišč, vendar pa bi lahko mnogo resneje izvajalo gradnjo. Žal se to ni zgodilo, zato se bodo gradbena dela tega dela operativne obale v dolžini 135 m zavlekla v prihodnje leto, čenrav je bilo predvideno, da bi bila dela na sami obali končana že letos do 29. novembra. * * * Zakasnitev teh del je imela seveda svoie škodljive posledice pri gradnji skladišč, ker ni bilo zanje prim-avljenega terena. Znatna denarna sredstva, ki so bila v ta namen pripravljena in zagotovljena, se niso mogla izkoristiti. Izjema pa je gradnja odprtega To je panorama Kopra iz srede 18. stoletja. Takrat je to bilo majhno naselje, stisnjeno na otoku, okrog niona pa so plule beneške galeje. Slika Je posneta po odtisu bakroreza, ki ga hrani Okrajni muzej v Kopru skladišča za les, kjer so bili doseženi izredni uspehi in je bil postavljeni plan celo znatno presežen. Ob začetku leta je bilo predvideno, da se bo do konca leta povečala površina teh skladišč na skupno 20.000 kvadratnih metrov, dejansko 9-1 ie danes površina že presegla 30.000 kvadratnih metrov. Kdor je v pretekli zimi pogledal na ta del pristanišča, je videl prve kope lesa, danes pa se je vrsta kop potegnila že do sredine zapore Stanionskega zaliva, a nova pripravliena površina se razteza v globino samega zaliva. Poleg gradbenih objektov pa je bilo potrebno nabaviti tudi opremo, da bi se mogle luško-trans-port.ne manipulaciie kar najhitreje odvijati. Podjetje ie nabavilo vrsto priprav za nakladanje in razkladanie blaga vseh vrst, prevoznih sredstev, poleg tega pa je tudi Hladilnica v Dekanih pripravila vse potrebno, da se v enem izmed pristaniških obiek-tov montirajo naprave za dega-zaciio m dezinfekcijo blnsa. lci ie podvrženo raznim okužbam. Ta obrat bo za koorsko pristanišče zelo velikega pomena, kajti pristanišče se speciaVzlra za promet z lahko pokvarljivim botrom in je tak obrat nujno potreben, * * * Vse to. kar smo v prednjih (Nadaljevanje na 15. strani) — Mi smo za tiste, ki jim ni žal lastne krvi. Menda ne bomo držali z ljudmi, ki prodajajo zaloge zlata, ki so ga izvlekli iz napadene domovine in ga uporabljajo za bankete, medtem ko hodijo drugi zanje po kostanj v žerjavico. Sprememba zastave bi vidno pokazala, kakšno je naše stališče. V Severni Afriki jih je prijetno presenetila vest, da ima narodnoosvobodilno gibanje že nekaj manjših plovnih objektov, ki plovejo ob italijanski obali in se zatekajo v osvobojene kraje Dalmacije. Pri teh plovbah se lotevajo herojskih podvigov tudi v neosvobojenih krajih. Slišali' so tudi, da je v pristanišču Monopoli štab jugoslovanske mornarice, v Bariju pa partizanska komanda. Tisto noC- so se dolgo pogovarjali. Kapitan Tijan je pripovedoval o življenju jugoslovanskih pomorščakov v zadnjem času, druga dva pa sta pripovedovala o lesenih ladjicah in ribiških barkah, ki nosijo na krmi ponosna imena in imajo namesto ribiških svetilk postavljene mitraljeze. Končno se Je kapitan Tijan odločil in začel razgovor o temi. ki je njega samega in njegovo posadko vznemirjala že dalj časa: o spremembi zastave na njihovi ladji. Odločili so se, da bodo sklicali vse člane posadke in vsak posameznik naj ima dovolj časa za svobodno odločitev. Posadka je soglasno zahtevala, naj zastavo na ladji premc-njajo. In ko je poveljnik prijel zastavo in jo poljubil, je bila na ladji popolna tišina. Celo na obali je utihnil hrup številnih meščanov, ki so zvedeli za to zanimivo slovesnost in so jI hoteli prisostvovati. Ko je prišel poveljnik »Senge« z zastavo v roki k vrvi, ki je visela z jarbola, jo je privezal nanjo in rekel: — Zastavi, ki jo spuščam, je treba izkazati spoštovanje, kajti pod njo so naši pomorščaki pluli leta in leta ter izpolnjevali svoje naloge, ki niso bile lahke. Zdaj jo spuščamo, ker so jo izdali tisti, ki so bili najbolj poklicani, da jo branijo in nosijo na čelu nas vseh. Petem je povlekel za vrv. Z višine jarbola se je začela spuščati zastava, s palube pa ji je pohitela naproti druga. Srečali sta se na pol poti, kot straže, ki se menjajo. Takoj nato je zaplapoiala vrh jarbola v pomladnem vetriču zastava nove Jugoslavije, prvič v zgodovini jugoslovanske prekmorske trgovske mornarice. Na ladijski palubi so bili vsi globoko glnjeni. Za pomorščaka je dviganje zastave že od nekdaj slavnosten trenutek. Zdaj pa so bili še priča dviganju zastave, ki jo je obeležila kri njihovega naroda. Nenadoma pa se je prelomil po ozračju orkan nezadržnega navdušenja, ki so se ga navzeli tudi opazovalci z obale. Mornarji So se prerivali sem in tja, si medsebojno čestitali radosten doživljaj in veliko čast, da so prav oni imeli srečo in prvi uresničili tisto, o čemer so zadnje mesece govorili vsi jugoslovanski pomorščaki. Splošna plovba je pri nas prvo pomorsko podjetje, kjer so že uvedli nagrajevanje po učinku tudi na ladjah. Sicer je na ladjah trgovinske mornarice, ki opravljajo transportne usluge, delo uprave ladje in pogona težko normirati, vendar pa je Splošni plovbi s pomočjo ladijskih sindikalnih podružnic in ladijskih odborov uspelo najti normative na osnovi ocenjevanja dela posameznikov. Prejšnje plače po tarifnem pravilniku so z določenimi spremembami vzete kot minimalni del osebnih prejemkov, tako Imenovani gibljivi del pa določajo na osnovi osebnega ocenjevanja ob koncu vsakega tromesečja, ko ugotovijo komercialni efekt ladjevja v celoti. sega področje od državne meje FLRJ—Italija do vključno lučice v Zusterni, luška izpostava Izola od lučice v Zusterni do rta Ron-ko (severno od Strunjana), luška izpostava Umag do rta Komune (severno od Daljskega zaliva), luška izpostava Novigrad od rta Komune do sredine ustja reke Mirne in luška kapitanija Piran LADIJSKI ZVONEC BO PEL NOVO LETO Pravijo, da ima ladijski zvonec na prelennu leta posebno zvonek glas. Mornarja, ki mu je dana čast, da lahko opolnoči napove nastop novega leta, pa bojda izbirajo s posebno skrbjo — pravijo celo, da se mora celotna posadka odločiti za moža, ki mu bron najlepše poje. Zaprosili smo barbo, starega morskega volka, ki je prebil več kot dvajset novoletnih večerov na zibajočih tleh preko-mornikov, da nam poskuša pričarati počutje pomorščakov v tej praznični noči na široki morski cesti. — Želite mogoče zvedeti kakšno žalostno zgodbico, to-tovariš? Morebiti tisto o mladem mornarju, . ki je sredi razburkanega Atlantika, po katerem se je v divjem, plesu podil ledeni piš, jokal to noč v svoji kabini s sliko neke ljubljene osebe v roki? — To bi bila preveč žalostna zgodba, barba. Povejte raje nekaj o veselju in zdravi-cah, s katerimi nazdravljajo pomorščaki prihodu mladega leta, svoji sreči in pijejo za zdravje svoiih bližnvh ... — Oprostite, ladijski zvonec ste omenHi. Naj vam torej povem, da vsak udarec ob bron kanlja ob no-dem letu v srca ljudi na morju kot pelin. — In radio? In telegraf? Saj ste lahko v stalnem stiku z domovino. Ali se vam ne zdi, da je sodobna tehnika premagala tudi take daliave? — Kako se motite. Za do-ma-čo neposrednost, ki lahko prikliče v takih trenutkih v srce čloiieka čar tovle praznične opomosti še nihče ni izumil nadomestila. — Zato ste torei omenili nesrečnega mladeniča, ki je jokal v kabin*? — Da. spomnil me je na •nioio mladost, kaiti mladenič, ki je pred tridesetimi leti prvič poslušal petie ladijsk.ena zvonca na prelomu leta. daleč od linbečih svojcev — to sem bil jaz_ S;cer pa naj vas ne moti moja izpoved, tovariš. Naš čas, v katerem smo tudi mi pomorščaki svoznali resnično skrh za delovnega človeka. je našim ljudem v tujini vrihranH že marsikatero kapljo pelina. — Hvala za razgovor, barbo./ Če ram bo na Silvestrov večer, ko bo zopet pel ladiiski zvonec, težko, se sr>o-mnite na nas v domovini, ki bomo dvirinili čaše tudi za vas in za vnšo srečno vrnitev z dolge morske poti! (bb) Misel o zastavi jih ni več zapustila. O tem je premišljeval vsak zase, medtem ko je nekaj delal na palubi ali tiho ležal v kabini ob brnenju strojev. In od časa do časa bi kdo omenil kaj novega: zvedeli so, da je to trobarvna zastava s peterokrako zvezdo. Nihče je še ni videl in je tudi ne bi znal natančno opisati. Toda v prostih urah so Jo risali vsak zase, jo oblikovali po lastnih željah. Samo lepa naj bo, saj se pod njo tako pogumno bijejo njihovi rojaki v domovini Če jim je kdo rekel, da je njihovo navdušenje preveliko in preuranjeno, so bili ogorčeni: V primerjavi s starim Koprom (na 8, strani levo spodaj) ne kaže današnja podoba (na sliki zgoraj) samo velikega napredka sodobne izgradnjo in modernizacije, ampak še veliko več. Kot vidite, je za stari Koper značilna vijugasta zgornja črta, ki jo očrtujejo cerkveni zvoniki. Na razglednicah polpretekle dobe z značilno ravno črto primorskih streh izstopata samo dva zvonika. Nov urbanistični načrt vrača starodavnemu obmorskemu mestecu nekdanjo podobo. Le da zdaj vijugasta črta ne označuje cerkvenih stolpov, pač pa nebotičnike, sodobna, zračna in sončna stanovanja nažih delovnih ljudi. To jo naš napredek v duhu časovnega razvoja in nujnosti ob spoštovanju tradicij In starih izročil. In na to smo upravičeno ponosni. Foto: JOI2E KOLOSA 'ZCL VCIS Borovo morje šumi temno — Jadran bije v obal, v temo, burja buta v okno mrtvo. Noč je nad kraško vasjo. Kdo obupuje? Kdo vzdihuje, da ga prekolnem v srcu tem bolnem? Kdo? Pri bivši Vojni upravi JLA v Kopru je do oktobra 1952 deloval Inšpektorat pomox-stva, ki je vodil vse pomorske posle v bivši coni B. V sklopu tega inšpektorata je bila luška kapitanija v Piranu z luškimi zastopstvi v Kopru, Izoli, Umagu in Novem gradu, dalje svetilnika na Rtu Gospe v Piranu in v Savudriji. V novembru 1952 je posle inšpektorata prevzela luška kapitanija v Piranu, ki je bila od tedaj vrhovna pomorska oblast na področju nekdanje cone B. 9. novembra 1954 je bila z odlokom Zveznega izvršnega sveta razširjena teritorialna pristojnost Uprave pomorske oblasti severnega Jadrana s sedežem na Reki na področje obale in obalnega morja, ki prinada k področju, na katerega je bila z odlokom Zveznega izvršnega sveta z dne 7. 10. 1954 razširjena civilna unrava FLRJ. Tako zajema področje luške kapitanije s sedežem v Piranu področje obale in obalnega morja od državne meje pri Laza-retu v Št. Jernej skem zalivu do sredine ustja reke Mirne. V sestavi luške kapitanije v Piranu so štiri luške izpostave v Kopru, Izoli, Umagu in Novem gradu. Luška izpostava Koper ob- {Odlomki iz knjige SINJA GROBNICA. Avtor jo je posvetil herojskim podvigom naših pomorščakov v drugi svetovni vojni) ima svoje ožje področje od rta Ronko do sredine ustja reke Dragonje. Luška kapitanija je teritorialni izvršilni organ Uprave pomorske oblasti in opravlja naslednje posle: rešuje v unravnem in administrativno kazenskem postopku kot ■ organ prve stopnje v vseh zadevah iz svoje pristojnosti, briga se za varnost prometa na morju in nadzoruje sposobnost ladij za plovbo, briga se za pomorsko razsvetljavo in pomorske znake, vzdržuje red na morju in v lu-kah svojega področja, vodi luško pilotažo, vplačuje luške pristojbine, vkrcava in izkrcava pomorščake, nadzira usposobljenost pomorščakov in izdaja pomorske knjižice in druge pomorske listine, vodi register ribiških in drugih čolnov, vodi preiskovani postopek v pomorskih prekrških in postopek, da zavaruje dokaze zaradi ugotovitve navtične odgovornosti ob trčenju ladij in drugih nezgodah na morju, daie soglasje z gled;šča varnosti olovbe za dovoljenja, ki jih izstavljajo ljudski odbori za pridobivanie morskega peska in proda, vodi evidenco o luškem prometu na svoiem področju, nadzoruje ter vzdržuje pomorsko gradbene objekte. Motiv z našega starega znanca, ki smo ga posebno pogosto videli zadnja leta, lo je, odkar smo začeli graditi prve metre naše operativne obale. Pri odpiranju naših morskih vrat v veliki svet je pripomogel tudi »Veli .Jože« s svojo orjaško močjo — kot pravljični velikan iz Nazorjeve pripovedke. Tudi te dni se mudi ob naši obali, saj dokončujemo drugo etapo v izgradnji pristanišča V pristanišču Bone so zvedeli, da 30 tam zasidrana jugoslovanska ladja ¡»Solin«. Ko je poveljnik »Senge« korakal po široki, tlakovani cesti, ki je peljala od pristanišča proti sidrišču malega mesta, se je zelo razveselil, Sio je nenadoma naletel na svojega ¡kolego s »Solina«; kapitana Frana Bačiča. Sprehodila sta se malo po mestu, kjer sta se odlikovali nepoškodovani edinole poštno poslopje in banka, potem pa sta se odpravila na »Sengo«, kjer sta našla domala vso >osadko »Solina«, kako se s svojimi iovarlši s »Senge« razgovaria o najnovejših dogodkih in poročilih radijske postaje »Svobodna Jugoslavija«, &i so jo še od Londona sem poslušali vsak dan. Počasi so jim ta poročila in komentarji odpirali oči, da jo začeli razumevati položaj in da 30 doumeli, da je londonska emi- IVO KOŠUTIČ grantska vlada druščina pustolovcev, ki so v najbolj kritičnih trenutkih zapustili svojo domovino in jo izročili na milost in nemilost okupa-iorju. V hipu, ko se je pretrgala nit pogovora, je nekdo glasuo izgovoril vprašanje, ki so se ga vsi nekoliko S ali: — V redu, kaj pa mi? Čigavi smo pravzaprav? To je bilo vprašanje, ki ga je bilo treba prejkoslej razčistiti. Zdaj, ko Je bilo povedano glasno, se je zdelo veliko usodneje, kot so si ga predstavljali v svoji podzavesti. Zamislili so se: kraljeva vlada se jim je nenadoma zazdela nekaj tujega, daljnega, nič več nekaj, kar bi predstavljalo solidni ali vsaj lastni državni organ. Niso imeli več občutka, da jim vliva ta vlada zaupanje v bodočnost. Tam, v domovini, se ljudje borijo z orožjem v roki, borijo se za nekaj, kar se zdi sicer novo, toda gotovo je njihovo, kajti zakaj bi sicer razlivali lastno kri. In postali so zelo zamišljeni, dokler Jih ni zdramil razburjen in malce ^Bjrlpav glas: Kaj menite, kako bi bilo, da ^Sjjfapravimo nekaj odločilnega, nekaj, da pokažemo, na kateri strani smo. iRecimo, da., .da..., saj, na primer lahko bi izobesili drugo — ne vem, recimo partizansko zastavo, ali kakšna je že. Bilo je Izgovorjeno, preprosto in odkrito, kot bi se človek pripravljal na to že mesece. In vendar je bil predlog nepričakovan. Morda so pričakovali, da bo kdo predlagal, naj pošljejo pomoč tistim, ki se borijo v domovini, denar ali obleko, morda celo, naj nekateri zapustijo ladjo in naj se gredo domov borit. Ostali so nemi in začudeni. Luška izpostava opravlja naslednje zadeve: vodi poizvedbe v zadevi pomorskih prekrškov, vodi registre čolnov na svojem področju, zbira podatke o prometu ladij, blaga in potnikov, vodi evidenco o zgubljenih in najdenih predmetih na morju, vzdržuje red v luki, nadzoruje ladje v zvezi z njihovo varnostjo, zbira podatke in obvešča o varnosti plovbe, nadzoruje pravilno delovanje pomorske razsvetljave ter balisaže, pregleduje ladje, izstavlja dovoljenja za prevoz potnikov, vkrcava in izkrcava pomorščake, vplačuje luške nristoibme. vpisuje prihod in odhod ladij, nadzoruje vkrcavanje in izkrca-vanje potnikov ter tovora, nudi pomoč v primeru brodoloma, nevarnosti in drugih nezgod na morju, briga se za pomorskograd-bene objekte na svojem področju, vodi meteorološke podatke, vodi eoidenco o varnosti plovbe. Ajd Stran 10 »SLOVENSKI JADRAN« St. 1—2 — 1. januarja 166i '¿mffîmmxm. ODKUPUJEM svinjsko ščetino in konjsko žimo po ugodnih cenah. Vinko Smerdclj, Koper, Župančičeva 23. PRODAM KOMPLETNO KOVAŠKO ORODJE po ugodni ceni. Milka Juriševič (pod Škofijami, Valmarin), Pobegi 82, p. Koper. RAZNOVRSTNE CIPRESE naprodaj pri Ivanu Buciku, Seča 191, Portorož ZA JESEN IN ZIMO dobite vse najceneje v Trstu, MAGAZZINI ALLA STAZIONE, ulica Cellini 2 (blizu železniške postaje). Bogata izbira vsakovrstne konfekcije. Na propustnice VS poseben popust! Dvosobno KOMFORTNO' STANOVANJE s teraso v Izoli zamenjam za dvosobno komfortno v Kopru. Naslov v upravi lista. KUPIM samsko sobo ali garsonjero v Kopru. Ponudbe v upravo lista pod »Gotovina«. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhanja išče tričlanska družina v Kopru. Naslov v upravi lista. AVTOMOTO DRUŠTVO KOPER in ZDRU2ENJE ŠOFERJEV IN AVTOMEHAN1KOV LRS za okraj Koper želita srečno vožnjo v novem letu vsem svojim članom! BRALCE OPOZARJAMO, da bo prihodnja številka našega časopisa zaradi praznikov izšla 13. januarja 1961 GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Sreda, 4. januarja 1961, ob 20. uri v Kopru: Lesllc Stevens — ZAKONSKI VRTILJAK, komedija Četrtek, 5. januarja 1961, ob 20. url v Izoli: Leslie Stevens — ZAKONSKI VRTILJAK, komedija Petek, 6. januarja 1961, ob 20. uri v Portorožu: Leslie Stevens — ZAKONSKI VRTILJAK, komedija GOSTOVANJE SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA IZ TRSTA Goodricli-IIacket: DNEVNIK ANE FRANK Ponedeljek, dne 9. januarja 1961, ob 20. uri v Divaži Torek, dne 10. januarja 1961, ob 20. uri v Prestranku Sreda, dne 11. januarja 1961, ob 20. uri v Kopru Četrtek, dne 12. januarja 1961, ob 20. url v Portorožu m I s poslovalnicami v Kopru, Piranu in Portorožu želi cenjenim potnikom srečno novo leto 1961 GRADBENO PODJETJE »GRADBENIK« IZOLA s svojimi sektorji v Kopru, Izoli, Piranu, Ilirski Bistrici in Ljubljani želi srečno in uspeha polno novo leto vsem cenjenim investitorjem, kupcem in dobaviteljem ter vsem delovnim kolektivom Jugoslavije KOMUNALNA DANKA KOPU . . s svojimi podružnicami v Ilirski Bistrici, Piranu, Postojni in Sežani želi vsemu delovnemu ljudstvu mnogo sreče in gospodarskih uspehov v novem letu 1961 Z vlaganjem na hranilno knjižico Komunalne banke Koper koristiš sebi in družini. Banka obrestuje hranilne vloge od 5 do 6 odstotkov Mestne trgovine Postojna želijo srečno novo leto svojim odjemalcem in dobaviteljem, sodelavcem ter delovnim kolektivom in se priporočajo potrošnikom za nadaljnje sodelovanje. POSLU2UJTE SE SAMOPOSTREŽNE TRGOVINE // . IZOLA Vsem cenjenim odjemalcem iskren novoletni pozdrav! Albin Simšli, Franc Hrenovcc, Ivan Ceglar, Pavle MarkovIC in Franc Bele (vojna poŠta '1775), ki služijo voja-šltf rok v Boslljgradu ob bolgarski meji, čestitajo ob Novem letu vsem domaČim, prijateljem in znancem! Primorskemu ljudstvu želijo v letu 1961 mnogo uspehov! Veseli slovenski fantje, ki služijo vojaški rok v Valjevu, (Vojna pošta 4689/11), čestitajo ob Novem letu vsem domačim, sorodnikom, prijateljem in dekletom. Obilo uspeha, zdravja ln na skoraj.inje svidenje, vam kličejo Vladimir Dražina, Janez Hočevar, Franc Jenko in Karlo Friderik. Sreče in uspeha polno novo leto 19G1 želita staršem, prijateljem, znancem in vsem bralcem Slovenskega Jadrana Darjo Cerkvenik iz Prad pri Kopru in Albert Božič iz Sabonj pri Podgradu, ki služita kadrovski rok v Skopju. Primorski fantje, ki služIjo vojaški rok v Gardi v Beogradu, želijo svojim staršem, sorodnikom in vsem svojim znancem ter prijateljem srečno ln veselo novo leto! Danilo Kocjančič, Mirko Ba-tlsta, Jože Ceper In Nino Ribarič Vse najlepše ln mnogo sreče v novem letu želijo vsem svojim znancem ln sorodnikom fantje, ki služijo vojaški rok v Peči, VP 3G47 — Milan Cerkvenik iz Kačič pri Divači, Franc Orel iz Famelj, Jožef Svetina iz Va-reja in Peter Simčič iz Bclskcga pri Postojni. Emil Furlan iz Crnotlč nad Črnim kalom, Roman Likar iz Hrvatinov, Karlo Prašen iz Ilirske Bistrice in Bruno Frluga iz Noserca pri Kozini, ki služijo vojaški rok v ZajeCiru, čestitajo in želijo mnogo sreče ter uspehov vsem svojim domačim, fantom, dekletom in vsemu delovnemu ljudstvu Primorske. RIŽANSKI VODOVOD — Koper opozarja vse svoje odjemalce, da takoj zavarujejo vodomere proti zamrznjenju s tem, da jih pokrijejo s slamo, čistimi volnenimi krpami ali podobnimi pripomočki. Hišnim lastnikom, ki še niso preuredili hišnih instalacij, tako, da bi bile varne pred zamrzova-njem, uprava svetuje, da pustijo iztočno pipo toliko odprto, da voda curkoma izteka. V takih primerih prekoračenje normativov potrošene vode uprava vodovoda ne bo zaračunavala po višji tarifi. Za odtaljevanje zamrznjenih vodovodnih naprav ima uprava na razpolago poseben odtajevalni aparat, s katerim vrši v takih primerih usluge po naročilu odjemalca. OKROŽNO SODISČE v Kopru razpisuje delovno mesto pomožnega uslužbenca Pogoj: dovršena osnovna šola Plača po Uredbi o plačah tehničnega osebja in pomožnih uslužbencev Prošnje, kolkovane s 50 dinarji upravne takse, in življenjepis vložite najkasneje do 15. januarja 1961. Razpisna komisija pri Okrajnem sodišču v Kopru razpisuje mesto strojepiske Pogoj: dovršena nižja gimnazija ali njej enaka šolska izobrazba. Plača po Zakonu o javnih uslužbencih. Prošnje, kolkovane s 50 din, življenjepis ter spričevalo o šolski izobrazbi vložite najkasneje v 15 dneh po objavi tega razpisa. Urejuje urednlfikl odbor. Glavni in odgovorni urednik Rastko Bra-daškja. Izhaja vsak petek. Izdaja CZP Primorski tisk Koper. Uredništvo in uprava v Kopru, Cankarjeva 1, telefon 170. Posamezen izvod 10 din. — Letna naročnina 500 din, za tujino 1300 dinarjev ali 3,5 am. dolarja. — Bančni račun 600-70-1-101. Rokopisov in fotografij ne vračamo. — Tisk in kliSejl tiskarna CZP »Primorski tisls« OPOZORILO BRALCEM! V prihodnji številki »Slovenskega Jadrana« začnemo objavljati nov roman V ANINA V ANINI. Avtor romana je znani francoski pisatelj Stendhal, ki ga imenujejo kot začetnika modernega psihološkega romana. Naj povemo še kot zanimivost, da je prav te dni odpotovala v Italijo znana francoska igralka Martine Carol, ki bo igrala naslovno vlogo v filmu »Vanina Vanini«, napisanem po istoimenskem Stendhalovem romanu. Filmborežl-ral Roberto Rossellini. Srečno novo leto 19G11 — želi svojim številnim odjemalcem tudi kolektiv nove samopostrežne trgovine v Izoli, ki je ne le najsodobneje opremljena, ampak zasluži tudi vzdevek nailioljše trgovine daleč naokrog — tako po svoji založenosti, kot po vljudnosti trgovcev do strank NEDELJA, 1. januarja: 13,30 Sosednji kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15,10 Čestitke delovnih kolektivov do 16. ure. POROČILA so vsak dan ob 7,30, 13,30 in 15,00. PONEDELJEK, 2. januarja: 7,15 čestitke delovnih kolektivov do a. ure — 13,40 Vedri zvoki — 14.30 Naša reportaža: »Novoletne želje« — 14,45 Dalmatinske popevke. TOREK, 3. januarja: 7,15 Glasba za dobro jutro — 13,40 Operetne melodije — 14,30 Reportaža: »Namesto v petih, v štirih letih« — 14,45 V ritmu polke in valčka z domačimi ansambli — 15,10 Zabavna glasba — 15,15 Posnetki iz javnih oddaj v Novi Gorici in Izoli v čast 20. obletnice vstaje. SREDA, 4, januarja: 7,15 Glasba aa dobro jutro — 13,40 V ritmu z malimi ansambli — 14,30 Kulturni ol>? zornik: «Šolska reforma v praksi — 14,40 Parada plošč — 15,10 Zabavna glasba — 15,30 Poje komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca. Stanovanjska skupnost Portorož razpisuje delovno mesto POSLOVODJE ZA GOSPODINJSKI SERVIS, — Pogoj.i: viso-kokvalifioirana šivilja z mojstrskim izpitom in večletno prakso ter znanjem knjigovodstva. — Pismene prijave poslati do 5, januarja 1961. TRGOVSKI PODJETJI »SLAVICA« IN »TRGOVSKI DOM« v Kopru razpisujeta zaradi združitve natečaj za NOVO IME skupnega podjetja Podjetje bo trgovalo z vsem industrijskim blagom na veliko (kot doslej Slavica) ter prodajalo potrošnikom v Svojih veleblagovnicah vse industrijske izdelke na drobno Nagrade za tri najboljša imena: prva nagrada 20.000 din druga nagrada 10.000 din tretja nagrada 5.000 din Zaradi nujnosti prosimo, da predloge pošljete najpozneje do srede, 4. januarja 1961, podjetju Slavica, komisiji za razpis novega imena, Koper. SLAVICA — TRGOVSKI DOM KOPER Kmetijska zadruga »4. junij« ILIRSKA BISTRICA proda VPRE2NO KOSILNICO Prodaja bo dne 8. januarja 1961 ob 8 uri v Zadružnem domu v Ilirski Bistrici Sê GOSTIŠČE S PRENOČIŠČI SIP ILIRSKA BISTRICA proda naslednja osnovna sredstva: RADIJSKI APARAT ZNAM KE »TESLA« RADIJSKI APARAT ZNAMKE »BLAUPUNKT» BILJARD ZNAMKE »ClDA« Vsi predmeti so v dobrem stanju in cena zanje zelo ugodna Po 58. členu Pravil podjetja razpisuje Komisija za namestitve m odpuste ipni trgovskem podjetju »SOČA — KOPER«, prosta delovna mesta: 1. POSLOVODJE za poslovalnico z usnjeno galanterijo — konfekcijo Pogoji: visokokvalificirani trgovski pomočnik s 5 leti prakse na iposlovodskem mestu ali kvalificirani trgovski pomočnik z 10 leti prakse na poslovod-skem mestu. 2. RADIOTEHNIKA Pogoja: visokokvalificirani radiotehnik 3. POMOČNIKA GLAVNEGA ARANŽERJA Pogoji: trgovski pomočnik z aranžerskim tečajem ■ 4. PET TRGOVSKIH POMOČNIKOV Pogoj.i: kvalificirani trgovski pomočnik 5. ŠOFERJA Pogoji: kvalificirani šofer z izpitom kategorije C 6. DVA DELAVCA ZA DELA V SKLADIŠČU Plače za vsa razpisana delovna mesta po tarifnem pravilniku m pravilniku po učinku Pismene ponudbe na upravo podjetja. Razpis velja do izpopolnitve razpisanih delovnih mest O f 1 S? blišč filmskih kulis in odsev izza njih Med filmi, Ki so jih letos snemali v piranskih ateljejih podjetja Filmservis, je hil tudi film K ARO LINA RF.SKA. Za podjetje Avala-fllm iz Beograda ga je snemal režiser Vladimir Pogačlč, londonska filmska hiša Warwick pa Je bila tudi koproducent. Naslovno vlojo je Igrala angleška Igralka Ann Aubrey, ua.stoplti pa so tudi domaČi Igralci in številni piranski statisti. Na sliki: eden izmed množičnih prizorov na piranskem trgu Naša slovenska filmska proizvodnja se poslužuje v glavnem filmskih ateljejev podjetja FILMSERVIS, ki ima svoje prostore v Ljubljani ■ in v Piranu. Zanimala nas je predvsem piranska plat tega podjetja, ker smo priča, kako se naše obmorsko mestece razvija v mali »Hollywood«. Za razgovor smo naprosili komercialnega direktorja Filmser-visa Tomaža Kukovca: — Kako ste zadovoljni z lanskoletnimi uspehi? — Pravzaprav smo praktično šele začeli lansko leto z delom v piranskih ateljejih, čeprav je bila uradna otvoritev leta 1959. Do zdaj smo posneli tam 5 filmov, 3 slovenske in 2 tuja. Realizacija? Skupno z ljubljanskimi ateljeji 240 milijonov dinarjev, naš plan pa je bil 130 milijonov. Od tega odpade na piranske ateljeje 80 milijonov bruto prometa. — AH boste ateljeje v Piranu še razširili? Brali smo namreč nekaj o tretjem objektu. — Do zdaj smo adaptirali dva ateljeja. Največ denarja nam je požrla preureditev za sinhrono snemanje, toda brez tega je bilo Odlomek iz osnutka za filmsko tragikomedijo m V vratih se prikaže natakarica Matilda, zelo lepo deklo. Napeto pogleda po cesti, nato v presenečenju odpre usta, veselo vzklikne »Hedvika!«, razširi roke ln steče proti kočiji, k' se že ustavlja. Tam ploskne z rokama in še dvakrat veselo vzklikne: »Hedvika: Hedvika:« Dekle v kočiji se ji nasmehne: »Dober dan, Matilda!« Toda njen pogled švigne mimo nje, nato hitro vstane, pomaha z roko ln veselo pokliče: »Oče! Oče!« Fašist, ki sedi poleg nje, stopi s kofcije. Hedvika takoj skoči na cesto, in steče k Padarju, ki zdaj kot kip stoji pri mizi. Objame ga ln poljubi na obe lici. Padarju je očitno nerodno, ker na kmetih niso vajeni takšnih pozdravov. Hitro odtrga hčer od sebe in odrezavo reče: »zakaj me pa llžeš? Saj nisi koza, ki ji manjka soli!« Hedvika karajoče: »Oče!« Padar, ki si s hrbtom roke briše lica: »Kje si se pa to naučila?«. Hedvika ga nezaupljivo pogleda, zave se, da ga Je polomila, zato skuša biti užaljena: »Oh, oče, kaj pa vam je?« Padar mrko: »To boš zvedela doma! Zdaj povej, zakaj nisi pisala?«. Hedvika; »Saj nisem vedela, da bom lahko prišla.« vtem so se približali Matilda, stara ženica s košarama, karabinjer, fašist in voznik, ki je sam krčmar MoJ Jezus. Moj Jezus, ki je nekoliko nestanoviten v nogah, se rine naprej, nevarno opleta z bičem in se širokousti: »Padar, pripeljal sem ti Jo!« Zamahne z bičem proti karablnjerju in fašistu; »Med oba Laha sem Jo stisnil in sem ti jo pripeljal!« Padar zagodrnja in nato pograbi frakcij, ki pa je prazen. MoJ Jezus nadaljuje: »O moj Jezus, med potjo sta jo skoraj snedlal Saj veš, Lah pa baba! Toda pripeljal sem ti celo! Celo!« Padar mu mrko pomoli frakelj: »Daj Se frakelj!« MoJ Jezus mogočno: »Matilda, daj frakelj!« Pri tem tako široko za-ahne z roko, da s frakljem dregne arablnjerja v nos. Matilda vzame frakelj in prijazno reče karablnjerju! »Scusl!« Tudi Moj Jezus se z dvoumno prijaznostjo obrne k njemu: »Skuži ši-njor kuži! Toda zkaj rineš naprej, balijek laški!« Ga potreplja po ramenu: »Saj si babjek laški?« Karabin.ier, ki ni razumel slovenskih besed, mu prijazno prikima ln reče: »Va bene! Va bene!« Nato postavi pred Hedviko njen kovček ln se ji sladico nasmehne; »Slgnorina!« Hedvika ne preveč toplo; »Grazie!« Karabinjer ji ponudi roko, toda vmes se vrine fašist s Hedvlklno po-I>otno torbo, se prikloni in sladko reče; »Eccovl, slgnorina!« Hedvika skoraj mrzlo: »Grazlc!« Padar stegne roko, precej sunkovito potegne torbo k sebi in jo postavi predse na mizo. Trenutek tišine In zadrege. Karabinjer z rahlim posmehom oši-lie fašista, nato liltro pozdravi; »Ar-rlvedcrcl, slgnorina!« salutira ln se obrne. zdaj tudi fašist pozdravi: »Arrive-derci slgnorina!« Nato se strumno zravna, vdlgne roko v rimski pozdrav ter odsekano, skoraj izzivalno vzklikne: »Evvlva II Duce!« Nihče se ne zgane in nihče ne črh-Trenutek tišine, v to tišino pa ira ženica kar nenadoma spet kih-^ s takim vriskom, da se vsi zdrznejo. Padar na videz grobo: »Jera, ali si že spet začela!« Jera se z narejeno preplašenostjo ozre v fašista, se pokriža, sklene roke ln pogleda v nebo. Fašist se Jezno obrne ln gre. Jera si briše nos in veselo ščebeta: »Oh, sama ne vem, kaj Je danesl Pravi blagoslov! Zc devetkrat sem klhnlla!« Padar mrko: »Dobro si ga odkihni-la, hudiča črnega!« Matilda postavi pred Padar j a frakelj in se obrne k Hedvlkl: »Ali so tudi v Milanu tako tečni?« Moj Jezus zamahne z roko; »Povsod so tečni!« Sede. »In zdaj ga bomo! Matilda, liter na mizo!« Padar mrko: »Nič ga ne bomo!« Moj Jezus: »O moj Jezus, zakaj pa ne? Hedvlkl v čast! In tudi zapeli bomo.a Padar: »Ne bomo! Co si ti pijan, Jaz nisem!« Moj Jezus: »O moj Jezus, pijan?« Jera: »Tone, nikar ne nori!... Oh, jaz kar grem!« Moj Jezus: »Počakaj! Saj bomo prav potiho. Z občutkom.« Vzdigne roke CIRIL KOSMAČ kot pevovodja in zapoje s prijetnim tenorjem: »Tam za goro zvezda sveti« Padar plane kvišku, kakor bi ga zbodli s šilom: »Kaj?« Vsi začudeno pogledajo. Hedvika: »Oče, kaj pa vam Je?« Moj Jezus izbulji oči; »O moj Jezus, kaj pa mu je?« Padar grozeče: »TI jezik umazani, zato si hotel peti, a? Prav zato, a?« Moj Jezus preplašeno: »O moj Jezus, zakaj?« Padar: »Zakaj? Zdaj boš še angelčka igral?« Pribije; »Zato, da si lahko rekel zvezda!« Hedvika pri zadnji besedi rahlo trzne, a se takoj zbere in nato odlično odigra svojo vlogo. Jera vrže roke kvišku: »Križana gora, zdaj pa to!« Pomirljivo Mojemu Jezusu in Padarju; »MIha, Tone!« MoJ Jezos Izgubljeno: »Zvezda? Kakšna zvezda?« Padar: »Ko te bom po plskru, se boš že spomnil, kakšna!« MoJ Jezus se zdaj zave, da ga je polomil. Izpod čela se ozre v Hedviko, nato se prime za glavo ln vzdih-ne; »O moj Jezus!« Hedvika začudeno; »Kaj pa je? Kaj pa imate s to zvezdo?« Jera otepa z rokami: »Nič, nič! Čenče, gole čenče!« Hedvika: »Kakšne čenče?« Jera: »Čenče, neumne čenče!« Prime Padarja za ramo; »Miha, gremo!« Padar odločno; »Nikamor ne gremo! Ce smo tukaj začeli, bomo tukaj končali!« Moj Jezus vdihne: »O moj Jezus!« Jera glasneje; »MIha!« Začne zajemati sapo ln nabirati nos v gube, da bi klhnlla. Padar: »Kar nehaj nabirati! Mene ne boš pretentala s svojim vriskavlm nosom!« Jera skromno klhne v robec. 1-Iedvlka: »Kaj Je s temi čenčami?« Sede. »Zdaj hočem za res vedeti!« MoJ Jezus: »O moj Jezusi« Padar: »Ti pa nehaj z Jezusom!« Nagne frakelj, se obrne k Hedvilci in začne zasliševati kakor pravi žan-dar: »Poslušaj! Pečanov Rudi, Iti služi vojake v Napoliju, je rekel, da te je videl tam!« Hedvika pnde z neba: »V Napoliju?!« Padar nadaljuje v prejšnjem tonu: »Rekel Je, da tc je videl v hiši .. . saj veš, v kakšni hiši!« Iledvlka: »V kakšni hiši?« Padar: »Deset let sem bil žandar v Trstu, pa že vem v kakšni hiši. In tudi ti moraš vedeti, saj boš stara trideset let!« Hedvika ploskne: »OJej! Ta pa Je huda! Ali se je fantu zbledlo?« Padar nadaljuje: »Rekel Je, da si v dražji hiši ... ln da ti pravijo Stel-la del nord . .. Severna zvezda!« Hedvika se zasmeje: »OJeJ!... In kje Je revež to čenčal?« Padar: »Tukaj. Pri tej mizi.« Hedvika: »To pa je moral biti pijan enkrat za trikrat!« MoJ Jezus: »O moj Jezus, pijan kot čep! Samo konjak Je pil.« Hedvika; »Ubogi fant! Pride na dopust pa se tako napije, da se mu zmeša in čenča neumnosti!« Padar: »In ti se sploh ne Jeziš?« Hedvika se zasmeje: »Zakaj pa? To Je vendar smešno.« Padar; »Boš že videla smešno! Zdaj ti bodo rekli Severna zvezda! Hedvika zamahne z roko: »Oh! Pri nas imamo vsak svoje ime. Kovačevi Milki, ki Je služila v Egiptu, pravijo Piramida, pa Je še danes živa, poštena žena ln mati treh otrok ... če niso spet kaj kupili?« Jera: »Dvojčke?« Hedvika: »Dvojčke?« Padar vztraja pri svojem tonu: »Torej—« Hedvika ga prekine: »In kaj Je rekel Rudi, ko se Je streznil?« Padar: »Misliš, da sem čakal! Pri priči sem ga prijel za Jezik, Razjokal se Je in — « MoJ Jezus poseže vmes: O moj Jezus, kako je tulil! Ves je bil moker! Kakor cunja!« Padar: »Tulil je, da nI res, da se Je vse samo izmislil, da naj pozabimo in da naj sploh molčimo o tem!« Hedvika: »Saj! Ubogi fant se Je v pijanosti izdal, v kakšne hiše zahaja.« Razgovor s komercialnim direktorjem FILMSERVISA — Ne samo snemalne, tudi gostinske, trgovske in obrtniške storitve — Podaljšana turistična sezona — Nova veja sindikata: filmski statisti — Vesele in žalostne iz našega »IIollywooda« delo nemogoče. Vsak ropot z ulice in že samo padanje dežja je motilo snemanje. Tretji atelje bomo gradili po paviljonskem sistemu. Toda na to je vezano vprašanje klavnice, ki ima tam nekje blizu lokacijo. Mislimo tudi na graditev stanovanj za tehnično osebje. — Kje so stanovali do zdaj? — Nikjer, vozili smo jih iz Ljubljane. Toda zdaj smo že vzgojili nekaj domačega kadra, preskrbeti pa jim moramo še stanovanje. — Kaže dobro pri pogodbah za prihodnje leto? — Do zdaj imamo z našim zunanje trgovinskim podjetjem Astro pogodbe za ca. 300 tisoč dolarjev in s podjetjema Artix-Film in Lux-Film iz Pariza za okrog 110 tisoč dolarjev. Francoske filme bi snemali v Strunjanu, Novigradu in v ateljejih, Med temi bo velik zgodovinski film, pri katerem bo sodeloval Jean Ma- Jera zajame sapo, kakor bi ji padel v usta masten grižljaj: »OJeJ! Na to pa nisem pomislila. O ti packa grda!« Hedvika: »Da ne boste čenčali o tem! Saj Se hodi z Ruparjevo Zoro?« Jera: »Se. O ti packa grda!« Padar še zmerom vztraja pri svojem: »Torej nisi v Napoliju?« Hedvika na videz užaljeno: »Kaj pa vam Je? Kam ml pa pišete, v Napo-li ali Milan?« Padar se oddahne spričo tega ne-pobltnega dokaza: »V Milan.« Hedvika: »Torej!« Jera: »Saj sem rekla, da so samo čenče! Fant se je napil, pa Je hudobija udarila iz njega! O ti packa grda! Matilda: »Nehajte, nol Rudi res nI slab fanti« Zvonovi se spet oglasijo. rais in ena znanih italijanskih igralk. — Imate pri sklepanjih kupčij kake težave? — Do zdaj prodiramo še vedno samo s kvaliteto svojih uslug. Nikakor ne držijo govorice, da smo pri nas poceni. Naše gostinske usluge so zelo drage, v Piranu zaračunavajo visoko takso, ki je naša druga turistična mesta in letovišča (n. pr. Opatija, Crlkve-nica) nimajo. Tudi druge usluge, obrtniške, trgovinske, niso poceni. Posebno vprašanje so statisti. V Piranu jih lahko najdemo največ 200 in to je odločno premalo za množične prizore, ki jih včasih predpisuje scenarij. — Nekaj je slišati, da snujejo piranski filmski statisti svoj sindikat? — Ml bi to zamisel samo po^ zdravili. Tako bi si zagotovili so-lidnost dela, večjo disciplino, ne bi bilo Izsiljevanja in drugih težav okrog statistov. Naj le osnujejo svoj sindikat čimprej. — Vsi govorijo o finančnih težavah. Jih pri vas nimate? — Seveda jih imamo. V zvezi so s finansiranjem naše filmske proizvodnje. Podjetje Trlglav-film nam je dolžno za dva filma okrog 40 milijonov, ker ni dobilo pravočasno kreditov. Nam pa se ta postavka krepko pozna. V splošnem pa gledamo, da so domači filmi cenejši od tujih storitev. Temu oravimo, da imajo domači popust. Faktura za domači film je pri nas okrog 17 milijonov, tuji pa ni pod 40, navadno pa okrog 50 milijonov. — Se Vam zdi. da ima Piran možnosti, da se razvije v filmsko mesto, seveda v našem majhnem merilu? — Po našem mnenju je to za kraj velika nridobitev. Snemanje (Nadaljevanje na 12. strani) trgovsko grosistično podjetje DDEjifS&SSl d&BSflCD^Sl želi mnogo sreče ter uspeha v letu 1961 vsem poslovnim prijateljem, odjemalcem ter delovnemu ljudstvu NAČRTI TRIGLAV-FILMA ZA LETO 1961 12 celovečernih filmov, od tega polovica domačih Pravijo, da bo po letu 1917, ko smo posneli naš prvi umetniški celovečerni igrani film, najpomembnejše leto v filmski proizvodnji leto 19G1, ko se bo začela tekoča proizvodnja. Pester program Trlglav-fUma za to leto napoveduje 12 celovečernih filmov in od tega vsaj polovico domačih Te dni Je podjetje Trlglav-film zaključilo peti film v letošnjem letu (Akcija, Vohun X-25 javlja, Hitronožcl — domači filmi ln koprodukclja Ograda), v načrtu pa so Imeli šest domačih filmov. Peti domači film je te dni začel snemati mladi režiser Boštjan llladnik. To jo film »Ples v dežju« po romanu Dominika Smoleta »Črni dnevi in beli dan«, llladnik je tudi pisec scenarija in snemalne knjige. V glavnih vlogah nastopata Duša Počkajeva in Miha Baloli (na sliki v enem izmed filmskih kadrov). Notranje posnetke zdaj snemajo v ateljejih Filmservisa, zunanje pa na ljubljanskih ulicah. Sodijo, da bo film posnet do konca februarja Razen tega pa govorijo načrti za prihodnje leto, da bo že februarja začel avtor »Devetega kroga« režiser France štlglic snemati film »Junak strašnega časa« po scenariju književnika Cirila Kosmača. To je za film predelana Temnlkarjeva zgodba iz novele »Oblak in. trobenta«. Ce bo MIhi Remcu uspelo napisati scenarij po svoji drami »Mrtvi kurent«, se bo lotil Še to zimo svojega tretjega filma tudi režiser Jože Babič. Sredi marca bo stekla kamera za film »Pankrtska mati« po noveli Prežlhovega Voranca »Samorastnlki«. Scenarij piše Vojko Duletič, režiser pa bo Igor Pretnar. Scenarij za sodobno komedijo Ima pripravljen režiser Jože Galc, in sicer po noveli Ferda Godlne »Družinski dnevi«. Za drugo komedijo izbira scenarij režiser Frantl.šek Cap, svojega drugega celovečernega filma pa se bo verjetno lotil tudi režiser Jane Kavčič Tako nam Triglav-film obeta ne samo pester snemalni program, ampak tudi nepretrgano proizvodnjo, posebne ker se dogovarja še za nekatere koprodukcije Cilji in naloge — Vse okoli osrednje teme: MOJ KRAJ — včeraj, danes in jutri obmorsko Mnogo strokovnjakov In ustanov je zadnja leta iskalo novo vsebino in nove metode v vzgojnem delu, kakor tudi vsklajalo kulturno-umetniško dejavnost otrok z novimi nalogami in novimi cilji, ki so v skladu z družbenimi potrebami. Z literarnimi deli, s filmi, z gledališčem in z glasbo smo posredovali mladini najboljša umetniška dela, kar Je seveda rodilo tudi uspehe. Pedagogi iti drugI strokovnjaki preverjajo ob pomoči praktične dejavnosti otrok in za otroke stare metode In iš£ejo novih, ki omogočajo večji vpliv estetske vzgoje na oblikovanje osebnosti. Toda estetska vzgoja je kompleksno področje. In če hočemo razviti otrokovo ustvarjalnost na kateremkoli področju, moramo graditi na njegovem doživljanju, razvijati čustveno življenje in negovati pristnost otrokovega izraza. Vendaj je na področju otrokovega ustvarjanja zelo važno POVEZATI ESTETSKO VZGOJO z vsemi drugimi vzgojnimi področji, posebno Se Z DELOVNO VZGOJO. Kajti brez tega bi bilo naše delo nesmiselno in brez- Da bi se lahko Jugoslovanske pionirske igre odvijale organizirano, je potreben koledar, ki bo omogočil, da bodo imeli otroci pred seboj dosegljive datume v krajših časovnih razdobjih. V ta koledar naj si zapišejo dneve, ki jih že praznujemo: 29. november, Novo leto, Dan mladosti, Prvi maj, Dan borcev itd. Poleg teh pa pridejo še razni novi dnevi, ki jih bodo v času Jugoslovanskih pionirskih iger v raznih krajih različno proslavljali. Vsi otroci Jugoslavije pa bodo proslavili naslednje dneve v tem letu: 29. november, Dan preteklosti, Dan naših ulic, Dan bodočnosti, Dan šole. Tako bomo lahko pokazali vse, kar so ustvarili ob temi »NAŠ KRAJ — VČERAJ, DANES IN JUTRI.« plodno, ker ne bi dosegli zaželenih cilj ev. Vse Izkušnje in težnje zadnjih let so dobile svoj odraz tudi v novem učnem načrtu. Toda te izkušnje Jo treba še razvijati, hotenja okrepiti. Zato so se vsa društva v naši državi, ki skrbe za otroke, zedlnila, da bodo organizirala Jugoslovanske pionirske igre, ki so se začele 23. novembra letos in bodo trajale do 29. novembra 1961. Te igre bodo imele zelo velik obseg ln bodo med drugim vključile v svojo dejavnost vse šole v naših republikah. Kaj so cilji in naloge Jugoslovanskih pionirskih iger? Najprej je potrebna materialna osnova za glavni cilj: otroci naj bi prišli čim množičneje v stik z lepim. Kulturna umetniška dejavnost naj postane otroku življenjska potreba. Zato je potrebno, da dobe šole radijske aparate, knjige, televizorje, kinoprojektorje, filme itd. Za to naj se zavzamejo zavodi, ustanove, podjetja in organizacije. V tej celotni manifestaciji naj se utrdi tudi program pionirske organizacije, ki naj posreduje tej dejavnosti otrok družbeno osnovo in širino. V izvenšolskem času pa naj se otroci čim več igrajo. In njihovo igro poskusimo še obogatiti. Vsa dejavnost naj se združi okoli skupne teme: MOJ KRAJ — VČERAJ, DANES IN JUTRI. To je tako širok pojem, da je ■mogoče združiti okoli njega vse cilje, obenem pa si vsaka organizacija lahko izbere tisto, kar ji najbolj ustreza in prilagodi svoj program drugim. Zaradi preglednosti pa to lahko razdelimo na tri dele: Prvi: MOJ KRAJ VČERAJ. Proučevali bodo kulturno preteklost svojega kraja, iskali starine, poizvedovali, kdo in kdaj je živel v njihovem kraju, kaj vse se je tu zanimivega dogaja-so. Otroci morajo spoznati dogodke okoli vstaje leta 1941, do- Najnižjega čina ni več (Odlomek iz romana VIRINEJA. V redni zbirki za leto 1961 izdala Prešernova družba. Prevedel Boris Ziherl, opremil Maksim Sedej) V šoli se je zbralo toliko ljudi kakor še nikoli poprej. Gnetli so se po oknih, v veži, pred šolo. Mlada bledikasta učiteljica je brala s suhim glasom, ki ji je drhtel od razburjenja: s... se nam je zdelo prav, da se odpovemo prestolu ruske države . ..« Do množice so prihajali le nejasni odlomki njenih besed. Med lcmetl je zavreščalo. Eden je zavpil: »Nič ne slišimo! Ne razločimo. Daj moškemu!« Drugi so pritegnili: »Naj kak pismen moški prebere!« •No, to se ve! Kdaj neki je ženska imela glas! Samo vreščati zna. Glasno in razločno sploh ne zna govoriti!« »Ce bi bila kmetica, bi še nekako šlo. Ta pa mi javka...« »Vojaki naj stopijo naprej! Kje so vojaki? Ti bodo razbrali: . . .« »Saj so spredaj! Kje naj pa zdaj bodo, če ne spredaj.« »Naj prebere Paška Suslov. Ta dobro Befs.« »Pavel, Pavel! Kje pa je ta Suslov?« »Pojdi, beri! No, tega bomo slišali. Dober glas ima.« Pavel je dvignil ramena in s strogim glasom pričel brati manifeste ln časopise, ki so z zamudo dosegli Ak-glrovko. Dolgo je bral. Jasno in razločno. Ves čas je v šoli vladala napeta tišina. Več ko eno uro so kmetje in kmetice stali kakor trden, molčeč zid. Tako tiho še v cerkvi niso nikoli stali. Tudi razhajali so se sila tiho, pomenkujoč se s pridušenim glasom. Samo mlad vojak dekliškega obraza ln brez obrvi je tekal od ene skupine ljudi do druge In s pritrga-nim glasom govoril: »Naziv, najnižji čin« je odpravljen. Častni naslov je zdaj — vojak! Najnižji čin — to se ne sme reči! Kakšen najnižji? Kdo.je pa najvišji? Nič več nI natnižjega! Eh, v Itoraanovko pojdem. Alekseja Petroviča Kovir-šina je postal zastavnik, oficir. V istem vagonu sta se peljala na dopust. Dejal sem mu: ,Stepa, daj da prižgem!' On pa meni: ,Noben Stepa nisem, marveč sem zdaj oficir, ti si pa najnižji čin, discipline ne poznaš.' Kako sem tedaj vpričo vsega vagona zardel! Prav nalašč pojdem. Kar povej, mu porečem, kdo sem zdaj? Najnižji čin... mater ti tvojo, na, mu porečem, ugrizni! Bil Je najnižji čin, zdaj ga pa ni več.« Tisto noč Pavel In Vlrka dolgo nista zaspala. Ležala s-ta na isti postelji. Ko je prišla k njemu živet, jo je vprašal, kje namerava spati: »No, kako je s teboj? Ali si prišla samo gospodinjit ali pa si prišla nasploh, kakor k svojemu možu?« Vlrka nI takoj odgovorila. Nato je preprosto in tiho dejala: »No dobro, živiva skupaj in spiva skupaj. Samo nekoliko nerodno mi je zaradi Anjutke. Velika je že.« »Saj že spi.« »In vendar mi Je nerodno. Ko sem kot majhno dekletce prvikrat opazila mater pri očetu, me je bilo tako sram, da sem kar težko dihala. Jaz pa sem popolnoma tuja in nič dobrega ne govorijo o meni. Za malo JI bo zaradi očeta. In prve žalitve so trdožive. Počakaj, naj se nekoliko navadi name.« Toda Anjutka ni marala za Virkino ljubezen. Spremljala jo je s sovražnimi očmi. Na Virkina vprašanja bo- LIDIJA SEJFULINA disi sploh nI odgovarjala ali pa se je v odgovor grdo zadlrala. Ko sta se z očetom odpravljala v mesto, se je na saneh obrnila in pogledala Vir-Ko, ki ju je bila pospremila iz hiše. Pogledala jo je s tako neotroškim, sovražnim pogledom, da je Vlrko še dolgo ščemelo okrog srca. Anjutkino otroško sovraštvo Jo je sila prizadelo, njeno srce ga je sprejelo kot kazen za vse tisto, kar je bila zagrešila v življenju. Petletni Scmka in triletni Panjlca sta se kmalu navadila nanjo, se oprijemala njenega lcrlia kakor poprej materinega. Negovala ju je, da so se vse druge ženske čudile. Amisja se Ji je posmehovala, kadar sta se srečali: »Menimo se o tem, da se nobenemu vdovcu ne kaže oženiti, ampak vsaj naj najame kako jalovo pote-puško, da bo otrokom namesto matere. Včasih naletiš na zelo skrbno!« Virki se niso dolgo rogali. Pavel nI kar tako razmetaval besed, toda prav krepke je znal izustiti, če je bilo treba. Zabrusil jih je zdaj tej zdaj oni ženski, in utihnile so. VIrkin pogled Je postal mirnejši. Toda kar nekam vnela se je v tem miru. Malo je govorila in dostikrat se je globoko zamislila. Zakaj je človekovo srce tako nenasitno7 Tako malokdaj sprejme z veseljem, kar mu ponudiš. Nič mu nI prav, zmerom mu Je nečesa premalo, zmerom mu nekaj greni veselje. Pavel je miren, človek, za delo zna prijeti. Zelo načltan je. Zato ga ljudje ne Izrabljajo, čeprav je siromak. In malce se ga boje. Vlrka se mu smili. Tisto prvo noč po An-jutkinem odhodu sta skupaj legla spat. Tako nežen Je bil z njo, da se je Vlrka začudila. Niti Vaška ni znal biti tako obziren in se ji z nele-plm tako čudovito lepo približati. Pavel nI bil nežnih besedi. Samo dejal je z vročim vzdihom: »TI moja mila!« In vendar, dejal jI Je tako, kakor da bl bila njegova žena, Izprošena, poročena, ne pa onečedena potepuška, tako, kakor da bi bil on prvi, h kateremu Je legla v posteljo. Vlrka je bila vesela ln hkrati nekam zmedena. Zmedenost je požrla veselje. In od tistega dne se je nekako čutila krivo. Kakor da bl bila skrivaj oblekla tujo obleko .Opazili bodo in jo med zasramovanjem strgali z nje. Zategadelj ji je bilo, kakor da se je nekaj postavilo med Pavla ln njo. Nekoč se je razjezila in se naplla kakor prejšnje čase. Ponoči je pijana dolgo kričala: »Kaj se pred vsemi nosiš, kakor da bl bil car? Ali misliš, da sem tako hudo vesela, ker me imaš pri sebi? Zoprna mi je tvoja domišljava spaka, vsa tvoja mirna drža. Jutri grem proč! Nočem te videti.« Mirno se je odpasal ln ji zažugal: »Umolkni, če ne te prelepem kakor psa. Ne morem gledati pijane ženske, na bljuvanje ml gre! Lezi za peč in ne vrešči več! Ko se boš streznila, se bova pomenila. Mogoče te bom sam spodil.« Nič ni povišal glasu, toda dejal je strogo in razločno. Oči so se srečale. Njegove svetle oči so potem-nele. Niso zažarele kakor pri Vlrki, marveč so nekam otrdele, Izgubile so blesk. Virka je prva pobesila svoje. Zjutraj se je dolgo vrtela po hiši, pripravljala se je, da bo šla, vendar ni šla. Pavel pa je kot zmerom govoril z njo, o čemer Je bilo pač treba govoriti. In ponoči je Virka prvikrat jokala na njegovi rami: o »Sama ne vem, kako naj s teboj živim ... Ko sva takole kakor zdajle, bl ti bila pripravljena umiti noge in to vodo piti. Kadar pa mi je s teboj mučno, dolgčas, bi ti pobegnila, samo da te ne bi videla.« Tiho ji je odvrnil: »Nikar ne modruj in ne nori! Živi in živi. Svoj posel opravljaj, za otroke ln zase se brigaj. No, spal bl rad. Dosti je besed! Kar pomnim, se še nisem z ženskami toliko onegavlL Spi!« Tako sta živela. Kakor v slogi, toda ne povsem. Dolgih pomenkov nista Imela. Ponoči sploh ne. Njegovi poljubi so bili vroči in nežni, besede skope. Toda, ko sta nocoj ležala drug poleg drugega, sta se dolgo pogovarjala. Pavel je govoril celo več kakor Vlrka. pripovedoval je o mestu, o carjih, ji Je pripovedoval vso tiste grdobije, ki Jih je Izvedel v mestu. In o življenju nasploh. Zakaj je siromašnemu človeku tako težko živeU, toliko teže, kolikor bolj je pri tleh. umeli bodo, kaj jim je prinesla borba starejših in kakšne možnosti se odpirajo našemu današnjemu življenju. Naj raziščejo 'vse o junaku, po katerem nosi ime njihov pionirski odred. Naj spoznajo ljudi, ki so se kot pionirji udeležili narodnoosvobodilne borbe. Ta prvi del naj bi se končal 8. februarja, tako da 'bo ta naš že ustaljeni praznik še obogaten, dobil bo še več vsebine. Drugi, osrednji del je: MOJ KRAJ DANES. Sebi in odraslim naj otroci olepšajo življenje, da bo .čim prijetnejše in zanimivejše. V ta del sodita pravzaprav tudi prvi in tretji del iger, toda njegova osnova naj bo igra. Otroci naj se vključujejo v vsakdanje življenje svojega kraja, spoznavajo naj delo starejših, obiščejo tovarne in delavnice, vodilne ljudi svojega kraja in sosedne šole naj povabijo v šolo. Zavzemajo naj se, da bi bila n. pr. njihova ulica najlepša, najbolj čista, da bi imeli na oknih najlepše cvetje. Naj se zavzemajo za najlepšo pesem svojega kraja, najboljšo fizkulturno panogo ali ročno spretnost. Kar jim je pač najbolj pri srcu. Tisto, kar izberejo, naj potem gojijo s poudarkom. Po njihovi zaslugi naj bo njihov kraj vesel, šola svetla in privlačna, najbolj vesela šola. In končno tretji del: MOJ KRAJ JUTRI. Ta del bo najlepši, trajal bo od praznovanja dneva pomladi do pričetka šolskega leta. Otroci naj razvijajo fantazijo o bodočnosti svojega kraja. Naj si zamislijo, kako bodo živeli in kako bo, ko bodo že odrasli. V to lahko vključijo tudi svoj bodoči poklic, način življenja in splošno podobo sveta. Na koncu naj organizirajo razstavo in različne prireditve. Jugoslovanske pionirske igre bodo končane 29. novembra 1961, zmagovalci bodo dobili nagrade in diplome. Vse gradivo, spise, risbe, fotografije itd., naj pionirji skrbno • shranijo na vsaki šoli. (Nadaljevanje z 11. strani) filmov podaljšuje turistično sezono, privablja tujce, reklamira naše kraje, obrtnikom, trgovinam in domačinom nudi mc&nost zaslužka. Vse to prinaša posredni dobiček tudi komuni. Toda to bi bilo mogoče še izboljšati. — Kakšen poseben primer? — Je, naše gostinstvo. Ne bom ponavljal pikrih na njihov račun, samo nekaj konkretnega: ko sm^ se dogovarjali s francoskimi prqflA ducenti, so si želeli ogledati vse?®' kraje, kjer bodo snemanja. Tako smo obredli obalo od Pirana do Crikvenice. Hodili smo tudi v vse restavracije. Šele tam nekje po Opatiji sem opazil, da naročajo povsod eno in isto jed: ribe. In veste, kaj so mi pokazali ob koncu? Od vseh lokalov na tem področju je najdražji »Pri treh vdovah« v Piranu, dražji kot katerikoli lokal prve kategorije. — Ko smo že pri zgodbah, še nekaj bolj razveseljivega 1 — Nekaj smešno resnega: ko smo snemali »Karolino Reško«, mi je rekel režiser Pogačič: »Veste, zakaj smo se odločili, da bomo snemali v Piranu? Ker ste najbolje opremljeni s sanitarijami in z garderobami!« To merilo bi veljalo, da si zapomnijo tudi gostinci. Ali pa tista, ko je bil barman hotela Palače pripravljen plačati Beograjčanom do ti soč dinarjev, če ne pridejo v razgrajat v lokali — Da ne bomo tako ozki, kaj pa še ljubljanski del vašega podjetja? —• V prihodnjih 5 letih predvidevamo postonno izgradnjo novih filmskih ateljejev. Lokacijo smo dobili med Ježico in Tomačevim. — Srečno in veliko uspehov v novem letu I Z. L. OTROK IN DRUŽINA ST. 0 Iz vsebine: Jugoslovanske pionirske igre 19G1 — Milovan DonojUč: Proglas otroške republike — Ivan Potrč: Srečanja z. Bevkom — Nuša Kolar: Kaj pravijo otroci v vrtcu — Majda Senčar: Trgatev sredi Ljubljane — Itajka Ra-čič: Največ veselja užijejo otroci, ko dedka Mraza pričakujejo — Branka Jurca: Zimski prazniki — Marija Vogelnik: Poškrobana zgod'^ — Jovita Podgornik: Za najmlajše — mali kino — A. A.: Nekateri otrci v soli nc uspevajo dobro. »DOBER GLAS GRE V DEVETO VAS!« GLAS O DOBRI KVALITETI OSKARJA JE ZE ZDAVNAJ PRESEGEL TA OKVIR IN LAHKO REČEMO »DOBER GLAS O OSKARJU GRE V VSAKO VAS!« ZAKAJ? —OSKAR JE PRALNI DETERGENT Z ODLIČNIMI SVOJSTVI IN NIZKO CENO: DODATNO OPOZORILO: MNOGO ŠPORTNIH SLIK JE ŠE V OBTOKU, ZATO JIH SPROTI POŠILJAJTE NA NASLOV TOVARNE ZLATOROG MARIBOR. ZA PRANJE VOLNENIH IN OBČUTLJIVIH TKANIN UPORABLJAJTE DETERGENT »PERILO« NOVOLETNI POGOVORI Z MLADIMI ŠPORTNIKI IN TELESNO VZGOJNIMI DELAVCI NAŠEGA OKRAJA [jubo Miklavčič ^flfl v-a (] H Ju U Za nami je bogato športno leto. Pravijo celo, da bogatejšega doslej nismo imeli, Čeprav je ' marsikateri rlomač športni dogodek šel sprifo dogajanja v svetovni športni areni mimo nas. In vendar so uspehi našega doma-•žega športa prav letos tako otipljivi, da ne moremo mimo njih. Zares, prišel je čas, ko vztrajno lomimo pre-graje, ki so nas še pred nedavnim klepale v meje našega okraja. Zato iašim mladim ljudem, ki Iščejo svojega športnega vzornika, ni treba iskati idolov le med tujimi imeni, kajti srečal jih bo lahko na naši ■domači športni poljani. Naj vas ne aačudi, če tokrat nismo iskali samo Telesna kultura je žal v postojnski občini prvič po vojni stopila v novo «eto t znaku stagnacije. Ugotovitev ni nič razveseljiva in prav zato je bila odločitev, koga od športnikov ali telesnovzgojnih delavcev predstaviti javnosti, dokaj težka. Odločili smo se za košarkarja LJUBA MIKLAVCICA, starega 24 let in zaposlenega v računovodstvu GPZ v Postojni. Ne toliko zaradi športnih dosežkov, kolikor zaradi njegovih pobud in prizadevanj, da bi telesna kultura v tej komuni končno le dobila tisto družbeno vlogo, ki ji je v današnjih dneh namenjena. Takole je povedal: — S športom se ukvarjam od otroških let. Tekmoval sem v košarki, smučanju, plavanju in rokometu, najbolj pa me je pritegnila košarka, ki je kljub nekaterim spodrsljajem revzela vodilno mesto v športnem vljenju Postojne, — je odgovoril _,jubo na prvo vprašanje. Kot kapetan košarkarjev Partizana irte več let vodili moštvo po slovenskih igriščih. Katerega dogodka se v tej zvezi najbolj spominjate? — IHorda se zdi neverjetno, da mi Je v lepšem spominu kot zmage ostalo nerazdvojeno tovarištvo v moštvu. Bili smo izreden kolektiv. Mnogo smo potovali in čeprav nezadostno nahranjeni, smo znali premagati tudi boljša moštva. — In vaše največje športno doživetje v letu 19G0? — Dve sta Uvrstitev v reprezentanco skopske vojne oblasti za vse-fciiisko smufsjsko prvenstvo, ki se imen naših tekmovalcev-velikanov, ampak smo poskušali najti vašega vzornika med bolj ali manj znanimi športniki in telesnovzgojnimi delavci, ki s svojim gorečnim delom utirjajo pot naši telesni kulturi. In prav zato, ker stoje tako skromno ob strani v številnih novih telesnovzgojnih žariščih v naših komunah in kažejo s svojim vzornim delom pot mlademu rodu, smo jih lahko upravičeno uvrstili v naš novoletni pogovor. Zaprosili smo jih še, naj povedo kar "največ tudi o vzrokih težav in nerazumevanja, ki ponekod dušijo športno aktivnost delavoljnih članov športnih društev in telesnovzgojnih organizacij. II: I!!!®! wm «WfeSKXx: s ¡./•■■M . .991 * V «J: .* ... i | mm sí ¿nMIfa A'' CV^i^ M? * " H ' izalor ■ j V '«^IMPVi mrnmmmmm | \ j ■ y -rmmimí ptip- " .■Ar, zelo številen. Slccr pa bo tudi v upravi Partizana ogromno dela, če bomo hoteli nadoknaditi vsaj del zamujenega v preteklih dveh letih. — Ljubo Miklavčič je. prevzel sedaj mesto načelnika v domačem TVD Partizan. Čeprav še mlad, ima obilo izkušenj v delu z mladino in ni dvoma, da se bo tudi vsaj s tolikšno vnemo lotil dela kot pred leti med taborniki, kjer je i>ožcl obilo uspehov in priznanj. m« -Ki . . i .......Ml ■■ W¡í¡ ~ - i »I ■! 'v-.. ' 7 4 v 1 * s -"1 I i >: v. Vi.-...^ J ga po 14-dnevnem skupnem treningu aa Sar planini zaradi nenadne obolelosti nisem mogel udeležiti. Drugo doživetje je bilo neprijetno. Po vrnitvi iz JLA sem se spet vključil med košarkarje. Iz II. lige smo izpadli in tedaj so mnogi javno pripisali poraze starosti igralcev, niso pa videli razprtij v Partizanu, ki so morale nujno privesti do takšnega konca. — Sklepate, da bo izredni občni zbor Partizana, sklican na pobudo članstva, pomenil v delu vašega društva Siakšno vidnejšo prelomnico? — Upam. Sicer v takšnem položaju mnogo pomeni že samo dejstvo, da Je Partizan dobil nove upravo, sestavljeno iz mlajših moči. Problem zaso pa so finančna sredstva/V postojnski občini smotrno finansiranje telesne kulture še danes ni rešeno. Nad 000 Članov v društvu je brez rekvizitov, če izvzamem skromne telovadne naprave. — ^«Sgrejšnji mesec ste v organizaciji fiBgroL ustanovili sekcijo za telesno Kakšen program dela ste sestavili? — Predvsem želimo širšemu krogu članstva SZDL spregovoriti o problemih telesne kulture v mestu. Sekcija si bo prizadevala, mobilizirati občane pri prostovoljnem delu za obnovo razpadajočih igrišč. Ta pobuda Je izda lz članstva SZDL. Kako ocenjujete delo telesnovzgojnih forumov v občini? — Nekega osrednjega organa, organizatorja, koordinatorja in pobudnika novih smeri sploh čutiti nI. Stihija v delu društev postaja zelo očitna. Premajhno skrb posvečajo vključevanju mladine, kjer pa jo imajo v . društvu, ne delajo mnogo z njo. — In razlogi za to? — Mislim, da so subjektivnega, ka-fccor tudi objektivnega značaja. Skupnost v komuni telesni kulturi še ni priznala enakovredne družbene vloge kot ostalim področjem družbene dejavnosti. Od tod načrtno finansiranje te aktivnosti in podcenjevanje dela Športnih in telesnovzgojnih funkcionarjev, daslravno Jim Je poverjen del vzgoje mladino. — Kakšni so vaši športni načrti za bodoče? Po delu v podjetju ml preostane »1J časa, da se lahko posvetim ^Jr v društvu. Aktivno športno na-otopanje sem opustil, da bi se laže posvetil terenskemu delu s košarkarskim naraščajem, ki Je v Postojni Odločitev v Izoli nI bila težka: 21-letna delavka MAKICA LEBAN je članica slavne četvorke veslačic izolskega veslaškega kluba »ARGO«. Sicer pa naj povemo, da se Marica ukvarja poleg veslanja še z odbojko, balinanjem in telovadbo. To je vsekakor pogoj za naporne treninge pri veslanju. Prav v tej vsestranski športni aktivnosti je iskati rezultate vrhunskih dosežkov mladih izolskih veslačic. O svojih osebnih uspehih je Marica odgovorila skromno naslednje: — Veslam od leta 1956 stalno v četvercu. Rezultat naših prizadevanj: šest okrajnih tekmovanj, štiri republiška, pet zveznih in dve mednarodni tekmovanji, da ne omenjam meddruštvenlh tekmovanj in regat. Na prvem okrajnem prvenstvu smo bile druge, nato stalno prve. Na zveznih prvenstvih smo bile dvakrat prve v zveznem razredu in trikrat prve za I. razred. Na mednarodnih tekmovanjih sem bila prvič v Poznanju, letos v avgustu pa v Londonu na evropskem šampionatu. Kot znano, smo zasedle peto mesto pred ekipami CSR, Anglije in Poljske. — Koliko časa trenirate, kdaj in kje? — Pri nas Je trening ločen na zimski in letni čas. Pozimi treniramo dvakrat tedensko po eno uro v telovadnici, poleti pa najmanj po dve url zjutraj in dve uri zvečer vsak dan. Jutranji trening pred glavnimi regataml nam omogoča kombinat De-lamaris, kjer imajo veliko razumevanje za naše športno udejstvova-nje. — Torej vam ostaja malo prostega časa7 — Res Je, za vrhunske dosežke so odpovedujemo marsikateri ugodnosti, prostemu času in razvedrilu. Sicer pa osebno za mojo panogo športa ne bi našla nadomestila. — Na vprašanje, kaj mislijo o njenem športnem udejstvovanju delovni tovariši in znanci in o svojem počutju v službi ,klubu ter o težavah, je Marica odgovorila takole: — V tovarni Delamaris delam žt pet let. Moji sodelavci in uprava kažejo razumevanje za mojo športno dejavnost, prijateljsko vzdušje pa vlada tudi v klubu, saj je jasno, da so naši uspehi odvisni od enotnosti vseh članic v čolnu in od vaditelja. Žal ml je le, da delo športnih delavcev in zlasti Inštruktorjev ni dovolj priznano, kar Je tudi eden izmed razlogov, da se mladina, ki ima nasploh dovolj zanimanja za telesno vzgojo, ne more vanjo aktivno v kiju - Mlado izolske vcslačice, med katerimi je tudi Marica Lebanova, lahko upravičeno uvrstimo med elito naših športnikov Marico vprašali, kateri letošnji športni dogodek Ji je ostal najbolj v spominu. Odgovor nas nI presenetil: evropski šampionat v Londonu, seveda. — Tukaj nam je sicer ušlo zasluženo tretje mesto, ker nismo tekmovale z lastnim čolnom, zato pa sem tembolj prepričana, da bo Veslaška zveza Jugoslavije prihodnjič poskrbela za prevoz našega čolna, da nas take nepotrebne nevšečnosti ne bodo ovirale na poti k še boljšim rezultatom. ško ligo. Skromni gimnazijec pa nam je zamolčal, da je osebno požel lepe uspehe tudi v namiznem tenisu ter dosegel celo prvo mesto na 100 metrov v plavanju. — Na vprašanje, kje trenira, Je povedal, da imajo težave, ker je edini prostor, kjer lahko vadijo na odprtem igrišču. Ce ga ne ovira vreme, trenira vsak dan vsaj dve uri: — Sicer pa sem prepričan, da ml je telesna vzgoja nepogrešljivo opravilo, končno pa imam tudi obilo koristi od mojega športnega udejstvovanja, ker sem postal odpornejši in spretnejši, — je dejal Rajko in pripomnil, da sodeluje tudi v raznih sekcijah kulturnega društva v Ilirski Bistrici. Vsekakor je zanimivo tudi to, da Je športni aktiv, v katerem sodeluje Rajko, premagal s skupnimi napori in tovariškimi odnosi domala vse težave; od tod tudi njegova pripomba, da bi .se moral vsak kraj specializirati za tisto zvrst telesne kulture, ki ima največ privržencev. — Samo kvaliteta lahko pritegne našo mladino, — je dejal Rajko In pristavil, da bi v naših športnih društvih in organizacijah bilo neprimerno več delavske mladine, če hI gospodarske organizacije pokazle več zanimanja za telesno vzgojno udejstvovanje svojih mladih delavcev. čiti. Tudi denarna pomoč, ki jo nudi športnim društvom občina, ne zadovoljuje, zato smo zelo zadovoljni, da ima naš klub tako dobrega pokrovitelja kot je Delamaris, kjer nam nu-drjo vsestransko pomoč. — Ob koncu našega razgovora smo Ime košarkarja RAJKA GRLJA je kljub njegovim 18 letom starosti znano ne le v kraju njegovega bivanja — Ilirski Bistrici, ampak ga pozna že večina naše športne javnosti. Ce vam zaupamo, da meri Rajko v višino 192 cm, vara bo takoj jasno, da ga bomo najčešče srečali v vrstah košarkarjev. Sam sicer pravi, da je njegovo nagnjenje do te igre iskati zlasti v lepoti te športne panoge, polne domiselnosti in dinamičnosti. Vendar to ni v«e, skoraj dnevno ga boste Rajko Grli lahko srečali tudi pri namiznem tenisu, odbojki, atletiki In plavanju. Skromno je dejal: — MoJi športni uspehi niso veliki, kajti pri nas gradimo na kolektivnih dosežkih. Tako si naša ekipa lasti večkratno prvenstvo okrajnega in primorskega pokala v odbojki in osvojitev primorskega košarkarskega pokala v trajno last. Sedaj branimo naslov prvaka zimskega pokalnega turnirja v Sežani ter smo se kvalificirali v n. republiško ligo in dvakrat dosegli drugo mesto v skupnem plasmaju, Prvič nam je spodletelo, drugič pa smo se povzpeli v I. republl- «fpi*' ifeVV^i • m .-ž ¿t**** tbfc . ^m KLAVDIJ TREBEČ iz Hrpelj Je znan po svojem raznolikem flzkul-turnem udejstvovanju. Posebne simpatije goji do namiznega tenisa ln nogometa, svoj čas pa je Igral v odbojkarski ligi v Sežani ter Postojni. Vendar Klavdlj meni, da telesna vzgoja in šport v Ilrpeljah občutno zaostajata za razvojem v ostalih občinah. Razlog vidi v pomanjkljivi disciplini ln premalo sistematičnem delovanju tamkajšnjega društva »Partizan«. — Vse preveč priložnostno gojimo šport, radi se zagrlzemo v to ali ono panogo, ootem pa kmalu popustimo, — je rekt Klavdij in izrazil obžalovanje, ker so tako nespretno Izkoristili pol milijona dinarjev, ki Jim Jih Eilavtfij Irebec Piran Ima v ženskem rokometu močno zastopstvo tudi po zaslugi Dore Gregorčičeve (na sliki spredaj z žogo v roki) Je dodelila občina za ureditev športnega igrišča. No, vodstvo Partizana v Hrpeljah si kljub temu nenehno prizadeva, da bi pritegnili v krog aktivnih športnikov čim več mladine, ki Je v Hrpe-ljah ln okolici ne manjka. Lahko razumemo, da je Klavdij zelo nesrečen, ker ne more sistema- i ¥ ñranu Med vidnejšimi piranskimi športniki je odgovorila na našo novoletno anketo 19-letna dijakinja DORA GREGORČIČ iz Pirana. Glavna- športna panoga bodoče učiteljice je rokomet, udejstvuje pa se tudi v košarki. Dora je razen tega še vaditeljica TVD »Partizan«. K največjim uspehom v svoji športni karieri prišteva Dora svoji ekipi prvo mesto na republiškem pokalnem prvenstvu žensk t rokometu 1959 in letošnje prvo mesto v okrajnem tekmovanju. Kot večina aktivnih športnikov ge tudi Dora pritožuje zaradi pomanjkanja časa — tembolj, ker se jI zdi fizkultura koristna protiutež napornemu umskemu delu. Se bolj pa je moti, kot tudi vse telesnovzgojne delavce in športnike v Piranu, dejstvo, da je piranski »Partizan« deležen mnogo preskromne pomoči občine ia družbenih organizacij ter se zato če-stokrat. dobra volja in rast piranskih društev utapljata v finančnih problemih. Zaradi tega problema so v glavnem tudi onemogočena srečanja piranskih športnikov s svojimi vrstniki drugod, tare pa jih tudi problem vaditeljev, ki pa so ob prazni društveni blagajni domala slednjemu društvu nedosegljivi. ObLO Piran je n. pr. odobril Svetu za telesno vzgojo za vse telesnovzgojne organizacije v občini (3 društva »Partizan«, nogometni klub, jadralci, veslači, šahovski klub in strelska družina) borih 900.000 -dinarjev, kar je komaj zadoščalo za vzdrževanje telovadnic. Zato ni čudno, da se društva lahko udej-stvujejo v Javnosti samo takrat, ko so člani pripravljeni sami no3iti odgovarjajoče stroške. Doro je najbolj prizadel letošnji flasko, ko so morale rokometaštce zaradi pomanjkanja finančnih sredstev odpovedati celo na-daljnega tekmovanja za republišk« prvenstvo. — Ta odstop, ki je sledil komaj dobro priborjenemu okrajnemu prvenstvu naše rokometne ekipe, me je najbolj prizadel, je med drugim povedala Dora. Kljub temu pa je vztrajna športnica izrazila prepričanje, da se bodo tudi v Piranu našli ljudje, ki bodo podprli te zagrenjene, a še vedno vztrajne piranske športnike. S A H V počastitev Dneva JLA, 22. decembra, je bil v Domu JLA v Postojni šahovski dvoboj na 20 deskah med mladinsko reprezentanco Postojne in moštvom krajevne garnlzlje JLA. Čeprav je po prvi uri igranja, ko je vojno moštvo vodilo že s 4:0, kazalo, da bodo mladinci doživeli pravo katastrofo, so na ostalih deskah močno popravili položaj in zaključili dvoboj s tesnim porazom 8 in pol : 11 in pol točke. (ma) tično gojiti športa. Boji se, da vseh osem ur, ki jih tedensko preživi na igriščih, zaradi nesistematičnega dela ne izkoristi tako, kot bi to bilo v drugačnih pogojih. — Veste, februarja pojdem k vojakom. Znano mi Je, da v naši Ljudski armadi posvečajo telesni vzgoji vso skrb in lahko mi verjamete, da se prav zato veselim tega časa, ki ga bom lahko prebil ob organiziranem ln dobro vodenem telesnovzgojnem udejstvovanju v JLA. PREDLOGI KOMISIJE ZA KOŠARKO Komisija za košarko pri Okrajni zvezi za telesno vzgojo s sedežem v Postojni je v četrtek razpravljala o predlogu novega tekmovalnega sistema v republiških košarkarskih ligah. V predlogu, ki ga je naslovila Košarkarski zvezi Slovenije, zastopa stališče, naj bi I. rep. ligo povečali na 10 članov, drugo ligo pa razdelili na vzhodni in zahodni del. V zahodni ligi naj bi tekmovala tudi moštva Partizana iz Kopra, Postojne in Ilirske Bistrice, v kolikor slednjim ne bo omogočeno tekmovati v I. ligi. Komisija je hkrati sklenila, da bodo ostala moštva koprskega okraja tudi v letu 1961 tekmovala v enotni ligi. Dokončni sklep o reorganizaciji republiških košarkarskih tekmovanj bo izrekla skupščina KZS. (ma) Ú m LJUDEH ¥ NAŠIH KRAJIH ^ PRI LJUDEH V NAŠIH KRAJIH r< PE ___________________Št. 1—2 — 1, januarja 1961 LJUDEH V NAŠJh KRAJ J H >V PRI LJUDEH ¥ NAŠIH KRAJIH & ANALIZA O VOLITVAH VODSTEV KRAJEVNIH ORGANIZACIJ SZDL: o V o \J o E I Okoli 40 tisoč članov SZDL na predvolilnih in volilnih konferencah — V 195 krajevnih organizacijah SZDL je bilo izvoljenih 2213 novih odbornikov »Volitve v vodstva krajevnih organizacij SZDL so v polni meri pokazale zavest naših delovnih ljudi,« so ugotovili na seji predsedstva Okrajnega odbora SZDL minuli petek, ko so analizirali potek volitev v le osnovne enote Socialistične zveze. Volitve vodstev krajevnih organizacij SZDL so bile v našem Mladinci iz TOS so čestitali vojakom Ob Dnevu JLA je obiskala skupina mladincev iz industrijskega obrata »TOS« v Hrpeljah pripadnike JLA v obmejni karavll v Krvavem potoku in jim s čestitkami k prazniku izročila umetno izdelano stekleno darilo. Komandir karavle je zadržal mladince na mali pogostitvi in se jim zahvalil za pozornost in_ ljubezen, ki jo izkazuje mladina naši armadi. J. Z. PROGRAMI ZA G30 ha NOVIH VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV Določenih, odobrenih in vloženih je bilo pri Zadružni hranilnici in posojilnici v Šempetru pri Gorici z za-prosilom za posojilo 13 investicijskih programov. Po teh načrtih naj bi obnovili do leta 19G5 — 347 ha vinogradov in 282 hektarov sadovnjakov. Predračunska vrednost prvih naj bi znašala 502 milijona, drugih pa 301 milijon. Torej skupaj 803 milijone. Od tega znaša zahtevek za posojila pri Jugoslovanski kmetijski banki 402 milijona dinarjev. Glede na razpoložljiva sredstva te banke kaže, da bo za prihodnje leto na razpolago kakih 100 milijonov dinarjev kredita. TELEVIZOR SI BODO KUPILI Dijaki osemletke v 2alcu so pred kratkim sprožili akcijo za nabiranje odpadnega materiala in papirja. Skuono akcijo so že tedaj sprožili z namenom, da bodo z zbiranjem odpadnega materiala »zbrali« tudi toliko denarja, da si bodo lahko kupili televizor. Ze prva »papirnata« akcija je bila zelo usoešna. Nabrali so kar preko 3 tone odpadnega papirja, ki so ga potem posredovali podjetju • Odpad«. DOBRO, VENDAR NE NAJBOLJE Do 13. decembra so organizacije Socialistične zveze v vseh devetih občinah izvedle 227 krajevnih konferenc. Razprave so bile povsod zelo raznolike. Skoraj povsod je bilo opaziti nov odnos delovnih ljudi do reševanja komunalnih problemov. Ne gre več za zahtevo po denarju, za popravilo raznih komunalnih del od občine, ampak za trezno -¡presojo, koliko bi lahko prispevali sami in koliko zmore dati občina. Slišati je bilo mnogo kritik, da odborniki ljudskih odborov ne poročajo volivcem o svojem delu ln da Imajo z njimi premalo stikov. K.V.Í.-." PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE Iz vseh šol kranjskega okraja bo prišlo v Ribno 15, januarja več kot 300 mladih smučarjev: pionirjev in pionirk. Pomerili se bodo v smučarskem teku in streljanju z zračno pu-Sko. Ta prireditev bo ena Izmed naj-množičnejšlh manifestacij zimsko-Sportnih tekmovanj v okviru vseh prireditev iPO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE«. Tekmovanje organizira TVD »Partizan« Bled. Iz vseh Sol (ki Jih je v okraju nad 100), se bo tekmovanja udeležilo 7G ekip. okraju končane konec novembra, Na predvolilnih in volilnih konferencah je sodelovalo okoli 40 tisoč članov SZDL, kar dokazuje, da^ so nove oblike dela Socialistične zveze še povečale zaupanje državljanov, da bodo lahko preko nje urejali, številna, zanje življenjsko važna vprašanja. Zelo dobre so bile priprave in volitve same v občinah Koper, Ilirska Bistrica, Sežana, pa tudi v drugih občinah niso zaostajali. Na vseh konferencah so člani SZDL načenjali številna vprašanja, kot je funkcioniranje ljudskih odborov, stanovanjskih skupnosti, delo zborov volivcev, pomenili so se o različnih komunalnih in krajevnih zadevah, o problematiki šolstva, o naši turistični politiki, o graditvi stanovanj, hišnini, o delovanju nekaterih družbenih organizacij, o organiziranju sekcij Socialistične zveze, zlasti pa je bilo mnogo besed izrečenih o izvajanju naše socialistične demokracije ter o pojavih, ki državljanom onemogočajo, da bi lahko uspešneje sodelovali in soodločali v komunalnem življenju. V našem okraju je bilo prej 300 osnovnih organizacij Socialistične zveze. Na teh volitvah vodstev krajevnih organizacij pa so bile nekatere osnovne organizacije združene, tako da je na področju okraja sedaj skupno 195 krajevnih organizacij SZDL, ki imajo 119 podružnic. V vodstva teh organizacij je bilo izvoljeno skupno 2.213 odbornikov. Med njimi je 21,4 °/o orlbornic, 22,1 °/o mladine, kar pomeni, da so novi odbori tudi po sestavu taki, da bodo lahko delali. Na seji predsedstva so ugotovili tudi nekatere slabosti izvedenih volitev. Tako so v nekaj krajih kljub jasnim določilom izvolili nove odbore z javnim glasovanjem, v nekaj krajih so bila poročila preveč splošna, na nekaj konferencah pa so pozabili na sklepe, s katerimi bi določili program svojega dela za bodoče obdobje. Kljub tem slabostim pa so bile volitve v vodstva krajevnih organizacij velika manifestacija zavesti naših delovnih ljudi, bile so dokaz, da so se člani Socialistične zveze našega okraja močno zavzeli za uveljavljanje take vsebine dela, kakor jo je nakazal V. kongres SZDL Jugoslavije. Pravljična hišica .»Metka« je mala soseda »Spominčice«, počitniškega doma OLO Koper SOCIALISTIČNA ZVEZA NA IIRPELJSKEM V NOVEM DELOVNEM POLETU Ze pred dnevi so bile tudi na območju občine IlrpelJe končane volitve v nove odbore krajevnih organizacij SZDL. Končno skupno poročilo o poteku in Izvedbi volitev ugotavlja, da so bili tako predvolilni sestanki kakor tudi volitve same zadovoljivo obiskane kljub nevščenemu vremenu, kar je neprijetno zlasti med raztresenimi vasmi tega razsežnega področja. Toliko bolj je razveseljivo dejstvo, da je visoka socialistična zavest prebivalstva z redkimi Izjemami premagala vse vremenske ln druge ovire. Ljudje so na sestankih v živahnih razpravah prikazovali stanje kmetijstva, nujne potrebe po popravilu vaških cest in poti, potrebo po izboljšanju preskrbe z zdravo pitno vodo in s tem v zvezi naglaševali neodložljivo ureditev vaških vodnjakov, ha-pajališč, kanalizacije, javne razsvetljave. Prav tako niso prezrli sodelovanja s kmetijsko zadrugo glede povečanja kmetijske proizvodnje, govorili so o pogojih za večjo rentabilnost živinoreje in sadjarstva. Zanimali so se, kako občinska uprava gleda na reševanje vaških problemov, dajali predloge in pobude. Obravnavali so tudi vprašanja šolskega in izvenšolskega izobraževanja, dalje vprašanje varstva otrok in socialno ogroženih ob- »Poglej! Kaj praviš ti na to?« Iz žepa je potegnil pisemsko ovojnico in razgrnil preganjen bel karton z zimskim motivom na prvi strani. Na tretji strani so bile z lepo, lcaligrafično pisavo razvrščene novoletne misli. »Srečno in zdravo novo leto,« je bral, tu nekol;ko zastal in nadaljeval s poudarjenim glasom »... in še več uspehov pri razvijanju demokratičnih odnosov v podjetju, Ti želi...« Zadnje besede je pomenljivo poudaril, dvignil pogled s papirja in se zastrmel vame, kot bi hotel reči: »Zdaj si ti na vrsti.« »Ne razumem, zakaj te je razburilo to voščilo?« »Ne razumeš?« Se enkrat je prebral zadnje besede ... »še več uspehov ~ri razvijanju demokratičnih odnosov v podjetju...« Spet me je pogledal in se pri tem nakremžil, kot bolnik, ki mu je nekdo od daleč pokazal na skelečo rano in ga s tem opozoril na bolečino, »Nič slabega ne vidim v tem,« sem počasi odgovoril. »Ti tega ne razumeš,« je začel resignirano. »Čestitka namiguje na odnose v podjetju. Sit sem že tega. Toliko sem že napravil za moj kolektiv, pa imam za to le malo zahvale. Zadnjič so na sestanku sindikalne podružnice govorili o sprejemanju novih delavcev in eden je rekel, da kolektiv pri tem nima besede. Večkrat slišim od strani, da sem absolutist, nihče pa ne vidi. da garam in se trudim za podjetje.« ■ Gledal sem njegcrv obraz in začel tehtati v sebi: »Kaj je sprožilo v njem te misli? Čestitka? Občutek sociološke bolezni, ki ji pravimo zaostajanje za razvojem? Ali hoče s tem opravičiti pred samim seboj občutek, da v nečem ne dela prav?« . »Poglej, včeraj popoldne sem tri ure zamudil s predsednikom delavskega sveta. Razlagal sem mu nov plan. Tri ure sem zamudil, da je končno le podpisal zapisnik, ki smo ga morali s planom poslati na višji forum. Jaz: za toliko in toliko bomo v prihodnjem obdobju povečali poslovanje podjetja, deset novih delovnih mest bomo odprli. On: zakaj to, zakaj ono, zakaj ne večji dohodek podjetja in da bomo morali bolj misliti na delavce. Moj predsednik delavskega sveta ima fiksno idejo, da moramo priskrbeti delavcu topel obrok. Vedno me s tem gnjavi. Kot da jaz ne bi imel občutka za ljudi, saj sem jaz bil tisti, ki se je zavzel, da smo pred kratkim postavili uto za kolesa.« Smisel drugega dela čestitke še je začel razpletati. »Zdi se mi, da se jeziš na prijatelja, ki ti je poslal čestitko, jezen pa si pravzaprav na nekaj, kar nastaja med teboj in okolico,« sem mu rekel. »Kaj filozofiraš! Vam je lahko govoriti o demokraciji, v podjetju pa je to precej drugače. Truditi se moraš z ljudmi, ki ne razumejo dosti in za zahvalo sem absolutist.« Ko sva se poslavljala, je bilo pozdravljanje hladnejše kot ob srečanju. Anemično mi ie st'snil roko, moj pogled pa je obvisel ni njegovem obrazu. Za hip se mi je zdelo, da so sicer na napetem, zdravem licu pojavljajo komaj doznavne pege. Ali sem se res pozdravljal z bolnikom? Dianno-zo sem ugotovil hitro in preprosto, kot so vrenroste vse velike stvari v življenju. Ali bo ta bolnik ozdravel? Mnr-da mu je to novoletno voščilo povzročilo preobrat v bolezni? Morda bodo besede, ki so sprožile toliko misli., tudi zdravilo zanj? Res, dobro bi to bilo. Saj je drugače dober človek, ki res mnogo dela. -j-v čanov ter zaposlitve razpoložljive mlade delovne sile. Na področju občine Je danes 3G krajevnih organizacij SZDL, ki štejejo skupaj 3150 članov, volilnih upravičencev pa je 5272. V preteklem letu se je raznih delovnih akcij v vaseh udeleževalo skupaj 2173 članov, ki so opravili 46.819 prostovoljnih delovnih ur, z vprežno živino pa 5.131 ur. Skupna vrednost opravljenega prostovoljnega dela je ocenjena na 8,008.220 dinarjev. V nove krajevne odbore so izvolili skupaj 262 odbornikov, v 9 podružnic krajevnih organizacij pa 27 odbornikov. V novih odborih je 47 žena, G1 mladincev in 53 članov Zveze komunistov. Od starih odbornikov je bilo nanovo izvoljenih 95, novih pa je 1G7. Po socialni strukturi je v novih odborih zastopanih 113 kmetov, 80 delavcev, 32 uslužbencev, 37 pa jih pripada raznim drugim poklicem. V preteklem letu je bilo v 44 osnovnih organizacijah le 44 žena ln 45 mladincev. Navedene številke dokazujejo, da so novi odbori poživljeni in pomnoženi z mladimi silami, ki bodo v bodočem poslovnem razdobju še intenzivneje in uspešneje nadaljevali začeto delo. Dne 19. decembra je bil v Hrpeljah enodnevni seminar za novo izvoljene predsednike in tajnike krajevnih organizacij SZDL. Seminarja so se udeležili predsedniki in tajn.ki iz 30 krajevnih organizacij. Te dni sestavljajo na posebnih sestankih v krajev- nih organizacijah programe dela le organizirajo razne delovne sekcije. V pripravah na bližnjo občinsko konferenco je zaplalo po vselil krajevnih organizacijah živahno gibanje, saj bo na občinski konferenci med najvažnejšimi točkami dnevnega reda predlog novega občinskega gospodarskega načrta za leto 19(ii iu osnutek perspektivnega plana za b dočih pet let. j IZREDEN RAZVOJ PERUT- NINARSTVA V NEVERICAH Po podatkih, ki jih je posredoval Občinski ljudski odbor Postojna, se je Perutninarstvo »Kras« iz Neverk v letu 1960 s svojimi perutninarskimi proizvodi že močno uveljavilo na tržišču. Tako so že do konca novembra prodali 48 tisoč piščancev za zakol v skupni teži 685 nadalje 147 tisoč enodnevnih piščancev ter nad 2 milijona valil-nih in jedilnih jajc. Podjetje je v preteklem leto investiralo v perutninarske objekte skoraj 300 milijonov dinarjev. Oc'1 25 planiranih je postavilo 19 kokošnjakov, v katerih je po 5 tisoč kokoši, medtem ko se je začetni stalež perutnine dvignil od 23 tisoč na 130 tisoč kokoši nesnic. Rezultati so za mlado podjetje vsekakor spodbudni in dajejo slutiti, da ima perutninarstvo v Neverkah vse pogoje za razvoj v eno najmočnejših podjetij te vrste pri nas. (ma) „ Počitniški dom OLO Koper »Spominčica« v Kranjski gori NOVOLETNA JELKA V HRPELJAH Iniciativni odbor za organizacijo Novoletne jelke je pripravil tudi letos kolektivno obdarovanje s praktičnimi darili, ki jih je v posameznih šolskih okoliših razdelil dedek Mraz. Ob Novoletni jelki so izvajali pionirji krajše kulturne programe. Kljub temu, da letos nekatera podjetja niso pokazala pričakovanega razumevanja za pomoč pri tej novoletni akciji, je iniciativni odbor ob pomoči občinskega ljudskega odbora, ki je v ta namere naklonil 100.000 dinarjev, izved^ obdarovanje otrok po zamišlj^ nem načrtu. i ii^iii m PODJETJE »VELURPLASTIK« V HRUŠEVJU V POSKUSNI PROIZVODNJI Gradbeno okovje iz plastične mase bo osrednji proizvod novo ustanovljene tovarne »Veluro-plastik«, ki je že začela s poskusno proizvodnjo v adaptiranih bivših skladiščih v I-Iruševju. Tovarna ima tudi že lep del nove opreme, nekaj pa je bodo morali uvoziti. Investitor — ObLO Postojna — je vsem prebivalcem I-Iruševja in okoličanom napravil nedvomno veliko uslugo, saj je na tem področju na razpolago še precej delovne sile. Razen povedanega se bodo v novi tovarni specializirali tudi za velurrzaoijo ladijske obloge, pohištva in kožnih izdelkov. Ta oddelek bo začel s poskusno proizvodnjo februarja prihodnje leto., ko bo znašalo število zaposlenih že blizu 60 oseb. Do konca prihodnjega leta pa predvidevajo zaposlitev nadaljnjih 110'do 120 oseb, vodstvo podjetja pa že sedaj skrbi, da bodo dobili zadovoljivo število kvalificiranih moči. Razen sedanjega bodo v dogled-nem času adaptirali še eno poslopje, ki je celo znatno večje od sedanjega. Za izdelke novega podjetja je že sedaj izredno veliko zan^fe-nje, saj so pri »Veluroplastlg^ prodali že vso proizvodnjo za leto 1961. (bb) •f i V torek sta občinski zbor in zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Koper razpravljala o nekaterih perečih vprašanjih, predvsem pa o socialnem .varstvu mladine. Občinski svet za socialno varstvo namreč ugotavlja, da bo potrebno ob podpori političnih in družbenih or-* anizacij povečati skrb za vzgojo focialno ogroženih otrok. Nato so ljudski odborniki ob-:ravnavali in sklepali o spojitvi trgovskega podjetja na drobno »Trgovski dom« in trgovskega podjetja z industrijskim blagom »Slavica« v Kopru, v novo vele-trgovsko podjetje z industrijskim blagom. Ta združitev je bila potrebna zaradi izboljšanja blagovnega prometa. Na te.i zadnji letošnji seji Običnskega ljudskega odbora Koper so med drugim tudi sprejeli odlok o ustanovitvi stanovanjskega sklada občine Koper,: odločbo o ustanovitvi komunalne banke za občino Koper in odločbo o ustanovitvi komunalnega servisa v Kopru. / ustanovitev nogometnega kluba v dekanih Po dolgih prizadevanjih so končno v Dekanih le prišli do lastnega nogometnega kluba. To je vsekakor pomemben dogodek, saj je organizirana gojitev nogo-.etnega športa v takem majh-,em kraju, kot so Dekani, res vsega priznanja vredno delo. Na ustanovnem občnem zboru v Dekanih so se zbrali predstavniki krajevne organizacije Socialistične zveze, predstavniki okrajne komisije za nogomet in predstavniki tovarne Lama. Na ustanovni občni zbor pa so prišli tudi zaslužni člani nekdanjega nogometnega kluba Jadran ter številki ljubitelji nogometnega športa; predvsem vaška mladina. .Najvažnejši sklep je vsekakor ta, da se bo NK Dekani udeležil že spomladanskega dela prvenstva v koprski okrajni ligi, seveda izven konkurence. Novemu nogometnemu klubu, ki ga bo vadil požrtvovalni Aldo Prašnikar, želimo pri bodočem delu mnogo uspehov! otroci v Škofijah ZA SVOJE VRSTNIKE V ALŽIRU Pionirji osnovne šole v Škofijah nad Koprom so se odpovedali kolektivne nagrade dedka Mraza v korist alžirskih otrok, za katere je pravkar v vsej državi velika nabiralna akcija. Osvobodilni boj alžirskega ljudstva iz kolonialnih spon je v nemali meri prizadel namreč tudi alžirske otroke, ki s hvaležnostjo v srcih sprejemajo pomoč otrok vseh svobodoljubnih narodov v svetu. Pionirji osnovne šole v Škofijah so se torej že vključili v to človekoljubno akcijo ter nedvomno zaslužijo za svojo pobudo vse priznanj e. Kakor vsako leto ob prazniku naše armade, tako so bila tudi letos v Kopru na sporedu številna športna srečanja med pripadniki koprske garnizije JLA . ter športnimi društvi in aktivi. Največje presenečenje so pripravili vojaki v odbojki, kjer so tesno, vendar zasluženo premagali koprski Partizan s 3:2. V srečanju z invalidi je bil izid neodločen. Medtem ko so vojaki zmagali v šahu s 3:2, so bili invalidi uspešni v streljanju z zračno puško, kjer so zadeli 13 krogov več. Zanimivo je bilo tudi srečanje vojakov s koprskimi učitelj iščni-ki. Pripadniki JLA so zmagali v odbojki (3:2), streljanju (280:248) in v šahu (9:1), a v namiznem tenisu učiteljiščniki s 5:0. V soboto, 17, decembra 1960 so odprli v Izoli tehnično delavnico Modelarskega kluba »Mehano-tehnilca« Izola ob navzočnosti predsednika Glavnega odbora LT Slovenije flffilka Goršiča, zastopnika Centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije Vlada Bula-lcoviča, sekretarja GO LTS Lojzeta Prvinška, predsednika OO LT Koper Vinka Žnidaršiča in sekretarja OO LT Miroslava Okretiča. Po uvodnih besedah direktorja podjetja Mehanotehnike Nerina Gobba-Gina, ki je orisal pomen tehnične vzgoje pionirjev in mladine in koristnost te dejavnosti pri vzgoji kadrov za gospodarstvo, posebno za dejavnost modelarjev za potrebe tovarne »Meha-notehnika«, je v imenu kolektiva, ki je prevzel patronat nad to dejavnostjo v Izoli, izročil ključ nove delavnice predsedniku uprav- nega odbora Modelarskega kluba »Mehanotehnika« Izola. V imenu vseh modelarjev se je predsednik upravnega odbora Kluba zahvalil za zaupanje in obljubil, da bodo modelarji še naprej delali v korist tovarne in občine. Upravni odbor je sestavljen samo iz mladih ljudi, ki bodo obravnavali: tehnična, komercialna, finančna, propagandna, materialna, prodajna in šolska vprašanja. Za delo v delavnici je izdelan poseben program dela. V delavnici se bodo vzgajali bodoči inštruktorji modelarstva in to v treh grupah A, B in C. Ob tej priložnosti je v imenu Centralnega odbora Ljudske tehnike Jugoslavije izročil Vlado Bulakovič priznanie in nagrado 500.000 dinarjev Okrajnemu odboru Ljudske tehnike Koper kot najboljšemu v FLRJ na področju tehnične vzgoje med pionirji in mladino. (Nadaljevanje z 8. strani) vrsticah prikazali, pa seveda odločilno vpliva na obseg prometa blaga preko koprskega pristanišča. Najprej moramo ugotoviti, da zaradi zakasnitve izgradnie operativne obale ni bilo možno prevzeti večjih' poslov za sedanjo zimsko sezono, za katero je bilo zagotovljeno znatno več blaga, kot pa ga bo dejansko izmanipu-liranega. S tem pa ni rečeno, da se promet blaga ni uspešno odvijal. Zaradi tega je bilo samo onemogočeno, da bi bili uspehi še boljši, kot pa so dejansko doseženi. Ob koncu preteklega leta je bil zabeležen skupni letni promet podjetja »Pristanišče Koper« v višini 70.344 ton raznega blaga, medtem ko se je v zadnjih dneh decembra 1960 povzpela ta številka že na 135.000 ton raznega blaga. Prav v zadnjih dneh decembra pa se bo promet še precej povečal, saj pričakujejo znatne pošiljke južnega sadja. Če primerjamo samo promet do 25. 12. 1960 s prometom v vsem preteklem letu, pri tem pa upoštevamo, da se dolžina obale ni spremenila (celo zman^la se ie. saj je gradnja pristanišča zahtevala del obale v starem pristanišču, kjer se betonirajo bloki za novo obalo), opazimo, da se je promet zelo povečal, in to predvsem zunanjetrgovinski, kar prikazuje naslednja tabela: Takšno povečanje prometa v izvozu, uvozu in tranzitu jasno kaže na to, da se koprsko pristanišče resnično razvija v večje mednarodno pristanišče. Ti uspehi pa nadalje vplivajo tudi na večje zaupanje v mladi kolektiv in podjetju je že sedaj zagotovljen zelo velik promet v izvozu in uvozu, prav tako pa tudi v tranzitu. Slednja vrsta prometa pa je za naše pristanišče še posebno interesantna. Namreč koprsko pristanišče ima geografske in gospodarske možnosti, da se uveljavi kot tranzitno pristanišče za dežele južne in srednje Evrope. V ta namen je bilo vloženega že mnogo truda in prvi uspehi se prav v teh dnevih že kažejo. Na tem mestu moramo omeniti še to, da se koprsko pristanišče zavzema za priznanje, da se železniška postaja Hrpelje-Koz:na vključi v mednarodne železniške tarife z istimi pravicami kot jih ima železniška postaja Reka. Pri tem je treba računati tudi na razdaljo od Kozine do Kopra, ki mora biti v te tarife vključena. Te pravice nam samo Generalna direkcija jugoslovanskih železnic v Beogradu še ni priznala, čeprav so vsi drugi organi že izrazili svoje pozitivno mišljenje. Prepričani smo, da bodo tudi železniški organi v najkrajšem času spremenili svoje stališče in tako bo odstranjena zadnja ovira za hitri Smer prometa 1959 1. I,—25. XII. 1960 % Izvoz 7.885 ton 24.037 ton 304,8 Uvoz 26.859 ton 74.185 ton 276,2 Tranzit 1.356 ton 2.816 ton 207,6 Razvoz 34.244 ton 34.264 ton 100,1 Skupaj 70.344 ton 135,302 ton 192,3 obeta se pomembna pridobitev za razvoj turizma TUDI POZIMI NOGOMETNI DOGODKI Kakor smo že poročali, je koprska nogometna podzveza dala zamisel o organizaciji zimskega nogometnega tekmovanja najboljših (enajstoric koprskega lin puljskega okraja. Zdaj pa smo pred realizacijo te pobude. Okrajna komisija za nogomet je že razpravljala s' predstavniki puljslce podzveze, ki so z veseljem sprejeli ta predlog. Tekmovanja bi se udeležilo osem do deset enajstoric z Kopra, Izole, Pirana, Postojne, Sežane, Ilirske Bistrice, Umaga, Buj in Pulja. Igrali bi po izločilnem sistemu in v naslednje kolo bi se uvrstili samo zmagovalci. Zmagovito pa bo tisto moštvo, ki bo iz dveh tekem potegnilo boljši izkupiček. V mnogih primerih bo najbrž odlo-lla razlika v golih. Kakor smo v eni izmed zadnjih številk našega lista že poročali, bodo v Postojni začeli v letu 1961 z gradnjo novega hotela na Titovem trgu, Gradnja objekta, ki bo pomenil v razvoju kraškega turizma na Postojnskem in tudi sicer v lokalnem gospodarstvu nadvse pomembno pridobitev, bo trajala tri leta, skupni jnesek odobrenih investicij pa znaša 150 milijonov dinarjev. Pomembno je tudi dejstvo, da sta investicijski program in idejni projekt za novi hotel že sprejeta, tako da bo moč pričeti z gradbenimi deli že spomladi. Čeprav se v postojnskem turističnem področju uveljavljata predvsem tranzitni in izletniški turizem, povezana z ogledom Postojnske jame, kar ima za posledico izredno kratko povprečno dobo bivanja gostov v Postoini, bo z gradnjo novega hotela vendarle zanimivo prikazati nekaj številčnih pokazateljev, ki naj osvetlijo problem nočitvenih turističnih zmogljivosti v Postojni. To pa predvsem zato, ker je očitno, da je osnovni pokazatelj intenzivnosti turističnega prometa v Postojni razen števila obiskovalcev jame tudi število gostov in prenočitev v mestu. Število obiskovalcev Postojnske jame: Leta 1900 9.527 1910 2? o-79 1920 5.349 1930 79.394 1940 48.677 1950 184.023 1958 237.288 Od skupnega obiska 1958. leta odnade 82.691 obiskovalcev na . inozemske turiste, kar pomeni, da si približno 20 %> inozemcev. ki prestopijo jugoslovansko mejO', ogleda Postojnsko jamo. Zanimivo je v zvezi s predo-čitvijo tega izrednega porasta obiskovalcev prikazati tudi število turističn;h nočitev v Postojni v zadnjih osmih letih. razpolagala z 223 turističnimi posteljami in 2630 sedeži v turistično gostinskih obratih, je to število v času vojne in po njej padlo in si ni opomoglo vse do 1958. leta, ko je mesto razpolagalo le še s 170 lež'šči in 1316 sedeži v- gostinskih obratih. Število ležišč se je sicer do 1960. leta dvignilo na 200. s čimer pa še ni doseglo predvojne ravni, dasiravno je v tej medčasovni fazi obisk podzemnih kraških lepot močno po-rastel. Iz opisanega stanja je Jahko izvleči zaključek, kako pereče postaja v postoinskem turizmu vprašanje zgraditve novega hotela. kajti tudi novi, že dograjeni motel, ki ga bodo otvorli 23. aprila 3961, ne bi zmogel še zdaleč rešiti vseh prenočitvenih vrzeli. Lokacija za graditev novega hotela je sedai izbrana. Pist^""! ga bodo na Titovem trgu. kjer bodo predhodno odstranili Sacho-vo stavbo in Krajnerjevo skladišče, Hotel bo imel 88 postelj, 24 vzpon tranzitnega prometa prek koprskega pristanišča. Dosedanji tranzitni promet in kvaliteta opravljenih uslug pa zagotavljata nenehno večanje tranzita. Marsikoga bo še zanimalo, koliko in katere ladje so obiskale naše novo pristanišče. Naslednja tabela prikazuje katere ladje so vplule v naše pristanišče in koliko blaga so prepeljale: (podatki veljajo do konca novembra 1960): Lokalni promet so opravile manjše- ladje v. skupni tonaži 32.592 ton. Ostali' promet: 65 jugoslovanskih ladij je prepeljalo 41.691 ton, 17 italijanskih 23.923 ton. 26 ianon-skih 6.347 ton, 6 turških 9.796 ton, 2 nemški 4.029 ton, 3 libanonske 5.420 ton, 2 grški 150 ton, 3 španske 3.808 ton, 4 etiopske (abesin-ske) 399 ton, 5 izraelskih 1.560 ton, _ 6 nizozemskih 796 ton. Tudi ta pestra druščina ladij raznih nacionalnosti dokazuje, da je naše pristanišče že sedaj mednarodno, število ladij, ki se vsak dan veča, pa dokazuje, da se Koper razvija v resnično pomorsko mesto in da bo končno po tolikih letih in desetletjih začel svojo razvojno pot, kakršna mu po naravnih pogojih pripada. FR-EN Vsem prebivalcem občine, delovnim kolektivom in ostalim državljanom želijo srečno in zadovoljno novo leto Ohčloskl komite ZKS Občinski odbor ZB NOV svet PELJE Skunno Odstotek Število število z baznim tuiih Leto nočitev letom 1953 t nočitev 1953 11.619 100 2.104 • 1954 14.826 128 2.991 1955 13.925 94 4.178 1956 11.412 82 2.637 1957 13.828 121 3.9°9 1958 12,663 91,5 4,722 Iz tabele je razvidna izredna oscilacija nočitev ki izraža nagib k stagnaciji. V Postoini, ki .ie sicer izrazit prehodni turistični center, .ie prenočilo komaj 5 % od vseh tujih obrskovalcev Postoin-,ske jame. Vzrokov za tako nizek odstotek je več. Enega smo že omenili in je odraz prehodnega značaja postojnskega turističnega centra. Drugi vzrok pa ima svoj izvor v dosedanjem nevzdržnem stanju prenočitvenih kapacitet v mestu. Medtem, ko je Postojna 1, 1939. pomožnih ležišč, 156 sedežev v restavraciji in 220 ha'verandi, a novi motel na Tržaški cesti bo razpo^gal s 46 ležišči in 40 sedeži v baru. Skupna kapaciteta prenočišč se bo tako do leta 1963 dvignila v Postojni na 3.50, Oba nova objekta bosta nedvomno prispevala k temu. da se bo število turistič-rih nočitev v. mestu, kljub nje-, govemu očitnemu prehodnemu značaju v turizmu povečalo v skladu s porastom turizma v našem okraju. (ma) S HRPELJSKEGA Proslave Dneva JLA V okviru proslave Dnêva JLA je bil 22. t. m. v Materiji zbor odreda obveznikov predvojaške vzgoje, ki se ga je kljub slabemu vremenu udeležilo nad 60 lladin-cev. O pomenu in razvoju naše ljudske armade je udeležencem govoril sekretar občinskega komiteja ZKS tovariš Viktor Ljubic, o odnosu vojaka in odnosu starešin do podrejenih pa kape-tan I. kla,se podgrajskega garni-zona. Pri tej priložnosti sta bila odlikovana z medaljo za predvo-jaško vzgojo mladinca KLAVDIJ TREBEČ iz Hrpelj in FRANC KRI2MAN iz Podbež, Knjižne nagrade in nalivna peresa so dobili od Občinskega ljudskega odbora Hrpelj e Slojan Godina iz Rodika, Karel Demojzes iz Pod-grada, Anton Konestabo iz Pre-gari.j in EMiard Andrijašič iz Belce. Mladincem so priredili zaku-sko. PO ŠKOTSKO Novoizvoljeni ameriški predsednik Kennedy je lzlirai za bodočega obrambnega ministra ZDA dosedanjega predsednika avtomobilske družbe Ford Roberta 8. Mc Namara (oba na sliki), kar obveščeni krogi smatrajo ob upoštevanju ostalih imenovanj kot odločenost Kennedyja, da formira vlado, lcl bo naklonjena razvijanju tehnike na vseh področjih in zato prerokujejo njen neslu-teni dvig v ZD V in na svetu sploh v prihodnjih nekaj le- Kalii, kaki ... Sto, dve sto in več sadežev je naštel naš re-porter na dveh kakinih drevesih, ki se v svoji jesenski goloti razkazujeta Pirančanom pod starim obzidjem nad Piranom TISOČ LET STARI JELENI Med kopanjem dna reke Mure so naleteli v globini 15 metrov na štiri karbonizlrane in povsem ohranjene jelene. Znanstveniki sodijo, da so se jeleni pred okoli tisoč leti utopili v Muri in so se njihova telesa zaradi ugodnih okoliščin ohranila. Eden največjih jugoslovanskih športnikov in naš najuspešnejši olimpijski tekmovalec je prav gotovo Mariborčan Leon Stukelj. Bil je telovadec in je nastopal na olimpiadah v Parizu, Amsterdamu in Berlinu. Osvojil je šest olimpijskih medalj, in sicer tri zlate, eno srebrno in dve bronasti. Na sliki: Čeravno je izpolnil G2. leto in že dvajset let ni bil v telovadnici, je nekdanji »as« še vedno gibek, svež in čil. To kaže tudi lahkotnost, s katero je izvedel težko in zahtevno »vago« Nenavadno sožitje živali, kajneda? 8-mesečni srnjaček Piki in njegova sestra Mikica sta v hladnih zimskih dneh kar zadovoljna pri svojem gospodarju Antonu Tomincu, upravniku živinorejskega obrata v Prestranku. Znani ljubitelj živali najde namreč za ljubki gostji ob vsakem času kak sočen prigrizek. Sicer so putlce, posebno še petelin — gospodar dvorišča —, skraja gledali nenavadni prirastek malce postrani, sedaj pa so, kot vidite, postali celo dobri prijatelji MEHANIZIRANO MANIKIRANJE Po modernizaciji britja so se tovarne električnih aparatov spomnile tudi nežnega dela človeštva; za ženske so izdelali električni aparat za mani-kiranje. Aparat lahko striže nohte, jih oblikuje, odpravlja kožico, skratka celotno mani-kiranje opravi v pičlih petih minutah. UČENEC POSEKAL UČITELJA Paul Surey iz Londona je brez očetove vednosti poslal svoje prve slike na natečaj Kraljevske akademije in prejel prvo nagrado. Njegov oče, ki je profesor risanja in je tudi sodeloval na tem natečaju, je pri žiriji pogorel. USLUŽNI MONSTRUM Pred nedavnim je bila v Londonu razstava elektronike. Na njej so prikazali tudi elektronske roke. ki jih uporabljajo v atomskih laboratorijih. Te »roke« lahko opravljajo tudi najzahtevnejša dela. Znak njegove popolnosti so prikazali s tem, da je »mon-strum« prižigal cigarete z vžigalico, ki jo je bil sam vpra-snil ob škatlico. 1. januarja 13G1 o ZADNJA STRAN o LETO X. — ST. 1—2 VZIDANA KOPALNICA Neka tovarna v Zahodni Nemčiji je konstruirala kompletno kopalnico s kadjo normalne velikosti In z bojler-jem, ki jo je mogoče po uporabi zložiti v zid na podoben način, kakor zložimo žimnico pri kavču. Takšne kopalnice bodo veseli predvsem tisti, ki imajo tesna stanovanja. Vgraditi jo je mogoče tudi v kuhinjo, ki bi postala tako prostor, kjer se pripravljajo jedila in kjer se lahko človek tudi okopa. Razen tega pa je mogoče takšno zložljivo kopalnico vgraditi tudi v takšne kopalnice, kjer so bili doslej le tuši. Ameriški oceanografi so dobili »podvodnega robota«. Robot sestavljajo velikanski tank, velika mehanična roka, sonarne naprave, štiri televizijske kamere in nekateri drugi aparati. Vsa notranjščina tanka je neprepustno zaprta, tako da ga lahko neovirano poganjajo štirje elolctromotorjl, ki premikajo gosenice in da lahko ostale naprave neovirano delujejo. Podvodni robot spaja z matično ladjo kabel, po katerem prenašajo komande njegovim napravam, po njem prenašajo televizijske slike in električni tok elektromotorjem. Kabel je tako dolg, da more robot operirati tudi 14 kilometrov stran od matične ladje, celo v globini 6 tisoč metrov. — ... jasno, da ima še nekatere pomanjkljivosti. Ko se izprazni akumulator, se morate zateči k možu po pomoč... V zabavišču Pigalle v Parizu nastopa te dni japonska folklorna skupina s svojimi tradicionalnimi plesi, nekoliko prilagojenimi sodobni živahnosti. Na sliki so japonski umetniki Mataura Miiko, Tsu-chiya Iiiuho in Tonooka Ha-tsue tih. Le žal, da bo ne glede na menjavo vladne garniture razvijanje tehnične znanosti v ZDA tudi v prihodnje težilo v glavnem za vojaškimi dosežki, kar seveda povzroča ustrezno _ tekmovanje v Sovjetski îvezi in negotovost po vsem svetu V Zahodnem Berlinu so pred nedavnim čistili bazen vodometa. V blatu so našli venko raznega drooiža, največ Iz ooen Neinčij, Naleteli sa na venko pienigov, irancoskih. frankov, sovjetskih kopejk, gioaev itd. Zauuaa pa niso naleteli na ameriški denar, čeravno pelje mirno vodometa tuui mnugo Američanov. Med novčiči so nasii tudi velik gumo. Na njem je bil znak-skotskih strelcev. PODVODNI ROBOT Tudi drvarji se modernizirajo in na kanadskih rekah so minuli časi tradicionalnih splavov, ki so bili nekdaj edini način transportiranja lesa. Poslej splavi lesa niso prepuščeni hitrosti rek in so prepeljani tudi po morju in jezerih prav do namembnih krajev, ker jih vlečejo posebni čolni iz aluminija z močnimi motorji — Mož je potreboval vso mojo pomoč, da se je lahko privadil družinskemu življenju ... Za pravilno rešitev naše nagradne novoletne križanke razpisuje uredništvo naslednje denarne nagrade: I. nagrada 3.000 din II. nagrada 1.500 din III. nagrada 1.000 din. in še 3 nagrade po 1.000 din. Rešitve je poslati do 10. januarja na naslov: Uredništvo Slovenskega Jadrana (nagradna križanka), Koper. V torek, 10. januarja popoldne, ob 17. uri bo v prostorih uprave Slovenskega Jadrana, Koper, Cankarjeva 1, javno> žrebanje, ki se ga lahko udeležijo tudi tekmovalci. Pravijo, da bo eden največjih filmov vseh časov zgodovinski prikaz slavnega boja Spartancev pod poveljstvom Leonida proti Perzijcem v TermopIIah. Film snemajo seveda Američani, torta na zgodovinskih tleh blizu Aten v Grčiji. Trdijo, da bo lilm zelo verna zgodovinska zgodba, le da so ,io producenti obarvali s sentimentalno ljubezensko zgodbo, izmišljeno nalašč za to nrl-ložnost, kar bo seveda filmu vzelo najmanj polovico vrednosti. Glavno žensko vlogo v tej zgodbi, kjer sicer v resnici ni nikoli nastopala nobena žena, so poverili Diani Bakerjevi Vodoravno: 1. in 81. novoletna čestitka uredništva bralcem našega lista, 20. predsednik Anglije po drugi svetovni vojni, 21. pesniško ime za Koroško, 22. telovadna vaja, 2j. vou-ja sovjetskih revolucionarjev, 24. ime večkratnega olimpijskega zmagovalca Sailerja, 25. rimski bog ljubezni, 27. Izloček ustnih žlez, 28, ime ameriškega filmskega igralca Ladda, 29. pisker, 30. stalna vojska, 32. državna blagajna, 33, kratica za »to je«, 31. povrtnina, 35. prebivalec največjega polotoka, 37. časovni prislov, 38. glavno mesto Turčije, 41. angleški protektorat v Vzhodni Afriki (glavno mesto Entebbe), 44. nekdanji pravniški poklic, 45. palača turških sultanov, 4G. glavno mesto srednjeevropske države, 50. vrsta svilenega blaga za večerne obleke, 54. lepak, 55. slovenski slikar in kipar, po' Smrekar-ju naš najboljši satirik in humorist (Nikolaj, 1903—1918), 57. začetnici priimka in imena podpredsednika Zveznega izvršnega sveta, 58. svetinja, zaročni dar (tujka), 62. pastirsko ljudstvo, 65. grška črka, 67. najmanjši delec snovi, 70. omlačena žitna stebelca, 71. pripovedno pesništvo, 72. Madžar, 74. morski ropar, gusar, 76. pribežališče političnih beguncev, 77. dvojni list papirja, 78. športno moštvo, 79. sladko južno sadje, 81. nezakonito, podtalno delovanje, 83. cona, pas, o"o-močje, 84. glej 1. vodoravno! Navpično: 1. najvišja zmaga pri taroku, 2. skupen naziv za vse, kar lahko uporabljamo, da ima živina toplo, suho in mehko ležišče, 3. ognjenik na Siciliji, 4. naprava za mletje, 5, reka v Angliji, 6. začetnici tvorca »relativnostne teorije«, 7. pravoslavna sveta podoba, 8. francoski slikar, dosledni predstavnik Impresionizma (CIaude, 1840—1920), 9. srbski revolucionar, ki so ga fašisti ustrelili 1. 1941. v Zagrebu (Ognjen), 10. grška črka, 11. Odisej eva domovina, 12. raz-isnuvaiec podzemeljskih jam, 13. pozitivna elektroda, 14. pripovedna pe-ser.i, 15. kratica za »Ljudsko republiko Slovenijo«, 16. vrsta iglastih dreves, 17. arabski knez, 18. vojaški obrok hrane, 19. slovenski zgodovinar (Josip, »Občna zgodovina«), 24. nekdanji avstrijski novec, 26. slikovna uganka, 29, tuje žensko ime, 31. majhna zelena drevesna žabica, 34. voščena tvorba v čebeljem panju, 36. npkfc. danji ruski vladarski naslov, 39. ozin|i& ka za neznanca, 40. naočarka, 42. kana, namera, 43. črki, ki ju srbohrvaščina piše z enim znakom, 4S. okrajšava za »ploščino«, 47. pristanišče v Izraelu, 48. planinska koza, 49. naslov romana francoskega pisatelja Chateaubrlanda, 50. nakaza, spaček, 51. popularna Verdijeva opera, 52. štev-nik, 53. predlog, 54. del celote (množ.), 56. drhtenje, trepetanje, 57. sadnž škodljivec, 59. vzdevek, Ime, 60. ime francoskega pisatelja Zolaja, 61. prvi grški filozof prirode (iz istih črk kot TESLA), 62. kraljevina na južni stra- -ni Himalaje, 63. primorsko vino, 64. ime šahovskega velemojstra Vidmarja, 66. preprost plug, G8. poljski delavec, 69. znameniti nemški pisatelj (»Budenbr.ookovi«), 72. slonov zob, 73. francoski pisatelj in eseiist, ki je s svojim delom znatno vplival na razvoj francoske književnosti XX. stoletja (Andrč, 1869—1952), 75. po kitajskem modrijanu Tao-tseu pravzrok vsega življenja, 78. naziv za Herce-govca, 80. kem. znak za silicij, 82. glasbena nota, 83. začetnici ruskega carja, reformatorja In vojskovodje iz prve polovice XVIII. stoletja. Nagradna kia^ižemkoL Vsem bralcem našega časopisa želimo srečno in uspehov ter zadovoljstva polno NOVO LETO 1961! UREDNlSTVO IN UPRAVA Vsem cenjenim strankam želi srečno in zadovoljno novo leto kolektiv LEKARNE SEŽANA Kolektiv »PEKARNE« v SEŽANI pošilja iskrena novoletna voščila vsem svojim odjemalcem trgovsko podjetje KOPER nudi potrošnikom vedno sveže blago, po želji dostavljamo blago na dom. Poslovalnica v Kidričevi ulici je odprta vsak dan od 7. do 19. ure. Vsem prijateljem in odjemalcem želi srečno novo leto 1961 Kolektiv grosistično-detajlisiičnega podjetja »PRESKRBA« SEŽANA z vsemi poslovalnicami vošči svojim odjemalcem in sodelavcem srečno in uspeha polno novo leto ter se priporoča za nadaljnje zaupanje Slavama »SrSJRI« v Sežani se priporoča svojim gostom in jim želi veselo novo leto Svojim članom ter vsemu delovnemu ljudstvu pošilja Iskrene novoletne čestitke KMETIJSKA mmum SEŽANA ILBRSim BISTRICA Želita srečno in zadovoljno novo leto i96i Vsem sodelavcem in poslovnim prijateljem želi srečno novo leto in se priporoča za nadaljnje sodelovanje KOLEKTIV POSLOVALNICE »TRANSJUG-RIJEKA« SEŽANA trgovsko podjetje K-SX-P-St-S z vsemi poslovalnicami se pridružuje novoletnim čestitkam ter se toplo priporoča vsem potrošnikom Vsem poslovnim delavcem ter delovnim kolektivom vošči srečno novo leto KOLEKTIV TRGOVSKEGA podjetja »AUTOCOMMERCE« KOPER TRGOVSKO PODJETJE » U m m « SEŽANA želi mnogo delovnih zmag svojim odjemalcem v letu 1961 Kolektiv obrtne delavnice »ZIDAR« KOPER vošči srečno novo leto 1961 vsem delovnim kolektivom z željo, da bi imeli še več uspeha v novem petletnem planu Restavracija „MOHORČIČ" Sežana vabi na silvestrovanje vse cenjene goste. Poskrbljeno bo za veselo razpoloženje Vsem prijateljem in obiskovalcem želi srečno novo leto Splošno gradbeno podjetje »KRAŠKI ZIDAR« SEŽANA se priporoča vsem investitorjem in poslovnim prijateljem za nadaljnjo naklonjenost Vsem delovnim kolektivom želi zadovoljno in uspešno novo leto 1961 OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ILIRSKA BBSfßlCÄ ter vse občinske politične organizacije želijo svojim občanom in vsemu jugoslovanskemu ljudstvu Srečno novo ieto 1961 MEDNARODNO O TP REMNISTVO uvoz, izvoz, tranzit, reexport, lokalna odprema, embalažni servis POMORSKA AGENCIJA - filiale v vseh pomembnih gospodarskih središčih Poslovalnica v Kopru želi vsem poslovnim prijateljem SREČNO NOVO LETO l/i cm cenjenim ocljema ice m in poslovnim priia tJ/ cm ter v5emu jugoslovanskemu ljudstvu želi Srečno in zadovoljno novo leto /96/ delovni kolektiv TOVARNE LESOVINSKIH PLOŠČ »LESONIT« ILIRSKA BISTRICA TRGOVSKO PODJETJE v »sor KOPE « želi obilo Sreče in delovnih zmag vSem delovnim bolehtivom Jugoslavije u novem Vsem cenjenim naročnikom želi Avtoprevoznlštvo srečno in uspeha polno novo leto <£> BOŽO VALliNČIČ ter se priporoča Ilrpelje-Kozina Kolektiv gostilne YE\iIlirska Bistrica želi vsetsi svojim gostom obilo sreče v novem letu. Vsem članom, odjemalcem ter svojim sodelavcem želi sreče in novih delovnih zmag v letu 1961 KOLEKTIV KMETIJSKE ZADRUGE ILIRSKA BISTRICA OBRTNO PODJETJE vosci srečno in veselo novo leto vsem odjemalcem in poslovnim prijateljem. PŠVOPiOMIT, 0Z0LA TRGOVINA S PIVOM IN RAZNIMI PIJAČAMI NA DEBELO telefon 41-08 priporoča vsem gostinskim podjetjem, menzam in drugim, vse vrste priznanega PIVA UNION, MALINOVEC IN DRUGE SADNE SOKOVE. VELIKA IZBIRA ALKOHOLNIH PIJAČ. Zahtevajte informacije. Vsem potrošnikom želimo srečno novo leto. Vsem potrošnikom električne energije v rajonih: Sežana, Postojna, Ilirska Bistrica, Pivka, Hrpelje-Kozina, Divača, Podgrad in Kubed voSči srečno novo leto KOLEKTIV V svojih elektroserrisnih delavnicah v Sežani, Postojni, Ilirski Bistrici in Kozini popravlja vse vrste gospodinjskih in drugih električnih aparatov, previja elektromotorje, opravlja vsa hišna elektroinstalaterska dela z jamstvom in po najnižjih dnevnih cenah. KOLEKTIV GOSTIŠČA IN PRENOČIŠČA se priporoča ccnjenim gostom ter jim želi srečno novo leto 1961. Ilirska Btatrica Iskrena novoletna voščila pošilja svojim gostom KOLEKTIV GOSTINSKEGA PODJETJA Tudi v bodoče se bomo trudili, da bodo SEŽANA gostje zadovoljni z našo postrežbo! v. no Ve no v« no želijo svojim občanom sreče in uspeha pri njihovem delu v novem letu 1961 V • no V« I • v» no Stanovanjska skupnost in ostale organizacije IZOLA OBČINSKI LJUDSKI OliOft KOPER OBČINSKI Mili ZKS KGPER OBČINSKI ODBOR ZB MOV KOPEK OBČINSKI SINDIKALNI SVET KOPER želijo vsem občanom in vsemu jugoslovanskemu ljudstvu srečno in uspeha polno NOVO LETO 1961. KINEMATOGRAFSKO podjetje ŽELI VSEM OBISKOVALCEM KINOPREDSTAV V PIRANU, PORTOROŽU IN SEČOVLJAH mnogo prijetnega razvedrila ter jim vošči srečno novo leto. želijo vsem družbenim, političnim in gospodarskim, organizacijam ter vsemu delovnemu-ljudstvu nadaljnjih gospodarskih uspehov, sreče in zadovoljstva v novem letu 1961. Ob novem letu želi mnogo sreče in zadovoljstva svojim odjemalcem, poslovnim sodelavcem in prijateljem I» SLAŠČIČARNE D. 0 . D 0 Obrat III S fe, vošči vsem delovnim kolektivom Jugoslavije srečno novo leto 1961 ter jim želi mnogo gospodarskih uspehov in osebnega zadovoljstva. P II R & N Veletrgovina na debelo in drobno PORTOROŽ nudi v svojih poslovalnicah vse prehranslte predmete najboljše kakovosti, oskrbuje tudi detajlistična podjetja Vsem odjemalcem in potrošnikom vošči srečno novo leto. GRADBENO PODJETJE e$no novo leto želi svojim ccnjruira naročnikom kolektiv liovašKo-kolarskega podjetja Hrpelje Kolektiv Krojaškega podJeSfla Hrpelje voSčt srečno novo icto vsem tvojim naroinikora in poslovnim prijateljem Vsem cenjenim gostom in poslovnim prijateljem želi uspešno novo leto kolektiv gostinskega podjetja DSnETö se priporoča cenjenim gostom ter jim vošči srečno novo leto 1961 Vsem cenjenim odjemalcem in poslovnim sodelavcem ter vsem državljanom želi mnogo uspeha v novem letu kolektiv trgovskega podjetja proizvaja raznovrstni gradbeni material prvovrstne kakovosti. Vsem odjemalcem se še nadalje priporoča in jim želi še več gospodarskih uspehov v I. 1961 Vsem svojim gostom želi srečno novo leto in se priporoča Gostilna PRI LOVCU Postojna Srečno novo leto 1961 želi SDojim naročnikom kolektiv obrtneg» podjetja KOVINAR, Hrpelje Sindikalna podružnica gostinskih in turistični!? delavcev voJči srečno novo leto č'anom svoje podružnico in jim želi še mnego nadaljnjih uspehov se priporoča svojim odjemalcem za nadaljnje zaupanje Delovni kolektiv pošilja iskrena novoletna voščila vsem potrošnikom BloiekQSv pKDdäfleßjja TRGOVSKO PODJETJE želi vsem poslovnim prijateljem ter delovnemu ljudstvu srečno in uspeha polno novo leto s svojimi poslovalnicami zagotavlja vsem potrošnikom, da se bo tudi v bodoče trudilo za čim večjo izbiro potrošnega blaga po najnižjih dnevnih cenah. Vsem odjemalcem želi obilo sreče in uspeha v novem letu 1961 mednarerina špedicija Src iransporß opravlja vse posle mednarodne špedicije in transporte z avtov laki po državi in inozemstvu. V svojih skladiščih jamči za strokovno vskiadiščeoje najrazličnejšega blaga, tudi carinskih in kons:gnacijskih pošiljk Srečno novo leto želi vsemu jugoslovanskemu ljudstvu -ČRKOSLIKARSKO PLESKARSKO PODJETJE Vam opravi vse naročene storitve hitro, strokovno in po reklamno nizkih cenah. Vsem svojim naročnikom ter delovnemu ljudstvu želi obilo sreče v novem letu 1j61 w j&v___ fcgšsoa] no a Maiaz® i n etatno emulzij® m Ob novem letu 1961 želi vsem delovnim kolektivom Jugoslavije nadaljnjih delovnih zmag VSEM GOSTINSKIM OBRATOM, ODJEMAlCEM IN DRUGIM POTROŠNIKOM POŠILJA ISKRENA NOVOLETNA VOŠČILA delovni koloVtlv podjetja KOPER STARA KAVARNA KOPER se toplo priporoča vsem cenjenim gostom ter jim želi obilo sreče v novem letu 19 6 1 delovni kolektiv l > m NOVA GORICA Cenjenim odjemalcem električne energije in poslovnim prijateljem želi srečno in uspeha polno novo leto 1961 O s svojimi servisnimi delavnicami v NOVI GORICI, ŠEMPETRU. KANALU, DOBROVEM, AJDOVŠČINI IN VIPAVI, kjer popravlja vse električne aparate in opravlja elektroinsta-lacijska dela. KOLEKTIV KINEMATOGRAFSKEGA PODJETJA iR n r KOPER zeli obilo roivedrlla pri naJIh klnopreditavah ter voiH u«peha polno novo leto vsem prijateljem In obiskovalcem klnopredstav LT :"_r-'J POSTOJNA v n p žen olDile delovnih uspehov v Beto 1961 vsemu ¡jugoslovanskemu Z^30 !PQ[CDcJLlTaDEH želi obilo gospodarskega napredka vsem delovnim ljudem ter jim vošči srečno novo ielo 1861 ti. -j m 1 [ l V v v,/ izdeSisJe : i obrali: ter wse vrsfe furnirja za tlomači trg VSCE