Kotiček gospoda doropoljskega Dragi g. Doropoljski! Že sem vedno bila namenjena, da Vam pišem pisemce. Učim se rada, pa najrajša čitam povesti. Stara bom že kmalu 8 let. Sneg je tukaj velik, in mrzlo je jako. Jaz sem že v drugem oddelku. Srčne pozdrave Vam pošilja Iva Kodermanova, nadučiteljeva hčerka v Pirešici. Odgovor: Ljuba Iva! Sedaj, ko bereš svoje pismo in moj od-govor v kotičku, ni več snega in mraza. Ljuba, pisana pomlad prihaja v deželo, zna-nilka lepših dni in veselja. Pozdravljena tisočkrat! * Velecenjeni gospod Doropoljski! Tudi jaz sem se namenila napisati nekaj vrstic v Vaš kotiček. Stara sem 12 let, hodim v 3. razred 2 oddelek ljudske šole v Vuze-nici. Za učitelja itnam gospoda Goloba. Ročno delo me poučuje gospodična učiteljica Vid-marjeva. V šolo hodim jako rada. Moja mama me uči klavir. Za bočično darilo sem dobila cel letnik ,,Zvončka", ki setn si ga že dolgo želela ter ga zdaj z vescljem čitam. V naši šoli smo imeli božičnico, peli, dekla-movali in igrali smo ,,Snegu!jčico". Imam se-strico, ki hodi v prvi razred, in jako naga-jivega bratca. Prosim, da bi dali to pisemce v svoj kotiček. Vam vdana Marica Koželjeva. Odgovor: Ljuba Marica! Nagajivega bratca imaš. Hm, gotovo je vedno zdrav, pa mu ne da žilica miru, kakor pravimo. Le naj ostane vedno zdrav, čeprav tuintam malo ponagaja! * Dragi gospod Doropoljski! Tudi jaz sem se lotil Vam pisati. Rojen setn v Ratečah na Gorenjskem. Moj rojstni kraj je na skranjem koncu Save Dolinke Na severu~ga obdajajo Karavanke, na jugu pa Julijske Alpe z Mangartom, Ponco, Ja-lovcem, Mojstrovko in drugimi vrhovi. V dolini Planici izvira naša Sava, [ kij pa se imenuje Nadiža. Pod Mangartom sta lepi Klanški jezeri, kamor se hodirao poleti ladjat. Jaz jako rad obiskujem Koroško. Obhodil sem peš že večkrat z očetom vso Ziljsko dolino od Trbiža do Beljaka. Prehodil sem tudi peš Gorenjsko doli do Ljubljane. Zdaj bom star 9 let. V šoli se najrajši učim ra-čunstva, zemljepisa in zgodovine. Postal bi najrajši mornar. Presrčno Vas pozdravljam in prosim za odgovor. Mavricij Zupančič. Odgovor: Ljubi Mavricij! ,,Glej ga junaka!" sem si mislil, ko sem prebral Tvoje pismo, ,,še ne šteje 9 polnih let, pa je prepotoval že lep kos slovenske zemlje!" — Vidiš, tako je prav! Lepa je naša zemlja povsod, posebno pa Gorenjska, kjer imamo doline in gorc, jezera in slapove. To zemljo pa moramo gledati s svojimi očmi, potem šele prav spoznamo njeno lepoto, potem šele začnemo ljubiti svojo slovensko domovino z vsem žarom srca! — Ko si po-toval s svojim očetom, Ti je gotovo tudi kaj pripovedoval o naši zgodovini. Zatorej se mi zdi popolnoma umljivo, da Te zem-ljepis in zgodovina tako zaniraata. Od srca želim, da bi Ti bili vsaj v tem pogledu slični vsi zavedni mladi Slovenci. Vsi bomo potem resnično ljubili svojo domovino ter delovali z vsemi silami za njeno čast in slavo! * Ljubi gospod Doropoljski! Citala sem v ,,Zvončku", da so Vam otroci pisali. Stara se nisem 5 let, pa go-vorim, čitam in pišem slovenski in tudi nemški. Četudi sem mala, ali Vam smem časih kaj pisati ? Pozdravlja Vas vdana Ančika v Vuzenici. 119 Odgovor: Ljuba Ančika! Sodeč po letih Tvoje starosti,' raenim, da še ne hodiš v šolo, torej si se sama pri-učila čitanju in pisanju. Pač pridna deklica, ki bodi preranogim lenuharjem v zgled! — Le piši mi, kadar in kolikorkrat Ti drago! Dragi gospod Doropoljski! V ,,Zvončku" sem bral, da Vam stnemo kaj pisati in poslati. Tudi jaz Vam pošiljam pesem, ki sem jo sam zložil. Prosim Vas, da jo blagovolite priobčiti v svojem kotičku. Srčno Vas pozdravlja vdani ,' Ignacij H1 e b č a r, učenec IV. oddelka šole v Trbovljah. Pomlad. Mrzla zdaj zima izginja, blizu je krasna pomlad, cvetje naravo pogrinja, prinesla veselih nam nad. Rasto že različne cvetice, otroci nabirajo jih, kopljejo razne gredice in vanje zasajajo jih. Jaz tudi nabiral sem že in v šopek povezal cvetice lepč, po stezi sem stopal in vriskal vesel, ko sem na glavi cvetice imel. Odgovor: Ljubi Ignacij! Ustrezam Tvoji želji s priobčenjem po- slane pesemce. * Velecenjeni gospod Doropoljski! Ker je minil pust, Vam hočem pisati, kako je tedaj na Dravskem polju. Na ta dan je vse polno maškarjev in kurentov. Te Vam nekoliko bolj opišern. Maškarji so ponajveč na konjih. Na obrazu imajo rdečo ali črno krinko, telo pa jim je zavito v dolgo srajco. Takšni so ti ma-škarji. Sedaj pa h kurentom! Ti so čisto dru-gačni in bolj strašni. Njihova obleka je na-robe obrnjen kožuh in čaka z dvema dol-gima rogovoma. Na obrazu imajo ježevo kožo, okrog pasu pa kravje zvonce. Tako opravljeni letajo za otroki in kogar dobe, ga neusmiljeno pogladijo s palico, katere konec je ovit z ježevo kožo. Tega se obvaruje, ako prosi. Kaj ne, hudobni kurenti! Menda bodo ugajali tudi kotičarjetn! Če Vam Ijubo, oglasim se še večkrat s kakim dopisom. Z odličnim spoštovanjem vdani Ivan K r h 1 a n k o , učenec V. razr. na Hajdinu. Odgovor: Ljubi Ivan! Opis in podobo kurentov smo že videli in čitali letos v ,,Zvončku", vendar je tudi Tvoja beseda zgovorna, zato bo zanimala kotičkarje. Oglasi se še s kakim dopisom! * Velecenjeni gospod Doropoljski! Vaš Zvonček kaj rad prebiram. Dobivam ga v šoli. Ker vidim, da radi odgovarjate našim pismom, se Vam drznem tudi jaz napisati nekaj. Star sem 12 let. Pišem se Alojzij Mohorko, hodim v šolo v Žetale v III. razred I. oddelek. V izpričevalu imam večino 1 in nekaj 2. Za poizkušnjo sem zložil pesemco ,,Snežec". Prosim bodite tako dobri in mi povejte, če kaj velja. Zložil| sem jo, ko je pri nas zapadel sneg, dne 23. novembra 1913. Z odličnim spoštovanjem Vas pozdravlja Alojzij M o h o r k o, učenec III. razr. I. odd. v Žetalah. Snežec. Snežec beli pride v kraj; vse pobeli — hrib in gaj. Je čistejši kot nebo in svetlcjši kot srebro. Glej otroke! Na bregu se vozijo, mrzlih rok sani nosijo. Odgovor: Ljubi Alojzij! Upam, da je odgovor dovolj jašen, ko čitaš danes v mojem kotičku svojo pesemco. * Blagorodni g. Doropoljski! Slišal sem, da radi sprejemate pistna od nas slovenske mladine. Tudi jaz Vam hočem pisati par vrstic. V šolo hodim v Hrastniku, in sicer obiskujem 5. razred 2. oddelek. Učim se lahko in tudi rad. Naj-rajši pa imatn zgodovino. Gospod učitelj nam pripovedujc mnogo o Turkih, o raz-širjanju protestantske vere, o 30 letni vojni i. t. d. Lansko leto smo se pa učili tudi o ustavi, o pravicah in dolžnostih avstrijskih državljanov in tudi o našem presvetlem ce-sarju Francu Jožefu. Ker imam najrajši zgo-dovino, čitam tudi zgodovinske knjige. Po-sebno mi ugajajo knjige: ,,Z ognjem in me-čem", ,,Zadnji dnevi Jeruzalema" in ,,Dekle z biseri". Pa tudi Vaš ,,Zvonček" priobčuje 120 .— lepe podobe, povesti in pesmi. Zato ga mnogokrat čitam. Posodi mi ga kak prijatelj ali pa g. učitelj. Mnogo več Vatn nimam pisati, kakor da Vam voščim vesele velikonočne praznikc, da bi jih zdravi in veseli obhajali. Srčno Vas pozdravlja Ciril Go louh, 5. razred 2. oddelek v Hrastniku. Odgovor: Ljubi Ciril! Zgodovina je pač med najzanimivejšimi predmeti Ijudske šolc! Le s pridom se jc uči še nadalje, da bo tudi ona Tebe naučila lepih, velikih in plemenitih dejanj, ki jih izvršuj svojemu narodu v korist! Gabrijela Hrovatova: • , Sirota. Ubogi deklici sta umrla oče in mati. Strota se je morala lotiti sedaj najtežavnej-šega dela, namreč prosjačenja. Hodila je od hiše do hiše, in dobri Ijudje so dekletu da-jali miloščino. Pa premalo je naprosjačilo. Neke tnrzle zimske noči se napoti deke na pokopališče k svoji mamici. Leže na mami-čino gomilo ter govori: ,,Ljuba mamica! Slabo se mi godi, ljudje mi ne dajo dosti živeža, obleke, in tudi posteljice ne dobim nikjtr. Vzemi me k sebi v svoje varstvo!" Solnčni žarki so posijali na zeraljo, a de-klica sc ni zbudila, ker vzela jo je temna noč. Velespoštovani gospod! Danes sem čitala Vaš kotiček. Že mnogo-krat poprej nam je g. učitelj priporočal ,,Zvon-ček". Nekoč se nas je zbralo nekaj in do-govorili smo se, da si ga bomo naročili skupno. Res, čez teden dni je že ležalo na mizi pet svetlih kronic, ki smo jih odpo-slali v Ljubljano. Že tretji dan po odpoši-Ijatvi denarja jo dospel ,,Zvonček" v naš razred. Oj, kakšno vcselje nas je objclo! Lica so nam žarela vesclja in sreče, ko smo videli, koliko lepega in zanimivega nam pri-naša Vaš ,,Zvonček". Prosim, ali bi hoteli objaviti to pismo v svojcm kotičku ? S spoštovanjem Pavla Špcgličeva, učenka v Vojniku. Odgovor: Ljuba Pavla! Tako, kakor ste storili v Vojniku, bi lahko storili ,,Zvončkovi" prijatelji tudi drugod. Ako vsak posameznik ne premore 5 kron, pa se jih naj več zbere, ki bodo pač zmogli toliko denarja, da si naroče list! Vsem prav iskreno priporočam ta način na-ročanja, ako je drugače nemogoče! Iz šolskih zvezkov štirirazrednice v Št. Jurju ob Taboru. Klizabeta Žilnikova: Ljubezen do domovine. Na polju stoji znamenjc, v katerem se blišči krasna podoba. Pa ni slika ne Device, ne svetnika in svetnice tudi ne. To zna-menje ne stoji na polju, ampak to je v mojem srcu podoba mile slovenske domo-vine. Njej bom zvesto služila do konca živ-ljenja, do smrti. Marija Kozmelova: Zgodbica o ponesrečenem ribiču. Nekoč se odpravi ribič na svoj težavni posel. Na noč vstane strašna burja. Valovi so razkačeni butali v skalovje, bliski so švi-gah kakor ognjene kače, grom je bobnel, da je pretresalo kosti in mozeg. Ribičeva žena je težko pričakovala moževe vrnitve. Kazalec na uri se je pomikal proti polnoči. Žena je vedno prisluškovala, kdaj potrka mož na vrata. Naposled jo posili spanec. V sanjah je videla svojega moža stati sredi izbice; a ko ga je hotela objeti, je izginil. Ko se zbudi, spozna, da so bile to le var-ljive sanje. Drugo jutro je zvedela žena ža-lostno vest, da so vzeli valovi njenega moža za svojo žrtev. Količkove risbe. J. Veronik: Počivaj mlrno!