POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 1 Loto XV. [štev. 40 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-67 TELEFON UPRAVE: 25-67 in 28-67 TELEFON OGLASNEOA ODDELKA 25-67 Poslovalnica Llnbljana, PranSiškan. 6. te). 46—91 Poslovalnica Celje. Prešernova 3. telefon 280 Maribor, torek 18. februarja 1941 NAROČNINA NA MESEC Preleman v upravi ali oo DoStl U din Dostavljen na dom 16 dla. talina 30 din. POSTNI ČEKOVNI RAČUN' 11.405 Cena din 1«— | Poživitev vojnih operacij v Afriki h Rima poročajo, da so angleški napadi strli odpor zelenice Džarabub - V Abesiniji in Somaliji se nadaljujejo angleške vojne operacije v smeri proti Gondarju in na levem bregu reke Džube — Velika letalska aktivnost ZASEDBA OAZE DŽARABUB RIM, 18. febr. AP. Vrhovno poveljstvo »vlja, da so 12. In 14. februarja angleške čete z veliko podporo mehaniziranih oddelkov napadle italijansko posadko v zelenici Džarabub ter strle junaški odpor ‘talijanskih čet. JUNAŠTVO DŽARABUBSKE POSADKE RIM, 18. febr. Stefani. »Giornale d’Ita-Jja« piš© 0 junaškem odporu garnizije v Džarabubu. »Daleč proč od obal, sredi Puščave se ta posadka drži že več tednov ter se upira sovražniku. Italijani so sposobni ne le da se junaško branijo, nego tudi da uinro brez upanja na zma-8o, Jter vedo, da se bore in da umirajo za višji življenjski ideal. Zgodovina bo 2 zlatimi besedami zabeležila junaške žrtve posadke v Džarabubu.« »TALIJANŠKO POROČILO IZ AFRIKE RIM, 18. febr. Stefani. V 255. vojnem Poročilu javlja italijansko vrhovno po- veljstvo z bojišč v A%iki: V Džarabubu je sovražnik od 12. do 14. febr. s svojimi mehaniziranimi enotami ponovil svoje posebno hude napade, ki pa so se zlomili ob hrabrem naporu naših čet. Oddelki nemškega letalstva so zelo bombardirali angleške mehanizirane enote. En nemški bombnik se ni vrnil. V Egejskem morju je bilo neko sovražnikovo letalsko oporišče na otoku Kreti bombardirano z bom-bami težkega kalibra. Vzhodna Afrika. Na odseku pri Kerenu obojestransko delovanje topništva. V Keniji je bila močna kolona tovornih avtomobilov, kj se je poskušala približati našim postojankam, odbita s protinapadom in prisiljena na umik zaradi pomembnih izgub v moštvu in materialu. Naši letalski oddelki se še naprej izkazujejo s podpiranje kopenskih operacij. Razen tistega letala, ki je bilo omenjeno v sporočilu št. 254, da je b*Io zbito, je bilo zbito še eno angleško letalo pri napadu na Brindisi v noči med IS. in 16. februarjem. BOJI V ABESINIJI IN SOMALIJI KAHIRA, 18. febr. RP. Kakor poročajo iz Abcsinije, se je angleško napredovanje proti Gondarju sedaj pričelo znova nadaljevati. Prav tako se nadaljuje tudi na. predovanje v južno Abesinijo in v Somalijo. Boji so se po zasedbi Prekdžube že prenesli na levi breg reke, NEMŠKI NAPADI V AFRIKI BERLIN, 18. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je izdalo včeraj sledeče poročilo o nemških letalskih akcijah v Afriki: V Cirenaiki so nemške letalske sile uničile veliko število sovražnikovih tovornih in okiopnih vozil ter zadele skladišča goriva in vojnega materiala, kjer so izbruhnili požari, Pri na-padu na Malto so nemška letala zbila tri angleške »Hurricane«. Ta letala so bila zbita v letalskem spopadu. Preteklo %ioč so nemška bojna letala izvedla uspešen napad na zbiranje čet pri BengaziJu. Nemška oborožena ogledniška letala so včeraj napadla taborišče angleških čet pri El Agiii v severni Afriki. Bombe so padle na štiri tanke. Uničena je bila tudi protiletalska baterija, NEMCI O LETALSKIH IZGUBAH BERLIN. 18. febr. DNB. Anglija ni dala le netočnih poročil glede svojih letalskih izgub od strani nemških letal, ampak je zatajila tudi svoje prave izgube v zračni vojni z Italijo. Od 9. do 15. februarja so sestrelili Italijani 55 angleških letal, na tleh so uničili 37 aparatov, skupno tedaj 92 angleških letal. Nasprotno temu je na italijanskih bojiščih bilo izgubljenih le 5 nemških in eno italijansko letalo. Anglija je po zadnjem tedenskem poročilu v bojih z nemškimi in italijanskimi piloti izgubila skupaj 162 letal. Nadaljevanje letalske vojne na zahodu Tako .nemška kakor angleška letala nadaljujejo bombardiranje vojaSklh, industrijskih, pristaniških in drugih ciljev — Nov večji nemški napad na London VČERAJŠNJE NEMŠKO POROČILO BERLIN, IS. febr. DNB. Vrhovno poveljstvo nemške vojske javlja v svojem Včerajšnjem uradnem vojnem poročilu: Neka podmornica je potopila 11.000 ton Sovražnikovega trgovskega brodovja. Neka druga podmornica, ki je dozdaj po. t0Pila 20.000 ton, je povečala Svoje uspehe na 24.000 ton potopljenega sovražnikovega brodovja. Ogledniška letala so Sfiverno od Great Yarmoutha poškodovala z bombami večjo trgovsko ladjo, zahodno od Irske pa so potopila neko manjšo ladjo. Včeraj so bojna letala izvedla usPešne napade na letališča, taborišča, Pristaniške naprave in na neko tovarno Orožja v jugovzhodni Angliji. Letala so metala bombo in streljala s strojnicami. Letala, ki so bila razvrščena na tleh, sq Ma uničena. Bombe težkega kalibra So Padle tudi na parne kotle in dele montažne tovarne severovzhodno od Peter-sheada, kjer so nemška letala potopila *Udi neko sovražnikovo tovorno ladjo s S000 tonami, katero je zadela bomba in Se je nato po nekaj sekundah potopila. S fem je skupina bojnih letal v svoji dose-jjanjl borbi proti Angliji in Norveški unl-~'Ia 150.000 ton sovražnikovega brodov-Daljnostrelno topništvo kopenske voj. s*e, je tudi 16. t. m. streljalo na vojaške wlie v jugovzhodni Angliji. DANAŠNJA NEMŠKA POROČILA BERLIN, 18. febr. DNB. Prihajajo ve- o uspešnih akcijah nemških i-zvidniških jctal nad angleško obalo. V Kanalu je “H bombardiran neki parnik za gašenje trgovska ladja. Pred ustjem Humber-j* Pri Hullu je bil z majhne višine bombardiran neki patruljni parnik. Letala so ^Padla luko Eastburne v Kanalu, kjer je Ostalo več požarov in pristaniške na* Prave v Doverju. Neko letalo je z majhne yšine napadlo skladišča v Larvichu in 'to zadelo. S strojnico je obstreljevalo ^ko 3000-tonsko trgovsko ladjo. , BERLIN, 18. febr. DNB. Neki nemški "Ombnik je potopil včeraj popoldne blizu ?i£leške obale 4000-tonsko trgovsko '8djo, . BERLIN. 18. febr. DNB. Nemška leta-ki so po angleških poročilih krožila nad Malto na izvidniškem polatu, sploh niso opravljala te službe. Nemški lovci love britanske in so tudi' v nedeljo se-strelili tri angleške Hurricane nad Malto. ANGLEŠKA POROČILA LONDON, 18. febr. Reuter, Letalsko ministrstvo javlja, da je bilo v noči na torek nekaj nemških letal nad Anglijo. Napadla so London in okolico, ubitih je bilo nekaj oseb, požari, ki so jih izzvale bombe, so pa bili kmalu pogašeni. Nemška letala so obiskala tudi druge kraje Anglije; število ljudskih žrtev ni veliko. Eno sovražno letalo je bilo sestreljeno. LONDON, 18. febr. Reuter. Nemška letala so nocoj vrgla več sto eksplozivnih in zažigaluUi bomb na neki londonski okraj. London je bil edini dlj nemških napadov nocoj. LONDON. 18. febr. RP. Angleška letala so v noči na nedeljo prvič letela nad južno Poljsko ter metala letake na Krakov, Katovice in nekatere druge kraje. To je bil doslej najdaljši polet angleških letal. V noči pozneje so angleška letala napadla celo vrsto ciljev ne samo v Fran. ciji In Nemčiji, temveč tudi ob vseh obalah čez Dansko in do Norveške, Dogodki na grškem hopšču RIM, 18. febr. Stefani. Italijansko vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj iz Albanije sledeče poročilo: Grško bojišče: Včeraj so se nadaljevale borbe, zlasti na odseku 11. armade. Naši letalski oddelki so Srdito bombardirali sovražnikova oporišča, ceste, prometne zveze in obrambne postojanke in zmetali nanje bombe lahkega kalibra. Z majhne višine so letala s strojnicami obstreljevala zbiranja čet. Eno sovražnikovo letalo je bilo zbito. V noči med 15. in 16. februar-jem so naši bombniki napadli z očitnimi rezultati letališče Mlkaba na Malti. Lovska letala nemškega letalskega zbora so zbila nad otokom tri »Hurricane«. ATENE, 18. febr. At. Ag. Uradno poročilo št. 114 grškega vrhovnega poveljstva pravi, da so bile z močnimi lokalni-napadi osvojene nove sovražne postojanke. Ujetih je bilo 100 sovražnih vojakov. Naša letala so bombardirala nasprotnikove položaje in se vsa vrnila v svoje baze. V notranjosti Grčije ni bilo dogodkov. Darlan zopet odpotoval v Pariz LONDON, 18. febr. Reuter. Zdi se, da v Nemčiji še niso zadovoljni z najnovej-šini razvojem v Vichyju. Pariški radio je javil, da bo admiral Darlan v najkrajšem času zopet prispel v Pariz na nov razogovor z Lavaloni in nemškim poslanikom Abetzom. »Potit Parisien«, ki izhaja v Parizu, pravi s tem v zvezi, da pogajanja še vedno niso končana, čeprav so bil doseženi že znatni rezultati. Pariški francoski krogi menijo, da je treba na vsak način doseči popolno sodelovanje z Nemčijo. To bi Darlan lahko storil sedaj, ko je njegov položaj okrepljen. VICHY, 18. febr. AP. Admiral Darlan se je z avtomobilom odpeljal v Pariz na konferenco z Lavalom. Tretjina Santanderia uničena MADRID, 18. febr. DNB. Zaradi strahovitega požara, ki je nastal po eksploziji ladje v luki, je zgorela tretjina San-tandra. Uradno javljajo, da so pogorele štiri cerkve, katedrala, poslopje finančne uprave, carinarnica, centrala za socialno pomoč, veleprodajalnica tobaka ter večje število stanovanjskih hiš in trgovin. V trgovskem delu mesta je zgorelo do tal več velikih trgovskih hiš. Brez strehe je ostalo 20.000 ljudi, ki so jih nastanili v bivšem kraljevem dvorcu. Ranjenih je ISMET INON1 predsednik turške republike nad sto oseb. MADRID, 18. febr. DNB. Po zadnjih vesteh se je gasilcem le posrečilo, udušiti velik požar v Santandru. Razdejanja v Bilbau MADRID, 18. febr. DNB. Po zadnjem katastrofalnem orkanu ni ostala v Bilbau niti ena hiša nepoškodovana. Zrušilo se je 50 hiš, porušene so tudi mnoge industrijske visoke peči in druge naprave. Vse ulice so polne opeke, lesa in stekla, električnih drogov in razdejanih tramvajev. Mnogo prebivalcev je ranjenih. ZANIMANJE ZA ITALIJANSKE LADJE NEV/ YORK, 18. febr. Reuter. Ameriški kapital se interesira za 27 italijanskih ladij, ki so internirane v ameriških pristaniščih. Med temi ladjami je tudi 23.000 tonski prekomornik »Conte Biancamano«. Vse ladje cenijo na 10 milijonov dolarjev. Z njimi bi bilo precej pomagano Veliki Britaniji. OBNAVLJANJE V FRANCIJI VICHY, 18. febr. Havas. Francoski prometni minister je po radiu dejal, da je vlada začela obnavljati porušene zgrad be državnih železnic. V zadnji vojni je bilo razrušenih 60.000 poslopij, 180.000 pa teže poškodovanih. Vlada bo podprla z denarjem družine, ki imajo svoje domove v razvalinah in jih žele popraviti. ZDRAVJE KRALJA ALFONZA RIM, 18. febr. Stefani. Zdravje Alfonza XIII. se je zboljšalo. Noč je prebil mirno. ITALIJANSKI POSLANIK NA FINSKEM HELSINKI, 18. febr. Stefani. Finska vlada je dala agrement za imenovanje novega italijanskega poslanika v finski prestolnici. Manifestacija bolgarsko-iurških teženj Včeraj je bila v Ankari podpisana slovesna bo!garskc~turška izjava, s katero se obe državi izjavljata za ohranitev miru in prijateljskih medsebojnih odnošajev ANKARA, 18. febr. ZPV. Včeraj je bilo izdano tu uradno poročilo o podpisu bol-garsko-turške izjave o medsebojnem prijateljstvu in nenapadanju, ki pa ne razveljavlja dosedanjih obveznosti niti s strani Bolgarije. Izjavo sta podpisala turški zunanji minister Saradžoglu in bolgarski poslanik v Ankari Ki rov in se glasi: Turška in bolgarska vlada sta ugotoviti srečen uspeh na podlagi izmenjave stališč, do katerih je večkrat prišlo zaradi določitve smeri njune zunanje politike v odnosu do njunih vzajemnih interesov, kakor tudi o njunih skupnih ciljih, da ohranita medsebojno zaupanje in prijateljstvo med obema državama. Zvesti ostaneta svojemu prijateljskemu paktu, kf potrjuje nedotakljivost miru ter iskreno in večno prijateljstvo med Turčijo in Bolgarijo. V želji, da bi druga do druge nadaljevali s to politiko zaupanja, ki je v najtežjih trenutkih zagotovila mir v medsebojnem spoštovanju njunih varnosti, sta sklenili začeti z novo izmenjavo stališč v luči dogodkov ter sta prišli do soglasja v sledečih točkah, brez posledic za njune pogodbene obveznosti z drugimi državami: Čl. 1. Turčija in Bolgarija Smatrata kot nespremenljivi temelj svoje zunanje politike to, da se vzdržita slehernega napada. Čl. 2. Obe vladi, ki sta prežeti najbolj prijateljskih namenov druga proti drugi, sta tudi odločeni, da ohranita in še bolj poglobita razumevanje v medsebojnih odnošajih dobrega sosedstva. Čl. 3. Obe vladi izjavljata, da sta pripravljeni najti odgovarjajoči način, da se bodo trgovinski odnošaji med obema državama v največji meri razmahnili v skladu z njunim gospodarskim ustrojem. Čl. 4. Obe vladi gojita upanje, da bo tudi tisk obeh držav prevzelo čustvo prijateljstva in medsebojnega zaupanja, kateremu daje ta deklaracija novo obliko. Nasprotujoči si komentarji TURŠKO TOLMAČENJE IZJAVE A1NKARA, 18. iebr. ZPV. Včerajšnji podpis bojgarsko-turške prijateljske izjave je zbudil ne samo v Turčiji in Bolgariji, ampak tudi povsod drugod veliko zanimanje. Tisk jo tolmači kot nov doprinos k prizadevanjem za ohranitev miru na Balkanu, čeprav od nje ni mogoče pričakovati čudežev. Dovolj je že, da sta obe sosedni državi s to izjavo slovesno izjavili, da ne želita medsebojnih razračunavanj in da sta nasprotni vsakemu poizkusu, vsiliti jima orožje v roke. Izjava je bila plod dolgih prizadevanj, za katera je bila, kakor se zdi, dana iniciativa s turške strani. Angleški krogi so izjavo pozdravili z zagotovilom, da je tudi težnja Anglije ohraniti na Balkanu mir in omogočiti balkanskim državam nadaljnje vztrajanje na stališču nevtralnosti. Odnošaji med Anglijo in Turčijo se s tem niso nič spremenili. Angleško- turško zavezništvo ostane nedotaknjeno. LONDON, 18. febr. Reuter. Turški politični krogi mislijo, da je glavni pomen pakta bolgarska obveza, da ne bo Bolgarija napadla Turčije in ne Grčije, da torej ne bodo bolgarske čete korakale skupaj z nemškimi. Bolgarsko zadržanje napram Nemčiji ni v paktu določeno. Misli se cek>, da se bosta Turčija in Bolgarija še bolj zbližali in morebiti podpisali celo skupni obrambni pakt. IZJAVA SARADŽOGLA IN KIROVA ANKARA, 18. febr. Reuter. Po podpisu pakta z Bolgarijo je turški zunanji minister Saradžoglu izjavil, da lahko imajo »majhni vzroki velike posledice«. Ta skromen pakt je odvrnil nove komplikacije od Balkana. Bolgarski poslanik Ki-rov je izjavil, da je zelo zadovoljen, da je podpisal ta pakt o nenapadanju. TOLMAČENJE V SOFIJI SOFIJA, 18. iebr. AP. V diplomatskih krogih pravijo k podpisu nenapadalne pogodbe med Bolgarijo in Turčijo naslednje: 1. Verjetno bo prišlo kmalu do hitrega miru med Italijo in Grčijo, in to na zahtevo Grčije. 2. Nemčija se ne bo interesirala zaradi predora do Dardanel, ki so sovjetska interesna sfera. 3. Glavna prepreka nemškemu predoru do Grčije in Sredozemlja, Turčija, je odstranjena, ker je sedaj jasno, da Turčija ne bo napadla Bolgarije. Za pogodbo pa so se bile hude diplomatske bitke. Ker je Nemčija obljubila Turčiji, da jo bo obšla, je sovjetska vlada pritisnila na turško vlado ter zahtevala povrnitev »izgubljenih« pokrajin Karsa in Ardahana. Splošno se smatra, da je s to pogodbo nemška diplomacija doživela velik uspeh. ŠE ENO MNENJE IZ SOFIJE SOFIJA, 18. febr. UP. Nemčija sj je z diplomatskim uspehom odprla pot v Bolgarijo z namenom, da predre do Grčije ter jo prisilili na mirovna pogajanja. Splošno se smatra, da pomeni podpis pogodbe: 1. Turčija bo ostala pri strani, če bo nemška vojska okupirala Bolgarijo. 2. V nekaj dnevih bodo nemške čete prekoračile Bolgarijo ter prisilile Grčijo na mirovna pogajanja z Italijo. Turška pogodba z Anglijo ostane neizpremenjena, ker je v včerajšnji bolgarsko-turški pogodbi rečeno, da se sporazum ne nanaša na druge obveze obeh držav, vendar se smatra, da je angleško-turški pakt precej omajan. Turki so obljubili, da bodo šli v vojno v primeru razširitve vojne na vzhodni del Sredozemlja, s to pogodbo pa so ostala bolgarska vrata odprta. PRVO FRANCOSKO MNENJE V1CHY, 18. febr. AP. Turško-bolgarski pakt presojajo v Franciji kot jasen dokaz, da Turčija ne bo ničesar storila, dokler ne bi dogodki v Bolgariji njo direktno ogražali. Ni pa misliti na skupen odmik turških m bolgarskih čet s traške meje. V Aziji iti neposredne nevarnosti LONDON, 18. febr. Reuter. Kakor poročajo, }e 11 japonskih vojnih ladij dospelo iz Šanghaja v Hainan, kjer je zbranih že nad 50 japonskih edinic vojne mornarice ter blizu 200 letal. Kitajski tisk v čungkingu objavlja pod velikimi naslovi ukrepe, ki jih je storila Velika Britanija v Singapuru in okolici. Smatrajo pa, da vse to še ne pomeni, da bi moralo priti do vojne na jugu Azije, gre le za varnostne ukrepe za vsak primer. Tudi ne verujejo, da bi Se Japonska drznila čez noč napasti Singapur in se spustila v avanturo k Holandski Indiji. Postopala bo previdno s pripravami ter čakala razvoja dogodkov v Evropi. BANGKOK, 18. febr. Reuter. Britski poslanik v Siamu je predstavnikom tiska dejal, da so odnošaji med Anglijo in Siamom zelo prisrčni. Poslanik je poudaril to Še s posebnim ozirom na vesti, da na- BEiRLlN, 18. febr. RP. Dne 14. februarja sta se sešla v Meranu državni podtajnik italijanskega ministrstva vojne mor narice admiral R i c c a r d i in vrhovni poveljnik nemške vojne mornarice veliki admiral Raeder. Kakor pravi po agenciji DNB uradno izdano poročilo, je potekel izjava Mackenzie Kinga OTTAWA, 18. febr. Reuter. Predsednik kanadske vlade Mackenzie King, je v svojem parlamentarnem govoru opozoril na zadovoljivo izpremembo v ameriškem javnem mnenju. Ameriška javnost podpira vse ukrepe, ki so izdani za čim večjo pomoč Angliji. To je najvažnejši dogodek ob koncu starega in v začetku novega leta. Ni *treba misliti, da je. pot, po kateri smo šli, lahka. Nasprotno, težka je in staršnejša, kakor si je marsikdo mogel predstavljati. merava Velika Britanija napasti in osvojiti Siam. TOKIO, 18. febr. DNB. Na seji spodnjega doma je zunanji minister Macuoka dejal, da je diplomacija stvar moči, zato je močna vojska neobhodno potrebna in prvi pogoj za miroljubne namene. Japonska lahko vodi energično zunanjo politiko samo v primeru, da na zunaj ne prevlada vtis, da je začela popuščati, ali da so njene nacionalne moči izčrpane. Zato mora Japonska pokazati svetu svojo ne-porušljivo voljo in odločnost, da kljub vsem težkočam izgradi in okrepi svoj veliki življenski prostor na vzhodu Azije. Govoreč o negativnem zadržanju Holandske Indije, je Macuoka dostavil, da se Tokio ne bori za upraviteljska mesta azijskih držav, je pa sposoben, da to lahko doseže. Japonska ne priznava akcij generala de Gaullea, zato tudi vodi pogajanja glede Siama z vichysko vlado. posvet v duhu največjega tovarištva in je bilo doseženo popolno soglasje glede skupnega vodstva vojne na morju proti Angliji. Iz tega sklepajo, da bo postavljena nemška in italijanska vojna mornarica sedaj pod skupno vrhovno vodstvo. POVODENJ NA MADŽARSKEM BUDIMPEŠTA, 18. febr. Reuter. Donava narašča, 3000 km3 zemlje je pod vodo. 130 km južno od Budimpešte so nakopičeni ogromni skladi jedu. Horthy je včeraj v posebnem letalu ogledal poplavljeno ozemlje. EKSPLOZIJA NA LAD |I NEW YORK, 18. febr. DNB. V neki ameriški luki je nastala eksplozija na ci~ sternski ladji. En mornar jo mrtev, 15 jih je ranjenih. Požar sc je z ladje prenesel i tudi na pristanišče. PROTIPL1NSKE VAJE V ANGLIJI BRIGHTON, 18. febr. Reuter. Prva poizkusna vaja proti plinskim napadom je bila v Brightonu. Uporabljali so solz-ijivi plin slabše jakosti, vendar pa je bil prizadet vsak pasant, kj ni imel pri sebi maske. DANSKI PROTEST V ČILU KODANJ, 18. febr. DNB. Danska vlada je naložila danskemu poslaniku v Čilu, iraj vloži energičen protest pri čilski vladi zaradi zaplenitve treh danskih parnikov, zasidranih v čilskih lukah. BROVVDER OBSOJEN RADI GOLJUFI |E NEW YORK, 18. febr. AP. Earl Brovv-der, ki je bil pri zadnjih predsedniških volitvah komunistični kandidat, je bil obsojen n tl 4 leta ječe in 2000 dolarjev denarne globe zaradi goljufije s potnim listom. SLOVAŠKA ZA KMETIJSTVO BRATISLAVA, 18. febr. DNB. Dr. Tu-ka je po radiu govoril slovaškim kmetom in naglasil, da je vlada izdelala izčrpen načrt za dvig poljedelstva. Načrt predvideva ustanovitev posestev s po 50 juter zemlje. ARGENTINSKA PŠENICA ZA ŠPANIJO BUENOS AIRES, 18. febr. DNB. V Buenos Arise sta dospela dva španska tovorna parnika, ki bosta prepeljala 10.000 argentinske pšenice za Španijo. NOVA NEMŠKA ŽUPA V ROMUNIJI BUKAREŠTA, l?. febr. DNB. V Dim-risi je bila ustanovljena nova župa Nemcev, k‘i bivajo v Romuniji. Borza. C u r i h , 18. februarja. D e v i-z e : Beograd 10, Pariz 7.80, London 16.15, Ne\vyork 4.31, Milan 21.72'A, Berlin 172.50, Sofija 4.25, Budimpešta 85, Bukarešta 2.1214. Mariborska napoved: Pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila maksimalna temperatura- + 10.4, danes, i minimalna - 0.5. opoldne + 7. Padavin i ' (dežja) je bilo včeraj 0.2 mm. I Nafvažneiše8 naJdraiS® orožje s® LETALA V svetovni vojni 1914-18 je bila vsaj ob Soči, v Karpatih1 ali nad Solunom redka senzacija, če so borci prisostvovali veli i zračni bitki nad bojiščem. Letala so služila v glavnem kot izvidnice za obveščanje topničarjev ali pa za informacije v pripravah za ofenzive. Danes je to drugače. Velike sile so, postavile v boj mogočne vrste letalskih eskadrilj, na deset tisoče pilotov preizkuša v drznih zračnih avanturah hladnokrvnost svojih živcev. In ko se na obeh straneh Kanala spet začenjajo hudi zračni napadi, se le redkokdo v polni meri zaveda, da so letala najmodernejše, obenem pa tudi najdražje sredstvo sedanje vojne. Brez dvoma so letala najvažnejši del modernega vojskovanja. Z njimi se lahko kontrolira sovražnikovo zaledje, na njihovih krilih se prenaša in seje smrt za frontam? daleč tja, kamor daljnostrelni topovi ne morejo več poseči. Zato pa tudi terja oborožitev in vzgoja letalske armade ogromnih žrtev, ki jih premorejo le industrijsko visoko razvite države. Ogromni izdatki za letala, pilote in gorivo Modema letala — lovci stanejo danes 2—3 milijona din, bombnik na daljše proge že 5-—6 milijonov djn. So velika bojna letala, katerih eno samo požre nad 10 milijonov din, preden zapusti tovarno. Naravno je tedaj, da s-e za stereotipnimi P°* ročili — »zbili smo toliko in toliko sovražnih letal« — skriva občuten finančni udarec za prizadetega. Ne pozabimo, da je n. pr. Anglija že spočetka te vojne določila za izpopolnitev svojega letalstva 50 milijard din, torej skoro petkrat več, kot znaša ves naš letni državni preračun. In to je bil začetek. Kasneje so šle nove in nove milijarde za lahkokrilc jeklene ptiče neba. Velik? so izdatki za vzgojo pilotov, sC večji za nabavo prepotrebnega goriv3; Moderno izvidniško letalo porabi namreč za vsak kilometer poleta 1 kg bencina, lovski aparat okrog 460 gr na 1 km, aparati za daljše proge pa že 2 fcg rta km* Ako se dvigne 100 bombnikov, potrebujejo za 500 km vožnje 100 ton bencina. L če izračunamo, da stanc ena letalska bomba, kakor je pač velika, od 500 d» 10.000 funt. šterlingov, tedaj lahko izračunamo, kako velikanske vsote denarja so izmetali Nemci in Angleži na ozemlje ua obeh straneh Kanala. Zračne ofenzive in izgube V velikih zračnih ofenzivah se, kakor rečeno, naštevajo izgube letal na obeh straneh. Sto sestreljenih letal pomeni z3 prizadetega 300 milijonov din izgube in Če smo čitali o nekaj nad 4000 uničenih le' taliti enega tabora, pomeni to povprečn0 izgubo 12,000.000.000 din! In kar je najvažnejše, pri letalskih izgubah je treba vedno računati s tem, da s smrtjo pilota odpade izvežbana site, ki jo je v kratkem času težko nadomestiti. Splošen račun kaže, da je treba pri stoodstotni izgubi v letalski vojni za vzdrževanje 400 bojnih letal porabiti mesečno blizu 7500 milijonov din, vštevši pri tem 6000 milijonov za izgubljena ali poškodovana letala, ostalih 1500 milijonov din z3 porabljeni vojni material, bombe, izstrelke strojnic in bencin. Odločujoča vloga Jeklenih ptiče* Velike vojskujoče se sile morajo tedaj v gigantskih zračnih vojnah dvignili svoj0 industrijsko kapaciteto do skrajnega v}~ ška, če hočejo zmagovati napore, ki j*1' terja zračna obramba. Ogromne vsote gredo pr! tern za obrambo pred letalski«1' napadi, za organizacijo in zaščito letalskih tovarn, za nabavo surovin. Nemčija kakor Anglija se predobro zavedata, da vojna v zraku sicer sama po sebi ne more odločiti. Kot kooperacijska sila s suhozemn° vojsko na eni ter vojno mornarico na drugi strani pa je udarna sila jeklenih ptičev tako odločujoča, da oba tabora ne varču-jeta ne z denarjem ne z neutrudnim delo«1 noč in dan, da postavita v boj letalsko armado, kakršne še ni videl svet. In tabo Hudi v letošnji pomladi imela veliko besedo v »odločujočem letu« sedanje vojne. Skupne vodstvo mornarice osi V M a r i h o r u dne 18. II. 1911 »V e S e r n i k« Stran 'o. Nova faza političnega ravnotežja na Balkanu SaSkan trna tipična zemilepisna in človekoslovna svojstva, ki ph lahko reši le brez vmešavanja Sojih sil — zgodovinska vloga Jugoslavije — Oborožene sile prerofene turške republike njateljski akt ob podpisu nenapadalne pogodbe med Bolgarijo in • Turčijo v Ankari je dejstvo, ki bo nmogo pripomoglo k razčiščenju odnošajev na Balkanu. Saj je v danem trenutku vprašanje sožitja med Bolgari in Turki na obeh straneh dardanelskih vrat eno naj-bistvenejšili poglavij, ki lahko zagotovi solidarnost tudi v ostalih delili v zgodovini težko preizkušenega Balkana. Politično so imeli prvotno za Balkan samo ;°> "ar je njegovo zemljepisno središče. Peri-tern' ~ —................................ ni deli so zatajevali svoje balkanstvo Slo- W ? PROF. DR. FILOV predsednik bolgarske vlade Ve.nci in Hrvati n. pr. niso hoteli biti Balkanci, orientirali so se na zahod in se šteli za bradice zahoda, ko so bili v resnici straža Balkana proti zahodu. Moč balkanske ideje Toda balkanska ideja je rasla in se krepila: 'deja širše zajednice držav in ljudi, različnih Po rasi, značaju, jeziku, tradicijah in razvoju, vendar zdravih, močnih in polnih velikih možnosti ter tudi kot celota različnih od narodov 'n zemelj okoli njih. Balkan ni bil več niti vzhod niti zahod, ampak zveza severa in juga ter se je odločno branil, da bi bil igrača bližnjih ali daljnih sosedov. Balkanska samozavest ni bila več Prazna beseda in vedno glasneje se je čulo, da se Balkan debalkanizira, medtem ko se Evropa balkanizira. Mnogo ponosa je zvenelo v klicu, naj se varuje Balkan pred evropeizacijo. Iniciativo za balkanske; kongrese so prevzeli Grki, Turki so se sicer potegnili najprej v Anatolijo, da bi si okrepili svoje korenine, Xem krivim in po večini litiki ter poročilu o slovenski obrti in industriji je ban zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da »smo zdaj v eni najod-ločilnejših, pa tudi najtežjih dob v zgodovini človeštva. Viada bo nadaljevala politiko nevtralnosti, s te pot! bo krenila le tedaj, če bi se kdo drznil kršiti našo nevtralnost ali kakor koli ogražati našo neodvisnost in svobodo. Obraniti moramo mirne živce. Imamo Hudi, ki izgubljajo oblast nad svojimi živci, pa tudi take, ki oznanjajo lahkovernim ljudem cenen nauk, češ, da so naša prizadevanja REFIK SEYDAM ministrski predsednik turške vlade ne vodili in bi bili med seboj v prepiru, bi to rodilo zlo. (Dr. Mihajlo Ilic v članku »Česa ne smemo delati« v beograjsk. »Napredu«.) Poziv na soliidamost vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov Na okrožni konferenci SDS v Splitu, ki ji je prisostvoval tudi senator Sava Košano vic, je bilg sprejeta resolucija: Konferenca delegatov SDS s področja banske'izpostave v Splitu je po referatih Save Kosanoviča in predsednika dr. Ljube Leontiča ugotovila, da je v praktič-aiem delu izvajanja politike sporazuma še mnogo pojavov, ki jih je treba korenito popraviti in da mnoga vprašanja še globoko režejo v življenje širokih plasti narodnih krogov. Zato pričakujemo naglo rešitev, kar se pa lahko doseže le s slogo naroda in v njegovi državni za-jednici. V zavesti, da je nad osnovnimi vprašanji prvo narodni obstoj v sedanjih resnih prilikah, pozivamo k narodni solidarnosti vse Slovence, Hrvate in Srbe.« dobro plačanim prerokom, ki brez čuta odgovornosti begajo naš narod, veljaj naša najodločnejša borba. Država bo po-rabila za njih zatrtje vsa sredstva, pri tem pa naj sodeluje tudi vsa naša javnost. Slovensko ljudstvo je v svojem jedru zdravo, zaveda se, da je lastna država edini vir njegovega napredka in blagostanja. Ne dopustimo, da bi v se-danjih časih ostalo plen defetistične pro. pagande. Zaupajmo v življenjsko moč svoje države, vsj se tesno strnimo okrog naše junaške dinastije Karadjordjevičev.« Kultura VVambrechtsamerjeve roman o Celjanih Precej literature imamo že o celjski tragediji, oziroma o^ njeni osrednji postavi — Veroniki Deseniški. Že Josipina Turnograj-ska je objokavala to snov v zgodbi. Nedolžnost in nasilje«, zatem je kmet Islovac Fran-kolski objavil (1803) v Janežičevem »Cvetju iz domačih in tujih vertov« veličasten epos »Vero Nika Deseniška«, v katerem izoblikuje podobo slovenske Device Orleanske. Njegova Veronika je preoblečen vitez, ki vodi svojo četo v hoj proti krvoločnim Celjanom, in ko pride do " b°ja, »... mladi vitez z mečem seka, zdaj na levo, zdaj na pravo, z mečem seka, kakor hlapec kdar kosi o kresu travo. Mahne petkrat, pet jih pade; če porine, šestim duša z srca zgine ...« Josipu Jurčiču je bila "Veronika Deseniška« santo predsmrten sen, ki ga ni mogel dovršiti paradi smrti. Župančič je zapel v »Veroniki •Jeseniški« pesem o »Lepi Vidi- »Veroniki , pesem o hrepenenju in ljubezni, Novačan pa je v »Herma- 'ut' Celjskem« pokazal Veroniko kot strastno ln odločno Zagorko. A tudi Hrvata Evgen To-"Te in Žigrovic - Pretocki (1874) sta se lotila Podobne snovi, in Nemec R. von Kalchberg je "spisal tragedijo Die (jrafen von Cillk 0791) Podobno snov, ki morda izteka iz iste- Ra korena, imamo v nemški pripovedki Tra-Redija lepe meščanke Agries Bernauer«, ki se 'e leta 1432 poročila z vojvodo Albrechtom »avarskim, toda čez tri leta so jo kot čarovni-c,° vrgli v Donavo (obdelal Hebbel). Tudi vaganta s portugalskega dvora o lepi dvorjanki utes de Castro, ki se je poročila s prestolonaslednikom infantom donom Pedrom, nato pa V .')!emiči zabodli, je podobna literaturi o Veroniki Deseniški: tudi ta jc prevzela s svojo ‘epoto svojega gospoda, in se je po smrti nje-Rove žene poročila z njim, nato pa so jo ob- dolžili, da je zastrupila svojo tekmico (snov je obdelal Cantoes v »Luzijadi«). Skoraj sram nas je lahko, da je tujka, sicer le napol Nemka iz Planine pri Sevnici Ana Wambrechtsamcr napisal tako obširno delo o Celjanih, vendar moramo naglasiti, da Wam-brechtsamerjeve delo še ni veliki tekst tiste dobe. »Danes grofje celjski in nikdar več« so pisani v obliki kronike, morda po vzoru Tavčarjeve »Visoške kronike« in Preglja, vendar slog (ki bi moral biti v kroniki) ni tako do potankosti izklesan, kakor zahteva oblika »sta lav in drzen možak, a vendar docela prepričevalen. Ženske so risane mnogo slabše ko moški. One so precej medle in ohlapne. Elizabeta Frankopanska in Katarina sta povprečna značaja, Veronika Deseniška pa heroična (vsaj tako jo je hotela Wambrechtsa-merjeva) ženi, toda — žal — je le brezkrvna figura in v trenotkih svojih najhujših notranjih bojev neizrazita, skoraj abotna ženska Optimizem v Zagrebu izstop dr. Markoviča iz vlade ni v zvezi s politiko sporazuma »•Upajmo, da se bo na Balkanu .s kor o razjasnil položaj in da bomo videli, v katero smer se bodo dogodki razvijali. Umik bolgarskih in turških čet z meje je dosti pripomogel k pomiritvi. Naša politika nevtralnosti, čuvanja nedotakljivost in svobode se 'bo nadaljevala. Sestanek v Berghofu je znova potrdil to naše stališče. Takšno politiko vodi Jugoslavija tem laže, ker obstaja identičnost pogledov i Hrvatov i Srbov i Slovencev. Dolžni smo čuvati mir zaradi sebe, zaradi vsega Balkana in vse Evrope. ljanov je dober. Prevod dela, katerega smo navzlic vsem navedenim nedostatkom, ki so vzrok umetniške nedognanosti avtorice in skoraj prevelike na-rega izročila*:. Ne vem, ali je tu krivda pisate- slonitve na zgodovino, zelo veseli, je napravil Ijicc same, ali pa samo prevajalca (prevel Fof- N- Kuret zel° dobro. Njen slog kronike Jugoslavija lahko vodi takšno politiko samo zato, ker je našla sporazum s Hrvati. Deliitev fondov v minili h dneh jc nadaljnji korak k temu. Izstop dr. Laze .jubezen med Veroniko in Friderikom je po- M«lTkOviča iz vlade ni v nikaki zvezi s fcazana z veliko tragiko in doživetjem. Seži- P<>I«»ko Sporazuma, ker je dr. Markovič ganje Husa je dobra scena, ki naj poživi itak še nadalje pristaš sporazuma. Posledica napeto dogajanje, in tudi končni propad Ce-j jc v različnil» pogledih srbskih politikov na čisto srbska vprašanja«, piše »Hrvat-ski dnevnik«. prevajalca (prevel prof. Niko Kuret). Vendar je vse pisanje preveč umirjeno, skoraj razumsko hladno, ki se ne razgreje ne ob pozitivnih ne negativnih tipih. Seve, ne manjka tudi iirizma. Delu sc pozna, da ga je pisala ženska roka (zato mestoma neodločnost). Opisi pokrajin in nekaterih (a to so redki) dogodkov so pa čudovito ubrani in še precej plastični. Opis je i;a široki epski podlagi, v slogu pa je precej podoben Detelovemu »Velikemu grofu«. Vkljub lirizmu na nekaterih straneh ni govora o kakšni romantiki, na kakršno smo precej navajeni v zgodovinskih romanih (posebno vitežkih; Tavčar!). Pisateljica nani prikaže bolj fevdalno življenje, manj pa ljudsko. V kolkor prikaže drugo, je to samo epizodno in nujno ozadje, rekel bi - kulisa. Strani iz Hrvatskega Zagorja so povprečno slabe: ljudje so megleni in neresnični. Tu ni tistih ostro začrtanih oseb, kakršne srečamo v opisu iz Celjske kotline. Sedaj pa si oglejmo vodilne in osrednje postave v romanu: stari Herman, okrut in mogočen fevdalec jc slikan v skladu z našim literarnim in zgodovinskim pojmovanjem. Friderik je sladostrastnik; ponekod je nedognan in psihološki neutemeljen. Osrednji motiv knjige je ljubezen Friderika do Veronike Deseni-ške, kar vodi Friderika v zločin. Sin Urh je ži- je dognan in jasen, posebno ker je poživljen ?. nekaterimi izvirnimi izrazi iz tedanje dobe in celjske okolice. (Knjiga se lahko naroči tudi potom knjigarne Tiskovne družbe v Mariboru, Cankarjeva ul. 1.) Z. Z. k Razstava izdelkov otroške umetnosti. Za splošen dvig narodne kulture, ki je zlasti proti koncu preteklega desetletja v naši likovni umetnosti malone izgubila lastna tla, opiraje se poglavitno na tuje duhovne vrednote, si je podpisano društvo nadelo važno in koristno nalogo, da priredi v doglednem času primerno razstavo, ki naj bi obsegala risbe, slike in plastike, izdelke mladine iz detinske in ljudsko-šolske dobe. Razstavo bodo spremljala strokovna predavanja, ki bodo vzgojno-nazorno tolmačila izvirnost teh del. Na ta način upamo, da se povrnemo k prvobitnosti in^ korenikam pravih ljudskih duhovnih vrednot in da privedemo mladinsko umetnost nazaj na ha-rodna tla. Apeliramo na posameznike, zlasti pa na podeželska šolska vodstva in podeželsko duhovščino, da nam pri zbiranju gradiva pomaga in nas o vsem znanem obvesti. Ošred nja strokovna organizacija mladih slovenskih slikarjev in kiparjev — Umetniško društvo : Slovenski lik«. Nad 4 milijone tujcev v USA V decembru so USA uvedle prisilno registracijo vseh tujcev, ki bivajo na področju Zedinjenih držav. iPrvotno so računali, da je teh blizu 3 in pol milijona, toda našteli so jih nad štiri milijone. Tujcev jc pa še precej več, ker se mnogi niso hoteli vpisati v registracijske listine in zdaj nastopajo policijske oblasti proti njim. Samo v New Yorku, ki šteje 7.4 milijona prebivalcev je 958.000 t-uicev. Je torej največji center tujcev v USA. Zanimivo je, da so se Indijanci, doma iz Kanade, ki bivajo v državi Newyork, uprli registraciji. Prizadetih 900 oseb se je pojavilo v slikoviti narodni noši na popisovalnem uradu, kjer so protestirali proti registraciji, češ, da so oni državljani vse severnoameriške celine, ki je njih nacionalni teritorij, zato se jih registracija na tiče... Gosroo^rske vesti Zasedanje banskega sveta Včeraj dopoldne je začelo zasedanje banskega sveta. Na začetku je prečitan dekret, ki razrešuje člane banskega sveta Fortunata Remšeta, Stanka Škrabca, Ludvika Križnika in Franca Rataja ter imenuje za člane Martina Steblovnika (Gornji grad) Jožeta Strnada (Kočevje). Adolfa Jesiha (Laško) in Demeterja We-bleta (Novo mesto). Z odobravanjem je bila sprejeta vdanostna brzojavka kralju. brzojavka knezu-namestniku ter pozdravne brzojavke predsedniku vlade in finančnemu ministru. Ban dr. Natlačen je imel čez dve uri trajajoče poročilo o naših socialnih, gospodarskih razmerah ter o predlogu novega preračuna, za dobo od 1. IV. do 31. dec 1941. O predlogu novega preračuna je dejal, da bo njegovo zvišanje za 18.915.330 din (računajoč tudi za lani 9 mesecev), povzročili povečani osebni izdatki (ki jih je imela banovina zaradi zvišanja doklad banovinskim uslužbencem in znašajo 3 milijone din), splošna draginja ter tudi sezijski značaj del pri vzdrževanju cest 'ij podobnih delih, ki padejo ravno v dobo 9 mesecev, kolikor traja nova prera-čanska doba. Zvišanje bo krito z višjim dohodkom od doklad na neposredne davke, dasi bo odstotek doklad neizpre-menjen. Zvišana pa bo banovinska prenosna taksa za nepremičnine od 2 na 3 in 5% (izjema so kmečka posestva, kjer ne gre za špekulacijo) ter trošarina na pivo od 60 na 100 din pri 1 M. Han je poudaril potrebo, da se izboljša gmotni položaj javnih uslužbencev ter ugotovil, da dosega eksistenčni minimum 'e polo. vica uradništva od VIII. položajne skupine navzgor. Večina občinskih odborov posluje že Čez svojo normalno poslovno dobo ter se pri njih pojavlja utrujenost, posebno zaradi obilice poslov ter je banska uprava zaprosila za zakonito pooblastilo, da po potrebi obnavlja .občinske odbore. Ban je poudaril potrebo zaščite kmečke posesti, obvezne obdelave zemlje ter izboljšanja obdelovalnih metod, govoril o potrebi smotrnega dela kmečkega zadružništva, gozdni zaščiti, o prehrani, o ljudskem šolstvu in potrebnih reformah, o zamenjavi realnih gimnazij s humanističnimi, o delavski 'n name-ščenski zaposlenosti, bolnišnicah itd. V Sloveniji potrebujemo 2.8 milijonov stotov žita letno, od tega za ljudsko prehrano 1.6 milijonov stotov. Od tega moramo uvažati 12.000 vagonov. Ker so koncem preteklega leta nastopile motnje pri tem dovozu, so bile uvedene karte za kruh in tnoko. Dobava sladkorja, soli in olja se vrši redno po dogovoru, ver- jetno ne bo pomanjkanja tudi glede riža in masti Ker je bila koruzna letina ugodna, se ni treba bati pomanjkanja koruzne moke in koruze. KonSumenti pa se mo-rajo omejiti le na svoje dnevne potrebe. Glede zaskrbljenosti, ki ie nastala v trgovini zaradi povečanega vpliva države, fe ban dejal, da uravnavano gospodarstvo pri nas ni uvedeno v celoto ter. nove ustanove nimajo namena prevzeti in opravljati posle izmenjave blaga namesto redne trgovine. Izmenjavo blaga bodo vršile tudi v bodoče trgovine in zadruge. Namen novih ustanov je predvsem kontrolirati pravilno racioniranje živil, zasledovati gibanje cen ter izvajati socialne akcije med revnejšimi sloji. Državna uprava dop-ušča primeren dobiček, hoče pa izključiti nesocialno dobič- karstvo Uspehi uradov za kontrolo cen bi bili večji", če bi se jim prepustilo za tiranje zlorab in preganjanje neopravičenega bogatenja. Po banovem govoru je bila seja prekinjena ter se je nadaljevala popoldne ko sta bila obravnavana preračuna splošnega in upravnega oddelka. Osebni izdatki v novem preračunu znašajo 30.7 milijonov din, ali 19.55%. Število vseh banovinskih uslužbencev se je povečalo od 2157 na 2268. V banovini je 6400 dru štev, 168 je. prenehalo poslovati, 127 pa je bilo med zadnjo preračunsko dobo na novo ustanovljenih. Lani je bilo 23 stavk in sicer 12 zakonitih in 11 nezakonitih Po poročilih je sledila razprava, ki je trajala do 21. ure. Guverner Narodne banke v L*ubl!ani Danes bo v Ljubljani konferenca zastopnikov slovenskih denarnih zavodov ter novega guvernerja Narodne banke dr. Milana Radosavljeviča. Konferenca sledi podobnima konferencama • v Beogradu in Zagrebu. Vseli konferenc se udeležuje tudi viceguverner dr. Ivo Be- lin. Poglavitni predmet razprav je bilo vprašanje zmanjšanja obtoka bankovcev. Dr. Radosavljevič si obenem z novo upravo Narodne banke prizadeva doseči zmanjšanje denarnega obtoka ter skuša najti nove vire za kritje izrednih državnih potreb. , Drohne nov-te LANSKI AKTIVNI SALDO ZUNANJE TRGOVINE JE BIL ZA 102 MILIJONA MANJŠI OD PREDLANSKEGA Aktivni saldo naše zunanje trgovine je bil v lanskem letu 661 milijonov din ter je bil za 102 milijona din manjši od predlanskega. Vrednost izvoza je znašala 6.680 milijonov din, vrednost uvoza pa 6.018 milijonov din. Po količini pa smo izvozili 3,254.719 ton, uvozili pa 1,262.877 ton. Lanski Izvoz je po količini zaostajal za 209.416 ton za predlanskim, po vrednosti pa ga je presegal za 1,159 milijonov din. Po količini je bil lanski uvoz od predlanskega večji za 136.484 ton, po vrednosti pa za 1,261 milijonov din. Pri gornjih številkah je pri primerjavi med lanskim in predlanskim letom očividen vpliv velikih izprememb v cenah, ki so nastale v lanskem letu. g Večino delnic borskega rudnika jc prevzel novi nemški konzorcij »Bor«. Kmalu bo tudi izbran nov upravni odbor tega podjetja. Kot znano so bili rudniki v Boru last francoskih delničarjev. g Visoke cene ječmena zaznamuje naš do-moči trg. Ozimni ječmen stane na pr. slavonski in bački 550—560 din, južnosrbijanski pa 530 din. g »Prvi jugoslovanski statistični zavod« je bil otvorjen v Beogradu, Dečanska 29. Prevzema izdelovanje raznih statistik ter sodeluje pri statistikah raznih ustanov in podjetij. — Dobavlja tudi evidenčne in pomožne statistične aparate. g Vina je zmanjkalo skoraj popolnoma v Halozah .Nekateri kupci šo ga dobili le manjše količine, ker so ljudje vino večinoma prodali že jeseni. Le redki ga imajo Se nekaj. Zganja pa sploh ni dobiti. g Vprašanje stalnega prometa po črnem morju proučujejo pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino, predvsem pa hočejo uvesti stalne paroplovne zveze s SSSR in Turčijo na pro^ gah Braila-Odesa in Braiia-Carigrad. g ščitasta uš je povzročila sadjarstvu v drinski banovini ogromno škodo. Napadla je 3 milijone slivovih dreves. g 447 stavb za 234,790.500 din so zgradili v Beogradu lani, dočim so predlanskim zgradili 593 stavbe za 295,916.627 din. Manjša gradbena delavnost je posledica pomanjkanja gradbenega materiala. g Dnevno 1 iln pol do 2 vagona tehnične t*a olja iz koruznih klic za tovarne lakov, barv in mila bodo po računih strokovnjakov pridobili v banovini Hrvalski. 30 ve likih trgovskih mlinov ,kl jih preskrblja s koruzo „Pogod“, bo moralo pri meljavi obvezno odstranjevati klice. Iz koruze, lahko pridobi 10 do 12 odst. klic, vsebujejo 10 dt* 15 odst. olja. Dnevno pa bodo predelali 12 do 14 vagonov klic. 1 kg koruznih klic slane sedaj v donavski banovini 3 din. g Prepovedan je izvoz volnenih stopal za nogavice in vseh izdelkov iz volno, bombaža, jute ter vseh naravnih tkanin. se ki g Svetovni izvozni presežek pšenice znaša po najnovejših podatkih 32 milijonov ton, svetovne potrebe pa le 10 milijonov ton. n 740 zdra.nUov je v Zagrebu, dočim jih ima cela banovina Hrvatska 1 , ‘ , vaseh delujejo komaj 5 odst. zdravnik. 5 opozarjajo hrvalski listi. , n Hlev s 104 ovcami je zgorel v I odgo-rah pn jajcu. Požar je nastal zaradi pastirjevo nepazljivosti. Pastir je v sall,e‘ hlevu zakuril ogenj, da bi sc ogrel, pa o je veter razpihal. . n 14 din stane kilovat električnega v Malinski na otoku Krku. V ceni niso vštete razne trošarine, ki ceno dejapsko še zvišujejo. n Kolpa in Sava sta izredno narasli. Sava je pri Sisku bila 6-14 cm nad normalo, Kolpa pa celo 650 cm. n Ni več ledu na Donavi v celem toku skozi našo državo, kar je posledica raznitt ukrepov, predvsem miniranja. Kmalu bo pro' sta ledu cela Donava ter bo plovba kmaiu vzpostavljena. . , n Orkan je privršal nenadoma te dni nau Sisek ter povzročil razdejanje. Trajal je le nekoliko minut ter jc polomil po mestu muogso Šip, izdiral plotove, vrgel na tla dva " človeka, ki sta bila na^ cesti'. Ljudje so mislili, da je potres. K sreei "je kmalu prenehal. , n Sirotišnico za starce so odprli v Splitu. Stala je 2 milijona din ter so jo zgradili na občinske stroške. n Na očeta in hčerko se je zrušila hiša v Somboru zaradi podzemeljske vode. Oče, šofer Josip Snel, je spal s hčerkico v eni postelji, njegova' žena pa v isti sobi z drugo hčerkico v drugi postelji. Zena m druga hčerkica sta ostali nepoškodovani ter sla se rešili iz ruševin, šoferja in hčerko, ki je spala pri njem, pa so potegnili že mrtva iz ruševin. n Že četrtič je poplavila Neretva na,-brežne vasi. Kmetje bodo morali že četrti« sejati. Uničene je mnogo krme. n Pijan je legel s cigareto v ustih in za-* spal 30 letni Marko Morsa, kmet iz Margitice pri Pančevu. Cigareta mu je padla iz ust ter povzročila v sobi požar in dim, ki je Morso zadušil. Zjutraj so ga našli ožganega ter pogasili požar, ki se k sreči ni razširil iz sobe. n Trčila sta tovorni avto in avtobus, ki vozi med Prilepom in Kičevim. V avtobusu je bilo 16 potnikov, pa k sreči ni bil nobeden ranjen. n Pogorela je predelovalnica konoplje na pusti Antunovac pri Virovitici. Požar je nastal sredi dneva ter so se delavci komaj rešili. Zgoreli so vsi stroji in 1 in pol vagona konoplje. Radio Sreda, 19. februarja Ljubljana: 12. in 13.02 plošče; 17.30 ia Dvorakovih' skladb (pl.); 19.50 uvod v prenos; 20. prenos iz ljubljanske opere-Beograd: 13.50 klavirski koncert Branke Musulin, 17.25 havajski kvartet; 20. prenos iz opere. — Zagreb: 20. koncert Ho m solistov; 21.30 plesni Ro. — Praga: 15-zabavni spored; 16.30 plesna gl.; 17.10 mandoline; 17.30 lahka gl.; 22.30 B. Smetanova Prodana nevesta1/ --- Sofija: 12.50, 19* 19.50 in 21.25 lahka in plesna gl.; 18.4-* španske pesmi; 20. koncert Schumannovih skladb. — Anglija I.: 20. večerni spored; 21.15 pisan koncert; 23.15 plesna gl. — Budimpešta': 13.30 ciganska gl.; 15.20 pl* glasba; 19.30 j>renos iz opere; 23.25 lahka — Italija L: 16.15 simfonični koncert; 18.45 zabavna gl.; 19.30 veseloigra; 21. simfonični koncert. — Berlin: 14.15 zabavna gl.; 10.20 pisan koncert; 21.15 zabavni kon; oert; 23.15 lahka glasba. — Dunaj: 1115 koncert komorne glasbe. \V. E. BABTHELL: ŽENA V Eksotični rommn I Zmeden je hitel z obema rokama polnima steklenic in stekleničic k Mawasi. Brez izbiranja je vlival na njena usta, po čemer je pač segel. Z jedkim okusom na jeziku odpre mlada Indijka oči. »Mem ... sahib,« je šepetala. »O Ghagira!« je zakričala in planila s prestrašenim pogledom na noge. Prestrašen je čepel Ghagira pri svojih steklenicah na tleh. »Bolna si Mavvasa! Pojdi v svojo sobo m počivaj!« »Kje je sahib?« ga vpraša odločno. — »Nisem bolna, Samo trudna sem. Mem-sahib —« dalje ni več slišal. Mawasa je bila že izginila. »O Vishnu!« je stokal, se dvignil in šel za njo. »Kaj bo dejal sahib, če ga bo moti-iala?«... Vse se zbira nad njegovo nedolžno glavo. Sahib je bil zmerom čemeren, odkar se je bil vrnil iz AHahabada. Tiho je sledil Ghagira Mavvasi. Plaho je privzdignil zaveso in prisluškoval — o usmiljeni Siliva! — Njen jasen glas je govoril in rezek zvok Wilgarda sahiba je odgovarjal. —• Prav zdaj se bo sesula nanjo nloha kletvici Toda nič se ni zgodilo. Slišal je samo DŽUNGLI t INDIJE zamolkle korake sahiba, sem in tja. »In v gozdiču je mem-sahib izginila?« ga je slišal vprašati. »Da, o sahib,« je odgovoril Mawasin glas. »Šla sem v \as, da bi dobila mleko. Ko sem se vrnila, mem-sahib ni bilo več.« »Ti misliš, da je srečala cigane in šla z njimi?« »Mem-sahib je iskala Charamana Bhuto!« »Pri Mirzapurju?« »Da, o sahib!« Ghagiri je skočilo srce v vrat. To je vendar popolnoma pozabil: Mavvasa je bila tu — kje pa je gospa? Ne da bi vedel kaj dela, se je potisnil v sobo. James Wilgard je stal globoko zamišljen pri svoji pisalni mrzi. »Charaman Bhfjta!« je dejal predse. »Možno — to čisto gotovo. Ali pa je odšla s kakim drugim krdelom, da bi ga našla pri Mi>rzapur/fi... Tej žensiki je vse prisoditi!« Utihnil je. Ohagkan je stal togo kakor palica in poskušal vreči Mavvasi svareč pogled. Toda dekle je pilo z velikimi očmi vsako besedo iz ust sahiba. Kako tenka je postala Mavvasa! Na licih so se ji poznali piki mrčesa in na rjavih rokah je bilo videti rdeče praske trnov. »Končno slfcd... zdaj...« Ni končal. Dvignil je slušalko telefona z vilic. »Halo! — Tu Wilgard — yes — Kalkuta — nujno! — Razumeli? — Yos! — Mister Forrest! — Hvala.« Odložil je slušalko. »Tako, Charaijian Bhuta. Zdaj stopim sam na tvojo sled in gorje ti, če si ji skrivil en sam las!« Ghagiro je spreletel mraz po hrbtu. Še nikoli ni videl sahiba tako jeznega, odkar mu služi. »Ti ostaneš tu, Mavvasa!« je dejal nenadoma NVilgard. »Potrebujem te, če govorim s Kalkuto.« Oster pogled je predrl hišnika. »Ti, Ghahira, pripravi avtomobilski kovčeg —. Odpotujemo takoj, 1«5 bom končal razgovor s Kalkuto. — Vsi trije. — Razumeli?« • Indijec je olajšano prekrižal roke na prsih. Ko je odhajal, je slišal zvoniti telefon in hip nato rezek glas sahibov. * Drug za drugim so drdrali vozovi ciganov po cesti. Jezdeci so dirjali spredaj. Klici, smeli in zmerjanje se je vedno znova oglašalo. Romarji in trgovci so hodili po cesti. Proseče rjave roke so se iztegovale. Od vsega tega ni Beata ničesar opazila. V kotu zadnjega voza je spala vsa izčrpana. Pred ogledalom se je kitila Ka-’;da, in brez dela je čepela ob strani mlada ciganka. Zamišljeno so viseli njeni pogledi na speči tuji ženi. Kaj je videla, kaj je slišala? Zmedeno so padali njeni lasje čez čelo in pleča. Zasanjala se je... Beata je spala ... Prišlo je poldne. Utaborili so se pod drevesi, pili vino in jedli. Beata je spala... Eno noč — jutro — poldne — Zopet so drdrali vozovi. Skrivaj se ju sklonila Kalida nad bled obraz speče. Dolgo jo je gledala. Ta bela žena se je drznila kljubovati Charamanu Blutti, tigru — Kalida je vedela, da ji je Beatiu prihod prihranil marsikateri udarec. Zakaj je tujka to storila? ... Beata je spala... in kolesa so 'ropotala... Mračilo se je. V daljavi so se zarisali stolpi Mirzapurja na večerno nebo. Zavore so cvilile — vozovi so se ustavili. Kriki, vrvenje: na robu gozda so si postavili tabor... Vzplamteli so ognji- Charaman Bhuta je razjahal in nagl° stopil k zadnjemu vozu. »'Kje je tujka?« je vprašal oblastno. »Spi!« pravi Kalida. »Prebudi jo!« »Trudna je. Noge ji krvavijo.« »Kaj išče tu pri nas?« Kalida ga temno pogleda in se porogiii-vo nasmehne. »Mati je, ki išče svojega otroka« — j® de.iaia. Ciganove oči so se iskrile »Molči!« (Dalje-) ■S jJowce Pomanjkljivost načrta o aprovizaciji javnih nameščencev Mnogoštevilnim uslužbencem na deželi bi ne bilo pomagano >Naš glas«, list za državne in samoupravne nameščence ter upokojence, priobčuje pod naslovom »Potrebna je ta* kojšnja pomoč« članek, ki ga je smatrati za nujno opozorilo na pomanjkljivost v nameravani aprovizaciji javnih nameščencev. Zaradi važnosti člankaTjevih izvajanj za širšo javnost ponatiskujemo tudi mi nekaj odstavkov omenjenega članka. »Naš glas« med drugim piše: Zadnjič smo poročali o načrtu vlade, da bi se javnemu uslužbenstvu pomagalo z aprovizacijo, s katero naj bi se jim s Pomočjo naših nafoavdjalnih zadrug oddajala živila in druge poglavitne življenjske potrebščine po cenah izpod dnevnih tržnih cen, razliko pa bi nosila država, la izhod je bil zamišljen zato, ker smatra vlada, kakor je povedal sam finančni minister odposlancem naših organizacij., da bi sleherno zvišanje naših prejemkov neizbežno takoj izzvalo vnovično povišanje cen, tako da bi javni nameščenci °d povečanih prejemkov ne imeli nobene koristi. Ta poskus, o katerem pa doslej še ni-. smo brali podrobnih uradnih pojasnil, morejo državni in samoupravni nameščenci le pozdraviti, čeprav- mislijo, da s tem naše gmotno vprašanje ne bi bilo dokončno rešeno. Tudi ta način rešitve našega stanu pred popolnim propadom ima svo.ie pomanjkljivosti. Z njim ne bi bilo mnogo ali pa prav nič pomagano vsem tistim, zelo mnogoštevilnim uslužbencem, ki žive raztreseni no deželi v majhnih krajih, ki bi se ne mogli posluževati ugodnosti te državne aprovizacije, saj v njihovih krajih, trgih in vaseh ne bi bilo niti naših nabavljalnih zadrug niti drugih razdeljevalic, drugačna dostava bi bila pa skoraj nemogoča, vsekakor pa zelo draga. Takih uslužbencev je več, kakor bi si kdo mislil, saj so to premnogi učitelji, orožniki, uslužbenci finančne kontrole, razni sanitarni, prometni in drugi uslužbenci, da ne štejemo uradništva sodišč, davčnih uprav, In drugih uradov po manjših mestih in trgih. Tudi samskim uslužbencem in uslužbenkam, ki so navezani na prehrano v gostilnah ali menzah ozir. pri starših, ne bi bilo z aprovizacijo nič pomagano. Sicer pa: res je, da je prehrana poglavitna stvar, toda kje sta pa obleka in obutev, odkod stroški za šolnino, za zdravnika, za kulturne potrebe itd. Treba bo torej dvoje — aprovizacijo in zvišanje prejemkov. Da bi dokazovali upravičenost- teh zahtev, res ni treba, sa je stvar notorična. Kakšno je naše gmotno 'stanje, najjasneje pove okoliščina, da se nam že od leta 1935 prejemki niso zvišali, ko je vendar jasno, da so že takrat bili nezadostni. Nedavne izredne doklade (borih 50 do 200 din na mesec), ki znašajo v poedinih redkih primerih največ 12%, vendar ne morejo predstavljati dokončne rešitve. Če dodamo, da imamo danes znatno nižje prejemke, kakor smo jih imeli leta 1931., ko je bil uveljavljen sedanji uradniški zakon, je s tem povedano vse. Nam gre že za goli obstanek naših dru žin, za zdravje otrok in za ohranitev poslednjih naših telesnih in umskih sil. Dvanajsta ura s« bliža — potrebna je takoj šnja nujna pomoč! Lep zaključek kmečko nadaljevalne šole v Križevcih V Križevcih pri Ljutomeru je bil 12. t. ni. svečan zaključek kmečko-nadaljevalne šole. šola je v Križevcih dvoletna in jo je letos obiskovalo nad 50 kmečkih in želar-skih sinov. Pouk je trajal od 12. novembra do 12. februarja, in sicer v vsakem letniku po 100 ur. V drugem letniku so dobili učenci spričevala. Ob zaključku so se zbrali učenci in zastopniki občinske ter cerkvene oblasti, katere je voditelj gosp. K r i ž m a n pozdravil in orisal delo šole v preteklem letu. Tudi izredni predavanji okrajnega kmetijskega referenta g. Lipovca in nadzornika za kmečko nad. šolstvo g. Jandla sta bili deležni velike pozornosti. Pouk so praktično ponazorovale številne demonstracije in ekskurzije, šola namerava spomladi prirediti še nekaj prak tičnih demonstracij in daljšo ekskurzijo. Usoda dveh naših parnikov še ni znana POROČILO PRAVI, DA .|E BILA »DUR MITORJEVA« POSADKA V IN DA JE ČASTNIK Z »DUBA« ŽIV IN ZDRAV KISMAYI Že nekajkrat smo poročali o našem Parniku »Durmitor« in o njegovi posadki. Več mornarjev se je javilo svojcem v Dalmaciji. Na pismih je žig Afrike, Orientale Italiana, poleg žiga pa neka številka. Neki častnik z »Durmitorja« je Pisal svoji zaročenki, da se jim dobro siodi in da se bodo skoraj vrnili. Ker so Angleži zasedli luko Kismayo, v kateri so bili doslej internirani dubrovniški po- morci, je bila »Durmitorjeva« posadka premeščena iz luke, ali pa je spet prišla pod angleško upravo. Iz Los Angelesa v Kaliforniji poročajo, da je tam častnik s parnik^ »Duba«, ki ga je baje potopila neka tuja podmornica. Če je brzojavka resnična, lahko sklepamo, da se je našemu parniku res nekaj zgodilo, vendar pa še doslej ni pravih podatkov o usodi posadke in parnika. Zborovanje koroških borcev V nekdanji prestolnici ljubljanskih škofov, v prijaznem Gornjem gradu, so se Preteklo nedeljo zbrali bivši borci za našo severno mejo, včlanjeni v tamošnji krajevni organizaciji Legije koroških borcev, na IV. rednem občnem zboru. Zborovanje je vodil predsednik dr. M e-Jak, ki je v obširnem poročilu orisal Položaj krajevne organizacije. Obenem jo •udi kot član glavnega odbora poročal o delu centrale v Ljubljani. Njegova izvajanja je navzoče članstvo sprejelo z velikim odobravanjem. Prav tako so bila sprejeta ostala poročila društvene uprave. Zborovalci so nato obravnavali vprašanje podelitve spominske kolajne, ki jo bodo bivši koroški borci v kratkem prejeli, nadalje zahteve, katere so bile predložene odločujočim činiteljem, ter se spominjali med letom umrlih tovarišev. Soglasna izvolitev starega odbora za novo Poslovno doho je tudi v Gornje gradu Pokazala, da hočejo biti nekdanji sever* borci 4na družina, kakršna je bila takrat, ko je bilo treba braniti našo sever-,K> mejo. C efte OGENJ PRI NOVEM CELJU V nedeljo zvečer je pričo! goreti v Dobriši vasi pri Žalcu (blizu umobolnice v Novem Celju) kozolec posestnika Vinka Zagerja. Poslopje je do tail pogorelo 111 znaša škoda okoli 100.000 din. Ogenj le bil najbržc podtaknjen. e Iz prehranjevalnega uradu. Med prebivalstvom se razširjajo vesli, du pregle-mijejo organi prehr. urada zaloge živil P1 privatnikih Doslej takih pregledov "i bilo. Prispele so dodatne mikaz- llce za bolnike. Dobijo se pri prchr. uradu ____________________________ JV, „„„ Ua podlagi zdravniškega izpričevala mest-rinske freske iz časov pred 1533. leta. nega lizika. Vsak bolnik, ki želi tako nakaznico, se mora, predno gre k mestnemu fiziku, zglasili pri prchr. uradu, da dobi potrdilo, da spada pod oskrbo mestnega prchr. urada. — Prispele so tudi dodatne nakaznice za ležke delavce. Razdeljevala jih bo Bratovska skladnica. e Vaino gospodarsko predajanje priredi društvo ...Mali gospodar" v Colju v okoliški Soli jutri ob 19.30. Predaval bo kmet. referent Zupan o gnojenju vrtov. c Celjski Šahovski lilut ima redni občni zbor v petek, 21. t. m., ob 20. v klubskih prostorih v kavarni „Kvropa‘. — Celjski Šahovski klub je v nedeljo odigral svojo prvo prvenstveno tekmo s prvakom Šaleške doline Šah. klubom Šoštanj. Rezultati so naslednji (prvoimenovani Šoštanj, drugi Celje);' 1. Goršič—Cijan 0:1; 2. Rode—inž. Sajovic 0:1; 3. Koren—Modic 0:1; t. Lorbek—Grašer 1 :0; 5. Robinščak —Tavčar 0:1; 6. Berduik— Fais (prekinjena'); 7. Scharner—Diehl ■ Vladko 0:1; 8. Solu—Selmekler 0:1. Revanžna tekma bo v nedeljo v Celju. e V Gregorčičevi ulici je padla iz drugega nadstropja po stopnicah 22 letna služkinja Ana Tomaž. Pri padcu so ji hujšega hi zgodilo .nalomila si jc samo' nogo. c Male oglase oddajte v upravi „Ve-černika" v Celju,Prešernova ulica 3. Tam se sprejemajo tudi novi naročniki. Plul p Diploma. Na juridični fakulteti ljubljanske univerze jc diplomiral prejšnji leden gospod Delpii) Cvetko iz Ptuja, p Več obzirnosti naj bi imeli avtomo- bilisti do pešcev. Skoraj noben avto ne vozi skozi mesto s predpisano hitrostjo, zunaj mesta pa drve kolikor pač morejo. Ceste imajo silno veliko jam, v katerih sc nabira voda. Mnogokrat se pešce nima kam umakniti iti tedaj je od pet do glave oškropljen . p Zaloga bele moke (nad 70 kg) se ic le dni pokvarila neki gospe v Ptuju. Moko je imela nakopičeno na podstrešju, na katero je padlo precej vodo od strehe in razstopljenega snega. p Most čez Dravo proti Bregu ima na desiii strani na pločniku nekaj 10 cm debelih cementnih, malih plošč, ki so pa-santom zvečer nevarne. Električne luči so daleč od lega mesta, tako da so (e plošče v temi. Sinoči je padla na tem mestu neka gospa K K. iz Ptuja. Pred dnevi je v poltemi neki kolesar zadel v le ploščo tako močno ,da ga je vrglo s kolesa na sredo mosta. Poklicani in odgovorni naj poskrbe, da se le plošče primerno zalijejo s cementom ,ali pa naj se to mesto primerno ogradi, da bo nevarnost za pasante odstranjena. o Kranjski jadralci, člani Aerokluba, grade novo visoko zmožno jadralno letalo, o čemer so poročali tudi na nedavnem občnem zboru Aerokluba v Kranju. Vsa poročila so pokazala, da tamkajšnja mladina zelo intenzivno goji letalski šport, zlasti pa jadralno letalstvo. o Rezervni častniki i/. Mislinjske dolini' so imeli minulo soboto sestanek v Siovenj-gradcu, kjer so ustanovili poverjeništvo celjskega pododbora. V odbor so bili izvoljeni: dr. llrašcvec Pran, predsednik, Iglar Rajko, tajnik, Smid Milan, blagajnik. O tekočih zadevah je poročal predsednik celjskega odbora dr. Vrečko. o Obisk v planinskih kočah. SPD Slo-venjgradec je imelo kljub izrednim časom v svojih planinskih kočah v minulem letu boljši obisk kot leta 1939. V koči pod Veliko Kopo se je lani vpisalo 2421 obiskovalcev, leta 1939. le 2195. Decembra jih je. prišlo v kočo 210. prespalo 203. lela 1939. le 108, prespalo 72. K temu je pripomogla največ napeljava električne luči. — V naj-zahodnejši 'pohorski planinski koči na Kremžarjevem vrhu je bilo lani 1120 obiskovalcev ,lela 1939. pa le 725. V planinskem domu na Uršlji gori, ki je odprt le poleti, pa se je vpisalo lani 1305 turistov, nasproti 1276 v letu 1939., čeprav sta bila takrat na Uršlji gori tabora Koroških borcev in SPD. Številke dokazujejo, da obiskujejo domačini ,posebno še moški svel, v lej nemirni dobi bližnje domače planine v vedno večjem številu. ŽELEZNIŠKA NESREČA NA DOLENJSKI PROGI V nedeljo zvečer je v Grosupljem iztiril vagon tovornega vlaka. Zaradi tega so morali potniki prestopati. Pri tem pa se je ponesrečil Ivan Markovič, ki jc prepozno skočil na vlak. Padel je vznak in se zelo nevarno poškodoval. Vlak se je moral ponovno ustaviti, da so ranjenca naložili in ga spravili v ljubljansko bolnišnico. 350 kg SOMOV SO UJELI V MURI Štirje ribiči iz Draškovca na Muri so te dni lovili z mrežo ribe v Muri. Imeli so izredno srečo, saj so nalovili 350 kg somov, med katerimi so bili tudi taki, ki so tehtali od 15 do 35 kg. Ribiči so pri tem zaslužili okoli 6500 din. MASKIRANE ŽENSKE VLOMILKE Navadno se maskirajo moški za razne zločinske podvige, da pa bi se tudi ženske maskirale in to celo za vlomilske namene, je redek primer. O takem nam poročajo iz okolice Murske Sobote, kjer so tri maskirane ženske obiskale nekega, posestnika In mu ukradle krompir. Isto noč je bilo vlomljeno tudi v sosedov kur-nik in v shrambo posestnika Kramerja, ki so mu odnesli mnogo mesa, moke in kruha. Na begu so eno žensko ujeli in ji strgali krinko, vendar je niso mogli spoznati, ker je imela pod krinko ves obraz namazan s sajami. Končno se je vlomilka iztrgala in zbežala. o V vuzeniški župni cerkvi je odkril mariborski akademski slikar g. Franjo Golob sta- o V Murski Soboti sta se poročila uslužbenec Benkove tovarne g. Kolman Gytirek in gdč. Marika Rajnerjeva iz Rakičana. Liubliana a Dodatne krušne karte za bolnike prične mestni fizikat deliti že ta teden. Kdor ima pravico na dodatek pšenične moke, naj sc sam ali po svojcih z legitimacijo, zdravniškim potrdilom m s svojo navadno krušno karto Zglasi na mestnem fizikatu v Mestnem domu ob delavnikih od S. do 10. ure. Vsak bolnik bo dobil največ štiri dodatne karte hkrati in s teni za štiri ledne dodatno moko. a Smrtna prometna nesreča se,je pripeli na Celovški cesti pri tramvajski ro-inizi, kjer > se je 21 letni mehanik p ranče Novak, ponoči v gosti mogli prehitro vozeč, z motornim kolesom zaletel v tovorni voz in si prebil lobanjo, da je kmalu nato izdihnil. a Poklicni šoferji, organizirani v društvu „Volan;, so imeli svoje zborovanje, na katerem so razpravljali o sedanjem težkem položaju svojega stanu. Današnje razmere so povzročile hudo nezaposlenost med šoferji. Tudi sicer ne uživajo zadostne socialne zaščite, po 20 letni borbi so komaj Sele dosegli določen delovni čas. Na zborovanju je bila sklenjena resolucija s lomile zahtevami: Osnovna j>odlaga za zaščito šoferjev naj bo zakon o zaščiti delavcev iz I. 1922. Za šoferje naj velja osemurni delavnik z enim prostim dnem v tednu. Zaradi prevelikega števila poklicnih šoferjev naj se pooslrijo šoferski izpili, izpit za poklicnega šoferja naj bo dovo-Ijcn_ samo izučenim mehanikom. Za poklicne šoferje naj banska uprava ustanovi banovinsko šofersko šolo, privatne šoferske šoje pa naj bj bile le za samovozače. Poklicnim šoferjem naj se izdajo posebne legitimacije. Kino v Llubljmnl * KINO MATICA. Tel. šl. 22-11. Najzna-menitejši film sezone ,,Ljudje iz varljeieja*'. I.a Jana, Atila Hčrbiger, Hans M o ser. * KINO SLOGA. Tel. 27-30: Filmska komedija »Prvi, poljub" s Frančiško Gaul. * KINO UNION. tel. 22-21. „Cirkus“ — ruski velefilm z Ljubo Orlovo. Kino Sloga, Ljubljana, tol.2750 Predstave dnevno ob 16., 19. in 21. uri. predvaja od 19. do 21. t. m. na splošno željo občinstva prekrasen pevski tehnlkolor-filtn ZALJUBLJENCA z JEANE! TO MAC DONALDOVO in NELSON EDDY-JEM najb. pevski par na svetu. Preskrba otrok z moko in pšeničnim zdrobom Unija za zaščito otrok v Ljubljani ja prejela iz različnih krajev mnogo pritožb, da so otroci in matere pri prehranjevalnih urad iti slabo zaščiteni. Matero se pritožujejo, da ne dobe za svoje dojence ne bele moke, ne zdroba, da je količina 2—3 kg moke (pšenične) na mescc za otroka kljub izrednim razmeram prenizka. Dalje so šolska upraviteljstva javila, da bodo morala s šolskimi kuhinjami prenehati, ako se jim ne zagotovi potrebna količina moke, iPo proučitvi vseh teh pritožb je Unija za zaščito otrok opo- zorila banovinski prehranjevalni urad na te pomanjkljivosti in ga obenem zaprosila, da bi v organizaciji prehrane predvideval prvenstveno pravilno preskrbo dojenčkov z belo moko in zdrobom, da bi se količina za otroke vsaj izenačila s količino za odrasle ter da naj se šolske kuhinje smatrajo samo za pripomoček k skrajno slabi in pomanjkljivi domači prehrani ter da naj bi sc njihov obstoj ne vezal na krušne karte. Toliko javnosti v obvestilo, Jugoslovanska unija za zaščito otrok, banovinski odbor, Ljubljana. Adam Zamorski Stran 6 Zanimivosti Kumirno in zabavno ivlienje v Londonu Kljub letalskim napadom so gledališča, kinematografi in koncertne dvorane prenapolnjene Poročna londonskega časopisja pravijo, da tudi vsakodnevni številni letalski in bombni napadi niso »izpodkopali hladnokrvnosti in dobre volje Londončanov«. Kljub nevarnostim, ki lebdijo nad njimi vsak hip, se niso odrekli svojim priljubljenim zabavam, ampak redno in številno obiskujejo gledališča, kinematografe, koncerte in različne zabavne prireditve. GLEDALIŠKI REPERTOIR MED BOMBNIMI NAPADI. Letošnja londonska gledališka sezona se sicer razlikuje od prejšnjih. Ob izbruhu vojne, ko je pričela splošna evakuacija angleške prestolnice, so bila res vsa gledališča zaprta. Z otvoritvijo sezone pa so se jela polagoma odpirati. Oktobra 1940 sta bili odprti že dve gledališči. Mesec kasneje pa so že tri glavna gledališča imela svoj vsakdanji normalni repjrtoir. Sedaj že normalno deluje večina vseh prej šnjih gledališč, ki' prikazujejo Londončanom njih priljubljene komade. Mimo glavnih gledališč pa se udejstvuje celo več diletantskih skupin. Gledališke predstave so nabito polne. Naval na gledališča je naravnost nepojmljiv, da takega niti pred vojno ni bilo. Londončani mirnih živcev prihajajo v gledališča, da vidijo in čujejo svoje igralce. KINEA1AT0GRAFI DELAJO S POLNO PARO Kar velja 'za 'gledališča, velja v pretežni meri tudi za kinematografe. V Londonu so odprti skoraj vsi kini. Tudi tu se pohvalijo z odličnim obiskom publike. V primeri s predvojnimi oddajami so se razmere sicer spremenile, toda le v tem, da imajo kinematografi drugačen »urnik«, in sicer predvajajo filme od 10. dop. do 17. j pop. Ta »urnik«, ki so se ga Londončani ' kaj kmalu privadili, so uvedli radi tega, | ker napada sovražnik z letali najpogosteje | ponoči in pa radi tega, ker ljudje ne mo-| rejo -'-stati vso neč v kino-dvoranah, am-ipak ždijo med napadi raje doma, kjer | imajo udobnejša zaklonišča. RAZGIBANO NOČNO ŽIVLJENJE S Iz poročil je razvidno, da tudi v noč- Bofgari občudujejo nemško tehniko nem življenju m nastopil kdo ve kako ve lik zastoj. V nočnih lokalih teče življenj nekam normalno. Ljudje se zabavajo, o da bi sploh ne slutili, da utegne vsak m p zatuliti sirena. Ljudje so se napadov po^ laganja privadili. V prvih mesecih vojne so bili nočni lokali seveda zaprti. Ta premor so lastniki lokalov uporabili za 'O, da so svoje lokale vojni primerno uredili, ojačili in utrdili zidove ter skratka loka e prirediii kar najbolj odgovarjajoče bombnim napadam. Potlej pa je nočno življenje pričelo kot pred vojno. Večina notnih lokalov je sedaj v podzemlju velikih palač. Londončani se v njih počutijo popolnoma varne, če pa bi letalski alaiki trajal vso noč, lahko gosti ostanejo kar v zabavišču, kajti tu jim postrežejo tudi z zasilnimi ležišči, ali pa ob zvokih jaz" •za počakajo do jutra, da nevarnost mine. CENTER ZABAVE SE JE PRESELIL Glavni center zabave se je preseli! v Biackpool, znano angleško plažo na se-verno-zapadni obali Anglije. Tu »gospodam znani dirigent orkestra Jack Helton kot nekak diktator zabave. Z njim se je v Blackpoplu pojavil cel niz raznih artistov, igralk in plesalk. Iz Londona vozi vsak dan v Biackpool poseben vlak, ki v 90 minutah pripelje zabave željne Londončane v glavni center dobre volie in razigranosti. . GLASBENA IN KONCERTNA SEZONA Slednjič je treba omeniti še glasbeno sezono, saj je znano, da so Londončani veliki ljubitelji koncertov in glasbenega življenja sploh. Mimo slovite londonske filharmonije prirejajo tudi drugi orkestri stalno svoje koncerte, ki so obiskani kot nikoli pred vojno. Uspeh je tem večji, ker so vstopnine znatno niže kot pred vojno, ikajti prireditelji so se tudi v časih strahovitih letalskih napadov postavili na stališče: narodu je treba nuditi dobro glasbo! V Varšavi je te dni umrl grof Adam Zamoyski, najvišji predstavnik poli* skega sokolstva. Pokojnik je bil potomec starosfavne poljske‘plemiške rodbine Za-nioyskih. Kot njegove pradede jc tud) njega dičila vrlina idealnega in požrtvovalnega narodnjaka, ki si je obetal veliko bodočnost v slogi in skupnosti vseli slovanskih narodov. To svoje neoinajno življenjsko načelo je vidno zastopal zlasti v velikem poljskem sokolskem gibanju, ki inu je bil dolga leta duša in srce. S slovenskim narodom, z Jugoslavijo in zlasti s sokolstvom ga je vezala prisrčna vez, ki se je zlasti utrdila ob nekaterih njegovih obiskih v naši državi. Velikemu možu, zavednemu Poljaku i’1 požrtvovalnemu Slovanu bodi ohranjen trajen spomin'! Ribje olje za razsvetljavo Odkar je bil uveden petrolej, so tud* norveški ribiči razsvetljevali svoje kolibe in 'hiše s petrolejem. Ko pa je sedaj zmanjkalo petroleja, se norveški ribiči polagoma spet vračajo k svojim nekdanjim običajem: pričeli so svetiti z ribjin' oljeni. Razsvetljava je sicer precej slabša ter se kadi, toda v stiski jc vsaka reč dobrodošla. V strelskem Jarku Pred nedavnim v Sofiji otvorjeno razstavo najnovejše nemške gradbene tehnike sta obiskala tudi bolgarski car in carica Na umetnostni razstavi — Zanimivo: to je pa zares nenavaden pes, na podobi je videti kot svinja, v katalogu pa piše, da je konj! Zlata doba Vojno, letalsko in mornariško ministrstvo v Londonu dan in noč proučujejo številne načrte, ki jih, pošiljajo razni izumitelji, trgovci »idej« in patentov ter jih nudijo v nakup. Letalsko ministrstvo pravi v svojem poročilu, da je v tej gre m Ti dl čudovitih idej, načrtov in domislekov nekaj prav dobrih tehničnih izumov, s katerimi se bo Anglija okoristila v najkrajšem času. Večina načrtov pa j: kaj »meglenih«, čiste fantazije, o katerih se da reči, da se nikoli ne bodo uresničili. m izumitelje Med njimi se nenehoma ponavlja problem »perpetuum mobile« in »smrtnih žarkov«. »ŽIDOVSKI ZDRAVNIK« Po.sklepu romunske zdravniške zbornice mora imeti od 1. t. m. vsak židovski zdravnik,- ki izvršuje prakso, javno in na vidnem mestu izobešeno tablo, na kateri mora biti'poleg njegovega imena vidno napisano »Židovski zdravnik« ter zraven narisana Davidova zvezda. Plošča mora biti, bela, napis črn, zvezda pa modra. Štiri šajkače med sokolskimi smučarji S sokolskih smučarskih tekem v Kranjski gori V debelili kosmih naletava sneg nekje v triglavskem pogorju. Temno smrečje zginja v belini, drevje ihti pod silno pezo snega, vsepovsod grozeča tišina zimske noči. Daleč od civilizacije si jc v nepreglednem gozdu človek vtrl prostora, tuji^ glasovi ,ki niso slični onim iz gozda, in čudni bleski izdajajo, da je v lej debeli naslagi snega skrito življenje. Nekje s Triglava pa je veter slrgal sneg, ga zavihtel in butnil v prešerno svetlobo, potegnil skozi špranje piš in hoknil nazaj v temo. Trobka jc že zdavnaj oznanila povečerje, zadnje luči ugašajo, ko se. v »mu teh sob ,.castre” pripravlja ekipa k pohodu na sokolske smučarske tekme. „Smuk, pa dovoli sreče 1“, nas še pospremi iskrena polnilnica skrbnega starešine. Ozek trak sve-llobe se zvija po pobočju in prodira temo. Se dolgo po ravnini, nakar zavije luč na desno in izginja, nekaj potegne — v smuku smo, desno za ovinek, luč je že daleč naprej. Sleza za .Šport Hotel je ostala na desni, rahle kaplje znoja silijo v oči, priprto gledamo v vodnika. Tiho šušteč drsijo smučke mimo hišic na Mrzlem Studencu, jedva se vidijo izpod snega. Še malo ravnine in končno dolgo pričakovana strmina, veter napenja kapuce iu bolmi v ušesih, /daj desno, zdaj levo ovinek, luč zginja in jn blizu, da zoj>el že bole od udarcev dvanajst polnočnih udarcev odjekne prav v bližini — v Gorjah smo. Samo ena luč, velika cestna svetilka nam je medlo znamenje, da smo prodrli v civilizacijo. Sneg iskri pod jarko svetlobo. Nekdo ja s palico vzdignil pršič, v tisočerih utrinkih pada špotenih obrazih. Zc zopet v leino izginja leščerbar, luč pade po Blejski cesti. Mudi se, zato se iztenemo kot hrti ol> železniški progi, črez viadukt zdrvi ekipa pred hotel Triglav na Bledu. Stoj, prva beseda in hkratu pogled — zasmejemo se, vsi štirje imamo obrvi vklenjene v led, ki nam kot senčnik ščiti oči. Ivje je pokrilo neobrite obraze. Pokličemo starega znanca hotelirja ..Triglava' : s pozno uro jc tudi njegov glas -že .bolj zaspan, ko pravi da tu ne moremo prenočevati, češ kar naprej v penzion .,Zako ‘. Ni nas spoznal stari znanec, saj izgledamo kot štirje pol okoličanom. Že zginja biser naših Alp. z glasnim ropotom beži vlak preko div-nega Vintgarja. Na Jesenico pridemo z malo zamudo. S liri šajkače se pomešajo v masi smučarjev s sokolskim znakom na rokavu. Vsi sami znanci, začcbiiki. tu in tam kanon, še celo stari dolgoprogaš Knap pogleduje izpod V a in napoveduje ostro borbo. Ves la živ žav s smučmi na ramenih navali na vlak, la pa kakor da bi izginil v gopsdu. V divni severo-zahodni kot države sopiha lokomotiva. V krasnem dnevu iskre vrhovi Karavank in Julije, z desne in leve strani proge, po, njihovih temenih bo danes velik boj. V Kranjski gori smo. „Oče Tvr.š. le poglej, kako sokolstvo slopa v boj!'1, odjekne s kranjskogorske posiaje, Kili nekam v .Tulijio iu odmeva v mladih srcih. Himna, šliri roke se dotaknejo šajkač .v pozdrav .V malem mestecu se pretaka sokolski živelj. Posamezna društva sc slikajo kot ovčice krog svojega voditelja, kateri jim daje se in se. spogledu-teka jc pri-40 princ- ■ ........ ■■■ -..... na priprave Ki.vo na stopalo in 5 plasli tempo voska, še je j »last znoja na vse to kanila med drgnjenjem. Na start za palrolno 12 km, zapoveduje šlarler. Srca utripajo. Za obtežitev je določena opeka, kar '1 kosa z Sjskrbjo1 izbiramo v nahrbtnike. Ste-pripravljen in .nebroj ostrih robov, uleži in jih devamo vilka <•!() na Oči pogled v .-:m.Au ja.... se zopet pojavlja čislo nc izgine v daljavi pršiča stran, prepad je na levi, nad n jim se zvija cesta. Nobenega glasu, samo enakomerno šešlenje snega pod smučmi in tu pa tam kratek jek smučarja, ko je zamahnil s palico v pogon- V ostrem ovinku erez most zdrknt' svetloba, še rtofg korak. - -m od dvanjstih ledenih mož Oddahnemo si, ko stopimo v hotel in občutimo toploto še neugasle peči; Po smučarsko, vse do poslednje cape na peč, pa v postelj Vstanemo v veliki dan danes je tek ma, hitro se oblačimo. Iz'vleka, ki je že potegnil, še bežen pogled na Blejsko jezero, ki ga pokriva debela plast snega, ('.rez sredino je potegni? pft?;. in skrajšal za gozdom, v cna-u, v dolgom finskem patroia preko oblega hribčka, s palicami in že ležimo na smuk; Saj komernciii koraku še par sunkov s palicami iu že težimo na strelišču. Balončki se premikajo v velru, težko jih je zadeli. V izkušenih rokah počijo karabinke, balončki izginjajo. Vstajamo, in že v smuk. Smučina obkroža Podkoren, v krasnem popoldnevu gore vrhovi, občudujemo jih, žal, le. za hipec, ker so oči uprte, v smučino, vse je skoncentrirano v pravilnost koraka. Tu proga obrne nazaj v Kranjsko, hribčki heže |>od nogami, v ravnici raste cerkvica v vasi. Se par korakov in ekipa prhne skozi cilj I Sesti od štiridesetih pravi rezultat. 'Tih ■> i i eeslilen.fe. Sedej pa nazaj v Orlovo gnezdo, j | pripravljali se1 Za nova tekmovanja. Itifij Marš oif ■■BWd;333^ja';SO nepovoljnih uspehov v šolah Nekoeeko objektivnih ugotovitev dejstev, ki povzročajo nepo voljne uspehe Debatni večer društva »Šola in dom« mije Potisnil v roko pero, da se na kratko tudi v javnem časopisju dotaknem tega vprašanja. Pol meseca je minilo, odkar so razredniki razdelili izpričevala med svoje dijake. Polegli so se viharji v domačih hišah, posušile so se JJlze, in mladina nadaljuje s svojimi učitelji šolsko delo, kakor bi se ne bilo nič posebnega ugodilo. In vendar povzroči tak dogodek mnogo vznemirjenja pri starših in po njih tudi pri Mladini, ako prinese domov izpričevalo s slabimi ocenami. Krivda pade navadno na otroka, obsodijo ga starši in učitelji! Vendar bi za pravično sodbo bilo potrebno, da se oboji poglobijo v razmere, v katerih otrok živi, in vzamejo v pretres vse druge okoliščine, ki morda vplivajo na otroka in njegov napredek. Ne mislijo tu zagovarjati onih dijakov, katerim so vsi Pogoji za uspešno učenje dani, pa te ugodne okoliščine zlorabljajo v eni ali drugi obliki, naš članek naj ne bo nikak zagovor mladine, temveč objektivna ugotovitev dejstev, ki Povzročajo nepovoljne uspehe. Eden izmed odločilnih faktorjev so sedanje težke gospodarske in socialne razmere, v katerih živi skoraj polovica naših otrok. Slaba in nezadostna prehrana jemlje otroku telesne ’n duševne moči, kurivo je drago in prostor za učenje slabo segret, da dijak v njem prezeba, v enem prostoru se tišči in preriva včasih vsa družina. Odrasli govorijo med seboj, mlajši otroci nagajajo, pride tudi kak znanec Po opravkih ali na obisk in tako je z učenjem Pri kraju. Še odrasli človek se ne more zbrati k duševnemu delu, na primer k čitanju, kako se naj otrok k učenju, ki stavi na voljo in zbranost duha še večje zahteve. Koliko je dijakov, ki sc doma ne morejo j Posvetiti samo šolskim nalogam, ampak mo-; fajo pomagati staršem pri delu, včasih več, ';časih manj, kakor pač potreba nanese. Po delu utrujeni pač ne najdejo oddiha pri učenju, ki postane tako polovičarsko in površno. Dijak, ki je nadarjen in zna pozorno slediti Pouku, premaga vse te težkoče in dela z dokaj dobrim uspehom. Drugače pa je z nenadarjenimi. Ko nenadarjen ali slabo nadarjen učenec spozna, da ves njegov trud in dobra ■Volja m: rodita zaželenega uspeha, se ga poloti malodušnost in tiha zagrenjenost, ki jo pri takih učench često opažamo že na obrazu. Ne more biti vesel in sproščen, ker ga tlači mora in občutek manjvrednosti. Dostikrat je nenadarjenost tudi navidezna! 1-ahko ima svoje vzroke v slabi podlagi, v Malenkostni nezrelosti ali pa v domačih raz-nierah, ki učencu ne dopuščajo, da bi mirno in preudarno reševal naloge in se primerno Pripravljal na pouk. Takim dijakom radi očitamo lenobo in zabitost! Marsikateremu dijaku bi profesorji lahko Prihranili poznejšo zagrenjenost, ako bi ga Pustili nižji razred ponavljati, da dobi solidno Podlago za poznejše delo. V nižjem razredu dijalc- tudi manj hudo občuti ta ukrep kot v višjem. In ko pozneje čuti, da ima tudi on uspehe, se mu polagoma samozavest vrača, kar je gotovo važen gonilni faktor pri učenju, i V višje razrede naj bi prihajali le sposobni dijaki, ki bi naj padli le, če ne morejo dohitevati drugih učencev radi dolge odsotnosti zaradi bolezni ali radi lastne malomarnosti. To bi bili vzroki, ki smo jih našli v učencu samem in v domači hiši. Sprejmimo pa sedaj dijaka na cesto! Koliko vtisov prejme tu človek, kar ne ostane brez odziva v mladi duši! Izvestni članki v »nabitih« časopisih, iz-vestne filmske slike, prekomerna zaposlitev Pri športu, družba tovarišev, puberteta sama Po sebi, petošolska zaljubljenost, vse to so j dojnii, ki dijaka več aii manj neugodno zaposlijo in mu manjšajo zanimanje za učenje. Starši, četudi bi hoteli, ne morejo uspešno nadzirati poti in otrokovih početij. Kdor hoče spoznanj. Tako je dijakom učenje doma olajšano, ker so snov doživeli in niso brezčutno sprejemali samo praznih besed. Res je, da tako ne predelamo toliko snovi kakor s samim predavanjem. Učni načrt nam sili obilico snovi, toda ni snov glavno! Važnejši je otrok, ki ga moramo s pomočjo snovi oblikovati. To velja tudi za. višje razrede srednjih šol! Če zna učitelj v dijaku zbuditi zanimanje za predmet, če ga je usposobil, da si zna poiskati vire in pripomočke ter jih zna uporabljati, potem je v polni meri dosegel svoj cilj! Nič ne škoduje, če kaže spominsko znanje učencev vrzeli! Ako ga snov zanima, bo ob dani priliki sam tako dolgo iskal, da bo svoji vedoželjnosti zadostil. Ob takem prostovoljnem isicanju se v snov mnogo bolj poglobimo kakor na ukaz in taka pridobitev je tudi trajnejša ter daje vzpodbudo naprej. Ni tu mesto, kjer bi dajali metodične napotke, kdor ima dobro voljo, jih najde v strokovni literaturi in ne samo v novejši! V učiteljske vrste zaide marsikdo, ki ne čuti nobenega nagnjenja do poučevanja v pravem pomenu besede in nobene ljubezni do mladine. In dostikrat niti ni to njegova neposredna krivda! Mladino ljubi lahko samo tisti, in samo tisti jo bo razumel, ki je sam v mladosti prejel dosti ljubezni od svojih vzgojiteljev in je svojo mladost res doživljal in občutil! Taki ljudje pa, ki iščejo iz nujnosti v učiteljskem stanu samo ekistenčno možnost, so vredni obžalovanja, ker grenijo življenje sebi in tolikim mladim ljudem! So učitelji, ki smatrajo nekako pod svojo čast, da bi se kaj v domačem in prijaznem tonu zmenili s svojimi učenci. In vendar bi tak neprisiljen in preprost razgovor bil včasih brv, ki bi zbližala učitelja z mladim gojencem. Pri tem se spominjam besede nekega tujega, že starega pisatelja, ki bi vsebinsko pomenile: »V krogu mladine moraš živeti in ž njo deliti veselje in bridkost! Kdor to zmore, bo ohranil tudi v starih dneh mlado srce!« So še drugi faktorji, ki leže izven območja učiteljevega, ki pa vendar vplivajo na njegovo delo in na napredek učencev. Eden teh nedo-statkov je veliko število učencev v enem razredu. Učitelj ne more spoznati bistva posameznih učencev, ne njih domačih razmer, ne more se baviti večkrat in ne za dolgo časa z izpraševanjem enega učenca. Posledica tega je nepravilno ocenjevanje. Drugi tak nedostatek so učne knjige, ki večinoma ne odgovarjajo duševnosti učenčevi, temveč so bolj priročne knjige za učitelja. Pisane so v težkem in zgoščenem slogu. Boljše bi bilo manj teksta, pa več nazornih ilustracij. Besedilo naj bi bilo v splošnem lažje in zanimivo, da bo učenec rad brskal po knjigi, ne pa z odvratnostjo gulil samo zahtevano lekcijo. Pišejo se vedno nove knjige, ki dostikrat niso boljše od starih. Omare po šolah pa so polne tega papirnatega inventarja, da bi lahko z njim zidali hiše. Končno res leži na spretnosti učiteljevi, kako zna iz knjige izluščiti snov in njeno uporabo za učenca, tako da se ta res s pridom in z veseljem iz nje uči. Napisali smo ta članek z najboljšim namenom, da osvetlimo razmere na naših šolah, ki vplivajo na napredek naše mladine in ji kratijo veselje do dela. Dobro bi bilo, ko bi tudi drugi činitelji povzeli besedo, ter s tem pripomogli k zboljšanju obstoječih razmer. R. G. Proračunska seja mestnega sveta Prva letošnja seja mestnega sveta mariborske mgstne občine bo v četrtek, 27. februarja 1941, ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu bodo zadeve, ki se tičejo vsega meščanstva, zlasti sprejetje proračuna mestne občine za dobo od 1. IV. do 31. XII. 1941, pavšaliranje in razdelitev nove občinske takse »uporabnine«, o kateri smo ž« poročali, posojilo, za razširjenje vodovoda in zvišanje tarife za večjo uporabo vode, davčna olajšave v proračunskem letu itd. Na tej seji bodo tudi določeni člani mestnega disciplinskega sodišča I. stopnje za 1. 1941 ter izvoljen gradbeni odbor za letos. Na sporedu so še poročilo predsednika občine, gradbenega odseka in MP ter tekoče zadeve. O sklepih seje bomo podrobneje poročali. m Za zimsko pomoč je daroval namesto venca na grob pokojnega Aleksandra Klešiča kolodvorski restavrater in poslovodeči podpredsednik Združenja gostinskih podjetij g. Alojz Majcen 400 din. m Očistite cesto in pločnike na Oreškem obrežju! Stanovalci z Oreškega obrežja (pri mestni klavnici) se pritožujejo nad skrajno zanemarjeno cesto, ki je sedaj zaradi visokega blata ^kpraj neprehodna. Ker dovažajo mestni delavci dan za dnem sneg k Dravi, je cesta močno razrita. Tudi hodnika na obeh Cene žita na mariborskem trgu Kaikor poroča mestno tržno nadzorstvo, so prodajali kmetje konec preteklega tedna pšenico po 3.50—4 din, rž 3.50—4 din, ječmen 3—3.25 din, koruzo 2.50—3 din, oves 2—2.25 din, proso 4 din, ajdo 3 din, proseno pšeno 5—9 din, ajdovo pše- no 9—-11 din, fižol 5—7 din. Vse navede-j straneh omenjene ceste sta kar na debelo obložena z blatom, tako da morajo pešci, čim stopijo na ulico, gaziti po brozgi in blatu. Zato naprošajo mestno občino, da napravi v tem pogledu red. m Vedno večji avtobusni promet. Zadnje čase opažamo, da sc meščani in okoličani v vedno večji meri poslužujejo mestnih avto- busov. Včasi se zgodi, da mora čakati več potnikov zaradi prenatrpanosti na drug avtobus na mestni progi št. 1 ali pa na studenški progi. Zato je želja potnikov, da bi v takih primerih poskrbela občina za rezervne vozove. Pekovski mojstri dobijo napise za ne cane veljajo za količino 1 litra. m Ciklus predavanj letošnjega »Materinskega tečaja« se bo drevi nadaljeval. Ob 20. bo govorila v dvorani Ljudske univerze prof. Dora Vodnikova o temi »Moj otrok naj postane živ ud svojega naroda«. m Mariborska podružnica Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev bo imela letni občni zbor v nedeljo, 23. februarja, ob pol 10. v mali dvorani Narodnega doma. u Pripravljalni odbor Slovenske teniške zveze v Mariboru sklicuje ustanovni občni zbor za 2. marca ob 10. pri »Orlu«. Državna razr. loterija GLAVNO ŽREBANJE RAZREDNE LOTERIJE 7. dan glavnega žrebanja. 45983 18623 37077 Din 200.000.— Din 100.000.— Din 60.000.— Din 50.000.— Din 30.000.— Din 20.000.— Din 16.000.— Din 12.000.— 67230 89963 .....----------- . . . . Din 10.000.—: na stranpota, se kontroli izmika na ta ah oni ?2g8 l?673 ,8138 2i803 30182 52150 57832 način. Najbolje je, če si starši znajo s pamet-; 823g0 85107 93285 94632 no vzffoio pridobiti zaupanje otrokovo, da se j " Din 8000.—: 8022 10696 13913 27671 39151 41407'43714 vzgojo pridobiti zaupanje veselijo njegovih uspehov in sočustvujejo z njim, ako mu kaj spodleti ali se mu kakšna stvar ponesreči. In tudi če se otrok pregreši, je bolje, da se oče ali mati z njim posvetujeta. kako bi pogrešeno popravil, in mu pri tem Pomagata, kakor pa da planeta s ploho besed 'n udarcev nad otroka. Dostikrat kopiči otrok krivdo na krivdo iz bojazni pred starši in učitelji, ko bi se dal včasih že prvi prestopek po-ravnati z njihovo pomočjo in preprečiti vsi nadaljnji prestopki. Mesto tega žive nekateri otroci v vednein strahu in trepetu, da bi ne napravili kaj nepravilnega, da bi ne dobili v šoli opomina in bi bili zato tepeni. Nasilje in Strah bodita zadnji vzgojni sredstvi, in vzgojitelj se jih naj poslužuje šele takrat, ko dobra beseda in drugi ukrepi ne zaležejo več. Otrok naj ob dobrohotnem in spretnem Vodstvu učiteljevem neprisiljeno razvija svoje Sposobnosti ter naj vidi v šoli kraj, kjer najde 1 uteho svoji radoznalosti! Namesto tega po-| stane šola otroku mnogokrat neizogibno zlo, v j učitelju pa vidi dijak le mučitelja in tirana j £a bo kdo povzdignil svoj glas, da to ni.res! j Saj tudi ne velia vsem učiteljem ta očitek i .... • i- a: i.: „ i 43954 50600 57536 62182 68787 76389 96505 Din 6000.—: 4341 5853 12654 16981 34808 37839 41477 45717 53976 54240 55407 57713 62435 64646 66065 71058 74945 75450 88383 Din 5000.—: 2135 7125 7987 12729 16174 28508 32369 32531 36495 38395 41858 46747 52800 54578 60716 63843 69518 71459 73595 76125 77638 88908 91462 95805 Din 4000.—: 1009 1169 1694 2971 9109 10482 22725 24428 31236 32947 33420 36659 36838 40261 45703 50514 51674 57276 57593 58497 60053 66038 68942 71563 73752 76256 77285 77875 77930 79124 82529 87944 89824 92586 . (Brez jamstva.) Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov po din 1000.—. Vsi oni, ki so zadeti dobitke v naši kolek-, naj predlože srečke takoj v izplačilo. — m ------------ —... - svoje prodajalnice in predpisane belezni-nicc o prometu s kruhom in moko v pisarni Združenja v Vetrinjski ul. 11/1. proti plačilu nabavnih stroškov. 111 V odboru podružnice Vinarskega društva v Mariboru so: predsednik Franc Kirer, podpredsednik Alojz Šiher, tajnik in blagajnik Vinko Drolc, odborniki pa Josip Elšnik, Josip Zabavnik. Prane Pavlinič, Miha Kovačič, Lojze Zupanič, Jože Grahornik, I. Zidanšek in Ivan Robič. in Prvenstveni lurnir šah. sekcije mariborske ,,Grafike1' za leto 1940/41 je bil pravkar zaključen. Prvo nieslo je zasedel Glavič Vinko z ‘20 točkami (dosegel je 100 odst. uspeh), sledijo 2 Gabrijan L. IS, 3. Krajšek J. 12, L Kranjc M. 11, 5. in ti. Lapornik in Žunko 10 in pol, 7. Papež 10, 8. Tahler R 8 in pol, 9. Juvau St. 4 in pol, 10. Brože p. 3, 11. Stropnik 2 točki. — Na brzopoteznem turnirju za prvenstvo februarja pa je pravtako zmagal Glavič zli točkami, 2. Gabrijan 10, 3. in 1. Tahler in Papež 6, 5. Kranjc 4, 6. Lapornik 3, 7. Juvan 2 točki. 111 Lovsko društvo Maribor, opozarja ane in prijatelje lovskega športa, da bo sobno streljanje vsako sredo v Narodnem domu, kletni prostori. m Aktovko je- našel trgovski vajenec. Anton Pernard iz Kamnice v Gosposki ulici. Lastnik jo dobi na policiji. m Vaja /.a Češko besedo bo jutri, v sredo ob 20. v -Sokolskem domu. „Kolo‘\ — —j— . , turi, , oda zamislite se nazaj vsi tisti, ki ste tudi sh \0Ve srečke so še na razpolago, skozi srednjo šolo, — ali se ne spominjate j p • kuolienc srečke so zadele med enega ali drugega učitelja, ki je delal vam m . . . sic(ic?e večie dobitke- sodijakom krivico? Ki vam jc bil oster sodnik, drugimi sienece vecjc ■Sam pa se je spozabljal! Pa se boste spomnili, tudi takih, ki so si s korektnim postopanjem z«ali pridobiti spoštovanje in zaupanje di- j (|in 30.000 štev. 37977 in din 6000. Jf^ov, in takih, ki /uajo tudi težjo snov po-' ~jcv 75450 c,ati zanimivo in domače, ki pritegnejo učen- ‘ ’ DB7m, ce k sodelovanju, tako da se jim zdi, da so si Bančna poslovalnica BhZJAK, Maribor, snov nekako sami pridelali in prišli do novih Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) Din 100.000 štev. 18623 111 Nenavadna nesreča. V mestni klavnici je nekdo vrgel mesarski nož v hrbet mesarskemu pomočniku .Jožetu Primožiču, ki je dobil hudo poškodbo. Moral sc je zateči k zdravniku. * Poročila sta sc v Ljubljani pooblaščeni inž. g. Polde Mdač, in gdč. Anica Vihar iz Frama. Čestitamo! * Vstopnice za prireditev v Sokolskem domu v soboto po znižani ceni din 10' pri Putniku! Maske dobrodošle! * Pepelnično sredo tradicionalna „Kuli-narska razstava" in ,,SIanikova pojedina' . Laško pivo. Mai-čno svetlo in temno. Termalno svetlo in Zlatorog temno. Holel, kavarna in restavracija „Orel“. * Pozivamo vse zidarske pomočnike kakor vajence, kateri še niso prevzeli novih poslovnih knjižic s katerega koli vzroka, da to čimpreje storijo zavoljo likvidacije združenja Združenje zidarskih mojstrov v Mariboru, F. Lašič, t. č. tajnik. * Kupim zlato po najvišji dnevni ceni. O. Kiffmann, Aleksandrova c. 11. * Trdo kožo in kurja očesa odstranimo brez bolečin, „BATA“, Maribor. iti. Nočno lekarniško službo bosta vršili od 15. do vključno 21. febr. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25-85 ter lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Marodno gledališče Torek, 18. febr.,ob 20.: ,,Sumljiva oseba1'. Red B. Sreda, 19. febr.: zaprto. ('elrtek, 20. febr., ob 20.: „Lepa Vida". Gostovanje Danilove in Kralja ,članov ljubljanske drame. „Lcpa Vida“ nepreklicno zadnjič! Mno-goslranski želji, videti „Lepo Vido“ tudi kakor je bila podana v Ljubljani, bo ta četrtek ustreženo z gostovaujem prvakov ljubljanske drame, ge. Danilove in g. Kralja, 1 d sta bila nosilca glavnih vlog pri prodorno uspeli krstni predstavi v Ljubljani. Z ozirom na zanimanje za to nepreklicno zadnjo predstavo „Lcpe Vide“ v letošnjem repertoarju ,se priporoča nabava vstopnic že v predprodaji. Kino v Mariboru * GRAJSKI KINO. Danes prekrasen francoski film „Bila sem pustolovka" izborna igra. — Pride „Brodarji na sinji Donavi':. * ESPLANADE KINO. Do vključno srede češki film „Med dvema očetoma1'. Četrtek ,.Deževje prihaja ' (Kiše dolaze). • UNION KINO. Do četrtka „Krik ulice* močna in napeta drama. Vivian Romance* in Pierre Fresnay. • KINO STUDENCI. 18. in 19 febr. „Luč bregov1*, originalni posnetki iz Alp. Vrhunec filmske umetnosti. Smučarska poročila („Putnik', Maribor, 18. febr. 1941) Senjorjev dom: —3, jasno, 10 cm pršiča na podlagi 70 cm. Peca:* ~f~l, oblačno, 80 cm osrcnjenega snega. * Koča na Smrekovcu: —1, jasno, osre-11 jen sneg. ♦ „Ra; potepuhov" v Studencih V soboto zvečer je agilni dramski odsek Sokola v Studencih vprizoril na svojem odru v Sokolskem domu nad vse zabavno komedijo v treh dejanjih »Raj potepuhov«, ki jo je zelo uspešno zrežiral K o r č e. Vsa tri dejanja se dogajajo v provincialni jetnišnici, kamor pride inspicirat predsednik sodišča in to ravno v tem času, ko so jim med poroko ravnateljeve hčerke pobegnili jetniki iz svojih, celic ter jih morajo nato svatje ter ženin in nevesta nadomestiti in se preobleči v njih obleke. Kakor že vse doslej prikazane igre je tudi ta spet po- kazala, da se igralci ne boje tudi najtežjih vlog, ki so jih imeli v tej igri. To smo videli prav posebno v vlogi ravnatelja jetnišnice (Škilan), ki je bila podana mojstrsko kakor tudi predsednik sodišča (Mlakar), saj sta bila oba tako rekoč stebra vseh treh dejanj. Ugajali pa so ključar Krempelj (Golob) ter tudi vsi Ostali igralci. Pri tej komediji, ki so jo ponovili tudi v nedeljo pri nabito polni dvorani, se je moral vsakdo prav od srca nasmejati ter si tako veselih predstav v teh resnih časih še želimo. -vb ILSE \VERNF.R ZAŠT.TtHAH Film Mariborčanka Elf i Mayerhofer v „Figarojevi svatbi11 Pred dvenii leti je nastopila v Monako-v g ni v manjši vlogi operete ,,Netopir" mlada začetnica Elfie Mayerhofer iz Maribora Čeprav je bila vloga manjša, je vendar dosegla prav lep uspeh in priznanje kritikov. Bila je osrednja osebnost tistega operetnega večera. Občinstvo je namub spoznalo njen talent ,njeno lepo pojavo in prikupnost. Sedaj žanje uspeh za uspehom v reviji berlinskega gledališča „Me- tropol". Elfie Maverhofer je dobila tudi ponudbe za film, katerim se je radevolje odzvala. Pravkar pripravlja film Nebeško sinja večerna obleka", v kateri bo igrala glavno vlogo. Nastopu tudi v filmu „r igar-ojeva svatba' , kjer je dosegla tako lep uspeh, da pišejo o njej vsi časniki. Posebno poudarjajo, da je Elfie Mayerho-fer Mariborčanka, da je dobra pevka in da jo čaka še lepa filmska kariera. Bal Pare" — novi fiim Karla Riterja Znani nemški avtor prof. Ivai’1 Rilter je dokončal vse priprave za veliki film ..Bal Pare". Sam pravi o filmu, da mora biti poln zdravega življenjskega veselja. Ljudi mora umetno zabavati in razveseliti V njem ne sme biti nobenih problematičnih in težkih razpravljanj, skratka, „Bal Pare" mora vsakogar zabavati. V glavnih vlogah nastopajo Use NVerner, Hannes Steber, Paul Hartman, ICath Haack, Priiz Kampers, Theodor itd. Prvi film o lepotah Srbije Nedavno so predvajajli v Beogradu prvi kulturni film, ki prikazuje lepote Srbije. Film je doživel prav lep uspeh in je izvrsten propagandni pripomoček, ki seznanja ljudi z lepotami Južne Srbije, z njenimi zanimivostmi, starinami in prirodnimi krasotami. Ta kulturni film bodo predvajali najbrže tudi v Mariboru. ZARAII LEANDER IN HERBERT \VILK (Ufa) „BOBM VZDOLŽ MOHAWKA“ Fiim s tem naslovom je dobil prvo nagrado USA, ker opisuje herojske dneve mlade Amerike. Je mojstrsko zrežiran, dovršeno tehnikoloriziran, v glavnih vlogah pa nastopala slavna Henry Fondi iti Clau-delle Colbert, Ameriška filmska industrija je dobila s tem filmom novo priznanje. f Paui Muni je končal snentflhje notranjih prizorov svojega najnovejšega filma in odpotoval v Kanado zaradi snemanja zunanjih prizorov. f Najnovejši Warner Bros film »Siva hiša na Hudsonu« opisuje tragično usodo mladeniča, ki je prišel kot orodje mogočnih zločincev v sivo hišo na Hudsonu, v kaznilnico Sing-Sing, odkoder je z dovoljenjem človekoljubnega upravitelja nekega dne obiskal svojo težko ranjeno ljubico, ki je tudi postala žrtev zločincev. Mladeniča igra John uarfield, njegovo dekle pa -Tiajtemperamentnejša filmska igralka Ann Sheridan. f Slavna francoska filmska zvezdnica Clau-dette Colbert je sedaj v Ameriki, kjer doživlja v Metro-filmih lepe uspehe. f Linda Damell je nedavno prvič z življenju obiskala New York. Ko se je vrnila v Hol!ywood, je na vprašanje novinarjev, kaj ji je najbolj ugajalo, odgovorila: »Kip svobode, ogromni Metropolitain muzej, fantastična hitrost podzemeljske železnice in nočni pogled na Broadway s stotisoči svetlobnimi reklamami vseh barv.« PRAVDA ZA POKOJNINO GE. EVE CURIE Pariški »Matin« se je te dni obširno razpisal o pokojnini, ki naj bi jo francoska vlada v Vichyjtt plačevala ge. Evi Curie, hčeri zakonskega para Curie. Znano je , da je ga. Eva Curie pobegnila med vojno v USA. »Matim« ugotavlja, da vrši ondi anglofilsko propagando, kljub temu pa ji francoska vlada še daje pokojnino za ta posel. »Naravno bi bilo«, pravi Matin, »da bi za svoje sedanje delo v USA dobivala pokojnino od angleške vlade.« FRITZ KAMPERS (Ufa) Ponarejevalci petstotakov na zatožni klopi Maribor, 18. februarja Danes se je pričela pred malim kazenskim senatom okrožnega sodišča v Maribora senzacionalna glavna razprava proti ponarejevalcem 500 dinarskih bankovcev, ki so več mesecev vznemirjali slovensko javnost. Obširna preiskava je bila uspešno zaključena. Na zatožno klop so posadili 28 obtožencev, ki so ali ponarejali denar, ga spravljali v promet ali pa ponarejevalcem oziroma razpečevalcem pomagali. Glavni obtoženci so 45 letni čevljar Franc Majcen s Pobrežja, 43letni gostilničar Anton Grašič iz Maribora in 38 letni zasebni uradnik Mohor V a b i č. Kakor pravi nad 30 strani dolga obtožnica, sta bila Majcen in Vabič zaradi ponarejanja denarja že predkaznovana. Bankovce so ponarejali na več krajih. Tako je bila ena delavnica pri Jožetu Š t e m p i h a r j u v Zagorju ob Savi, druga pri Jakobu T o m a ž i č u v Skorbi pri Ptuju, tretja pa v Vrhovem pri Radečah. Ponarejevalci so izdelali že okoli 1000 bankovcev po 500 din in jih po svojih pajdaših ali pa sami razpečavali po vsej Sloveniji. Mnogo teh falzifikatov so zaplenili, krivce pa vtaknili pod ključ. Kljub skrbni preiskavi in veščemu zasledovanju ponarejevalcev in razpečevalcev se še sedaj tu pa tam pojavi kakšen ponarejen 500 dinarski bankovec in nekaj razpečevalcev še ni poznanih. Pred sodnike so poklicali tudi fhiam-cierje ponarejevalcev, tako da se je zbrala prav čedna družba 28 obtožencev. Za današnjo razpravo je bilo izredno1 zanimanje, saj ji je prisostvovalo zelo mnogo ljudi. Pričeli so s čitanjem obtožnice in spisov ter z zasliševanjem prvih obtožencev. Zaradi obsežnosti gradiva bo razprava trajala predvidoma dva dni. NENADNA SMRT BERAČA V HLEVU, Včeraj dopoldne so našli v hlevu Ob jarku 8 mrtvega 77 letnega berača Franca Škenbinca. Starček je šele te dni zapustil bolnišnico. Zatekel se je v hlev. kjer je prenočeval. Poklicani zdravnik dr. Turin je ugotovil smrt zaradi splošne oslabelosti. MALI OGLASI do 20 besed stanejo z davkom vred 13.— din. Vsaka nadaljnja beseda 1.— din. Kdor išče službo, plača za tak oglas namesto 15,— din samo 12,— din. Mali oglasi za ženitve, dopise, posest, trgovsko In obrtno reklamo na stanejo namesto 15,— din 20,— din. Vsaka nadaljnja beseda v teh oglasih stane 2.— din. Za pismeno odgovore glede naslovov v malih oglasih Vnaša posebna pristojbina 3,— din, kateri znesek le treba priložiti v znamkah. Malo oglase le treba plačati takoj pri naročilu. Pri pisiicnili naročilih so lahko plača v znamkah. Za vse malo oglase, čo so debelo tiskani, velja dvojna tarifa. sinih o r*om do 20 besed 16 din. vsaka nadallnla beseda 1 din Službo dobi pri trgovcu brez otrok . DEKLE staro 20 do 30 let, katera jo čista, zdrava, poštena in zanesljiva. Znati mora kuhati, delati na vrtu, pomagati v trgovini. Prednost imajo dekleta, ki znajo šivati. Dobra plača. Naslov v ogl. odd, »Večernika«._________________22968-2 službo »šče do 20 besed 12 din. vsaka uadalinia beseda 1 din ŽENSKA srednjih let želi službo k otrokom ali kot gospodinjska pomočnica. Aleksandrova 24, pri hišnici- 22978-3 DEKLE vajeno vseh del, z večletni mi spričevali, želi spremeniti službo s 15. marcem. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. ^______________________ 22976-3 Iščem primerno službo kot ZIDARSKI POLIR ali poslovodja z daljšimi spričevali. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Večernika« pod »Zanesljiv«. 22975-3 DO OC 6 M I J A KANC DEKLE išče mesto pri boljši družini, kjer bi'se lahko učila kuhanja- Pogoji po dogovoru. — Malčka Ovčar, Volfgruber, Sv Lovrenc na Pojioriu. 22972-3 VAJENCI (KE) Jo 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din MIZARSKI VAJENEC se sprejme. Slovenska ul. 26, Kokol- 22971-4 STANOVANJE ODDA io 20 besed 15 din. vsaka nadaljnja beseda 1 din V Limbušu štev- 135 se odda v najem ena SOBA IN KUHINJA r. balkonom. Naslov v ogl-odd. »Večernika«. 22980-5 SORO ODDA do 20 besed 15 din, vsaKa nadaljnja beseda \ din SOBA z uporabo kopalnice se odda v bližini kolodvora. Naslov v ogl- odd- »Večernika* * 22969-S SOBA z 1 ali 2 postelj., pri mestnem parku, se odda. Naslov v ogl odd. »Večernika«. 22984-8 POSEST do 20 besed 20 din. vsaka nadaljnja beseda 3 din POSESTVO dam v najem Obitelji z odraslimi otroki. Predpogoj; lastne krave. Ana WreSnig, posestnica. Zg. Radvanje 14 pri Mariboru- 22970-11 STANOVANJE eno- in dvosobno, kakor tudi iokal za mesarijo ali manjšo obrt so od-da. Smetanova ulica 54, gostilna. 22974-5 Spomnite se CMDI Nogavice traine po >Nlmel«< kopeli . »II " »NIMKLJU pr.pr.EuJ* .puU.nl« p.talj (sank) j M Din 30' — >NIMELA< S»MOM0D«» CELJE, poltnl pradaJ 2 Dobi .« v drogerijah In trgovinah Veliko kovinasto NAPISNO TABLO vredno 800 din. prodam za 200 din. Naslov v ogl. odd-»Večernika«. 22973-13 POHIŠTVO-OPREMA do 20 besed 15 din. vsaka nadallnlr beseda 1 din STARO POHIŠTVO ■za sobo in kuhinjo se proda-Frankopanova 31. Vprašati pri hišnici 22966-17 Proda se dvocilindrski ŠTEDILNIK miza in 2 postelji. Primorska ,ul. 10. 22962-17 JAVLJAM, da1 ne prodajam niti svoje .hiše v Šubičevi 1, niti ono v Tomšičevi 34 ter da nisem tudi nikogar pooblastila, se o tem pogajati. Torzija, Pekiar 22967-11 OBRT - TRGOVINA do 20 besed* 20 din. vsako nsdallu!« beseda 2 did BALANSIRNA TEHTNICA za trgovino, ki tehta do 20 kg, se poceni proda- Vprašaji samo predpoldan Mlinska ut. 32, dvorišče. 22977-13 Trajni kodri samo pii Pavli, šdc-cialitefetrajne brej vodne onau* tacije, 6 mesečoa pismena eija- Najmodernejši salon- Najboljša postrežba po nižjih cenah. Salon „Pavla“ Koroška fl ŽENSKI KOTIČEK Jo 20 besed 15 din. vsaka nadalful® beseda t din Nova USNJENA SUKNJA se ugodno proda- Cena P° dogovoru. Naslov v oglasnem odd »Večernika«. 22964-11 VOZILA dn 20 besed 15 din. vsaka nadalJnl* beseda 1 din Proda se globok OTROŠKI VOZIČEK „ , za 1200 din in športni voziček za 200 din. Sp. Radvanjska cesta 50. 22979-22 iDMiiii pri naiih inseren- sUlIKI kupU**e t,h °9laiuJtJfe * Od ŽMorave do Save od 2)onave do 3)rave v/oti kaš/fu vzemi VCaramete Zavojček din 5'- v apotekah vezan v platno din 50, in polusnje din 65 Knjigarna in papirnica Tiskovne družbe Maribor. Cankarjeva ulica 1 Telefon štev. 25-45 Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru Tiska Mariborsko tiskarna d. d, ae vračajo, — Uredništvo in uprava: Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon . predstavnik STANKO DE I ELA » Mariboru, uredništva štev. 2-5-67 io uprave štev. 28-67* < - Oglasi po ceniku - Rokopisi sc Poštni čekovni račun štev. 11 199-