NASLOV Leto XXXIII Št. 4 Murska Sobota, 16. januarja 1981 CENA 4 DIN VESTNIK PRAZNE HIŠE, SAME VDOVE... stran 20 JAVNE RAZPRAVE OUSTAVNIH AMANDMAJIH V POMURJU PO KAŽIPOTIH AKTIVNOSTI Niso zgolj osnutki zveznih, republiških in pokrajinskih ustavnih dopolnil tisti, ki nas v teh dneh prezaposlujejo, čeprav pomenijo v bistvu srž sedanjih družbeno-po-litičnih prizadevanj, temveč je odprtih ničkoliko spremljajočih področij. Sočasno z ustavnimi spremembami in dopolnitvami, dograjevanjem komunalnega sistema in hkratnim dopolnjevanjem statutov in poslovnikov občin, je pred nami nekaj korenitih sprememb na področju kadrovske politike, krčenja administracije na vseh ravneh, delegatskega in skupščinskega sistema pa v svobodni menjavi dela, zlasti za družbene dejavnosti, kar vse sodi v okvir priprav na volitve v letu 1982. Pred dnevi smo opravili že peti obisk našega uredništva. Tokrat smo se odpravili v SOBOTO, delovno organizacijo, ki je po svoji dejavnosti zelo raznotera, saj v štirih temeljnih organizacijah zdru- žuje kar 34 različnih dejavnosti. Da smo za svoj prvi obisk v delovni organizaciji izbrali prav SOBOTO, ni zgolj naključje, pač pa nas je pri tem vodilo predysem dejstvo, da je ta delovna organizacija med največjimi v Pomurju, ki imajo naročene domači poltednik Vestnik za vse svoje delavce. Tudi o informiranju delavcev smo spregovorili ob tem našem obisku, naj večjo pozornost pa smo namenili usklaje- vanju programov in sodelovanju delovne organizacije SOBOTA s krajevnimi skupnostmi ter SIS za cestno in komunalno dejavnost. Obširen zapis s tega obiska bomo objavili v torkovi št. Vestnika. DUNAV" odpisan? stran 2 DOMA IZDELANA PIŠTOLA JE POČILA stran 10 ZIMSKO POPOLDNE NA GRLAVI stran 11 Dasiravno zdajšnje ustavne in druge zakonske rešitve že omogočajo uresničevanje pobude tovariša Tita pri delovanju samoupravnih, državnih in drugih organov, bomo tudi v občinah Pomurja v naslednjih šestih mesecih podali temeljito in (samo) kritično mnenje o vsebini občinskih zakonskih aktov, ki zadevajo že omenjeno problematiko. Vendar pri tem ne bi le čakali na pobude in rešitve »od zgoraj«, še manj, da bi javne razprave i izzvenele kot formalnost, temveč naj bi se v njih slišal, poznal in zrcalil glas delavca, kmeta, krajana. Velja poudariti, da ne gre samo za uvajanje enole-Itnega mandata, saj je to le sestavni del in še zdaleč ne bistvo podružbljanja družbeno političnega dela in življenja. Oblast lahko namreč, kljub enoletnim mandatom, s presedanjem »tstoička na stolček« ostaja v rokah peščice pro- ‘ fesionalnih politikov. V takih razmerah bi občinska vod- i stva še naprej ostajala zunaj družbene kontrole in — žal se tudi pri nas v regiji neredko dogaja — domnevno nedotakljiva za vsako javno, jasno da konstruktivno in dobronamerno, kritično besedo. Dobro pa nam je znano, da odločanje v ozkih krogih le redko rojeva uspehe in da tam, kjer ni zagotovljenega vpliva ljudi, ne moremo pričakovati njihovega samoupravnega in delegatskega delovanja, zmanjševanja razlik med bolj in manj razvitimi predeli občine kot tudi ne množičnega prizadevanja za hitrejši razvoj organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, občine in nenazadnje širše družbeno-politične skupnosti. S spremembami in dopolnili naj bi po občinah uvedli enoletni mandat predsednikov in podpredsednikov občin-' skih skupščin in predsednikov zborov: zbora združenega dela, krajevnih skupnosti in družbeno-političniga zbora. Ti funkcionarji v načelu ne bi smeli biti ponovno izvoljeni za naslednji mandat. Izjeme so predvsem možne v manjših in kadrovsko šibkih občinah, kjer bi lahko predvideli še eno vnovično izvolitev in po potrebi tudi uveljavili dveletni mandat predsednikov. Vse funkcionarje naj bi kot doslej volili zbori skupščine, medtem ko naj bi se predsedstva skupščin tudi v prihodnje uveljavljala le kot metoda dela in nikakor ne kot forum. Predsedniki in člani občinskih izvršnih svetov naj bi bili voljeni za štiri leta. Predsednik bi bil lahko izvoljen za eno mandatno dobo, medtem ko bi bila enkratna ponovna izvolitev ali imenovanje možna za člane izvršnih svetov oziroma vodje upravnih organov. Dopolniti bo tudi treba določbe, ki govore o odgovornosti izvršnega sveta skupščini in nemara predpisati nov način sprejemanja odločitev izvršnega sveta, ki naj bi bile veljavne šele takrat, ko bi zanje glasovala večina članov izvršnega sveta, ne pa večina prisotnih. Doslej republiška ustava ni določala dolžine mandatov občinskih funkcionarjev, saj bi to pomenilo kršenje prav občin do samoupravljanja. Tega tudi s sedanjimi dopolnili ne predpisuje, kajti s tem bi jasno izrazila dvom in nezaupanje v občine, kot da s svojimi statuti, poslovniki in drugimi splošnimi akti niso sposobne zagotoviti pogojev za dosledno in nemoteno uresničevanje Titove pobude in sklepov predsedstva CK ZKJ o uresničevanju načela o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti in krepitvi demokratičnih odnosov v občini. Nosilec javnih razprav — socialistična zveza — naj bi skupaj z družbenimi sveti za politični sistem in statutar-no-pravnimi komisijami pri občinskih skupščinah, kot tudi samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami v organizacijah združenega dela, k.ajevnih in samoupravnih interesnih skupnostih formalne spremembe in dopolnitve izpeljala do srede maja, vsebinske pa do konca tega delegatskega mandata. BRANKO ŽUNEC AKTUALNO DOMA... „DUNAV” odpisan? „Tudi po štirinajstih dneh intenzivnega iskanja nismo našli nobenega sledu za ladjo ,,Dunav” in 32 člani posadke. Ladja, ki je izginila še iz nepojasnjenih razlogov, je bila del ladjevja tozda Svobodna plovba delovne organizacije Jugolinija,” je rečeno v uradnem sporočilu reške Jugolinije. Ladja se je zadnjič oglasila 27. decembra lani, tisoč kilometrov vstran od japonske obale. Če se ,,Dunav” res ne bo več oglasil, bo to ena največjih pomorskih nesreč povojne jugoslovanske trgovske mornarice in naša devetnajsta potopljena ladja. Med drugimi nesrečnimi jugoslovanskimi ladjami sta ,,Tisa”, ki je oktobra 1965 zaplula iz Neaplja proti Črnemu morju (z nje se je rešil en sam mornar) in „Kaprija”, ki je skrivnostno izginila v DanHnelah skupaj z 18 člani posadke. Skupaj je doslej v pomorskih nesrečah izgubilo življenje 143 jugoslovanskih pomorščakov. Za jugoslovansko mornarico so bila najbolj črna leta med 1959 in 1965. V tem času se je potopilo 14 ladij in 75 mornarjev, Brodolom so doživele ladje ,,Šabac”, ,,Peter Ziranič”, „Ti- sa”, ,,Bara”, ,,Kolašin”, ,,Trebi-nje”, ,,Proleterka”, ,,Cavtat”, ,,Idrija” in druge. Prva povojna tragedija se je zgodila deset dni po osvoboditvi Reke, ko je iz Dubrovnika zaplula ,,Ljubljana”, takrat edina zveza med južnim in severnim Jadranom. Dvesto metrov pred pristaniščem v Bakru je naletela na mino, ki jo je pognala v zrak. Od preko tisoč potnikov in borcev jih je 70 izgubilo življenje. Tuja posojila le izjemoma Možnosti razvoja v sedanjem srednjeročnem obdobju dovoljujejo počasnejšo rast, kot smo jo dosegli v preteklem srednjeročnem obdobju. Spoznanje, daje celotni razvoj v naslednjem obdobju odvisen predvsem od doma ustvarjenih sredstev, tuja sredstva pa bomo uporabljali le izjemoma, za posebno pomembne in skupno dogovorjene naložbe, je dokončno. Ta dogovor bo treba dosledno izvajati tudi v praksi. Načrtovalci predvidevajo, da se bo industrijska proizvodnja v prihodnjih petih letih povečevala letno za 5. kmetijska pa za 4.5 odstotka. To naj bi omogočilo letno povečanje zaposlenosti za 2,5 odstotka, precejšen delež pri tem pa naj bi imela tudi večja produktivnost. Ker se bomo v tujini zadolževali manj kot smo se v preteklosti, se bodo sredstva za končno porabo v letih sedanjega srednjeročnega obdobja letno povečevala počasneje od rasti družbenega proizvoda. Realni osebni dohodki naj bi se v prihodnjih petih letih povečevali v skladu s povečevanjem produktivnosti dela, realen izvoz naj bi bil v povprečju za 8 odstotkov višji vsako leto, uvoz pa bi se povečeval letno za en sam odstotek. Skupne naložbe v osnovna sredstva naj bi povečevale letno v povprečju za vse srednjeročno obdobje za 1.5 odstotka. Svetlejši toni v trgovanju V zadnjih treh letih in pol so zahodne razvite države izvozile na vzhodni trg za 18. odst, več, pa tudi izvoz držav SEV (vzho-dnoevopske socialistične dežele) na Zahod se je povečal. Samo v prvih mesecih lanskega leta je izvoz teh držav narasel za 37 odstotkov. Tako so države SEV zmanjšale svoj primanjkljaj v trgovini z Zahodom od prejšnjih 6,6 na dve milijardi dolarjev. Države SEV dolgo niso razen kakih verbalnih spodbud pokazale kaj prida razumevanja za najbolj pomembne probleme držav v razvoju. Po nedavno objavljenih podatkih madžarske časopisne agencije MTI, so se v minulih desetih letih močno povečala skupna vlaganja in ustanavljanje bodisi lastnih ali mešanih firm zunaj območja SEV. V začetku šestdesetih let je bilo takšnih primerov komaj 40, danes pa jih že več kot 500. Samo Sovjetska zveza ima na Zahodu 92 skupnih ali kastnih firm, 25 pa v državah v razvoju. Madžarska ima po poročilih omenjene agencije na Zahodu 19 skupnih ali povsem samostojnih podjetij. Te agencije, ki so bile ustanovljene na Zahodu s kapitalom SEV, imajo zelo široko področje poslovanja, od raziskovanja trga do proizvodnje. V državah v razvoju si večinoma prizadevajo za graditev zmogljivosti, namenjenih za izkoriščanje surovin ali za proizvodnjo industrijskega blaga. Nekatere od držav SEV postavljajo obrate tam, kjer je cenena delovna sila — Poljska je zgradila tekstilno tovarno v Iranu, Madžarska pa v Grčiji. Očitno je, da so države SEV že popolnoma sprejele mnenje, da intenzivnejše vključevanje v svetovne gospodarske tokove lahko omogoči, da bi nagleje odpravili posledice prejšnje izoliranosti. Ohladitvam v političnih odnosih med Zahodom in Vzhodom se v medsebojnem trgovanju kažejo vendarle svetlejši toni, kar je dobro. Po načelu dobrih odnosov Gospodarski odnosi med SFRJ in LRS Albanijo, zlasti pa med Orno goro in njeno sosedo, se v zadnjih letih vedno bolj širijo. Nedavno podpisani sporazum o blagovni menjavi za letošnje leto in za leta do 1985 obeta, da se bo blagovna menjava med obema državama še povečala. Računajo, da bo vrednost menjave v obeh smereh v lanskem letu znašala okoli 125 milijonov dolarjev. Tako se bo Jugoslavija uvrstila na eno prvih mest v albanski zunanjetrgovinski menjavi. Albanija ima danes nekaj čez 2,6 milijona prebivalcev. Od celotnega števila zaposlenih se jih 63 odstotkov ukvarja s kmetijstvom, ki je vodilna gospodarska panoga v državi. Albanci izvažajo predvsem kromovo rudo, koncentrat kromove rude, ferokrom, pirit, bitumen, baker, bakreno žico, razne kemične izdelke, tekstil, izdelke domače obrti, kmetijske pridelke, alkoholne pijače, zdravilna zelišča, marmorne plošče, cement in parket. Al- Prvič po 28 letih Kaj je hitro — vlak; kaj je hitrejše — letalo; kaj najhitrejše — cene! To bi lahko bilo vprašanje za kakšen kviz. Lani so se maloprodajne cene v primerjavi z letom 1979 zvišale* kar za 30,9 odstotka. K temu so prispevale zlasti decembrske podražitve. Kaj takega se še ni zgodilo v zadnjih 28 letih: v decembru so cene poskočile v primerjavi z decembrom 1979 kar za 39,4 odstotka. Če že objavljamo različne pop in druge lestvice, objavimo še lestvico porasta cen v lanskem letu,, v primerjavi z letom 1979. Zelenjava je bila dražja za 106 odstotkov, kurjava za 83,3, sadje za 59,7, tekoča goriva za 59,2, jajčka za 58,9, razsvetljava za 58,2, vozila za 52,9, nogavice za 49,2, pohištvo za 43,4, čistila za 42,3, ribe za 42,2, volna za 41,7, mesni izdelki za 39,9, maščobe za 38,3, žito in žitni izdelki za 37,1, gradbeni material za 35,5, komunalne storite za 35, kemična sredstva za kmetijstvo za 32,5, alkoholne pijače za 32,3, tekstilni izdelki za 31,4, meso za 30,7, prometne storitve za 30,4, kulturne storitve za 29,6, obutev za 24,6, šolske potrebščine in časopisi za 24,5, stanarine za 23,9, električni gospodinjski stroji za 23,2, obrtne storitve za 21,7, mleko in mlečni izdelki za 19,9, PTT storitve za 9,6 odstotka.. banija trguje s 50 državami na svetu. Na seznamu proizvodov, ki jih naša država izvaža v Albanijo so hladilniki, jedilno olje in hladno valjani trakovi, potem zmrzovalniki, oblačila, obutev, gumijevi izdelki, gradbeni stroji, papir šolski pribor itd. Na nedavnih pogovorih med albansko zbornico in zbornico SR Črne gore so omenjali možnost uvedbe letalske proge Beograd — Titograd — Tirana, ladijske proge Bar — Drač ali avtobusne proge Titograd — Skadar. Leta 1982 bodo tudi določili, kdaj bo stekel železniški promet med Titogradom in Skadrom, med obema krajema pa je že postavljen 11 -kilovatni daljnovod. V kolikor se bodo dogovorili o nekaterih skupnih izsuševalnih akcijah, lahko Črna gora s preusmeritvijo reke Drim pridobi 5200, Albanija pa 610 hektarov zemlje. Z zgraditvijo nizkih nasipov ob Skadarskem jezeru pa bi Jugoslavija pridobila 12.500 hektarjev, Albanija pa 1.100 hektarjev plodnega zemljišča. Dobrih sosedskih odnosov si ni mogoče zamisliti brez kultu-rnoprosvetnega in znanstvenega sodelovanja. Zato bo treba pospešeno razširiti in zboljšati sodelovanje pri varstvu kultu-rnozgodivinskih spomenikov, v izmenjavi likovnih razstav in knjig, v izmenjavanju znanstvenih delavcev in strokovnjakov z raznih področij. Jugoslovanska diplo-macijska dejavnost tudi v teh dneh ne miruje. V začetku tedna je odpo-tovala na obisk k nor-veškemu parlamentu skupščinska delegacija SRFJ, na uradni obisk v Nemško demokratično republiko pa je pripotoval zvezni sekretar za zunanje zadeve Josip Vrhovec; Ob prihodu je Vrhovca na letališču pričakal iz pozdravil pomočnik zunanjega ministra dr. Herbert Krolikowski. DELAVSKA VEČINA V SINDIKATIH Osmi kongres-Zveze sindikatov Jugoslavije vztraja pri doslednem ustvarjanju delavske večine v sindikatih. Gre seveda za delavsko večino v organih Zveze sindikatov Jugoslavije. Toda pri tem je ostalo še precej nejasnosti o tem, kaj je pravzaprav delavska večina? Najpogosteje upoštevajo število članov organov sindikata z delavskimi kvalifikacijami, toda takšen pokazatelj je lahko zelo pomanjkljiv. Najprej je vprašanje. ali tvorijo delavski razred samo neposredni proizvajalci? Potem nastaja vprašanje, ali je delavec z delavsko kvalifikacijo še član delavskega razreda, kose povzpne na mesto poslovodje, brigadirja, vodilnega delavca, organizatorja proizvodnje? Ali pa vprašanje, če je član delavskega razreda samo delavec iz neposredne proizvodnje, ali pa tudi tisti, ki je zaposlen v takoimenovanih negospodarskih dejavnostih? Odgovori na takšna vprašanja nas lahko kaj hitro zavajajo v akademska modrovanja o tem, kdo je in kdo ni delavec. Nesmiselno je pač govoriti o delavskem razredu na administrativni način. Vemo pač. da je delitev na proizvodno in neproizvodno delo administrativna, kot je administrativni pojem tudi: družbene službe za tako imenovane negospodarske dejavnosti. če je res. daje delo osnova vsemu. Zato je ugotovitev, da je udeležba delavcev v organih sindikatov vse manjša, čeprav na takšno trditev navaja štetje po tako imenovanih delavskih kvalifikacijah. V vseh negospodarskih dejavnostih je bilo pred štirimi leti le 21,6 odstotka delavcev /delavskimi kvalifikacijami, kar bi lahko pomenilo, dadelavske Telegrami PISMO IZ BEOGRADA večine v teh dejavnostih ni bilo in je tudi ne bo, če ne računamo tudi / ostalimi delavci v teh dejavnostih kot z ljudmi, ki s svojim delom pomagajo ustvarjati boljše rezultate gospodarjenja. Poskus sindikatov, da bi s pomočjo sindikalne statistike dobili pregled stanja v sindikatih s stališča uresničevanja delavske večine v organih sindikatov, je torej precej tvegan, vendar je tak pregled, kljub vsem pomanjkljivostim, vendarle več kot pa nič. Tak zdajšnji pregled kaže, daje kvalificiranih delavcev v organih zveze sindikatov 19,5 odstotka (napram 35,5 % v strukturi zaposlenih), daje polkvalificiranih delavcev (z 2,8 %) in nekvalificiranih (z 1.3 %) mnogo manj v organih sindikatov kol pa se veča v organih sindikatov (13,8 %oziroma 10,8 %). Vse bolj pa se veča v organih sindikatov število tehnikov in inženirjev (od 14.2% 1976. leta na 17,5 % 1979. leta), ekonomistov in pravnikov (z 8.5 % na 10 %), vodilnih v organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih (z 2,7 % na 3,2 %) kot tudi družbe-no-političnih delavcev (z 1,9 % na 2,9 %). Da bi bil pregled popolnejši, so analitiki v sindikatih postregli tudi z naslednjimi podatki: strokovnjakov je med vsemi zaposlenimi 14.7 odstotka, v organih sindikatov pa jih je 42,5 odstotka, vodilni tvorijo le 2.3 pdstotka zaposlenih, v organih sindikatov pajihje3.2odstotka,družbeno-političnihdeiavcevje med zaposlenimi le 0.6 odstotka, v organih sindikatov pa kar 2,9 odstotka. V zadrego spravlja zlasti podatek o velikem številu vodilnih ljudi iz tozdov in delovnih skupnosti v organih sindikatov, kerje očitno, da gre za ljudi, kijih ustavno ne uvrščamo niti v organe samoupravljanja, da ne bi mešali odgovornosti za delo z družbenimi odgovornostmi. Manj je zadreg z večanjem števila strokovnega osebja v organih sindikatov, torej ekonomistov, organizatorjev dela in zlasti inženirjev in tehnikov, čeprav so zaradi tega sindikalne razprave često preveč .ekonomistične, zlasti pa je tako v forumih strokovnih sindikatov v federaciji. Prizvok, da imajo sindikalne razprave prečesto nesindi-kalno intonacijo, je očiten menda v vseh organih sindikatov in tudi zaradi tega, ker samoupravljanje spravlja sindikate v pozicijo. navajeni pa smo. da je ta organizacija opozicije še iz prejšnjih časov sindikalnih gibanj. Toda, to še vedno ne pomeni, daje treba imeti v sindikalnih organih pretežno tiste ljudi, ki po naravi svojega dela sod ijo med organizatorje dela in tehnično ali drugačno vodstvo organizacij združenega dela. O tem pa bodo govorili še sami sindikati. V. Širec SAO PAOLO - Brazilska podružnica avtomobilske družbe Volkswagen je odpustila tri tisoč delavcev, ker se je prodaja avtomobilov zaradi podražitve goriva močno zmanjšala. Volkswagnov^ proizvodnja v Braziliji je znašala dnevno 2000 vozil. PARIZ — Francija bo Avstraliji zagotovila tehnologijo za jedrske reaktorje, v zamenjavo pa bo dobila uran. CIUDAD MEXICO -Mehika in Kanada sta zavrnili ameriški predlog o ustanovitvi severnoameriškega trga, kar naj bi naredilo konec gospodarskim mejam med državami. Ker sta obe državi manj razviti kot ZDA, bi s tem predlogom več izgubili kot pridobili, je povedal mehiški minister za trgovino. TORINO — Vodilna italijanska avtomobilska tovarna Fiat bo še ta mesec s Kitajsko podpisala sporazum o proizvodnji traktorjev in druge kmetijske opreme. MADRID — Oboroženo nasilje komandosov ETA zaostruje špansko — francoske odnose. Španija uradno obtožuje Francijo, da ji ni izročila niti enega terorista in s tem zanika uradne francoske trditve, po katerih naj bi Francija Španiji izročila 48 ljudi, osumljenih političnih in drugih prestopkov. BUDIMPEŠTA -Madžari bodo tudi letos uvedli tako imenovani poletni čas. Devetindvajsetega marca bodo kazalce pomaknili za eno uro nazaj, in tako bo ostalo do konca septembra, ko bodo spet uvedli zimski čas. Madžari trdijo, da so lani s tem ukrepom prihranili okoli 120 milijonov kilovatov električne energije. STOCKHOLM — Švedska policija je zaprosila Interpol, da ji pomaga poiskati neko grško tovorno ladjo, ki je ob švedski obali razlila velike količine nafte. Posledica je bila smrt približno sto tisoč ptic. Telegrami ...IN PO SVETU STRAN 2 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 »ms Na rob letošnji resoluciji občine Gornja Radgona nas Bolj po kriterijih in možnostih Manj ambicioznosti, več preudarnosti — Trdnejša usmeritev v izvoz — Proučevanje nameravanih naložb — Zavzeteje pri oskrbi s hrano in repromateriali — Za saniranje škode širša družbena pomoč Za izhodišča pri oblikovanju letošnje resolucije so v občini Gornja Radgona bolj kol kdajkoli doslej koristno porabili spoznanja in izkušnje iz minulih let. Ugotovili so namreč, da se jim ambicioznost, grajena prej. družbenega proizvoda na željah kot stvarnih potre- bah. utegne maščevati in se jim zatorej mnogo bolj splača načrtovati v mejah možnosti in že sprejetih kriterijev. Ker sodijo med neenakomerno razvite občine Pomurja. je razumljivo, da so med temeljne usmeritve zajeli med drugim tudi hitrejši razvoj manj razvitih krajevnih skupnosti, spričo okrepljenega materialnega položaja organizacij združenega dela pa tudi povečanje izvoza blaga in storitev kot osnovnega gibala razvoja v letu 1981. Tako naj bi gornjeradgonsko gospodar- sivo povečalo izvoz za 20 odstotkov, uvoz pa zadržalo na lanskoletni ravni. Sicer pa se nadejajo — tako so si namreč zadali v resoluciji — triodstotne rasti v celotncm gospodarstvu in dvaodstotne rasti industrijske proizvodnje. Zaposlenost v združenem delu se bo predvidoma povečala za 1.8 odstotkov. produktivnost naj bi znašala 1,2 odstotka, njena udeležba v družbenem proizvodu pa okrog 15 odstotkov. V tem letu naj bi se tudi povečala kmetijska proizvodnja — načrtujejo, da za 4 odstotke — zlasti pa proizvodnja mesa, žit in sladkorne pese. »Izvajanje politike ekonomske stabilizacije terja, da bodo v letu 1981 sredstva za zadovoljevanja osebnih, splošnih in skupnih potreb rasla za 10 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Realni osebni dohodki na zaposlenega bodo v poprečju ostali rja ravni z doseženimi v uresničevanju politike ekonomske stabilizacije. produktivnega zaposlovanja in vsestranskega varčevanja, da bo postopno dana možnost za njihovo realno rast v drugi polovici leta 1981. . .. Ema sama ureditev pa je Uidi na naših tleh uresničila dolgo iskani ideal, kakršen je bil v velikih zasnovah francoskih dvorcev zgleden /a vso Evropo. Dvorec Črnci pri Apačah je prva zasnova tega lipa, urejena v eni sami osi. Jej osi ne konkurira nobena dodatna ureditev, kakršno je Valvasor na primer ob Ajmanovem gradu /tiradi lokacije gospodarskega dvorišča označil za nemško. V dolgi obzidani pravokotnik vodi monumentalen pilastrski portal, sredi dvorišča je dvorec, razčlenjen z vhodnim rizalitom in obstranskima manjšima stolpičema na krilih: arhitekturo vežejo in členijo pilastri. Onkraj dvorišča je urejen dolg park s pravilnimi gredami; od treh poli v parku je srednja najširša. Ta pol vodi skozi ob/idni portal v sadovnjak in od lod na prosto do Mure. V vseh temeljnih značilnostih je ta zasnova predhodnik naše največje stvaritve baročne dobe, dvorca s parkom v Dornavi. Naj nas ne moli, če na Vischerjevi upodobitvi v idimo eno samo zares izrazito baročno formo (streho rizalita ob vhodu). Rečeno je že bilo, da je celo za oba ekstrema likovne govorice stoletja, za barok in klasicizem. temeljni zakon urejanja — in s tem osvajanja — sveta Posnetek zdajšnjega dvorca v Črncih, ki vidno propada. isti: z močjo odrešilne osi v urejeni perspektivi obvladati krajino, človekovo bivališče pa naglasiti kot jedro tega NA GALERIJI (NESTVARNEGA Pred našimi duhovnimi očmi’ se razvrščajo nekdanji grajski velikaši in mogočneži kot nemirne, begotne sence. Zabrisane, nespoznavne, le njih zasnove in stvarne, materialne zamisli so zapuščina nam in zanamcem. Najbolj pa tistim, ki so danes zaposleni v tozdu Kmetijstvo v Črncih in jih dolgo, predolgo ni preblisnilo, da imajo poslovne prostore v pravem pravcatem francoskem dvorcu, kakršen je denimo Versailles. A blišč in bedo je čas zabrisal. Ostalo je. kar je po zakonu narave moglo ostati in obstati. Nekdanjega razkošja ni več. Skica blesti, fotos bledi. Zadnikar v Umet- Mojstrska skicirka črnskega Versaillesa v Apaški dolini iz 16. stoletja. NEDELJA, 18. JANUARJA Razstave RADENCI — V avli hotela Radin bo ob 19. uri nastop folklorne skupine in tamburašev iz Veržeja. Ob tej priliki bodo v razstavnem salonu hotela Radin odprli razstavo likovnih del Veronike Rakuš iz Ptuj. USPEŠNICE TEGA TEDNA v prodajalni Dobra knjiga so: TITOV KUMROVEC (Državna založba) pr. G IŠČE ZVEZD Branke Jurca v založbi Mladinske knjige in roman Gabriela Garcie Mar-queza: PATRIARHOVA JE-ŠEN, ki je izšel pri Dražvni založbi. Svet knjige Knjiga je še vedno najbolj razširjena kulturna dobrina in ni vseeno po kakšni posegamo. Zato je pri njenem širjenju med bralci velikega pomena svet knjigarne, ki deluje pri Dobri knjigi in Pomurski založbi v Murski Soboti. Člani sveta se namreč dogovarjajo in pomagajo realizirati različne oblike približanja knjige mladim bralcem po^šolah in v tistih krajevnih skupnostih, kjer imajo posluh za knjigo. V minulih letih so bile torej dobro obiskane prodajne razstave po šolah, združene s priložnostnimi predavanji, manj odziva je bilo v združenem delu, uspešni pa so bili literarni večeri — v Beltincih naprimer. Podobne prireditve so v tekočem letu načrtovane tudi v Rogašovcih, v ospredju zadanega programa sveta knjigarne pa so priprave na bližnji kulturni praznik — 8. februar. bb Kinematografi nostnih spomenikih v Pomurju (Murska Sobota 1960) karakterizira zunanjščino in notranjščino, da bi v sklepu strokovnega zapisa o črnski graščini zastavil možnost sedanje neustrezne rabe in nakazal njeno morebitno turistično namembnost. Zagonetnosti je dokončno konec. Na zavodu za spomeniško varstvo v Mariboru so se zganili. NAKANA »OSKRUMBE« SPODLETELA Pa se ne bi. če jim v črnskem kmetijskem tozdu ne bi prišlo na misel (!?). da bi v parkovnem vrtu gradu, ki slovi ne zgolj po svojčas. figuralno poslikani kapeli, rustikalnem lesenem kipu Janeza Nepomuka in kužnem znamenju iz 17. stoletja — »tvori ga toskanski stolp z enako široko hišico, katere stranice poživljajo poglobljena polja, zaključuje pa široka krilna plošča s kamenito čebulasto streho Z odlomljenim križem« (Zadnikar) — uredili prostor za parkiranje in oskrbovanje motornih vozil in kmetijskih strojev. Kakšna »oskrumba« bi bila to! Na občinski konferenci SZDL v Gornji Radgoni in tamkajšnji kulturni skupnosti je dobesedno zavrelo. Saj to je nezaslišano! Z mariborskim zavodom za spomeniško varstvo, predstavniki kmetijskega kombinata in krajevne skupnosti Apače so se lani decembra sestali v prostorih grajskega očaka in se po daljšem razglabljanju in prepričevanju dokopali do spoznanja. da ga je treba za vsako ceno ohraniti. In to nemudoma. Hkrati ga kaže prekategorizirali in mu odmerili prvo kategorijo, saj bi v lem primeru znaten del sredstev primaknila tudi republika. Sploh pa — so se zavzeli — bi to po svojem kulturno-zgodovinskem pomenu nedvomno zaslužil. PO POTEH NEGOVSKE IZKUŠNJE Očitno velja akcijo obnove zastaviti podobno kot pri gradu v Negovi. Namreč z mladino in strokovnjaki. Rečeno je bilo, da naj bi zavod za spomeniško varstvo iz Maribora do konca tega meseca pripravil načrte za rekonstrukcijo. na podlagi teh pa bi stekla že omenjena akcija. Pri tem je samo po sebi umevno, da bi nekaj denarja moralo kaniti tudi iz blagajne občinske kulturne skupnosti, ki sicer že par let jadikuje nad osipom materialnih možnosti, sočasno pa iz kmetijskega kombinata oziroma črnskega tozda Kmetijstvo. Načete utrdbe zastrtega mogotca v Črncih v Apaški dolini čakajo. Da le ne bi predolgo, saj poznamo lastnost časa, ki tudi grajskim utrdbam, naj bodo še tako mogočne, ne prizanaša. Branko ŽUNEC MURSKA SOBOTA — V Galeriji so na ogled risbe in grafike akademskega slikarja Nandeta Vidmarja. Razstavljenih je 107 del, ki jih je umetnik (ta živi v Ljubljani) poklonil soboški galeriji z namenom, da bi si jih ogledalo kar največ obiskovalcev. Ena od podarjenih risb je tudi spodnja. V kinu Park v Murski Soboti bo v ponedeljek in torek, 19. in 20. januarja ob 18. in 20. uri na sporedu zanimivi — japonski film CESARSTVO STRASTI. To je japonski film, ki je za režijo Nagisha Oshima, prejel nagrado za režijo v Kanu, prav tako pa je bil udeleženec enega minulih FESTOV v Beogradu. Filmska zgodba govori o ljubezni, smrti, seksu in zločinu. Dvajsetletni mladenič se zaljubi v lepo štiridesetletnico, ki ima moža in dva otroka. Njuno razmerje prerase v zločin. ker ljubimca, prepričana, da je mož na poti, le-tega ubijeta. No, namesto pričakovane sreče ju čaka strah in slaba vest. Ženi se skozi ves čas prikazuje možev duh, otroka zapustita hišo in ljubimec, v strahu pred policijo, pobegne na podeželje. Navsezadnje zločinca priznata svoj zaločin in prejmeta zasluženo kazen. V naslovnih vlogah sta nastopila Kazuko Jošijuki in Tatsuk Fudži. (na sliki spodaj) STRAN 4 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 URADNE OBJAVE iLeto XV Murska Sobota, dne 16. januar 1980 Štev: 2 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni urednik: Martin Vinčec 19. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Murska Sobota v letu 1981 20. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljutomer v letu 1981 21. Odlok o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Rogašovei—Nuskova 22. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1980 23. . Spremembe odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava 24. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov zveze skupnosti otroškega varstva SRS in programov občinske skupnosti otroškega varstva, občinske skupnosti socialnega skrbstva in občinske skupnosti za zaposlovanje v občini Ljutomer za leto 1981 25. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer za leto 1981 26. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov Kulturne skupnosti Slovenije in občinske kulturne skupnosti Ljutomer 27. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske zdravstvene skupnosti za leto 1981 28. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov raziskovalne dejavnosti v občini Ljutomer za leto 1981 29. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske telesnokulturne skupnosti Ljutomer za leto 1981 30. Odlok o določitvi prispevne stopnje za financiranje programov občinske požarne skupnosti Ljutomer za leto 1981 STRAN 5 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 19 Na podlagi 22. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije. 37. in 160. člena Statuta občine in izhajajoč iz Smernic za pripravo družbenega plana občine in dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 je Skupščina občine Zka Sobota na sejah Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 30. 12. 1980 sprejela RESOLUCIJO O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE MURSKA SOBOTA V LETU 1981 1. OSNOVE USMERITVE IN NALOGE V DRUŽBENOEKONOMSKEM RAZVOJU OBČINE V LETU 1981 V skladu z dogovorom o temeljih družbenega plana in družbenim planom občine Murska Sobota za obdobje 1981 —1985 bo ob stabilizacijskih prizadevanjih težišče aktivnosti družbenoekonomskega razvoja občine v letu 1981 usmerjeno zlasti na naslednje: 1.1. Nadaljnje uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in delegatskega sistema pri oblikovanju, razporejanju in delitvi dohodka, svobodni menjavi dela, pri usmerjanju vseh oblik porabe in na področju planiranja. 1.2. Povečanje kmetijske proizvodnje z večjim poudarkom na rastlinski proizvodnji, predvsem žitaric, sladkorne pese in drugih krmnih rastlin. Nadaljevanje melioracij in komasacij zemljišč, izgradnja obrambnega sistema pred točo, boljša agrotehnika in večji vpliv pospeševalne službe. Uvajanje preživninskega varstva kmetov, večji poudarek na obdelavi opuščenih zemljišč in povečanje družbenih površin. 1.3. Povečanje izvoza blaga in storitev ter zmanjševanje odvisnosti od uvoza s pospeševanjem sodelovanja z obmejnimi državami in državami v razvoju. 1.4. Hitrejše uveljavljanje kvalitetnih faktorjev razvoja kot so modernizacija tehnoloških postopkov, organizacija dela, dvig produktivnosti, uporaba rezultatov raziskovalnega dela, racionalizacija dela, produktivno zaposlovanje idr. 1.5. Povečanje proizvodnje z večjo izrabo primerjalnih prednosti in z višjo stopnjo finalizacije domačih surovin ter uvajanje programov, ki imajo dolgoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. 1.6. Počasnejša rast vseh oblik porabe od rasti dohodka. 1.7. Doseganje hitrejše rasti dohodka z učinkovitejšo in racionalno izrabo vseh pogojev gospodarjenja ter krepitev akumulativne in reproduktivne sposobnosti gospodarskih OZD / \ išjim izločanjem sredstev za amortizacijo. 1.8. Pospeševanje uveljavljanja dohodkovnih odnosov z medsebojnim povezovanjem ter doslednejšim izvajanjem medsebojno dogovorjenih nalog in obveznosti. 1.9. Produktivnejše zaposlovanje in omejevanje zaposlovanja delavcev pri režijskih in administrativnih delih. L 10. V organizacijah, kjer se pojavljajo izgube morajo skupaj s širšo družbenopolitično skupnostjo podvzeti vse potrebne mere in ukrepe za odpravo vzrokov izgub in ustvariti pogoje za doseganje višjega dohodka in uspešno finančno poslovanje. 2. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1981 Analize dosedanjega razvoja in težnje na prehodu v novo srednjeročno obdobje kažejo, da bo razvoj v letu 1981 moral sloneti na znatno bolj učinkoviti uporabi vseh domačih potencialov. zlasti obstoječih proizvodnih zmogljivosti. Ob nadaljevanju naporov za izvajanje politike ekonomske stabilizacije, pospešeni krepitvi vloge združenega dela v procesu družbene reprodukcije in ob pravočasno sprejetih ukrepih tekoče ekonomske politike bo v letu 1981 v občini možno doseči naslednje okvire razvoja: — rast družbenega proizvoda v celotnem gospodarstvu 4 % in dohodka 3.9 %; — industrijska proizvodnja se bo predvidoma povečala za okoli 4 %; — kmetijska proizvodnja bo predvidoma porasla za 4 %; — zaradi doseganja skladnejših odnosov v devizno-plačil-nem položaju republike se bo izvoz v občini povečal za 8%. uvoz pa za 1 %; — počasnejša gospodarska rast ter omejitve v porabi zahtevajo, da se bo zaposlenost povečala za 2.5 %, tako da se bo na novo zaposlilo okoli 430 delavcev. Vse OZD in družbenopolitične skupnosti morajo za leto 1981 pripraviti zaposlitvene bilance, kijih bodo usklajevali v skupnosti za zaposlovanje; — ob nadaljnjem uveljavljanju kvalitetnih faktorjev gospodarjenja in stimulativnem nagrajevanju po rezultatih dela bo produktivnost dela v združenem delu porasla okoli 1.5%; — v skladu z izvajanjem politike ekonomske stabilizacije in rasti produktivnosti bodo porasli realni osebni dohodki v tistih organizacijah združenega dela, ki bodo nadpovprečno povečale produktivnost dela, merjeno s fizičnimi kazalci in ki se bo odrazila tudi v nadpovprečnem povečanju dohodka, in tistih organizacijah združenega dela, ki se bodo v večji meri usmerile v izvoz; — ob zadrževanju domače porabe ocenjenem gibanju proizvodnje ter pravočasnem ukrepanju na tržišču za boljšo oskrbo bo v letu 1981 predvidoma dosežena nižja rast cen kot v letu 1980; — za zagotovitev skladnejših razmerij v razporejanju celotnega prihodka in krepitev materialne osnove dela bodo sredstva za osebne dohodke v gospodarstvu naraščala za 5 % počasneje od rasti dohodka in počasneje od rasti čistega dohodka; — sredstva za osebne dohodke v družbenih dejavnostih razen v skupnih službah bodo rasla v skladu z opravljenim delom, vendar največ do rasti osebnih dohodkov v gospodarstvu. v ostalih dejavnostih pa počasneje od rasti v gospodarstvu oz. v skladu z določili dogovora o razporejanju dohodka; — Sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo rasla najmanj 10% počasneje od rasti dohodka v gospodarstvu občine. Samoupravne interesne skupnosti morajo zagotoviti gibanje porabe največ do opredeljenega razmerja zaostajanja rasti skupne porabe za rastjo dohodka. Na tej osnovi bodo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti proučile sprejete prispevne stopnje za leto 1981 in jih po preteku prvega tromesečja prilagodile tej resoluciji; — sredstva za zadovoljevanje splošne porabe bodo rasla za 30 'A počasneje od rasti dohodka v gospodarstvu občine razen sredstev za oblikovanje materialnih rezerv in kompenzacij za zaščito življenjskega standarda. 3. MATERIALNE NALOŽBE V LETU 1981 Na krepitev materialne osnove združenega dela in uresničevanja predvidene dinamike gospodarske rasti bo vplivala tudi realizacija začrtanih naložb. Razpoložljiva sredstva za investicije bodo usmerjena v dokončanje že začetih objektov, ki so pomembni za gospodarski razvoj in večjo izvozno usmerjenost proizvodnje. Pri kreditiranju novih investicij se bodo upoštevali naslednji kriteriji: — večjo izvozno usmerjenost in manjšo uvozno odvisnost; — dolgoročna usmeritev za doseganje visokih stopenj rasti količinskega obsega proizvodnje, nadpovprečno visok dohodek mi zaposlenega in na vložena sredstva; — proizvodnja hrane z večjo izvozno usmeritvijo; — zaposlitev pretežno kvalificiranih delavcev ob učinkoviti uporabi znanstveno-raziskovalnih dosežkov; — razvoj surovinske baze in dejavnosti, ki slonijo na domačih surovinah: — racionalna poraba surovin in energetskih virov; — sovlaganje na osnovi združevanja dela in sredstev; — vpliv na spremembo gospodarske strukture občine in — varovanje okolja. Občina ter OZD si bodo prizadevali za združevanje sredstev za tiste investicije, ki bodo zagotavljale razvoj novih dejavnosti in za katere bodo združevale sredstva tudi OZD in razvitih območij. OZD gospodarstva načrtujejo v letu 1981 naslednje pomembnejše investicije: ISKRA DO Elektromehanika TOZD ERO Kranj bo s sovlagatelji pristopila h gradnji novega proizvodnega obrata električnih orodij: l iv postojna bo razširil proizvodne zmogljivosti v Juriju pri Rogaševcih; SGP Konstruktor TOZD Gradbeništvo Pomurje Murska Sobota bo pričela z gradnjo industrijskega kompleksa v Lipovcih; OZD MURA Tovarna oblačil in perila bo zgradila proizvodne prostore v G. Radgoni, dogradila proizvodne prostore v TOZD Ženska konfekcija v Murski Soboti, zgradila kotlovnico, sovlagala v širitev prodajne mreže in modernizirala strojno opremo; KG Rakičan bo rekonstruiral stare hleve za pitanje goveje živine in pristopil h gradnji novih hlevov, mešalnice za izdelavo krmil v Bratoncih ter skladišča za repromaterial. Nadaljevali bodo tudi z odkupom kmetijskih zemljišč in melioracijami ter nabavili potrebno kmetijsko mehanizacijo; Podjetje za. PTT promet bo pristopilo h gradnji glavne avtomatske centrale v Murski Soboti; OZD načrtujejo še druge naložbe, kijih bodo .uresničile, če bodo ustrezale kriterijem investiranja in imele zagotovljena sredstva. Samoupravne interesne skupnosti in OZD iz negospodarstva predvidevajo v letu 1981 naslednje investicije: Za potrebe otroškega varstva bo adaptirana stara osnovna šola v Lipovcih in zgrajen otroški vrtec v Rogaševcih. Na področju vzgoje in izobraževanja se začne graditi osnovna šola v Puconcih in potreben prostor za podružnično šolo v Domanjševcih. V zdravstvu bo dograjena pralnica'in pristopilo se bo h gradnji kirurškega bloka splošne bolnišnice v Rakičanu. Na področju socialnega skrbstva bomo pričeli z izgradnjo III. 'faze doma oskrbovancev "Rakičan s kapaciteto 76 postelj za oskrbovance, ki so potrebni nege in pomoči. Na področju kulture se bo pristopilo k obnavljanju gradu z neposredno okolico v Murski Soboti in kinodvorane »PARK«. V telesno-kulturni dejavnosti se bo nadaljevala rekonstrukcija rekreacijskega centra v Murski Soboti. Na področju modernizacije in izgradnje cest bo v letu 1981 opravljena ojačitev makadamske ceste z asfaltno prevleko Gornji Petrovci—Križevci, nadaljevana modernizacija dela ceste Hodoš—Čikečka vas ter opravljena manjša dela po programih manj razvitih krajevnih skupnosti. Po programu republiške skupnosti za ceste s sredstvi Republiškega cestnega sklada bo dokončana izgradnja ceste za. mejni prehod Kuzma—naselje Kuzma. Pri izgradnji infrastrukturnih objektov v letu 1981 bo sodelovala ZSMS s prostovoljnim delom v okviru mladinske delovne akcije GORIČKO 81 pri modernizaciji ceste Gornji Petrovci—Križevci in Šalovci—Čepinci. Na področju komunalne izgradnje se bo pričela gradnja kanalskih kolektorjev na območju občine Murska Sobota, nadaljevala izgradnja kanalskega omrežja po nekaterih ulicah \ Murski Soboti in začela pripravljalna dela za gradnjo čistilne naprave ter razširitev črpališča v Murski Soboti. Nadaljevalo se bo s pripravo stavbnih zemljišč za usmerjeno blokovsko gradnjo v Murski Soboti, individualno gradnjo v Beltincih (43 parcel) in delu industrijske cone v Murski Soboti ter dokončala priprava stavbnega zemljišča za L fazo v Černe-lavcih (.178 parcel). Za kompleksno individualno stanovanjsko gradnjo bo potrebno ustanoviti stanovanjsko zadrugo. Območna vodna skupnost bo nadaljevala regulacijo male Krke v območju Domanjševec. opravljala vzdrževalna dela na vodotokih, ki so v opravljanju OVS na področju naše občine in pristopila k izvedbi melioracijskih del po sprejetem programu. Na področju stanovanjske izgradnje bo v letu 1981 izgrajenih 177 družbenih stanovanj, od tega 157 v mestu Murska Sobota. 14 stanovanj v Rakičanu in 6 v Kuzmi. Pričela se bo izgradnja 160 stanovanj v Murski Soboti. 6 stanovanj v Prosenjakovcih in 14 v Moravcih. 4. OSTALE NALOGE Med ‘ostalimi nalogami je treba med drugim izvajati predvsem tiste naloge, ki so bile dogovorjene v letu 1980 in ki bodo bistveno prispevale k realizaciji resolucije za leto 1981. Planski akti organizacij združenega dela morajo biti stabilizacijsko usmerjeni predvsem na: — zmanjševanje materialnih stroškov z izboljšanjem g razmerja med rastjo porabljenih sredstev in celotnega prihod- *" ka v korist hitrejše rasti dohodka; — boljšo izkoriščenost vseh proizvodnih in ostalih zmog- tt Ijivosti. izboljšanje kvalitete dela, organizacijo dela, varstva pri delu, varovanje družbenega premoženja, hitrejšem uveljavlja- z nju inovacij ipd.; < — zmanjševanje poslovnih stroškov (dnevnic in ostalih potnih stroškov, reprezentančnih, reklamnih )stroškov ter * podobno); t — smotrno trošenje vseh virov energije. V ta namen je potrebno v vseh OZD pripraviti bilanco porabe energije. H Organizacije združenega dela, ki izvažajo in tiste organiza- lu cije, ki imajo realne možnosti za izvoz, morajo v svojih planih -* konkretno opredeliti izvoz blaga in storitev v skladu s predvidenim realnim povečanjem. Organizacije združenega dela družbenih dejavnosti morajo z letno analizirati strukturo lastne cene in jo primerjati s podob- < nimi organizacijami ter o tem poročati samoupravnim interes- E nim skupnostim; V svojem poslovanju morajo dosledno upo- ” rahljati principe racionalnega gospodarjenja z družbenimi sredstvi. V občini bo treba nadaljevati s pripravami na splošne ljudski odpor in družbeno'samozaščito s posebnim poudarkom na krepitvi, usposabljanju in modernizaciji opremljanja teritorialne obrambe in civilne zaščite ter narodne zaščite v organizacijah združenega dela in KS. V ta namen bo potrebno v občini nameniti 0.5 % narodnega dohodka ustvarjenega v letu 1981. Tudi v letu 1981 bodo OZD združevale sredstva za krajevne skupnosti po stopnji 0.40 % iz dohodka. V začetku leta bodo sprejeti novi kriteriji za financiranje razvoja manjrazvitih krajevnih skupnosti v občini. Nadaljevati je potrebno z izvajanjem vseh tistih sprejetih nalog iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine v letu 1980. ki so dolgoročnega značaja. 5. NOSILCI IN UKREPI ZA IZVAJANJE NALOG Za izvajanje nalog iz resolucije so odgovorne vse organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, izvršni svet občine in skupščine občine ob sodelovanju družbenopolitičnih organizacij v občini. V ta namen bodo nosilci nalog uskladili svoje planske dokumente z resolucijo za leto 1981 in skrbeli za uresničitev sprejetih nalog ter sproti sprejemali ustrezne ukrepe za njihovo uresničevanje. Izvršni svet skupščine občine bo sproti spremljal in analiziral ter poročal skupščini občine o izvajanju nalog ter doseganju ciljev iz resolucije. V juliju 1981 bo predložil oceno uresničevanja resolucije za prvo polletje I98l s prvo oceno možnosti razvoja v letu 1982, v novembru osnutek in decembru predlog resolucije o izvajanju družbenega plana občine za obdobje 1981-1985 v letu 1982. Številka: 30-34/80-3 M. Sobota. 30. 12. 1980 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČ 20 RESOLUCIJA O DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE LJUTOMER V LETU 1981 L GLOBALNA OCENA IZVAJANJA SREDNJEROČNEGA PLANA OBČINE LJUTOMER V OBDOBJU 1976—1980. STRAN 7 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 Srednjeročni plan občine Ljutomer za obdobje 1976—1980 je bil sprejet v času prilagajanja celotne družbe novi ustavi in zakonu o združenem delu. V ospredju so bili zato cilji in naloge, ki bi naj zagotovili kvaliteten napredek v razvoju proizvajalnih sil in družbenoekonomskih odnosov. Prizadevanja so bila usmerjena predvsem v krepitev združenega dela, krajevnih skupnosti in občine kot skupnosti delovnih ljudi in občanov, razvoj manj razvitih območij v občini, izgradnjo novih proizvodnih zmogljivosti, razvijanje in krepitev svobodne menjave dela, obvladovanje vseh vrst porabe. nadaljnje odpiranje novih delovnih mest v gospodarstvu, spoštovanje in izvajanje družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na vseh ravneh ter krepitev ljudske obrambe in družbene samozaščite. V globalni projekciji razvoja je bila predvidena 10% realna rast družbenega proizvoda. 4.4 % rast produktivnosti. 5.2 % stopnja rasti zaposlovanja osebni dohodki pa bi se gibali v odvisnosti od produktivnosti. Investicijska vlaganja OZD so se načrtovala v višini 900 mio din. V tem srednjeročnem obdobju dosegamo sorazmerno ugodne gospodarske rezultate.. Ocenjujemo, da bomo v srednjeročnem obdobju 1976—1980 dosegali poprečno 10'% realno rast družbenega projzvoda, čeprav bo v letu 1980 nekoliko nižji. . Na osnovi takšne rasti gospodarskega in družbenega razvoja občine smo presegli planirano rast zaposlovanja. Tako smovjem obdobju zaposlili okrog 1.300 delavcev, karjeza 150 delavcev več kot smo planirali. V družbenem in zasebnem sektorju je zaposlenih okrog 5.300 delavcev, kar predstavlja 28 % vseh prebivalcev. Investicijske naložbe v gospodarsko sfero so se v prvih letih .tega obdobja le počasi uresničevale, nekoliko hitrejša . dinamika je bila dosežena v letih 1978 in 1979. V srednjeročnem obdobju 1976—1980 je bilo izvedenih investicij v predračunski vrednosti 1.032 mio din. Delež investicij v industrijo je znašal 50 %. v kmetijstvo pa 42 %. Izvedene so bile naslednje večje investicije: Emona TOZD Agroplod — obrat predelovalne industrije. Križevske opekarne — rekonstrukcija tovarne opečnih izdelkov. Imgrad — novi objekt za proizvodnjo gips panelnih plošč. Krka Nošo mesto — obrat Ljutomer, proizvodnja farmacevtskih preparatov. Mlekopromet Ljutomer — rekonstrukcija topilnice. DO Ljutomerčan — farma bekonov. KZ Ljutomer—Križevci — melioracije, perutninska farma za rejo 80.000 nesnic. Pri obeh kmetijskih organizacijah so bila vložena precejšnja sredstva v zasebni sektor. Izmed večjih predvidenih investicij je izpadla tovarna stikalnih naprav in Konus — čistilne naprave. Na področju družbenih dejavnosti je bilo vloženih 96 mio din za naslednje investicije: Osnovna šola Razkrižje. Osnovna šola Cvetko Golar, podružnična šola v Vučji vasi, prizidek pri SVZ Lukavci in pri zdravstvenem domu v Ljutomeru, otroški vrtec v Stročji vasi in Veržeju ter Dom kulture v Ljutomeru. Prav tako so bila izvršena manjša vlaganja v nekatere vzgojnovarstvene ustanove, kulturne in športne objekte. Na področju gospodarskih samoupravnih interesnih skupnosti pa so bila vlaganja predvsem v infrastrukturne objekte (vodovod, ceste, kanalizacija) v vrednosti 63 mio din. Prispevki krajevnih skupnosti so pri tem znašali čez 50 % vseh * sredstev. V letih 1976—1980 je bilo zgrajenih in vseljivih 156 družbenih stanovanj, kar je komaj 62% od predvidenih 250 stanovanj. Skupna vrednost je znašala 73 mio din. Za srednjeročno obdobje 1976—1980 smo s samoupravnimi sporazumi o temeljih planov družbenih dejavnosti predvideli ob 10 % realni rasti družbenega proizvoda 8 % rast sredstev samoupravnih interesnih skupnosti. To pomeni, da bi se gibala skupna poraba počasneje od rasti družbenega proizvoda. Iz podatkov, ki nam jih posreduje ob zaključnih računih služba družbenega knjigovodstva, lahko ugotovimo, daje v letih 1976 in 1977 rast sredstev skupne porabe presegla rast družbenega proizvoda, medtem ko je v letu 1978 in 1979 rast skupne porabe vsklajena z rastjo družbenega proizvoda. V letu 1980 je poraba omejena na indeks 116. oziroma 118. kar predstavlja zaostajanje za rastjo družbenega proizvoda. V programih SIS je znašal delež solidarnosti v srednjeročnem obdobju sicer v povprečju 22 %, ki pa se iz leta v leto zmanjšuje in predstavlja v letu 1980 le 12%. Osebni dohodki v občini kažejo tendenco padanja v primerjavi z republiškim poprečjem. 1975 1 -8-1980 Občina Ljutomer 3.019 7.001 SR Slovenija 3.521 8.333 % doseganja rep. povprečja 85.7 84 Nekatere naloge, ki izhajajo iz družbenega dogovora O pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja SR Slovenije o obdobju 1976—1980 so se počasi uresničevale, predvsem zaostajajo na področju vodnega gospodarstva, prometne infrastrukture. PTT zvez, programa družbenih dejavnosti in na nekaterih področjih gospodarstva. 2. USMERITVE IN NALOGE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1981 Ob upoštevanju usmeritev iz dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljutomer za obdobje 1981—1985 bo v letu 1981 aktivnost usmerjena zlasti na naslednje naloge: — dosledno povezovanje vprašanj materialnega razvoja in ekonomske stabilizacije z uveljavljanjem samoupravnih družbenoekonomskih odnosov in krepitvijo vloge združenega dela pri obvladovanju družbene reprodukcije. — hitrejše vključevanje v mednarodno menjavo blaga, zlasti s povečanjem izvoza blaga in storitev s ciljem izboljšati zunanjetrgovisnko bijanco ter nadomeščanje uvoza surovin. 27 Na podlagi 26. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list št. 17/79), 53. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list št. 1/80) ter na podlagi 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) sta skupščina zdravstvene skupnosti Ljutomer na sejah dne 30. 12. 1980 in 7. L 1981 in skupščina občine Ljutomer na sejah dne 12. 12. 1980 sprejeli ODLOK O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKU- PNOSTI ZA LETO 1981 L člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana.občinske zdravstvene skupnosti Ljutomer za obdobje 1981—85 v letu 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti prispevke po naslednjih stopnjah: a) delavsko zavarovanje — prispevek iz bruto osebnega dohodka 1.11 % — prispevek iz dohodka TOZD na osnovi bruto osebnega dohodka 10.67 % h ) kmečko zavarovanje — od katastrskega dohodka 32.00 % — od drugih dohodkov kmetijskih zavarovancev 17,00 % . — pavšalni prispevek na gospodarstvo 1,510,00 din 2. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od L L 1981. leta. Številka: 402-13/74 Datum: 9/1-1981 Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, ekon. 1. r. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1 .januarja 1981. leta. Številka: 402-3/74 Datum: 14/1-1981 Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, ekon. 1. r. 29 Na podlagi 19. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesne kulture (Uradni list SRS št. 35/79) ter na podlagi 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) sta skupščina občinske telesno-kul-lurne skupnosti na sejah dne 29. 12. 1980 in skupščina občine Ljutomer na sejah dne 12. 12. 1980 sprejeli ODLOK O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA FINANCIRANJE PROGRAMA OBČINSKE TELESNO-KULTURNE SKUPNOSTI LJUTOMER ZA LETO 1981 L člen Delovni'ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana telesriokulturne skupnosti Ljutomerza obdobje J981—85 v letu 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji 0,24% 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pase od L januarja 198 L leta. Številka: 402-3/74 1 Datum: 9/1-1981 Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, ekon. 1. r. 28 N a podlagi 69. člena zakona o raziskovalnih dejavnostih in raziskovalnih skupnosti (Uradnj list SRS št. 35/79) in na podlagi 204, člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) sta skupščina občinske raziskovalne skupnosti nasejah dne 14. L 1981 in skupščina občine Ljutomer na sejah dne 12. 12. 1980 sprejeli ODLOK O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 1981 l.člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske raziskovalne skupnosti Ljutomer za obdobje 1981-85 v letu 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesniih skupnosti na področju družbenih dejavnosti prispevek na osnovi dohodka po stopnji 0,43 % od tega: — za program republiške raziskovalne skupnosti 0,28 % — za program področne raziskovalne skupnosti 0,10 % — za program občinske raziskovalne skupnosti 0,05 % 30 Na podlagi 74. člena zakona o varstvu pred požarom (II rad ni list SRS št. 2/76) ter na podlagi 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) sta skupščina občinske požarne skupnosti na sejah dne 12. L 1981 in skupščina občine Ljutomer na sejah dne 12. 12. 1980 sprejeli ODLOK O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV OBČINSKE POŽARNE SKUPNOSTI LJUTOMER ZA LETO 1981 l.člen Delovni ljudje., ki niso-pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske požarne skupnosti Ljutomer za obdobje 1981—85 v letu 1981 tertielavci. ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti prispevek iz dohodka TOZD na osnovi bruto osebnih dohodkov po stopnji 0,21 % 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pase od L januarja 1981. leta. Številka: 402-3/74 Datum: 12/1-1981 Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, ekon. I. r. STRAN 7 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 reprodukcijskega materiala in opreme z domačo proizvodnjo, — hitrejše povečanje kmetijske proizvodnje predvsem primarne, ter pospešeno medsebojno povezovanje kmetov ter združevanje njihovega dela in sredstev v družbeno organizirano kmetijsko proizvodnjo. — krepitev deleža sredstev za razširitev materialne osnove dela v doseženem dohodku in oblikovanje vseh vrst porabe izpod rasti dohodka. — razvijanje in krepitev stimulalivnih-elementov v delitvi osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah združenega dela. — krepitev in razvijanje svobodne menjave dela med delavci v združenem delu materialne proizvodnje in delavci.v družbenih dejavnostih ter drugimi porabniki. — usklajevanje investicijske aktivnosti z dejanskimi materialnimi možnostmi in kriteriji investiranja sprejetih v Dogovoru o temeljih družbenega plana SR Slovenije, — dogovarjanje družbenega sistema informiranja in delegatskega sistema za doseganje' boljših rezultatov gospodarjenja na vseh ravneh — nadaljnja krepitev sistema ljudske obrambe, oziroma splošnega ljudskega, odpora ter družbene samozaščite pri vseh nosilcih obrambnih priprav, — dosledno 'izvajanje sprejetih družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov na vseh ravneh. 3. MATERIALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1981 Družbeni in gospodarski razvoj v letu 1980 in tendence, ki so prisotne na prehodu v letu 1981 kažejo, da se bodo v prvem letu prihodnjega srednjeročnega obdobja prepletali nekateri preneseni problemi iz preteklih let in prvi rezultati izvajanja stabilizacijske politike. Glede na takšno situacijo ni možno v prihodnjem letu pričakovati, da bi dosegli 6 % rast družbenega proizvoda, kolje to predvideno za naslednje petletno obdobje, ampak bi lahko ob uveljavljanju kvalitetnih dejavnikov na vseh področjih dosegli 5.6 % rast družbenega proizvoda. Ob takšni rasti družbenega proizvoda se predvideva 1.6% rast produktivnosti in 4 % rast zaposlovanja. Investicijska vlaganja V letu 1981 se bodo na področju investicij dokončali že začeti objekti, predvsem pa bodo investitorji pospešeno pripravljali investicijske programe sprejete v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljutomer za obdobje.-1981—1985, posebej še s področja primarne kmetijske proizvodnje, ki ima prednost s širšega družbenega vidika. Hkrati pa bodo OZD povečale napore za večje združevanje sredstev za nove objekte. Vsi investicijski programi OZD se bodo obravnavali selektivno v skladu s kriteriji prestrukturiranja in dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981 —1985. tako da bo obseg investicijskih vlaganj vsklajen z materialnimi možnostmi. Skupne investicijske naložbe v gospodarstvo se predvidevajo v višini 608 mio din, od tega 197 mio din v kmetijsko proizvodnjo. V strukturi sredstev predstavljajo lastna sredstva TOZD 30 %, bančni krediti 38 %, ostalih 32 % pa se bo zagotovilo na podlagi združevanja, sovlaganj in drugih virov. Izvozno-uvozna dejavnost Ukrepi tekoče ekonomske politike v letu 1981 bodo podpirali večjo usmerjenost OZD v izvoz ter hitrejšo rast izvoza od rasti družbenega proizvoda. Predvsem bo v okviru davčne politike še nadalje veljala progresivna lestvica oprostitve pri davku na dohodek TOZD, banke bodo zagotavljale ugodnejše pogoje za vse oblike izvoznega kreditiranja in nenazadnje bodo v OZD. ki bodo močheje povečevale izvoz, relativno hitreje povečali osebni dohodek. . Predvidevanja'za leto 1981 kažejo, da bo razmerje med izvozom in uvozom znašalo I : 5.6 v korist izvoza. Takšno razmerje je predvideno predvsem na račun izvoza TOZD Agroplod. Brez tega TOZD-a pa bi znašalo to razmerje 1 : 2,7. Skupen izvoz bi se tako povečal za 34 %. Zaposlovanje in kadrovska politika Predvidena nižja gospodarska rast in omejitev v porabi zahtevajo produktivnejše zaposlovanje. Po predvidevanjih OZD bomo v letu 1981 na novo zaposlili okrog 200 delavcev, kar pomeni, da bomo imeli ob koncu leta zaposlenih 5.300 delavcev v družbenem sektorju. Tako bo stopnja zaposlovanja znašala 4%. Skupnost za zaposlovanje mora pripraviti zaposlitveno bilanco, kjer bodo OZD usklajevale svoje potrebe po zaposlitvah. Udeleženci družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Ljutomer prevzamejo obveznost in odgovornost predvsem za dolgoročno planiranje potreb po kadrih, izobraževanju in usposabljanju kadrov ter za organizirano in sistematično spremljanje kadrov, racionalno razporejanje kadrov v skladu z njihovo strokovno usposobljenostjo in z delom pridobljenimi možnostmi. Udeleženci dogovora o kadrovski politiki so dolžni izdelati program kadrov, ki vsebuje tako potrebno število kadrov kot tudi potrebne profile kadrov. Le takšni programi so podlaga za uresničevanje kadrovske politike, ter za produktivnejše zaposlovanje. Ustvarjanje in razporejanje dohodka V zaostrenih pogojih gospodarjenja bo moč doseči rast celotnega prihodka in dohodka le ob racionalnejši in bolj učinkoviti izrabi materilanih. kadrovskih naravnih in drugih proizvodnih pogojev. Za nemoten proizvodni proces bodo OZD pripravile podrobnejše programe ukrepov za leto 1981 in za celotno prihodnje petletno obdobje. V te programe bodo vključili tudi potrebne rekonstrukcije, banke bodo spodbujale tovrstne naložbe z ugodnejšimi pogoji. Pri razporejanju ustvarjenega dohodka in oblikovanju sredstev na osebne dohodke v TOZD bodo delavci upoštevali družbene usmeritve in dogovor o razporejanju dohodka v letu 1981. ki bo zagotovil predvideno rast osebnih dohodkov na selektivnih osnovah, zlasti pa ustreznejše vrednotenje proizvodnega dela. Sredstva za zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb bodo rasla nekoliko počasneje od rasti dohodka: Osebna poraba — sredstva za osebne dohodke bodo rasla. 5 % počasneje od rasti dohodka. Realni osebni dohodki na zaposlenega v TOZD materialne proizvodnje in družbenih dejavnosti bodo v globali ohranili raven leta 1980. Raven in rast osebnih dohodkov v posameznih OZD se bo razlikovala, glede na rast produktivnosti, kvalitetnejši prispevek živega dela, rezultat pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi in večjo usmerjenostjo v izvoz. Sredstva za osebne dohodke delavcev TOZD družbenih dejavnosti bodo rasla v skladu z opravljenim delom kot to določajo samoupravni sporazumi, o svobodni menjavi, dela, vendar največ do rasti sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji. Skupna poraba — sredstva za zadovoljevanje skupnih potreb bodo v globalu rasla največ do nivoja rasti dohodka, kar je posledica prenosov nekaterih obveznosti z republiških na občinske samoupravne interesne skupnosti (skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja na skupnost zdravstvenega varstva in otroškega varstva, otroški dodatek iz zveze skupnosti otroškega varstva na občinsko skupnost). Splošna poraba — sredstva za te namene bodo v globalu rasla za 15 % počasneje od rasti dohodka. Z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju, splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji bo dogovorjena rast sredstev za splošno porabo v posameznih občinah. Število zaposlenih v državnih organih v pravosodju se v letu 1981 ne bo povečalo. Sredstva za osebne dohodke v državni upravi bodo zaostajala za rastjo sredstev za osebne dohodke v materialni proizvodnji. Usmeritve na področju tržišča in cen V letu 1981 bodo ključne naloge organizacij združenega dela in ekonomske politike na področju cen in tržišča naslednje: — preobrazba sistema oblikovanja in določanja cen ter družbene kontrole cen v skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen, — v okviru doslednega izvajanja politike ekonomske stabilizacije doseči nižjo rast cen in življenjskih stroškov kot je bila v letu 1980, — izboljšati oskrbo s surovinami in z reprodukcijskim materialom v okviru proizvodnih povezav ter zagotavljati nemoteno preskrbo prebivalstva s prehrambenimi proizvodi in tistimi potrošnimi dobrinami, ki so bistveno za zadovoljevanje osebnih življenjskih potreb delovnih ljudi in občanov. STRAN 8 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 23. Na podlagi 4. točke 12. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS. št. 18/77) ter 2. člena Odloka o izvršnem svetu Skupščine občine Lendava (Uradne objave, št. 20/75) je izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji, dne 29/12-1980. sprejel spremembo odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava l. člen V drugem odstavku H. člena Odredbe o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne.preglede in dovoljenja v občini Lendava (Uradne objave, št. 10/79) se črtata besedi: »prevozni stroški«, ostali tekst ostane nespremenjen s tem, da se beseda »pristojbine« začne z veliko začetnico. Na koncu istega odstavka se doda še stavek: »Od vseh pristojbin se pri izplačilih odbija še dodatnih 5 % za potrebne laboratorijske izvide.« Številka: 322-39/80-2 Datum: 29/12-1980 Predsednik IS Skupščine občine Lendava Ladislav IVANEC, dipl. vet. STRAN 8 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 24. Na podlagi 16. člena zakona o skupnosti socialnega varstva (Uradni list SRS št. 8/80), 43. člena zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (Ur. list SRS št. 81/78) ter na podlagi 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) sta skupščina skupnosti socialnega varstva na sejah dne 29. 12. 1980 in skupščina občine Ljutomer na sejah dne 12. 12. 1980 sprejeli ODLOK O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV ZVEZE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SRS IN PROGRAMOV OBČINSKE SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA, OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA IN OBČINSKE SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE V OBČINI LJUTOMER ZA LETO 1981 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnem sporazumu o temeljih planov zveze otroškega varstva SRS. občinske skupnosti otroškega varstva, občinske skupnosti socialnega skrbstva in občinske skupnosti za zaposlovanje Ljutomer za obdobje 1981—85 v letu 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti'občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti ha’področju družbenih dejavnosti prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji: — za zvezo skupnosti otroškega varstva SRS 1,16 % — za občinsko skupnost otroškega varstva a) za minimalne denarne pomoči 1,63 % po delovnem mestu b) za ostali program 1,21 % po domicilnem principu — za občinsko skupnost socialnega skrbstva 1.14% — za občinsko skupnost za zaposlovanje 0.23 % 2. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1981. leta. Številka: 402-3774 Datum: 9/1-1981 Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, ekon. 1. r. 25 Na podlagi 29. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS št. 1/80) ter na podlagi 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) sta skupščina občinske izobraževalne skupnosti na sejah dne 29. 12. 1980 in skupščina občine Ljutomer na sejah dne 12. 12. 1980 sprejeli ODLOK O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI ZA LETO 1981 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana občinske izobraževalne skupnosti Ljutomer za obdobje 1981 — 85 za leto 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji 6.15 v ‘ 2. člen Ta odlok začne veljati 8 dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od L 1. 1981. leta. Številka: 402-3/74 Datum: 9/1-1981 Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, ekon. 1. r. 26 Na podlagi 21. člena zakona o kulturnih skupnostih (Uradni list SRS št. 38/74), 76. člena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela (Uradni list št. 17/79) ter na podlagi 204. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) sta skupščina občinske kulturne skupnosti na sejah dne 26. 12. 1980 in skupščina občine Ljutomer na sejah dne 12. 12. 1980 sprejeli ODLOK O DOLOČITVI PRISPEVNE STOPNJE ZA FINANCIRANJE PROGRAMOV KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENI JE IN OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI LJUTOMER ZA LETO 1981 1. člen Delovni ljudje, ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti Slovenije in občinske kulturne skupnosti Ljutomer za obdobje 1981 — 85 v letu 1981 ter delavci, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, plačujejo v skladu z zakonom o osnovah ter načinu obračunavanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti prispevek iz bruto osebnega dohodka po stopnji: — za kulturno Skupnost Slovenije 0.56 % — za občinsko kulturno skupnost 0.36 % 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od L januarja 1981. leta. » Številka: 402-3§74 Datum: 9/1-1981 Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, ekon. 1. r. KRIŽEMKlRAŽm CERTUS TOZD MARiBOR, n. sol. o., turistično, gostinsko in prometno podjetje AVTOBUSNI PROMET. 69000 MURSKA SOBOTA Stefana Kovača 23 Telefon: (069) 21-884 Prometna operatlva: (069) 21-459 UREJA JOŽE GRAJ DRAGI ŠOLARJI Naneslo je pač tako, da v dveh številkah Vestnika ni bilo prostora za našo rubriko. Vi pa ste pridno pisali o praznovanju dneva JLA, delovnih akcijah pri spravilu poljskih pridelkov, prihodu dedka Mraza in drugih dogodkih. Žal je medtem večina vaših prispevkov zastarelo, kot temu pravimo časnikarji. Tako lepo ste nekateri napisali, da mi je, verjemite, kar težko, ker jih moram zadržati v mapi. Pa ne bodite hudi’ ' Zdaj je za vas čas počitnic. Želim vam, da bi jih kar najlepše preživeli. Saj mi boste kaj napisali, kako je bilo, ali ne? Pa še lep pozdrav! CERTUS TOZD AVTOBUSNI PROMET Murska Sobota, Štefana Kovača 23, po sklepu odbora za medsebojna razmerja objavlja proste delovne naloge: 1. PLAN - ANALIZE IN RAZVOJ 2. PRAVNA - KADROVSKA DELA Novoletno voščilo svetu Veseli smo pričakovali novo leto. Vendar ne vsi. Nekateri še vedno trpijo vojne in veliko pomanjkanje, česar pa mi, ki živimo v socialistični in samoupravni domovini, skoraj ne razumemo, saj smo svobodni in srečni. Mnogi ljudje, ki so še danes brezpravni in zatirani, si ob novem letu želijo svobodo in neodvisnost. Te želje so zanje nekaj velikega in nedosegljivega. Vendar nikoli ne izgubijo upanja, saj verujejo v svobodo. Kot poslanico svetu bi izrekla naslednje besede: Vsem ljudstvom sveta čestitam ob novem letu, da bi ohranili medsebojno prijateljstvo in zaupanje, da ne bi maščevanja iskali v vojnah in drugih grozotah. Želim, da se vam izpolnijo vse skrite želje! Zatiranim in še danes brezpravnim želim, da bi čimprej postali svobodni in enakopravni. Želim tudi, da bi se v svetu razumeli in si med seboj pomagali, živeli kot bratje. Svojemu narodu pa želim, da bi še naprej med seboj razvijali bratske in socialistične odnose, katere nam je že med vojno začrtal naš dragi tovariš Tito. Čeprav tovariša Tita ni več med nami, še vedno živi v naših srcih in mi stopamo po njegovi poti v prihodnost. Smiljana Adamič, 8. r. OŠ Radenci Želje in voščilo Želim si, da bi bila zdrava kakor vsi ostali domači. Pričakujem, da bi z bratcem dobila lastno spalnico. V šoli si želim čim boljši uspeh, pričakujem pa več prijateljstva med učenci in čim boljše odnose s tovariši učitelji. Vsem skupaj želim zdravja, sreče, veselja'in mnogo uspehov pri delu. Najbolj pa želim, da bi naša domovina preživela novo leto 1981 v miru. Želim tudi, da bi se končale vse vojne, da bi bili vsi otroci srečni in da bi živeli v miru. Otrokom, ki pa živijo v pomanjkanju, želim, da bi tisti, ki živijo v izobilju, dali del tega njim, ki umirajo od lakote. Elizabeta Mariš, 3: c OŠ Karel Destovnik-Kajuh Krog Mama mi je pripovedovala Mama mi je pripovedovala, kako je bilo takrat, ko je še ona hodila v šolo. Hodila je v nemško potem pa še v slovensko. Oblečena je bila zelo slabo in je morala v hudi zimi ostati doma, ker tudi čevljev ni imela. Obleke je poslal rdeči križ, vendar so jih delili samo mestnim otrokom, za uboge spet ni bilo nič. Vendar je tudi to prestala. Minili so hudi časi, to so spomini, ki so nepozabni. Marija Trost 4 a OS Apače Starši so se zavedali ... Kakor po vseh krajih štirih pomurskih občin je bil tudi referendum v naši vasi Fokovci. Sredstva, ki jih bomo zbrali s samoprispevkom, bodo vlagali v zdravstvo in šolstvo. Tudi jaz sem imel tega dne pomembno nalogo. S sošolci sem bil določen za mladega člana RK. Posebno pozorno sem spremljal potek volitev. Volitve sem videl sedaj prvič in sem si v tistem trenutku zelo želel, da bi bil tudi jaz že star 18 let ih bi tako s svojim ,,ZA” pripomogel še k večjemu uspehu referenduma. Referendum je potekal v lepo okrašeni dvorani, kjer so bili člani volilne komisije, ki so oddajali lističe volilcem. Vplilci so prihajali že v zgodnjih jutranjih urah, da bi čimprej oddali Svoje glasovnice. Med potekom referenduma so se oglasili tudi člani mladinske organizacije in povprašali, kako referendum poteka. Kljub temu, da je naša vas raztresena po hribih in da živi tu mnogo ostarelih ljudi, se je referendum končal ob 9.15. Ko je komisija pregledala lističe, je ugotovila, da so pri stoodstotni udeležbi le štirje glasovali proti. Po tej ugotovitvi smo bili vsi veseli in ponosni na naše vaščane, ker vedo oceniti, kaj nam prinaša boljši jutrišnji dan. Viljem Kočar, OS Fokovci Sinjemodri Peter V ponedeljek smo si učenci ogledali igrico Sinjemodri Peter,- s katero se nam je predstavila igralska skupina OS Ivan Cankar iz Ljutomera. Igrica je bila zelo lepa. Trajala je eno uro. V njej so nastopali psički. Eden je bil modre barve, zato mu je bilo ime Sinjemodri Peter. Ostali psički ga zaradi njegove modre barve niso marali,- mislili so, da je pobarvan. Psičku se je zato slabo godilo. Končno ga je vzljubil neki mornar in z njim je tudi ostal. Ko je bilo igrice konec, smo vsi ploskali. Mladi igralci so bili veseli, ker smo jim tako močno ploskali. Mafija Marič, 6. r. OS Prežihov Voranc Bistrica SLOVO Lep sončen dan. Toda zame je poln grenkobe in žalostnih trenutkov. Prijateljica se vrača v svojo domovino. Spremljam jo do letališča. Slovo. Kako skopo nama je odmerjen čas ločitve. Vsaka sekunda je pomembna in dragocena. Njen žalostni pogled mi seže v dno srca. Moje oko se zrosi in roki se še enkrat z močno ljubeznijo okleneta. Postali sta kot okameneli. Objameva se, kakor bi hoteli za vedno ostati skupaj. S silo se odtrga od mene. Odhaja. S težkimi koraki prestopa stopnice, ki vodijo v letalo. Zdaj zdaj bo letalo vzletelo. Vzlet. Čuje se samo še močno močno brnenje. Ni je več pred menoj. Zdi se mi, kot da se je letalo pogreznilo v nebesno sivino. V mojem srcu je ostala praznina. Potrta se vračam domov, a moje misli se še vedno vračajo k njej. Marija Zver, 8. r. OS Odranci POGOJI: pod 1 višja ali srednja šola, smer organizacijska ali tehnična 4 leta strokovne prakse poskusno delo 3 mesece pod 2 višja šola smer pravna ali kadrovska 2 leti strokovne prakse poskusno delo 3 mesece * Prijave z dokazili sprejema CERTUS TOZD Avtobusni promet, Murska Sobota, Štefana Kovača 23, 15 dni od objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh. PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE MMOH GORNJA RADGONA TELEFONI hišna centrala (069)74-311, direktor 74-004. komerciala 74-007, lozd transport 74-006.tozd proizvodnja 74-311, tozd avtoservisi 74-020, marketing maribor (062)26-363.26-343.26-353.26-373 TELEX YUAR 35236 Tek.rač.št. 51910-601-10467 Telegram: AVTORADGONA GORNJA RADGONA Poštni predal 53 Proizvodno transportno podjetje AVTORADGONA, n. sol. o., Gornja Radgona, Ljutomerska 26, TOZD Avtotrgovina — servisi, vabi k sodelovanju delavce za opravljanje del in nalog TREH KLJUČAVNIČARJEV Pogoj: končana poklicna šola za ključavničarje in eno leto ustreznih delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, da pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti kadrovski službi delovne organizacije v 15 dneh od dneva objave. Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav. ModenMiiller znižanje cen ZIMSKA RAZPRODAJA! Klasična ženska krila prej 498.— sedaj 298- Ženske hlače prej 349,— sedaj 198,- Ženski puliji prej 298,— sedaj Od 17.1.1981 Ženske bluze, svileni djersi prej 198.— sedaj Otroške jopice prej 69,— sedaj Moške srajce, v različnih barvah prej 135.— sedaj 149,- 59r 98r 119_ Ženske jopice prej 249,- sedaj 198 Otroški puliji prej 79.— sedaj Otroški puliji, črtasti, prej 59.—! sedaj Karirasta dekliška krila prej 249,— sedaj Otroške hlače iz tvida jeans kroj prej 190 — sedaj Otroške hlače prej 339.— sedaj 198 Moške hlače prej 379.— sedaj Moške hlače iz gladkega žameta v različnih barvah prej 569.— sedaj 398,- Moški puliji in jopice prej 349.— sedaj 198- Za vaš denar najboljše! &adec-Graz, Celovec-Klagenfurt, Lipnica - Leibnitz, Radgona - Radkersburg VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 STRAN 9 eaaMBCUwc — — aanmesw — eakcwccpesvc — .^™wpwf Ameriški ponarejevalci dolarjev so izredno prilagodljivi: ker vrednost denarja pada, zvišujejo »naklado«. V proračunskem letu, ki se je izteklo pred nekaj več kot tremi meseci, je posebna organizacija zaplenila bankovce v vrednosti 70 milijonov dolarjev. Med 23 impresionističnimi deli, ukradenimi iz argentinskega narodnega muzeja, so tudi tri znamenita platna Augusta Renoira. Domnevajo, da so tatovi prišli v muzej skozi odprtino, ki je ostala po popravljanju strehe muzejskega poslopaj. Ukradene umetnine cenijo na okoli 24 milijonov dolarjev. Siam® egehE Modrikasto bela svetloba neonskih luči moti marsikaterega učenca ali delavca. Zdravniki trdijo, da je ta svetloba premočna, da preut-ruja oči in povzorča glavobole. Inženirji tvrdke Waldmann iz ZRN so razvili novo svetilko, ki je kombinacija neonske cevi in običajne žarnice. Njuna svetloba je precej podobna dnevni. Ameriške oblasti se že od ustanovitve države borijo proti ljudem, ki raje sami izdelujejo denar, namesto da bi ga zaslužili na običajen način — z delom. Kaže, da ponarejevalci mislijo drugače in pri umazanem delu ne poznajo počitka. MISEL Vsak človek dobi dve vrsti vzgoje: eno ima od drugih, drugo pa. ki je mnogo pomembnejša, pa si naloži sam. Gibbon N! PRIMEREN ZA OTROKE ZGODI SE — Dragi, kje pa imaš dežnik, ki sem ti ga kupila prejšnji teden ? — Pozabil sem ga v avtobusu. —Zakaj ne paziš? — Saj sem pazil, vendar sem se nanj spomnil takrat, ko sem bil že na ulici. Prenehalo je deževati in sem ga hotel zapreti. ZAPREKA NA ZABAVI — Zanima me, kako je bilo na sinočnji zabavi pri Francu ? Nekam dolgo si se zadržala. — Kot prijateljici ti povem, da je bil pravi dolgčas. Če bi našla svoje krilo, bi bila že pred polnočjo doma. POTOLAŽENA — Manci, vaza, ki si jo razbila, je nenadomestljiva. — Hvala, mama, sem že mislila, da bom morala kupiti novo. KRIMINALCEV SIN — Oče, nihče me več ne jemlje resno. Za tisto zadnjo lumparijo so mi spet dali samo pogojno. Kaj naj naredim ? — Ne delaj več lumparij in vlomov, meni pa sramote tudi ne! Fantiček, tale film pa ni zate. Premlad si še. Vstopnice ti ne morem prodati. Počakaj, da bodo film predvajali po televiziji. PRIDELOVALI BODO ŠAMPINJONE V kmetijskem kombinatu Mališgan v Klini so začeli graditi sodoben center za pridelovanje šampinjonov. Na 1300 kvadratnih metrih bodo začeli poskusno gojiti gobe. Kot pričakujejo, bo stekla proizvodnja v prvi polovici prihodnjega leta. V najboljšem primeru bodo pridelali od 80 do 100 ton gob na leto. V BiH VIŠJE POKOJNINE Delegati skupščine skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja Bosne in Hercegovine so sprejeli sklep, da bodo od prvega januarja v republiki izplačevali za 8,75 odstotka višje pokojnine. Povečale se bodo zlasti pri tistih upokojencih, ki ne dobivajo več kot 3000 dinarjev na mesec. 13 DINARJEV ZA LITER MLEKA Liter mleka v Skopju stane od konca lanskega leta 13 dinarjev. Z odlokom se je podražilo samo sveže mleko. Kot so opozorili, so cene zvišali samo za sveže mleko in jih uskladili za vso republiko, pri jogurtu in kislem mleku pa bodo še ostale na dosedanji ravni. Mleko torej po trinajst dinarjev. BE EEEE 6VEEEC BOGAT PRIDELEK PARADIŽNIKA Agrokombinat Lozar iz Titovega Velesa je šele pred tremi leti zgradil prve tople grede za pridelovanje zgodnje zelenjave, vendar v njih že zdaj dosega izjemne uspehe. Letos so v teh toplih gredah pridelali povprečno 142.278 kilogramov paradižnika na hektar. Tako visok pridelek je omogočilo predvsem veliko prizadevanje zaposlenih, ki so vložili veliko truda in poskrbeli za najsodobnejše agrotehnične ukrepe. V PARAČINU BODO IZDELALI VEČ CEMENTA V tovarni cementa »Novi Popovac« pri Paračinu načrtujejo, da bodo prihodnje leto izdelali 625.000 ton cementa in 150.000 ton »novinala«. To je, v primerjavi z lanskim letom, velik napredek. Cementa primanjkuje. NA NIŠKEM OBMOČJU 80.000 NOVIH TELEFONOV V prihodnjih petih letih bo dobila niška regija 80.000 novih telefonov. Niš in nekatera druga mesta v pokrajini se bodo tako uvrstila med najbolj razvite na področju telefonije. V dela bodo vložili približno tri milijarde dinarjev. Pri tem velja dodati, da so v minulih petih letih v niški regiji napeljali le 4.000 telefonskih priključkov. EEEG« “ EEEECEE = EEEECEE = EEEECEE = EELEKLE = GEEWCEE *= EEEME — EEEGCES Z UPRAVE ZA NOTRANJE ZADEVE Doma izdelana pištola je počila Te dni seje zgodila v Mlajtincih huda nesreča. Franc Bauman (31) je s svojim sinom, starim 5 let, obiskal soseda 42-letnega Štefana Cipota iz Mlajtinec 21, ki je preizkušal doma izdelano malokalibersko pištolo. V času, ko je za trenutek odšel v hlev, je pištola pritegnila Franca Baumana, ki je dal vanjo naboj in skušal ustreliti v tarčo. Zgodila pa se je nesreča, saj se je pištola medtem sprožila in je krogla zadela sina v hrbet. Dobil je hude poškodbe in je v življenjski nevarnosti. 35-letni Slavko Kozar/in njegov brat Branko, oba zaposlena pri Komgradu v Ljutomeru, sta poskuašala spraviti v pogon motor buldo- Prispevki za kirurgijo Delovna skupnost TOZD Osnovne šole Edvard Kardelj Kobilje (namesto novoletnih voščilnic) — din 500.00; Osnovna organizacija sindikata — VETERINARSKA POSTAJA Murska Sobota (namesto venca na grob pok. Peternel Evgena iz Laškega) — din 1.000,00; Kolektiv VZGOJNO VARSTVENEGA ZAVODA Murska Sobota (namesto venca na grob sestri sodelavke Flisar Jožice) — din 500,00; Konferenca osnovne organizacije zveze sindikata DO »KRKA« — kolektiv Ljutomer (namesto venca pok. mame Vajda Marka) — din 1.000,00; Družina RANCA — GOTLIH (namesto sedmine pogrebcem za pok. Milenko Ranca — Gotlih iz Križevec pri Ljutomeru) — din 2.000,00; Osnovnošolski vzgojnoizobraževalni zavod M. Sobota (namesto venca pok. tov. Bačič Irme) - din 500.00; VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD M. Sobota (namesto venca na grob pok. brata sodelavke Švec Marjane) — din 500.00; VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD Murska Sobota (namesto venca na grob pok. očeta sodelavke Žižek Marije) — din 500.00; Center za socialno delo v ustanavljanju M. Sobota (namesto novoletnih čestitk) — din 1.000.00; Franc ERJAVEC. Murska Sobota Kidričeva 2 (namesto venca na grob pok. Adolfa Varga iz Bakovec) — din 400.00; REGIONALNA ZDRAVSTVENA SKUPNOST M. Sobota (odstopljeni znesek Perš Janeza predsed. IO)— din 7.393.00; Občinska raziskovalna skupnost M. Sobota (nagrada za delo v raziskovalni skupnosti za Filipič Štefana) — din 2.868.40; Sindikalna organizacija »AVTO-RADGONA« (namesto venca ob smrti očeta Kotnik Petra) — din 700.00; Družina Vrečič Antona Moravci 15 (namesto venca na grob pok. Lanjšček Irme. Fokovci) — din 500.00; Maturanti gimnazije Murska Sobota letnik 1956 (namesto venca na grob pok. Grah dr. Dragota) —din 6.100.00; GREDAR Anton Murska Sobota. Tomšičeva 46 (namesto venca na grob pok. Svetec Janeza M. Sobota) — din 500,00; GREDAR Ludvik. M. Sobota Tomšičeva 44 (namesto venca na grob pok. Svetec Janeza M. Sobota) — din 500.00; Občani Krajevne skupnosti Boris Kidrič Murska Sobota — din 200.00; Udeleženci blagoslovitve zvonov Šratovci — din 500.00; SUKIČ Jože. Mlajtinci 26 — din 3.000,00; DOMITER Miha. Krašči. zaposlen v ZRN. Essen — din 1.500.00; OBVEZNICE CESTNEGA POSOJILA SO ODSTOPILI: KUTOŠ Franc. Gederovci 37, — din 691.60; Občani Krajevne skupnosti PARK Murska Sobota — din 6.704.95; Občani Krajevne skupnosti Bodonci — din 19.847,25; DOMINKO Matilda, Motvarjevci 83 - din 910.15; ANTONIČ Peter in Helena, Lendava - din 1.733,00; OOS TOBAČNE TOVARNE TOZD TOBAK. DE M. Sobota — din 24.438.90. x Darovalčem se zahvaljujemo! Prispevek nakazujte na račun; 51900-763-30297 TOZD Splošna bolnišnica Murska Sobota. žerja. Zaradi hladnega vremena pa motor ni in ni hotel vžgati. Da bi ga vendarle spravila v obratovanje, sta med nafto nalila bencin. Prižgala sta tudi kos papirja in z ognjeni hotela ogreti mrzle cevi dotoka goriva. To pa je bilo sila neodgovorno početje, saj seje zaradi tega vnel motor. Ogenj so sicer kmalu pogasili, vendar je nastala škoda za 100 tisočakov. Požari na našem območju so v zadnjem obdobju zelo pogosti. Tedni je gorelo v Žepovcih na domačiji Ivana Lebarja. Ogenj je uničil gospodarsko poslopje z govejim in svinjskim hlevom, večjo količino sena, slame, koruze, več kmetijskega orodja ter osebni avto zastava 750. Skupna škoda znaša več kot 500 tisoč dinarjev. Ugotovitve kažejo, da seje požarpojavil na osebnem avtu, in sicer zaradi kratkega stika na električni instalaciji. Od tam se je hitro razširil na poslopje. Sicer pa je bil avto parkiran v delu gospodarske stavbe. V obdobju, na katero se nanaša naše poročanje, je bilo na cestah dokaj mirno, saj se niso zgodile kake posebno hude prometne nesreče. Na tem mestu omenjamo le nezgodo 22-letnega voznika kolesa z motorjem Milana Kežmana iz Črešnjevec. Peljal se je iz Podgrada proti Gornji Radgoni in na Apaški cesti padel po cestišču ter se hudo poškodoval. Prepeljali so ga v soboško bolnico. 'Š. S. POŽAR V VELIKI POLANI — V zimskem času moramo biti še posebej budni pred požari, saj imamo v tem obdobju več grelnih teles (peči in drugega), ki lahko povzročijo požar. Temeljito pa kaže pregledati tudi dimne cevi in dimnike. Pa tudi sicer seje treba vesti bolj samozaščitno. Na posnetku, ki ga je naredil Š. Prša, je požarišče v Veliki Polani, o katerem smo poročali prejšnji petek. UMRLI Mihael Vbrbš. 82 let, Dolga vas 80; Metka Magyar, 4 mesece. Dolnji Lakoš 87; Kristina Škafar. 44 let. Odranci 331; Barbara Režonja, 65 let, Renkovci 78; Katalin Mesics. 68 let. Gornji Lakoš 134; Rozalija Gerič, 73 let. Kobilje 116; Katalin Feher. 73 let. Gornji Lakoš 95; Verona Tornar. 81 let. Crenšovci 48; Julijana Koroša. 83 let, Renkovci 93; Tomaž Krampač. 2 leti Odranci 353; Martin Kolman, 57 let. Hotiza 59; Štefan Žerdim61 let. Velika Polana 194; Jože Gjurica, 64let. Gornji Lakoš 138; Anton Škerget. 67 let. Črenšovci 51; Karel Horvat 73 let, Dobrovnik 158; Franc Bojnec. 76 let, Gomilica 63; Jože Čuka. 75 let. Trimlini 29; Štefan KusteG 80 let. Gornja Bistrica 146; Ivan Lenartič. 49 let, Hrašenski vrh 12; Feliks Tola. 49 let. Kaplski vrh 63; Franc Fras. 69 let. Ivanjski vrh 14; Matija Gutman. 70 let. Rački vrh 1; Janez Bračič, 77 let, Ivanjševci 13; Vincenc Domanjko. 77 let. Gornja Radgona. Delavska pot 6; AlojzHari, 77 let. Plitvica 20; Antonija Jančar. 70 let. Lastomefci 6; Ivan Rola, 83 let. Radenski vrh 13; Vilma Janič. 81 let. Domanjševci 124; Marija Cener, 84 let. Sotina 3; Rozalija Pinter. 84 let. Trdkova 88; Rozalija Matuš, 86 let, Šalovci 127; Iren Satan. 86 let. Krplivnik 19; Ana š Škerlak, 87 let, Stanjevci 53; Ludvik Malačič, 55 let, Ratkovci 25; Alojz Benko, 56 let. Bakovci 198; Bela Berke. 57 let. Puževci 36; Franc Lovenjak, 67 let, Bakovci 170; Stefan Šebjan. 70 let, Bratonci 14; Franc Kuhar, 70 let, Krajna 23; Karel Horvat, 71 let. Murska Sobota, Štefana Kovača 21; Martin Šeruga. 71 let. Murska Sobota. Ravenska 87; Aleksander Kous, 71 let. Murska.Sobota, Vrtna 9; Jurij Holsedl, 72 let, Fikšinci 38; Ivan Pucko. 72 let. Murska Sobota. Partizanska; Janez Varga, 72 let, Ivanj-ševci 28; Jože Kuhar. 73 let.Tešanovci 91 Jože Hegeduš, 74 let. Krog 151. KRVODAJALCI ČEPINCI — Karel Črnko (4), Jože Kalamar (13), Rozika Žido (7), Terezija Črnko (4), Kristina Kalamar (3), Štefan Matuš (2), Alojz Matuš (4), Adolf Časar (13), Emilija Korpič (11), Ana Čuk (11), Adolf Časar (2), Marija Časar (6), Ana Ostrič (6), Helena Črnko (9L Jurij Črnko (6), Emilija Črnko (23), Jolanka Grebenar (7), Marija Časar (9), Cecilija Časar (6), Marija Gostan (4), Greta Časar (7), Karel Časar (2), Cecilija Dravec (8), Marija Lenarčič (8), Viktor Časar (2), Terezija Časar (2), Marija Kuhar (3), Bariča Gorza(15), Jože Verner (4), Štefan Korpič (5), Štefan Trplan (4), Jože Žido (2), Evgen Barber (2), Franc Jakič (7), Jože Časar (5), Jože Črnko (14), Franc Časar (1), Štefan Korpič (1), Vendel Korpič (1), Stanislav Črnko (1). Mirko Črnko (3); MARKOVCI — Jože Žido (5), Marija Jakič (10), Avgustina Barber (2), Adolf Časar (13), Jurij Korpič (7), Štefan Jakič (2), Marta Kovač (11), Viljem Barber (3), Marija Gomboc (4), Marija Knaus (5), Agata Gergar (2), Franc Gostan (10), Karel Časar (4), Vendel Ostrič (5), Emilija Abraham (21), Slavko Casar (1), Štefan Svetec (1). KRVODAJALCI OD DRUGOD — Franc Sapač (14), Pomurski tisk; Drago Marič (9), Jože Marič (2), oba SO Murska Šobota; Matija Šerrak (22), Železniška postaja M. Sobota; Jože Fartelj (22), Temeljno sodišče M. Sobota; Darja Kočar (15), Vlado Dokl (9), oba Splošna bolnica M. Sobota; Vesna Šiško (2), Pomurski zdravstveni center M. Sobota; Janez Husar (11), Mešalnica M. Sobota; Anton Fujs (13), Tovarna mesnih izdelkov; Štanko Sreš (16), Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja M. Sobota; Ivan Balažič (12), Planika Turnišče; Majda Krajnc (8), Pomurska banka; Stanko Sobočan (3), IMP Blisk Murska Sobota; Jože Trplan (40), Tovarna mlečnega prahu M. Sobota; Franc Šauperl (8), Ljutomer; Marija Horvat (11), Jože Horvat (5), Helena Cbr (5), vsi iz Budinec. HVALA ZA SODELOVANJE! STRAN 10 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 Reportaža Bolj povezati Umsko popoldne na Grlavi klube študentov Za obisk na Grlavi, v vasici med Ljutomerom in Veržejem, sem imel v beležki precej vprašanj, vendar sem ugotovil, da so bile priprave na reportažo skoraj odveč. Sobesednik Franc Kardinar, predsednik vaškega odbora SZDL, zaposlen je v Muri v Murski Soboti, je z odgovori skorajda prehiteval vprašanja. Toliko funkcij ima, da je skoraj do podrobnosti seznanjen z vsem, kaj so v kraju naredili, kaj delajo in kaj bi radi v sodelovanju s krajevno skupnostjo Veržej in drugimi še naredili. Da ne bi skalil tistega decembrskega popoldneva, sem se pri vprašanjih izognil datumu 5. januar 1945, ki je v srcih vseh ostal kot nezaceljena rana. Tistega zverinstva starejši ne morejo preboleti, mladi pa ob pripovedovanjih in branju zgodovinske knjige Prlekija v NOB, ki jo je napisal profesor Drago Novak, kar prebledijo in ne morejo verjeti, da se lahko zgodi kaj takega. Ob žalostni obletnici na Prelogo-vi domačiji je prav, da obudimo spomine. ZGRAJEN IN NEDO- GRAJEN VAŠKI DOM REDNEGA AVTOBUSA ŠE VEDNO NI ŽIVE BAKLE Pri Prelogovih na Grlavi so imeli kurirji in partizani z ljutomerskega in radgonskega območja toplo zavetišče in pristno domačo gostoljubnost. To je bila do izdaje izredno dobra postojanka, petega januarja pa so Kozaki obkolili Prelogo-vo hišo. Partizani so bili oboroženi tudi z mitraljezom in se spustili v neenak boj. Kozaki so imeli precej mrtvih in ranjenih, zato so z raketami klicali pomoč. Dobili so okrepitev, partizanom pa je zmanjkalo streliva. Kozaki so s svojo podivjanostjo uspeli, zažgali Prelogovo hišo, gospodarja Janka Preloga, ki je hrabro posegel v boj in se je hotel rešiti, so vrgli v plamene, v katerih so zgoreli tudi trije partizani, ki Franc Kardinar so padli med bojem. V plamenih je zgorela tudi Pre logova mama, iz goreče hiše pa so se rešile tri hčerke, ki so se takoj p ridružile part izan om. Trpki so ti spomini, ki ne bodo nikdar zbledeli ali odšli i' pozabo. Pa se vrnimo r sedanjost. Kako je na Grlavi danes, pa še pogled nazaj in naprej. Cela vrsta let je minila oil takrat, ko so na Grlavi zgradile vaški dom. vendar še danes ni docela dograjen. Vaščani in prebivalci Salinec in Krištanec. ki tudi pri uresničevanju ostalih nalog tesno sodelujejo, so se trudili in se še trudijo, da bi dela dokončali. Vse kaže, da jim bo s takšno ' zavzetostjo to končno uspelo. Trgovino že imajo, v domu stanujejo tri družine, soba TVD Partizan je potrebna temeljite obnove, dvorana za kulturne namene pa je prav v tem času v središču pozornosti prebivalcev vseh treh vasi. Občinska kulturna skupnost jim bo dodelila enajst starih milijonov, štiri pa so zbrali z najemnino in prireditvami. S tem denarjem.in prostovoljnim delom bodo položili betonska tla v dvorani, primerna tla bodo uredili na odru, nekaj denarja pa bodo odšteli za omet, električno napeljavo pa tudi vrata jim delajo preglavice. Zatrjujejo, da se bodo pri uresničevanju načrtov potrudili, saj so za Od 109 prebivalcev jih je kar 27 zaposlenih, predvsem v Ljutomeru, vendar skozi te kraje še vedno ne vozi — razen šolskega za Križevce — noben avtobus. Med pogovorom o avtobus- nih zvezah so ljudje nejevoljni. čutijo se zapostavljene, čedalje bolj pa je v ospredju otroško varstvo. Zdaj se mora znajti vsak po svoje. Najlaže je tistim, ki imajo svoja prevozna sredstva. Tudi o telefonih — vsaj enega naj bi imeli za prvo silo v vsaki vasi — govorijo čedalje glasneje. Teh prizadevanj ne bodo pustili ob strani, gasilci bodo očitno precej vztrajni okrog nakupa gasilskega svoja hotenja dobili tudi materialno spodbudo iz občinskega središča, iz občinskih virov. Mladi so izredno aktivni. zlasti člani TVD Partizan, ki na vseh področjih dosegajo lepe uspehe. avtomobila, z enakim zanosom pa se člani TVD Partizan zavzemajo za ureditev rednega nogometnega igrišča. Teren še ni urejen, zato se morajo zadovoljiti z malim nogometom. Vse to se je nabralo v novinarski beležki v decembrskem popoldnevu na Grlavi. Delali so, delajo in še več bodo delali, so zatrdili ob slovesu. Janko Stolnik Predvsem je treba najti skupna izhodišča za organiziranost pomurskih študentov v Ljubljani in Mariboru, pri čemer pa mora oblike dela uveljaviti vsak klub zase. Zatoje nujen dogovor o ustanovitvi koordinacijskega organa, ki bo reševal številna vprašanja glede financiranja, širših akcij študentske mladine, srečanj, okroglih miz in podobnega. Aktivnost študentov iz Pomurja, zlasti v okviru posameznih klubov, ki obstajajo, je namreč še premajhna, zato bi jih naj bolj konkretno vključevali v delo, s čimer bi lahko pritegnili tudi ostale študente, ki za zdaj stojijo ob strani. Možnosti za njihovo aktivnost pa so dokaj velike, pa najsi gre za kadrovsko politiko, financiranje, ali za načrtovanje raznih skupnih akcij študentske mladine. Da bi dejansko oživili delo študentskih klubov, meni medobčinski svet zveze socialistične mladine za Pomurje, ki je bil tudi pobudnik minulega pogovora s pomurskimi študenti, je potrebno uvesti nove oblike m metode dejavnosti. O vsem tem bi se naj kaj kmalu dogovorili člani predsedstva medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje in predsedstva klubov študentov. Sedanji položaj in vloga klubov študentov iz Pomurja namreč nista'najboljša. Tako ugotavljajo, daje v delovanju kluba pomurskih študentov v Ljubljani zlasti prisoten problem pasivnosti precejšnjega števila študentov iz lendavske občine. Le-te bodo skušali cimprej pritegniti v svoje .vrste, v kratkem pa nameravajo vzpostaviti tesnejše stike tudi s klubom Petdfi Sandor. Nekaj podobnega bi lanko povedali tudi za ljutomerske študente, kjer pa gre predvsem za. premajhno aktivnost pomurskega kluba študentov v Mariboru. Razen tega se ubadajo še spomanjkanjem ustreznega, prostora za sestajanje, zato si prizadevajo čim prej dobiti sobo za delo študentskega kluba. V njem bi morali pomurski študenti najti več oblik sprostitve in razvedrila. zlasti pa možnosti za znatno več kulturnega in športnega udejstvovanja. Ob tem velja opozoriti še na en problem, ki se vleče že vrsto let; to je vključevanje študentov v mladinske delovne akcije. Kot so pokazali dosedanji rezultati, je med študentsko mladino iz vseh štirih pomurskih občin navzočo premajhno zanimanje in navsezadnje tudi prepičla organiziranost za področje mladinskega prostovoljnega dela. Prav tuje še kako pomembno, da se posamezne občinske konference zveze socialistične mladine v sodelovanju z občinskimi konferencami zveze komunistov, aktivi zveze komunistov in samimi študenti poglobljeno, zmenijo za pomoč v akcijah širšega družbenega pomena, ki imajo zlasti ogromen solidarnostni značaj. Hkrati pa v mladinski organizaciji ugotavljajo, daje iz leta v leto povezanost s posameznimi klubi študentov vse boljša, kar naj bi prenesli tudi na področje celotne regije, kar je vsekakor posebnega pomena. K temu bodo v prihodnje pripomogli tudi novo ustanovljeni klubi štipendistov, ki naj prispevajo k večji navezanosti na domači kraj-in občino kakor tudi na Pomurje. V tej zvezi so pomurski študenti že dali pobudo za ustanovitev aktiva štipendistov, ki bo deloval v okviru sestavljene organizacije združenega dela ABC Pomurka. M. Jerše miSKo KRANJEC strici somi Povedali »Pa ostani devica na veke,« je rekla mati Manka dekletu jezno. “Boš lahko šla kam za služečko deklo; če te bodo seve kje potrebovali.« Ker v tistih časih ga v Poljani ni bilo kmeta, ki bi bil potreboval pomoč pri delu. Vsekakor pa te pomoči ni zmogel plačevati. »Bom pa šla« je odvrnila Mankica trmasto. »Kam? Na Štajersko-?« Da, tam so bili kmetje, ki so potrebovali take 'služečke dekle’. Filipova Mankica pa je tudi imela pomisleke proti svojemu Lebariču. »Joj, joj, joj,« je zastokala, ko ji je mati povedala, kako je odločila. Zamežikala je: »Kako pa to pojde — močan in težak je ko junec, mene pa ste rodili ko drobno siničko. Mezaduši, ko se spravi name. Ne, mati moja liblena, rajši počakajva, lehko se zglasi kakšen lehkejši pojbar.« »Pa si ga sama poišči. Tisti, ki ne bo imel strehe nad glavo in nič zemlje, bo lehkejši. To pa bo ded iz prosa.« »Lebarič me hoče za ženo,« je Filipova povedala se-strani, Man kini Mankici, ko da se ji hoče potožiti. Je pa le bilo v vsem nekaj zadovoljstva: vsaj snubca ima, in to takega s streho nad glavo in še z nekaj zemlje. »Joj, pa se bojim — saj me poleže, zaduši me, če bo vsako noč na meni. . . Kaj praviš — bi ga ti vzela, če bi zaprosil za tebe ?« Mankina je vedela, da ji Filipova zastavlja zanalašč, da pa se je sicer najbrž že odločila, pa je rekla po premisleku: »Hja—spremislilabi. .. močan ko junec ali ne, že res -----Meni ponujajo Kranjčkovega Miško, ki nič nima. Tega bi ti lahko vzela: ni močan, hudoben pa tudi ne. Bom rekla tetici, tvoji materi, naj stopijo h Kranjčkovim, če si kako spremisliš ‘zastran Lebariča. Mogoče pa Lebarič zares m zate, saj siko kakšno pišče, on pa težak ko mlinski kamen.« Ni pa seve povedala, da zanjo Lebarič nikakor ne bi bil 'pretežak'. , ,, Nad vsem tem pa se je Filipova Mankica lahko zamislila. Zamežikala je, čutila, da ji sestrana hoče vzeti Leba-nCa »To pa ne in ne!« je vzkliknila Filipova. »Če je zate dober, bom že tudi sama kako potrpela z njim. Ima hišo in še nekaj zemlje, ha!" Mankina ni več mogla spremeniti razpleta stvari, stara Filioička ie še isti dan — hči ji je rekla, da bo ze kako potrpela te ste se da Lebarič čim prej pride na ogledi, ce resno mislL Če že sin ne bi bil mislil resno, je pa zanj mislila mati. Brž je spekla kruh, celo napol rženega, naprosila kumo, da SlSjfle, tej /se Filipička ni pozabila povedati, da z oc g pojde vse po sreči«, pošast odideta za hčerjo. Saj ni mhce več mislil na to, da bi še ostali skupaj, kot so živeli nekoč. Le odločeno še ni bilo, kdo naj prevzame stari dom, druge pa izplača, če bo še kaj ostalo, ker fiškališi so se še vedno oglašali z nekimi terjatvami. Filipička je oglednika lepo sprejela in ju takoj spravila za mizo, kar je pomenilo, da njuna pot ni .zastonj, pa že tudi postavila prednju žganjico in vinski kozarec, ter tja potisnila tudi domači kruh in nož, rekši, naj si postrežeta. Lebarič pa je lahko postavil na mizo pol hleba lepega kruha, ki ga je prinesel pod suknjičem kot znamenje za ogledi. Zaman se je Mankina Mankica smukala po sobi, prav pred Lebaričem.Čeprav je ta metal oči po njej, ne da bi bil prikrival, kako mu je všeč, se je pa le zavedal, du je prišel k Filipovim. Pa je nazadnje tudi vprašal Filipičko: »Kje pa je vaša Mankica? Nikjer je ne vidim.« »V kuhinji še ima opraviti..." Man kini ni ušlo vse to in je tudi vedela, da se bo Lebarič kmalu vzdignil in šel iskat njeno sestrano. Zato ješe v pravem času neopazno, vsaj mislila je, da je ni nihče opazil, smuknila ven. Je pa Lebariču le pomežiknila z očmi, za kar ta ni bil slep. Ko se je torej zatem še sam odpravil ven, »za svoga posla,« kot je dejal, je. v kuhinji sicer ogovoril Filipovo, povprašal, kaj dela, pa dejal, da se takoj vrne. Stopil je v noč pred hišo, kjer je zadel ob Mankino, spoznal jo je v bledem sojuvpetrolejke, ki je padal skozi okno. Ona pa . se. tudi ni preveč prikrivala. Kakor je bil silen tudi v ljubezni, je že zajel njene roke. »Ne izmikaj se mi,« je dejal strastno. — »Pusti me," se mu je trgala iz rok Mankina. »Saj vidiš, da nisem prava.« — »Prava ali ne,«je odvrnil skozi stisnjene zobe. »K tebi me vleče srce.« — »Vleče ali ne,« je menila Mankina, »k Filipovim si prinesel kruh, nikar se ne izvijaj.« Še opazila nista, kdaj se je na prag postavila Filipova, ki se ji je trgalo srce, ko je videla, kako si Lebarič poskuša k sebi pritegniti njeno sestrano. »Tak tako si šel za svoga posla, Matja, ?« je rekla z zadržano jezo Filipova. »Kam pa si pravzaprav prišel na oglede s kruhom. Mankicisva obe, le da zdaj ne vem, h kteri si se namenil. Še ni prepozno, če še nisi premislil...« To je Lebariča spravilo k pameti. Ker že je naglo izpustil rokeMankine Mankice, le uščipnil jo je še, se obrnil in stopil za Filipovo v kuhinjo. »Le kaj se boš srdila,«je dejal Lebarič Filipovi, ki mu ni dala besede, kojojeogolčaval. »Saj veš, da sem prišel k vam, k tebi...« Ko da hoče to tudi z dejanjem izpričati, jo je znenada objel s svojimi šapastimi rokami, da je spustila iz rok burklje, kije z njimi hotela pohraniti ogenj v peči. Vzdignil jo je — majhno, kakršna je bila — visoko k sebi in jo požgačkal s košatimi mustači. Če se je sprva še trgala iz njegovih rok, jo je žgačkanje spravilo v g lasen smeh, ki so ga slišali v sobo. »Joj joj,« se je hihitala. »Kakšne mustače imaš... kako ščegečejo.« Zato jo je ščegetal po vsem obrazu, še po goltu, ne da bi se bila mogla braniti, ker se z nogami sploh ni dotaknila tal. Ker jo je objel prek prsi, je dejal: “Joj, ciceke pa imaš majhne... ko kakšna dekliška.« ••Ne visijo mi dol,« je priznala sramežljivo. “Ko kisilačkiso.«Nakarjo je vendar postavi na tlo. “Le to mi še povej — s kakšnimi pojbari še nisi nič imela?« “Le kaj si pa misliš o meni! Mati bi me ubili, če bi izvedeli za kaj, takega. Ženska, mi še zdaj radi pravijo, ne sme z dečkeri pič imeti, pokeč ji na poročni dan o polnoči ne snamejo belega venca z glave. Potlej pa pripada samo svojemu možu. Od tedaj pa do smrti, ker sveti zakon je zakrament in je večen.« “Tak, tak, « je zamomljal Lebarič zadovoljno, pri čemer st ni mogel kaj, da je ne bi spet, lahko ko proseno povesmo, vzdignil k sebi, jo spetpoščegetal z mustači, pri tem pa tudi obgrizel v ustnice, da je kar zakrvavela, obgrizel tudi v golt, z roko pa ji je naglo segel pod bluzo, do tistih »kisilačkov.« Ko pa je potlej hotel roko še niže, — ne, tega ne bi bila pustila za vse na svetu: “Kričala bom, te bo sram, mene pa še bolj.« In to njegovo roko, drsečo po telu navzdol, je videla Mankina Mankica, ki se je vračala v sobo, ko jo je zunaj ob sestraninem hihitanju bes skoraj razgrizel. “Pri vama gre pa vse hitro. «je zbodla strupeno. »Rajši bi odšla kar na seno...« »Hitro, hitro,« se je zarežal Lebarič, čeprav gaje navdalo, da bi bil rajši tako objemal Mankino. Spustil je Filipovo' iz rok ko proseno povesmo. »Pa saj bi pri tebi tudi šlo hitro, če bi se le bilvrnil ven... čakala si me.« Kar pa je bil prehud udarec za Mankino, pa je usekala nazaj. »Umirala sem od želje po tebi pasi dozdaj sušila solze. Nisem te tako lačna... že imam svoga...« Tokrat pa je Filipova usekala nazaj: »Ne golči. Takoj bi zamenjala svoga Mihala za Matjaža, če bi ti ta rekel ali samo s prstom pomignil. In če bi jaz pustila!« »Sem ravno lačna tega tvoga Matjaža, ki se je že pri tolikih obrnil. Do tvoje zemlje mu je, ne do tebe.« Nakar je stopila v sobo in se ni več zmenila za nobeno stvar. Rekla pa mi je, da se je tisti večer odločila za Kranjčkovega Mihala-—Miško, našega očeta. Nekaj kasneje je stopil v sobo Lebarič in si vihal košate mustače, s čimer je vsem pokazal, da je z Mankico že vse uredil. Filipova Mankica pa je medtem, že pri skoraj po-hranjenem ognju napravila cvrtino in prinesla na dveh krožnikih v sobo, postavila na mizo pred-kumo in pred Lebariča. Mankina se potlej ni več zmenila za njihov golč, niti se ni več ozrla po Lebariču, čeprav jo je ta še kdaj pa kdaj poiskal z očmi: Mankina je vedela, da je Lebarič s svojo »streho nad glavo« odšel mimo nje. Kakor zanalašč pa je prav tačas v gornjem delu ulice zavriskal Kranjčkov Miška, zavriskal s svojim visokim, jasnim glasom, da jo je kar pretreslo: ni si še bila na jasnem, ali ga mrzi ali pa ga že ima rada. Vedela je le, da bo prav on njena usodnost. Filipova Mankica pa je vsa sijala od sreče — zmagala . je nad svojo sestrano: prej se bo poročila in na'boljše bo prišla. Drugi Picki pa so medtem sedeli po klopeh okrog VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 STRAN 11 UTRINEK IZ MURSKE SOBOTE Trgovine so in niso NAJ BO MOČNA TA KAVA, ŽENA, KER JE PO PODRAŽITVI TELEVIZIJE ŠKODA SPATI PRED EKRANOM. IZ DŽOUŽUOVOGA DNEVNIKA Mreža potrošnega blaga, ki je naprodaj, ni povsem enako razširjena v vseh delih pomurskega središča. Ponekod, zlasti sredi mesta, je veliko število trgovin in lokalov, na nekaterih krajih še več kot terjajo realne potrebe prebivalstva, drugod, v novih predelih Murske Sobote in okolici, pa je čutiti pomanjkanje takih vrst prodajaln. Najslabše je s specializiranimi prodajalnami živil, ki jih je še vedno malo v primerjavi s potrebami občanov. Dobro je znano, da je Murska Sobota središče, kamor se hodijo šolat dijaki in drugi pa tudi veliko delavcev je zaposlenih v tem mestu. Zato je bilo že pričakovati, da bo povpraševanje po vsakodnevnih živilih v tovrstnih trgovinah tolikanj večje. Zelo pomembno bi bilo, da bi imeli trgovine, v katerih bi prodajali tudi na pol konzervirano hrano, ki ne terja veliko časa za pripravo. Ce bi Murska Sobota hotela imeti prodajalne živil tako urejene, kot bi bilo treba, bi se morali bolj zavzeti za načrtovanje v krajevnih skupnostih in temeljnih organizacijah združenega dela, zlasti v tistih, ki se ukvarjajo s preskrbo. Predvsem ^se namreč morali potruditi, da bi razširili mrežo prodajaln v vseh delih mesta, in ustreči zahtevam občanov za čim boljšo preskrbo z živili. Usmerjanje trgovskih organizacij, da prodajalne odpirajo le sredi mesta, se mora spremeniti. Prodajalne je treba odpreti tam, kjer se kažejo potrebe, poudarjajo prebivalci Murske Sobote, ki vsak dan prepešacčijo dolgo pot, da se oskrbijo z živili. Zato je najnovejša samopostrežna trgovina v krajevni skupnosti Park na obrobju mestnega jedra, kjer nastaja srednješolski center usmerjenega izobraževanja, še kako pomembna pridobitev. Tega se velja v trenutni situaciji še posebej zavedati! M. Jerše Posebno izurjen strelec, snajper Oblikovalec na področju mode Švicarski narodni junak (Wilhelm) Nenavzočnost Bistvo, vsebina, narava Glavni števnik Redkost, dragocenost Jesenski mesec Center Ameriški satelit za TV prenose Preprost plug Odžagan kns debla, hlod Italija Otočje v juhozah. Pacifiku Gora v Švici Čebelji samec Hinavec Posode za sol Vrsta pesmi iz osem vrstic Avtomobilska oznaka Romunije Cezij Žensko ime Anton Aškerc Hrvaški tenisač Alkaloid v koreniki ipekaku-anje Avtomobilska oznaka Karlovca Deseni pritok Drine Geometr. tvorba Grohar Ivan Pesem žalnega, otožnega značaja Davek na uvoženo blago KESU tv kkejsnje RKitANKE — Vodoravno: žironda, element, limonit, Er, Tani, zib, ral, N, iveri, erbij, O diadem, VK, NEP, ešaloni, Radoslav, I, Astma. 'te.OJzo 'ptfL Jtz? Aiazfcyt kA /Irmo fL , tz&. PO JVLO'iA. fv-A^A-p m.aZč '^tr ne m-e j . Za hotel še 40 milijonov dinarjev Da bi pred nedavnim odprtemu novemu hotelu Lipa v Lendavi omogočili nemoteno delovanje in doseganje večjih poslovnih rezultatov, bo potrebno v tem letu zagotoviti še 40 milijonov dinarjev za dograditev kopališkega dela, v katerem so bazen s termalno vodo, savne in individualne kopalne kadi, oziroma kabine. Sredstva naj bi tako kot doslej zagotovili z združevanjem, dela pa naj bi predvidoma končali do letošnjega občinskega praznika. Po prvih podatkih se je poslovanje v novem hotelu začelo dokaj dobro, dela pri drugi fazi gradnje napredujejo, prav tako pa je že raziskana tudi vrtina, ki naj bi dajala termalno vodo. Potrebno bo zgraditi le toplovod in druge potrebne inštalacije. Temeljna organizacija združenega dela Gostinstvo Lendava pričakuje, da bodo sredstva za drugo fazo gradnje zagotovljena, do dokončne izgradnje pa naj bi preselili tudi sedanje prostore TOZD Poljedelstvo in govedoreja, ki so v neposredni bližini tega pomembnega turistično-gostinskega objekta. Jani D. Strojna skupnost Bunčani objavlja LICITACIJO za prodajo kombajna za žito, znamke Zmaj Zemun 780 z izklicno ceho 180.000 dinarjev. Interesenti morajo plačati kavcijo v višini 10 odstotkov od izklicne cene. Prodaja bol. 2. 1981 ob 13. uri pri Antonu Rantaša v Bunčanih. mišKO KRANJEC strici somi povedali peči, po stolih, gnali svoje in se še zmeniti niso za golč pri mizi, kjer sta poleg obeh oglednikov sedela tudi oba stara Filipova. , »Nu, Mankica, pa nam še ti povej — hočeš biti žena našemu Matjažu ?«je kuma vprašal dekle, ki se je vsa sijoča vrtela po sobu »Mati so rekli, da je že vse dolgolčano, le kaj bi še jaz odločala. Marko ima streho nad glavo, jaz pa tudi ne pridem praznih rok k hiši, skoraj oral dobre zemlje imam,« se je pobahala pred sestrano. »Ne bi pa rada, da bi bil grd z menoj... da bi me pretepal...» »Le zakaj bi te tepel, če mi boš dobra žena, ha ?« Ko so se do kraja dogolčali, oglednika pa sta pojedla cvrtino, in ko so še popili nekaj žganjice, sta ju Filip in Filipička pospremila do podstenja, zaželela lahko noč in stopila na tratico pod jablane ,za svčga posla’. Mankica pa je z onim stopila celo do samih dveric pri kolniku, ki jih je kuma že odprl, Lebarič pa sije spet vzdignil Mankico, da jo je lahko poščegetal z mustači, se ji je še zagrizel v ustnice. »Jezuš«, je zastokala, ko jo je položil na tla, »saj si mi polomil vsa rebra « »Ha, tako te ne bi nihče stisnil, kot te bom jaz, Mankica. Zenska mora biti mehka, da je kaj vredna.« Potlej je zaprla dverice na kolnik in se vrnila v hišo. Ko je nekaj kasneje v kuhinji zadela ob sestrano, je dejala vsa prevzeta in razburjena: »Kristuš, Mankica, kakšno moč ima v rokah. In kako zna ščegetati z mustači — nekaj ti kar pretrese telo __« - »Kaj bi to!« je odvrnila Mankina jezljivo pa tudi, razočarano. »Ščegetati zna vsakdečker. Je pa tudi pretepač, da mu ga ni enakega, ne, ga ni.« Kar je bilo res. »Boš že videla, te ne bo samo ščegetal ves dan in vso noč.« A kaj je pomagalo vse to Mankini Manici, ko pa sta Lebarič in Filipova že bila pri zapisovanju v Turnišču na fari in se je poroka naglo bližala. V tem času je Lebarič vzel svojo Mankico enkrat v Lendavo, da sta nakupila nektere stvari, nato pa sta šla skupaj na faro k ,nauku’. Ta nauk pa je bil v tem, da ju je plebanuš izprašal poglavitne resnice naše svete katoliške vere. Pri čemer pa se je pokazalo, da je njuno versko znanje sila borno, kakršno je bilo vobče pri Poljancih. A kaj sije hotelplebanuš Salaj s temi svojimi ovčicami pri vsej svoji strogosti, ko pa si tega znanja niso imele kje pridobiti razen ob nedeljskih pridigah pa so zato pri takem, 'nauku' — izpraševanju trdile, kar je. hotel ali kaj čisto narobe. Saj Poljanci niso bili ,za sveto', kot oni pravijo, prepričani, da je v nebesih en sam bog. In ti, bogovi' —, tri peršone v eni osebi'? so Mankico čisto zmedle: ko ie zatrdila, da je sveti duh tudi bog, Jezuš pa ravno tako, je na zvito zastavljeno vprašanje plebanuša — »torejso le trije?« (Nadaljevanje prihodnjič) — priznala, da so najbrž trije. Nakar je Lebarič popravljal svojo prihodnjo, tivarišico’ — da se pač tako reče, bog pa da je le eden, ki ima v sebi tri peršone. In zakaj da jih ni več, ker bi tako laže bili povsod navzoči in pazili na človeški rod — na tako zvito plebanuševo vprašanje je Lebarič odgovoril po najboljši poljanski pameti: Saj bi spoklali drug drugega. Ker znano je, je nadaljeval, na zvito prikimavanje plebanuša, da se je Lucifer hotel napraviti za boga, kar bi mu bilo skoraj uspelo, ga je pa, kakor vemo, arhangel Mihael, poveljnik legije angelov, premagal, bog pa nato pahnil v večni ogenj —v pekel, pekel pa da je pod nami. Ko je plebanuš sprevidel, da bi mu nesrečna Poljanca še več podobnih naklatila'je začel drugod: »Nečistega greha še nista napravila^ kar sta v zaročkah ?« — »Hja,«je odvrnil Lebarič odkrito. »Še ne, saj me ne spusti k sebi, starši pa tudi pazijo nanjo. In mišljenja sem takega: za grm je ne bom vlekel, se mi še prehladi. Bom že počakal teh nekaj dni. Potem pa, kakor vemo: to, kar bi zdaj bilo šmrtelni greh, ne bo več greh.« — »Kadar gre za otroke. Drži se naših šeg, Lebarič. Greh, tudi v zakonu se napravi, lahko vedno pogubi človeka, čistost je pa vedno lepa in sveta.« Nakar je Lebarič odvrnil: »Nisem pop, saj nam sveto pismo pravi, sem slišal v pridigi, da je žena v vsem pokoma možu. Mi ne bo samo krav pasla ...« »Lebarič,« je tedaj dejal plebanuš z namrščenim čelom. »Sem slišal, da s teboj ni vse v redu v tem pogledu. Mi boš pri spovedi vse povedal, vaju sicer ne zdam.« »Le kajposlusate babje čenče. In nikari mine zamerite: moški sem, bog me je takega ustvaril. Če imam preveč moških sil v sebi — saj si nisem sam kriv. Vsi smo po božji oodobi stvorjeni.« »Stvorjenismo bili po njegovi spodobi, grešniki pa smo postali sami od sebe, ker nismo živeli po n/egovih zapovedih ...« Od poroke domov le sedela na okrašenem vozu poleg njega ko pišče poleg kvočke, majhna, drobcena. Tudi na gostivanjujojepustil v miru. Zdelo seje,da hoče, da se lepo privadi nanj. Ko pa so ji po polnoči sneli beli venec z glave in ju pustili sama, jo je vzdignil in jo ponesel na ležišče — mladi so morali prvo noč prespati v hlevu, ker so v edini sobi, ki so jo imeli, bili še gostje. Razpravi/ se je, legel k njej, ona pa je čepela na tem ležišču ko kakšna krtin ica. Posegelje po njej, si jo 'obrnil k sebi in segel celo po njenem sramu. »Nočem tega ... zdaj še ne. Potrpi z menoj.« Razdraženo je obsedel poleg nje: »Še nisva danes zjutraj poročila ? Pri nauku sva bila, slišala si, da sveto pismo pravi, da sta mož in žena eno, žena pa naj bo pokorna možu. Zdaj bi rad vedel, ali mi boš samo kuhala, me prala, ali pa mi boš tudi zakonska žena ...« »Ne ne ne," je prosila, se zvijala v klobčič. »Zdaj še ne, Matjaž." Štirinajst dni se mu je upirala, nakar se mu je zares uprlo, da bi ji delal silo. Potem je na večer pospravil njene stvari, si močan ko bik oprtal vse na pleča, njo prijel za roko in jo 'prek po pasikah', da ljudje ne bi videli, odvedel nazaj k Fujsovim, njenim staršem. Vendar ni marala takoj v sobo, moral je priklicati mater v kuhinjo. »Tu jo imate,« je rekel brez jeze. »Žena_mi noče biti: ponoči mi kaže hrbet, roko si drži na bočici. Če se je le dotaknem, breči ko kokoš. S silo jj^ne bom vlekel kolena narazen. Kuha mi mati, tudi opere me za silo. — Če si v dveh dneh spremisli, naj pride nazaj. Nihče ne bo vedel, da je bila doma. Za teden dni pa mi je ni več treba. Kolikor bom potreboval žensko za noč, si jo bom že našel. Pa brez zamere, amen in zbogom.« Filipova sta ostala z nesrečno hčerjo, ne da bi bila vedela, kaj z njo. Man kiča pa tudi... Šele zdaj seje začela trezniti. Ni se upala pokazati iz hiše, še sosedje niso vedeli za njeno vrnitev, čeprav je bilo skoraj že kar v navadi, da vsaka mlada žena po dveh, treh tednih pobegne od moža. Nakar so se starši znova dogolčavali, nazadnje pa se je vsaka vrnila k svojemu možu. Filipova Mankica se je s sestrano, Mankino Mankico zaprla v kuhinjo, skuhali sta si koprekovega čaja, tam presojali stvar. Mankini Mankici zdaj nj več kazalo, da bi Filipovo odjedala Lebariču, ko sta že bila poročena, čeprav ji je še vedno bila nevoščljiva: nje ni prosil za roko nikak Lebarič, ’ki ima vsaj streho nad glavo', temveč se ji je še vedno ponujal Kranjčkov Mihal, ki bo za doto dobil le nekaj rajnškov. »Nemača,« ji je dejala sestrana. »Pojdi nazaj. Doma menda ne boš ostala — poročiti se ne moreš z nikomer več. Boš že potrpela, kot so vse druge.« Zjutraj zarana, še preden se je zdanilo, sta Filipička in Mankina Mankica odvedli Filipovo Mankico k Lebariču, »prek po pasikah«, da jih ne bi nihče videl. »Tu jo imaš,« je dejala stara Filipička. »Nekoliko lepše pa bi tudi lahko opravil z njo, ne pa kot žrebec. In še prveščica je. Ščegeči jo, božaj, lepo ji golči — ni ženske, ki bi bila gluha za take stvari. Ti pa takoj na njo, za cecke jo grabiš, loviš za sram, in še mustače imaš ko Turek. Mene je moj Filip . .. Jezuš, kako lepo je znal. — Kaj pa se je zdaj zgodilo, Filip ? sem ga vprašala, ker se mi je zdelo, da se moramjokati. .. eh, moj bog, le kaj bi ti zdaj pripovedovala o tem. Hotela sem le reči — lepo mi ravnaj z njo, sirotiko. Ti tak žrebec, divji, ona pa pravo pišče ...« Zvečer se je ni dotaknil, le rekel ji je: »Če mi še kdaj odideš, poti nazaj ne išči ne po kolnikih ne po pasikah. Te bo ravno kdo iskal devico, ki boš ponoči tiščala kolena vkup.« -« »Ne bom več pobegnila,« je odvrnila ščegeči me, božaj me in golči mi lepe besede .. .« — »To znam, čeravno se mi zdi neumno, da bi te ščegetal vso noč, zjutraj pa bi mi lepo rekla: — »Zdaj sem pa utrujena, rada bi spala ...« iii'iiiwiiiiiiiinw STRAN 12 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 STRAN 13 VESTNIK, 18. JANUARJA 1981 V skladu z zakonom o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen se mora ustanoviti SIS za cene. Trgovsko podjetje »Vesna« kot nosilec preskrbe občanov z onovnimi prehrambenimi artikli mora skupaj z ostalimi poslovalnicami v občini zagotoviti čim normalnejšo preskrbo. V ta namen se mora pripraviti bilanca potrebnih osnovnih artiklov ter s proizvajalci zagotoviti dolgoročnejšo preskrbo v smislu celotne družbene reprodukcije. Za izvajanje politike na tem področju ima posebno pomembno vlogo občinska skupščina z izvršnim svetom, družbenopolitična organizacije in potrošniški sveti. 4. RAZVOJNE NALOGE NA PODROČJU GOSPODARSTVA a) industrija Z ukrepi za stabilizacijo našega gospodarskega razvoja in intenzifikacijo gospodarskih gibanj se bo naše gospodarstvo usmerilo v proces kvalitetne razvojne preobrazbe. Skladno s temeljnimi razvojnimi kriteriji opredeljenimi v dogovoru o temeljih plana SR Slovenije za obdobje 1981 — 1985. se bo povečal delež proizvodnje, ki ima dolgoročne pogoje, za utvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva. Proces prestrukturiranja bo vplival na intenzivnejše vključevanje naše proizvodnje v mednarodno delitev dela. Posebno razvojne pozornosti in spodbude bodo-dane v modernizacijo in tehnološki razvoj ključnih usmeritev predvsem v proizvodno — tehnične panoge kot so strojništvo, elektroindustrija in kemija. Usmeritev po posameznih OZD in TOZD bo .naslednja: — DO TEHNOSTROJ Ljutomer predvideva, da bo ustvaril v letu 1981 947 mio din. dohodek pa v višini 258 mio din. Za poslovni sklad predvideva 40 mio din. Investicije v osnovna sredstva predvidevajo 63 mio din. od tega v TOZD proizvodnje vozil in kmetijske mehanizacije 56 mio din predvsem na strojno opremo in skladišče polproizvodov. V TOZD Servis vozil in kmetijske mehanizacije pa bodo opremili lakirnico. Izvoz predvidevajo v višini 8 mio din. uvoz pa 4 mio din. V' celotni DO nameravajo zaposliti 50 delavcev, s tem bi bilo skupno zaposlenih 650 delavcev. — DO IMGRAD Ljutomer predvideva celotni prihodek v višini 532 mio din. dohodek 168 mio din. za poslovni sklad pa bodo namenili 38 mio din. V investicije bodo vložili 70 mio din. od tega 60 mio din za gradnjo hale za večjo proizvodnjo jadralnih desk. Izvoz bo znašal 19 mio din. uvoz pa 10 mio din. Zaposlili bodo na novo .20 delavcev, skupno bo zaposlenih 380 delavcev. — KRIŽEVSKE OPEKARNE načrtujejo celotni prihodek v višini 107 mio din. dohodek 48 mio din in poslovni sklad 6 mio din. V letu 1981 se predvideva rekonstrukcija obrata v Lukav-cih v skupnem znesku 3 mio din. Predvidevajo izvoz 8 mio din in uvoz l mio din. Zaposlili bodo 6 novih delavcev, kar pomeni. da bo ob koncu leta 1981 zaposlenih 186 delavcev. - LESNINA TOZD MIZARSTVO Ljutomer pričakuje celotni prihodek v višini 153 mio din, dohodek 59 mio din. za poslovni sklad pa ne predvideva nobenih sredstev. Investicijskih vlaganj ne bo. Izvoz bo predvidoma znašal 38 mio din, uvoz pa 2 mio din. Zaposlenost bo ostala na isti ravni kot v letu 1980. kar pomeni 259 zaposlenih. — MARLES TOZD Ljutomer načrtuje 163 mio din celotnega prihodka, 66 mio din dohodka in 7 mio din poslovnega sklada. Investicijska dejavnost bo usmerjena predvsem v nadaljevanje modernizacije obstoječe proizvodnje in izgradnjo novih proizvodnih prostorov v predračunski vrednosti 150 mio din. S tem bi odpravili ozka grla v proizvodnji, prav tako pa pokrili povečano povpraševanje na domačem in.tujem trgu. Izvozili bodo v vrednosti 25 mio din, uvozili pa za 5 mio din. Zaposlenost se bo v naslednjem letu povečala za 17 delavcev, skupno bo zaposlenih 302 delavcev. - KONUS TOZD USNJARNA Ljutomer predvideva v letu 1981 zmanjšanje celotnega prihodka od 80 mio din na 64 mio din, dohodek od 21 mio din na 19.5 mio. poslovni sklad pa l mio din. Program investicij zajema že precej časa predvideno rekonstrukcijo usnjarne in ureditev čistilnih naprav v predra čunski vrednosti 24,6 mio din. Izvoza ne predvidevajo, medtem pa bo uvoz znašal 15 mio din. za katerega je predvidena zagotovitev, ustreznih deviznih pravic znotraj DO Konus,- Zaposlenih imajo 80 delavcev. Število zaposlenih se v.letu 1981 ne bo povečalo. — MURA TOZD OBLAČILA Ljutomer, celotni prihodek načrtujejo v višini 93 mio din. dohodek 85 mi din. poslovni sklad pa 20 mio din. Investirali bodo v novo strojno opremo v vrednosti 3 mio din. Izvozili bodov vrednosti 25 mio din. uvoz opreme pa bo znašal 2 mio din. Število zaposlenih se bo povečalo za 7 delavcev, skupno bo zaposlenih 377 delavcev. MTT TOZD BOMBAŽNA TKALNICA Ljutomer predvideva 79,9 mio din celotnega prihodka. 55.6 mio din dohodka in l,8 mio din poslovnega sklada. Investicije v osnovna sredstva bodo znašale 23.8 mio din. namenjene pa bodo predvsem za nakup strojev in razširitev proizvodnih prostorov. Izvoz se predvideva v višini 28 mio din. uvoz pa 25,3 mio. din. Število Zaposlenih se bo povečalo za 17 delavcev in bo tako skupno zaposlenih 250 delavcev. b) kmetijstvo in gozdarstvo; Povečanje proizvodnje hrane je prioritetna naloga v okviru reševanja strukturnih problemov gospodarstva v Sloveniji. Na našem območju načrtujemo povečanje tržne proizvodnje mesa, mleka, pšenice, vrtnin; sladkorne pese in drugih proizvodov za potrebe živilsko-predelovalne industrije v občini in širše. Predvidevamo, da se bo kpietijska proizvodnja povečala 3 — 4 %. Organizacije združenega dela in zasebni kmetijski proizvajalci si bodo prizadevali, da povečajo proizvodnjo z uvajanjem sodobnejše in tržno usmerjene poljedelske proizvodnje, s pridobivanjem novih obdelovalnih površin, melioracijami in komasacijami. Prioritetno bodo usmerjena sredstva v naložbe za povečanje tržne rastlinske proizvodnje, govedereje in prašičereje. Z investicijskimi sredstvi se bo v skladu z zakonom o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane pospeševala zlasti stabilnost osnovne črede (premije za privez telet) ipd. povečanje proizvodnje mesa in intenzifikacija rastlinske proizvodnje. Za spremljanje predvidene usmeritve v primarni kmetijski proizvodnji je kot priloga k resoluciji tabela o predvideni količinski'proizvodn ji nekaterih kmetijskih pridelkov, živine in mleka.. — KZ LJUTOMER—KRIŽEVCI načrtuje celotni prihodek v višini 5.38 mio din. dohodek 64 mio din. poslovni sklad pa I5 mio din. Za družbeni sektor bodo investirali okrog 20 mio din in sicer za usposabljanje kmetijskih površin — melioracije in komasacije v perutninarsko proizvodnjo in nakup mehanizacije. Preko hranilno-kreditne službe bodo vložili v kmetijsko proizvodnjo 30 mio din. prid vsem za gradnjo vseh vrst hlevov kmetijske mehanizacije in drugo. Izvoz se predvideva v TZO »Klas« v višini 5 mio din. Novih-zaposlitev bo 9. skupno bo zaposlenih 225 delavcev. — DO LJUTOMERČAN Ljutomer predvideva celotni prihodek v višini 884'mio din. dohodek 157 mio din in poslovni sklad I0 mio din. V letu 1981 predvidevajo 147 mio din investicijskih vlaganj in sicer v primarno kmetijsko proizvodnjo, gradnjo hlevov, izpopolnitev kapacitet v kleti, rekonstrukcijo mešalnice močnih krmil, itd. Zaposlili bodo ll delavcev, skupno bo zaposlenih 610 delavcev. — DO MLEKOPROMET Ljutomer predvideva celotni prihodek v višini 259 mio din, dohodek 57 mio din. poslovni sklad pa 8 mio din. Večjih investicij ne predvidevajo. Izvoz je planiran na 6.6 mio din. uvoz pa 4.6 mio din. Zaposlenost bo ostala na isti ravni kot v letu 1980, torej bo zaposlenih I2l ljudi. — EMONA TOZD AGROPLOD Ljutomer — celotni prihodek je predviden z 438 mio din, dohodek 64 mio din in 4 mio din poslovni sklad. Investicijski nalobž v letu I98l nebo. Zaposlenost se ne bo povečala. Izvoz TOZD je predviden v višini 172 mio din, uvoz pa 4 mio din. - ABC POMURKA TOZD GOZDARSTVO Ljutomer 299 298 njiva hiša s gosp, dvor 255 lil • 201 Pavel Ludvik, Rogašovci 6 do 1/1 » * 295/1 295/2 295/3 295/4 294 293 292 291 290 289 288 ’ 287 286/1 njiva pot njiva njiva vinograd sadovnjak njiva travnik njiva sadovnjak njiva hiša z gosp, poslopjem dvor hiša z gosp, poslopjem dvor njiva sadovnjak 1400 15 822 47 223 971 2708 473 4971 5185 456 514 A 388 301 500 150 204 13 6 2 Šinko Peter in Rozalija, roj. Hajdinjak, Rogašovci 11 vsak do 1/2 Recek Franc in Regina, roj. Čerpnjak, Rogašovci 5, vsak do 1/2 Hajdinjak Ema do 2/3, Hajdinjak Marijana do 1/3, obe Rogašovci 2 286/2 283 284 285 sadovnjak travnik hišazgosp. poslopjem dvor sadovnjak vrt sadovnjak čebelnjak 247 256 1015 500 507 477 2776 60 200 1 Žohar Matilda do 1/2 Rogašovci 5, Žohar Viktor in Marija roj. Božičnik, Rogašovci n. h., vsak 1/4 Kišfalvi Anica, roj. Škraban Rogašovci 1, do 1/1 4. člen Z dnem uveljavitvenega odloka preneha lastninska.pravica in druge pravice na zemljiščih iz 3. člena tega odloka ter na teh zemljiščih pridobi pravico uporabe občina Murska Sobota. 5. člen Prejšnji lastniki zemljišča navedenega v 3. členu tega odloka lahko uporabljajo to zemljišče na način, s katerim se ne menja njegova oblika in svojstvo vse do dneva, dokler za pre-moženjsk-o pravne zadeve pristojni občinski upravni organ ne izda odločbe, s katero odloči, da ga mora izročiti občini. 6. člen Ob pogojih iz zakona ima prejšnji lastnik prednostno pravico uporabe na eni parceli z namenom individualne stanovanjske gradnje. 7. člen Če stoji na zemljiščih, ki so našteta v 3. členu tega odloka stavba, ki po zazidalnem načrtu lahko ostane tam, se ta ne prenese v družbeno lastnino, na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, ki je potrebno za njeno redno uporabo, pa pridobi lastnik stavbe pravico 'uporabe, dokler stavba stoji. 8. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati za Roga-šovce in Nuskovo odlok o splošni prepovedi prometa z zemljišči. prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve in spremembe kulture zemljišč, ki je bil objavljen v Uradnih objavah pomurskih občin, št. 31 z dne 16/11 —1978. 9. člen Til odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 465— 1 /80—4 Murska Sobota.dne 30/12—1980 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČ 1. r. 22. Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS št. 39/74) in 203. člena statuta občine Ljutomer (Uradne objave občin Pomurja št. 10/74) je skupščina občine Ljutomer na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 12/12-1980 sprejela ODLOK o spremembi in dopolnitvi odloka o proračunu občine Ljutomer za leto 1980 L člen Odlok o proračunu občine Ljutomer za leto 1980, kije bil objavljen v Uradnih objavah občin Pomurja št. 9/80, se v 2. členu spremeni in dopolni tako, da se glasi: Proračun občine Ljutomer za leto 1979 obsega — prihodek v znesku 53.324.164.80 — razporejene prihodke v posebnem delu proračuna 53,217,928,80 — tekočo proračunsko rezervo 106.236,00 2. člen Spremenjena in dopolnjena zbirna bilanca razporeditve prihodkov in odhodkov je sestavni del splošnega dela proračuna občine v letu 1980. 3. člen Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 400-5/63 Datum: 12/12-1980 Predsednik skupščine občine Ljutomer FrancŠTRAKL. 1. r. ♦ STRAN 13 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 gospodari z gozdovi v privatnem sektorju. Predvidevajo 4 mio din celotnega prihodka, dohodka pa 2 .mio din. V letu 1981 imajo predviden posek 7.500 m3. c) GRADBENIŠTVO — KOMG RAD Ljutomer — celotni prihodek predvideva 43.5 mio din. dohodek 18 mio din in 1.5 mio din poslovnega sklada. V letu 1981 bodo investirali v nakup transportnih sredstev v višini 4.2 mio din. Na novo bodo zaposlili 3 delavce, skupno bo zaposlenih 93 delavcev. - PROIZVODNO GRADBENO PODJETJE Ljutomer — predvideva celotni prihodek 112 mio din. dohodek 43,9 mio din. poslovni/sklad 4.5 mio din. Zaposlenost pa se bo povečala za 30 delavcev. - DES TOZD ELEKTROGRADNJE IN MONTAŽE Ljutomer — celotni prihodek je predviden v višini 73,4 mio din. dohodek 30,9 mio din. poslovni sklad pa 8.5 mio din. V letu 1981 bodo investirali v opremo in mehanizacijo v predračunski vrednosti 8 mio din. Zaposlenost se bo povečala za 2 delavca, kar pomeni, da bo v letu 1981 zaposlenih 80 delavcev. č) TRGOVINA Trgovsko,podjetje »Vesna« Ljutomer predvideva 386 mio din celotnega prihodka, 57 mio din dohodka in 6 mio din poslovnega sklada. V letu 1981 bo zgrajen trgovski lokal v Bučkovcih v predračunski vrednosti 12 mio din. Na novo se bo zaposlilo 9 delavcev, kar pomeni, da bo ob koncu leta 1981 zaposlenih 261 delavcev. d) GOSTINSTVO IN TURIZEM Kot nosilec gostinsko-turistične ponudbe v občini Ljutomer bo »Radenska« TOZD Jeruzalem povezovala razdrobljeno turistično ponudbo. Za prihodnje leto pričakujejo 16.000 nočitev. Celotni prihodek se predvideva v višini 30,5 mio din. dohodek 13.5 mio din in 0.6 mio din poslovnega sklada. V letu 1981 se predvidevajo vlaganja v vrednosti 30 mio din in sicer za izgradnjo nudističnega kampa v Banovcih. V tem TOZD-u se bo zaposlitev povečala za 2 delavca, skupno bo zaposlenih 62 delavcev. S tujimi nočitvami predvidevajo 1 mio din prihodka v devizah. e) OBRT Kot nosilec razvoja obrti v občini Ljutomer je Obrtno združenje skupaj z obrtno zadrugo Prlekija, ki skrbita za razvoj drobnega gospodarstva v občini. Prizadevali si bodo za vključevanje obrtnikov v kooperantske odnose z zadrugo ter pospeševanju razvoja deficitarnih obrti, predvsem storitvenih. — ONPZ PRLEKIJA Ljutomer načrtuje 143 mio din celotnega prihodka. 11 mio din dohodka in 1,3 mio din poslovnega sklada. Investicijska dejavnost je usmerjena v sanacijo obrata lastne proizvodnje, kjer znaša predračunska vrednost 40 mio din. Obrat bo dokončan v letu 1981. Novih zaposlitev ne bo. Zaposlenih je 36 delavcev. 1 RAZVOJNE NALOGE SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTIH a) SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI MATERIALNE PROIZVODNJE V teh bo izostrena odgovornost za poslovanje z združenimi sredstvi in za racionalizacijo poslovanja. Povsod tam, kjer še niso, bodo ustanovljeni odbori udeležencev za kontrolo izvajanja samoupravnih sporazumov, ki bodo spremljali poslovanje in namensko uporabo združenih sredstev. V tej skupnosti si moramo prizadevati, da se bo povečal delež udeležbe lastnih sredstev izvajalcev in interesnega združenja. Samoupravna stanovanjska skupnost Ljutomer V skladu s programom družbene stanovanjske gradnje v obdobju 1981 — 1985 planirajo za leto 1981 zgraditi49 stanovanj in to: — posiovno-stanovanjska stavba na vogalu Stari trg— Po-stružnikova ulica — 19 stanovanj, — stanovanjski blok na Postružnikov! ulici — 30 stanovanj. Planirana je tudi izgradnja skupne kotlarnice na Postru-žnikovi ulici za ogrevanje planiranih stanovanj in zgraditev skupnega zaklonišča. Izvedene bodo priprave za pričetek gradnje prve etape družbenih stanovanj v blokovni coni. Za izgradnjo planiranega števila stanovanj bo potrebno združiti 55 mio din. Pri gospodarjenju z obstoječim stanovanjskim skladom bo tudi v letu 1981 dan poudarek izvajanju programa obnove starejših staovanjskih hiš in njihovi modernizaciji. Posebno skrb pa bo stanovanjska skupnost posvetila nadaljnjem razvoju samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. V zvezi s tem si bomo prizadevali za krepitev samouprave stanovalcev v okviru zbora stanovalcev, hišne samouprave in uveljavljanje svetov stanovalcev v krajevni skupnosti. SIS ZA KOMUNALNO IN CESTNO DEJAVNOSTOBČINE LJUTOMER V letu 1981 bo SIS razpolagala predvidoma z 31.5 mio din sredstev za naslednje namene: — cestna dejavnost (odplačilo obveznosti za cesto Buč-kovci —Ljutomer, ojačitev in vzdrževanje loklanih cest na področju občine) v vrednosti 4,5 mio din. — komunalna dejavnost (pričetek gradnje vodovoda — vzhodni del občine in vzdrževanje kolektivnih komunalnih naprav po krajevnih skupnostih) v vrednosti 1 l,8mio din. — pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč za stano- • vanjsko gradnjo in za potrebe industrijske obrtne dejavnosti 15.2 mio din. Skupnost bo za opremo stavbnih zemljišč s komunalnimi napravami pripravila programsko in tehnično dokumentacijo za ureditev industrijsko-obrtne cone in tehnično dokumentacijo za ureditev Kidričevega naselja v Ljutomeru. Za financiranje navedenih nalog bo skupnost pripravila samoupravni'sporazum o združevanju sr.edstev za vzdrževanje in obnavljanje posameznih komunalnih objektov in naprav skupne rabe. KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST V letu 1980 predvidevajo, da bodo zbrali 4,2 mio din sredstev, kijih bodo namensko porabili za sofinanciranje melioracij in komasacij na 250 ha zemljišč — dolina Turje in Bukovice.. Kot nosilka kmetijske zemljiške politike v občini bo pripravila program racionalnega izkoriščanja in urejanja kmetijskih zemljišč v občini ter skrbela, da se bo program tudi realiziral. Sodelovala bo s kmetijskimi organizacijami in zasebnimi kmetijskimi proizvajalci pri uveljavljanju družbenoekonomskih odnosov agrarne politike v občini. SKUPNOST ZA POSPEŠEVANJE KMETIJSTVA Za leto 1981 planirajo sredstva v višini 330 tisoč din kot dotacijo iz proračuna SO Ljutomer. Sredstva se bodo porabila za pospeševanje kmetijstva in za uveljavljanje novih kultur kot so: pesa in vrtnine, pospeševanje in intenzifikacija poljedelske in živinorejske proizvodnje. VODNO GOSPODARSTVO VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 Območna vodna skupnost »MURA« bo v letu 1981 nadaljevala z regulacijo Turje in Ščavnite gor vodno od Kokorič. Investicijski stroški bodo znašali okrog 20 mio din. Kmetijska * zadruga Ljutomer-Križevci bo meliorirala okrog 250 ha za- 2 močvirjenih zemljišč na območju Turje.' Krajevna skupnost Razkrižje bo začela s potrebnimi deli v zvezi z oskrbo prebi- E valstva z zdravo pitno vodo. w VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 329 hiša 255 Rogašovci 21, vsak do dvor 500 1/2 travnik 326 33l/l njiva 1849 . 332 sadovnjak 1235 333 gozd 1280 331/3 njiva 98 334/2 njiva 6468 12 Sakovič Štefan in pašnik 86 Marija, roj. Bokan, Rogašovci, vsak do 1/2 334/3 njiva 6946 174 Šandor Jožefa, Nuskova pašnik 90 št. 2 do 1/1 331/4 travnik 1005 220 Štertak Avgust in V Kristina, roj. Ficko. Rogašovci n. h., vsak do 1/2 331/2 hiša 103 213 Antolin Franc in Danica, dvor 500 roj. Gyerkeš, Kramarovci travnik 403 št. 10. vsak do 1/2 330/2 hiša 91 207 Marinič Lenart in Marija dvor 500 roj. Petek. Jurij, vsak travnik 277 do 1/2 326 hiša I7l 20 Janič Avgust in Ana. dvor 500 roj. Mekiš. Rogašovci 10 sadovnjak 154 vsak do 1/2 328 njiva 1884 316 vinograd 258 317 travnik 314 318 njiva 7830 travnik 318 ' V „ Z 325 vinograd 589 225 Šinko Josip in Marija. -ft roj. Huber. Lj. Kajuhova št. 42. vsak do 1/2 327 sadovnjak 2342 211 Janič Alojz in Frančiška Žekš. Rogašovci 18, vsak do 1/2 * 320 hiša s gosp. poslopjem 206 ' 18 Šinko Štefan in Ida, dvor 500 roj. Benko, Rogašovci 16. travnik 139 vsak do 1/2 319 tavnik 906 321 travnik 1217 322 sadovnjak 479 323 njiva 4444 324 sadovnjak 1006 310 hiša 341 16 Lah Anton in Albina, dvor 500 roj. Skledar, Rogašovci 14 travnik 649 vsak do 1/2 311 travnik 417 312/1 sadovnjak 2015 312/2 sadovnjak 1698 ' ‘ ’ 1 ‘ t\ 313 pot 1314 314 njiva 5597 315 vinograd 253 308 hiša s gosp. poslopjem 206 14 Žbul Anton in Anastazija dvor 270 roj. Prerašt, Rogašovci 12, 309 njiva 299 vsak do 1/2 305 hiša s gosp. poslopjem 155 12 Sakovič Štefan in Marija dvor 285 roj. Bokan, Rogašovci 12. 306 travnik 481 vsak do 1/2 307 njiva 219 303 vinograd 404 15 Hajdinjak Marija , roj. 304/1 njiva 1119 Kerec. Rogašovci 13. 304/2 pot 232 do 1/1 304/3 njiva 802 304/4 njiva 260 302 hiša z gosp. poslopjem 155 10 Recek Viktor in Helena, dvor 486 roj. Dravec, Rogašovci 8. vsak do 1/2 30l/l njiva 220 8 Kisilak Geza in Marija roj. Skledar, Rogašovci 6/b, vsak do 1/2 301/2 njiva 200 7 Pavel Ludvik in Matilda, 297 njiva 264 7 roj. Gutman. Rogašovci 296 hiša s gosp. 6/1. vsgk do 1/2 poslopjem 125 dvor 178 b) Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih dejavnosti SIS družbenih dejavnosti bodo pri načrtovanju svojih programov upoštevale omejene materialne možnosti tako, da v, letu 198I ne bodo širile svojih programov. Ponovno bodo preverile veljavne normative in standarde obsega pravic in jih glede na možnosti racionalizirale. V takih pogojih bo še zlasti potrebno skrajno racionalno in selektivno proučiti investicijske programe. V okviru materialnih možnosti bodo imele prednost investicije družbenih dejavnosti sprejete z referendumskim programom in sicer za izgradnjo bolnišnice v Murski Soboti in osnovnošolskih objektov v občini. Organizacije združenega dela bodo lahko povečale svojo dejavnost le prek neposredne svobod-ne menjave dela oziroma preko povečane udeležbe sredstev občanov. Vire in osnoye ter način obračunavanja prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb bo urejal novi zakon o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb, ki napovedujejo vrstosprememb. Samoupravne interesne skupnosti bodo v letu 1'981 pri planiranju svojih sredstev upoštevale, da bo skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja prenesla na skupnost zdravstvenega varstva in skupnost otroškega varstva del in nalog. kijih je doslej opravljal za zdravstveno varstvo upokojencev in za otroško varstvo otrok upokojencev, sredstva zdravstvene skupnosti za nadomestila osebnih dohodkov v času porodniškega dopusta pa se bo prenesel na skupnost otroškega varstva, ki združuje sredstva za en del tega nadomestila. Izvajalci in uporabniki bodo namenili posebno skrb tistim sestavinam programov in nalog v družbenih dejavnostih, ki najpomembneje vplivajo na rast družbene produktivnosti in na prestrukturiranje gospodarstva, zlasti v programih izobraževanja. zdravstva in otroškega varstva. Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti bodo v okviru sprejetih programov za leto 1981 in prvega leta izvajanja dogovorjenega sistema financiranja že v prvem tromesečju 1981 proučile ekonomski položaj posameznih družbenih dejavnosti in ustrezno ukrepale. 1. VZGOJA IN VARSTVO PREDŠOLSKIH OTROK 1. OBČINSKA SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Z začetkom novega srednjeročnega obdobja bomo uveljavljali nova zakonska določila za izvajanje zagotovljenega programa še z delno solidarnostno pomočjo. Izvajali bomo le 120-urno malo šolo kot obvezno obliko programa. Za večanje prostorskih, kadrovskih in pedagoških normativov ne bo možnosti. 2. VZGOJNO-VARSTVEN1 ZAVOD LJUTOMER V vzgojno-varstveno delo bo vključenih 294 otrok v 13 rednih oddelkih in oddelku 120-urne male šole. Število zaposlenih bo 37 in se kljub razširjenemu programu ne bo povečalo. Vzgojnovarstveni zavod Ljutomer bo preko pedagoškega vodja skrbel za kvalitetno pedagoško delo pri vzgojnovarstve-nih enotah v vseh šolah občine v naslednjem obdobju: STRAN 15 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 Bučkovci 2 oddelka 50 otrok Križevci 4 oddelki 80 otrok Vučja vas 1 oddelek 20 otrok Razkrižje - 2 oddelka 28 otrok OŠ L Cankar-Cven 2 oddelka 35 otrok Stročja vas 5 oddelkov 108 otrok Cezanjevci 1 oddelek 24 otrok Stara cesta 1 oddelek 21 otrok Veržej 3' oddelki 81 otrok S posodobitvijo novega vrtca v Stročji vasi se planira s 1/9-1981 razširitev programa z dvema novima oddelkoma in tremi novimi zaposlitvami. II. IZOBRAŽEVANJE L OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Program izobraževanja bo obsegal osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje. Tudi v letu 1981 bomo postopno izenačevali materialne in druge pogoje dela na osnovnih šolah, poudarek bo dan programu usmerjenega izobraževanja in celodnevni osnovni šoli. Investicijska dejavnost bo potekala po sprejetem referendumskem programu. 2. OSNOVNA ŠOLA BUČKOVCI Osnovno šolo bo obiskovalo 215 otrok v 9 oddelkih. Zaposlenih bo 16 delavcev, kar pomeni zmanjšanje za enega delavca. 3. OSNOVNA ŠOLA CEZANJEVCI Osnovno šolo bo obiskovalo 230 učencev v 1 l oddelkih osnovne šole in v 1 oddelku podaljšanega bivanja. Šola ima podružnico na Stari cesti, kjer je organizirano predšolsko varstvo. Zaposlenih bo 18 delavcev, novih zaposlitev ne bo. 4. OSNOVNA ŠOLA KRIŽEVCI Osnovno šolo v Križevcih bo obiskovalo 376 učencev v 14 oddelkih in enem oddelku podaljšanega bivanja, podružniško šolo v Logarovcih 50 učencev v 2 kombiniranih oddelkih in podružnično šolo v Vučji vasi 54 učencev v treh oddelkih celodnevne osnovne šole. Na novo bodo zaposlili enega delavca, tako da bo zaposlenih 47 delavcev. 5. VZG OJ N O IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VERŽEJ Šolo bo obiskovalo 199 eksternih in 84 internih učencev v 16 oddelkih in 1 oddelku podaljšanega bivanja. Zaposlenih bo 71 delavcev, novih zaposlitev ne bo. Sola deluje v okviru zavoda. 6. OSNOVNA ŠOLA IVANA CANKARJA V LJUTOMERU Šolo bo obiskovalo 759 učencev v 27 oddelkih, od tega bodo v podružnični šoli Cven 4 oddelki. Organizirano bo podaljšano bivanje za 5 oddelkov. Zaposlenih bo 57 delavcev, novih zaposlitev ne bo. 7. OSNOVNA ŠOLA CVETKO GOLAR V LJUTOMERU Šolo s prilagojenim programom za programom za usposabljanje bo obiskovalo 81 učencev v 8 oddelkih, za delovno usposabljanje pa 9 učencev v dveh oddelkih. Zaposlenih bo 21 delavcev, novih zaposlitev ne bo. 8. OSNOVNA ŠOLA STROČJA VAS Osnovno šolo bo obiskovalo 242 učencev v 11 oddelkih in dveh oddelkih podaljšanega bivanja. Zaposlenih bo 24 delavcev. novih zaposlitev ne bo. 9. OSNOVNA ŠOLA RAZKRIŽJE Šolo bo obiskovalo 192 učencev v 5 oddelkih celodnevne osnovne šole in v treh oddelkih 'osnovne šole. Šola postopno uvaja celodnevno šolo, zato bo za en oddelek razširila program. Število zaposlenih se bo povečalo za enega delavca, tako da bo vseh zaposlenih 22. 10. GLASBENA ŠOLA SLAVKO OSTERC LJUTOMER Šolo bo obiskovalo 220 učencev v 14 oddelkih. V tem obsegu bo organiziran pouk v Ljutomeru, Križevcih, Veržeju in Razkrižju. Pri šoli dela računovodski center za vse osnovne šole v občini, ki planira eno novo zaposlitev. Število zaposlenih bo 2 L 11. DELAVSKA UNIVERZA LJUTOMER Delavska univerza bo zadovoljevala potrebe po osnovnošolskem izobraževanju odraslih v dveh oddelkih, družbenopolitičnega usposabljanja 572 ur, strokovnega in splošnega izobraževanja 1670 ur in usmerjenega izobraževanja 740 ur. Za planirani obseg dela bodo zaposlili 1 strokovnega delavca, tako bodo skupaj 4 zaposleni. 12. GIMNAZIJA FRANA MIKLOŠIČA LJUTOMER Srednješolski program usmerjenega izobraževanja v dveh oddelkih družbo,-slovno-jezikoslovne usmeritve bo obiskovalo 60 učencev, v 6oddelkih gimnazije z iztekajočim se programom pa 160 učencev, kar je skupaj 220 učencev. Program bo izvajalo 15 redno zaposlenih delavcev in trije občasni sodelavci. Dokončan bo prizidek v vrednosti 5.600.000 din, in opremljen . kabinet za obrambo in zaščito v vrednosti 420.000 din. Tako bodo ustvarjeni materialni pogoji šole tudi za prehod v usmerjeno izobraževanje. in poteka po vzhodnih mejah pare. št. 367, 366 in 360, nakar zavije proti vzhodu in poteka po severni meji parcelnih številk 334/2 in 334/3. nato zavije proti jugu in poteka po vzhodni meji parcelne številke 334/3 do stičišča s parcelno številko 318, ko zavije proti vzhodu do stičišča z vaško cesto pare. št. 318, 314. 292. 290, 285. 283, do stičišča s pare. št. 281, ko zavije proti zahodu in poteka do izhodiščne točke. 3. člen Znotraj opisanih meja ležijo zemljišča z naslednjimi zemljiško knjižnimi in katastrskimi podatki v k. o. Rogašovci: Pare. št. Kultura Izmera v m2 vi. št. Dosedanji lastniki oz. Imet- niki pravice uporabe 369 sadovnjak 340 114 Nemec Alojz in 367 njiva 1709 114 Justina, roj. Marič — Nuskova 31, vsak do l/2 366 , njiva x 2472 34 Šinko Anton in Ma- 365 sadovnjak 1302 34 rija, roj. Perš, Roga- 364 sadovnjak 1574 34 šovci 32. l/2 363 hiša št. 32 z 34 gosp, poslopjem 159 34 dvor 247 34 370 hiša št. 30 z 275 32 Gider Jožef in Justina, roj. gosp. posl. Gider, Rogašovci 30, vsak dvor 500 do 1/2 sadovnjak 452 371 sadovnjak 916 360 njiva 5731 30 Marič Alojz in Marija, roj. 359 vinograd . 365 Poldov, Rogašovci 28, vsak 358 sadovnjak 1570 do 1/2 357 hiša št. 28 z gosp. posl. 235 dvor 500 sadovnjak 860 361 hiša št. 29 z 173 31 Gider Viljem in Antonija, gosp. posl. roj. Rogan, Rogašovci 29, dvor 284 vsakdo 1/2 362 sadovnjak 409 353 hiša št. 27 z 231 216 Pozvek Frida, Lj„ Kneza Koclja gosp. posl, dvor 500 št. 39, do 1/1 sadovnjak 108 354 njiva 4U 355 sadovnjak 1125 356 njiva 737 350 hiša št. 25 z 428 212 Družbena lastnina, imetnik ✓i gosp. posl. pravice uporabe KI K Pomurka dvor 500 Obrat za sodelov. s kmeti sadovnjak 243 352 travnik 898 209 Družbena lastnina—pravica uporabe za zijdanje stanov, hiše v korist Lanjšček Štefana in Sidonije, roj. Konkolič, Rogašovci 15, vsak do 1/2 349 stanov, hiša 126 204 Družb, lastn., pravica uporabe dvor 500 za zid. stanov, hiše v korist travnik 277 Miholič Edvard in Inge, roj. Hajdinjak, Križevci 147, vsak do 1/2 348/1 njiva 970 218 ' Peurača Rihard in Marija, roj. Edšid, Rogašovci blok, 348/2 njiva 838 vsak do 1/2 348/3 njiva 207 203 Donša Ana, Jurij št. 115 do 1/1 347 hiša 119 206 Ficko Dragica, roj. dvor 500 Ropoša, Kuzma 24 do 5/8 njiva 1426 ndl. Ficko Slavko, ndl. . Ficko Suzana, ndl. Ficko Andreja, vsi Kuzma 24, vsak do 1/8 345 njiva 718 230 Šinko Anton in Justina 346 njiva 1495 roj. Hajdinjak, Rogašovci št. 32, vsak do 1/2 344 njiva 1678 116 Šarkanj Jožef in Marija 343 travnik 385 roj. Žohar, Nuskova 40, vsak do 1/2 334/1 njiva 3595 23 Pintarič Herman in 330/1 travnik 4489 Marija, roj. Donoša, STRAN 15 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 III. OBČINSKA KULTURNA SKUPNOST Programska usmeritev kulturne dejavnosti opredeljuje vsa tista področja poklicne, amaterske in druge dejavnosti, ki jih opravljajo kulturni zavodi, društva in kulturne skupnosti, združeno delo pa na osnovi prispevne stopnje zagotavlja sred-slva za realizacijo. Nova naloga kulturne skupnosti bo ustano-vilex kulturnega centra v okviru katerega bi združevali: stro-kovne. finančne in administrativno-tehnične službe kulturnih dejavnosti amaterskega in poklicnega značaja. Ustanovljena bo muzejska zbirka Tabori na Slovenskem v okviru narodnega muzeja v Ljubljani, ki bo opravljala funkcijo nacionalne slovenske kulture. IV. OBČINSKA TELESNOKULTURNA SKUPNOST LJUTOMER V letu 1981 si bo skupnosti še nadalje prizadevala za vsestranski razvoj telesne kulture kot sestavine potreb slehernega občana. Svoja prizadevanja bo usmerila predvsem na: — množičnost telesne kulture — delavske športne igre — selekcijski tekmovalni sistem v okviru ŠŠD in klubov. — rekreativno-tekmpvalni šport — ustvarjanje materialnih pogojev za delo ZTKO. Skupnost bo tudi v planiranem letu podpirala vsa tista prizadevanja, ki v okviru organizirane dejavnosti vključujejo najširji krog občanov. V . OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA VARSTVA Pri izvajanju programa socialnega varstva bo zagotovljena usklajenost razvoja socialno varstvenih programov z razvojem družbene reprodukcije, uveljavljanja in krepitve delegatskih razmerij in zagotovitev neposrednega vpliva delavca v združenem delu, drugih delovnih ljudi in občanov na spremljanje vseh odločitev v politiki socialnega varstva. Skupnost socialnega varstva bo opravila analizo socialnih upravičencev na osnovi revizije v občinskih skupnostih otroškega varstva, zaposlovanja, skrbstva, zdravstva in izobraževanja. Vzpostavila bo enotno evidenco socialnih prejemkov. . VI OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA Med najpomembnejšimi premiki na področju socialnega skrbstva je uskladitev družbeno denarnih pomoči kot edini vir za 73 občanov in dopolnilni vir za preživljanje 71 občanov ter sprejem kadrovskih normativov za opravljanje normativnega in kurativnega socialnega dela. Dopolnilni program socialnega skrbstva zajema dejavnosti. ki so zakonsko pogojene in vsebujejo: — • domsko oskrbo za 65 starejših občanov. — zavodsko varstvo za 22 otrok na usposabljanju v posebnih zavodih. — rejnine, za usposabljanje in ostale rejnine za 44 upravičencev. Nova naloga je planirana ustanovitev izvajalske organizacije centra za socialno delo za izvajanje dogovorjene socialne politike. In\alidska delavnica 8. maja v Pristavi bo nadaljevala svojo dejavnost za usposabljanje invalidnih oseb ter si pridobila pravni položaj organizacije združenega dela. L SOCIALNO VARSTVENI ZAVOD V LUKAVCIH V zavodu bo 140 oskrbovancev, ki bodo deležni medicinske nege, od tega bo dodatno oskrbo prejemalo 135 oskrbovancev, dietno, prehrano pa 18 oskrbovancev. Na novo bodo zaposlili enega delavca, tako da bo vseh zaposlenih 44 delavcev. VIL OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Zdravstvena skupnost bo pospešeno razvijala osnovno zdravstveno dejavnost, skrbela za boljšo tehnično opremljenost in strokovno usposobljenost, kar bo dalo realne možnosti za izvršitev razširjenega obsega pravic iz zagotovljenega programa zd ra vs t ve n ega v a rs t va. V letu 1981 so pri virih financiranja spremembe in sicer pri obveznostih, ki nastajajo pri združevanju sredstev za zdravstveno varstvo upokojencev, neposredno pri občinski zdrav stveni skupnosti in pri investicijah referendumskega pjlograma. Uporabniki in izvajalci si bodo prizadevali za racionalno uporabo zdravil, za preprečevanje neopravičene odsotnosti iz dela in varnost delavcev na delovnih mestih ter socialno varstvo prebivalstva. Prednostne naloge bodo: — boljše in popolnejše zdravstveno varstvo aktivnega prebivalstva. — razvijanje in širitev obsega dela na področju zdravstvene nege obolelih na domu. — zdravstveno varstvo borcev NOB, — preventivno zdravstveno varstvo otrok in mladine. L ZDRAVSTVENI DOM LJUTOMER V zdravstvenem domu bodo odpravili dopolnilno delo in uvedli dvoizmensko delo v splošni zdravstveni dejavnosti v Ljutomeru. Prav tako bo organizirana zdravstvena služba v zdravstvenih postajah v Razkrižju. v Bučkovcih. v Križevcih in v socialno zdravstvenem domu v Lukavcih. Na novo bodo uredili in organizirali dispanzer za borce, nego bolnikov na domu in zdravstveno vzgojo. Planirajo pet zaposlitev, skupno bo zaposlenih 69 delavcev. VIII. OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE Skupnost bo ugotavljala potrebo po kadrih ter proučevala možnosti za zaposlovanje v občini, poklicno usmerjala mladino. organizirala strokovno usposabljanje ob delu, skrbela za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb ter opravljala strokovna opravila s področja štipendijske politike. Usmerjala bo zaposlovanje zdomcev s potrebami in interesi združenega dela. Opravila s področja štipendijske politike bo prevzemala s 1/1—1981. kar bo nova naloga skupnosti. XI. OBČINSKA POŽARNA SKUPNOST * Izvajala bo naloge na področju preventivne in operativne dejavnosti. Preko svojih komisij bo opravljala preventivne preglede v organizacijah združenega dela, obrtnikih in zasebnih stanovanjskih hišah. V sodelovanju s civilno zaščito, in družbeno samozaščito bo opremljala gasilska društva z orodjem. opremo in z gasilnimi sredstvi. Sodelovala bo s krajevnimi skupnostmi. L OBČINSKA GASILSKA ZVEZA Kot operativna strokovna organizacija bo skrbela za nenehno izobraževanje gasilskega kadra v gasilskih društvih, organizacijah združenega dela, posebno pa učencev v osnovnih šolah. Izvajala bo praktično usposabljanje operativnih enot gasilskih društev in gasilskih enot civilne zaščite. 6. KRAJEVNE SKUPNOSTI Delovni ljudje in občani bodo v letu 1981 razvijali vse oblike samoupravne, družbene in politične organiziranosti v krajevni skupnosti ter omogočali zadovoljevanje skupnih interesov in potreb. Za financiranje programov krajevnih skupnosti se bodo sredstva zbirala s krajevnimi samoprispevki ter združevala na podlagi sprejetega družbenega dogovora o osnovah in načelih planiranja in o financiranju nalog krajevnih skupnosti občine Ljutomer za obdobje 1981 — 1985. Krajevne skupnosti za leto 1981 predvidevajo naslednje naloge: KRAJEVNA SKUPNOST BUČKOVCI bo v letu 1981 nadaljevala z razširitvijo vodovodnega omrežja. Sofinancirala bo odkup zemljišč in stroške izdelave načrta za izgradnjo večnamenske zgradbe, izdelavo zazidalnega načrta za Bučkov-ce, nadaljevala dela pri razširitvi telefonskega omrežja in dokončala obnovo kulturnega doma v Bučkovcih, ter finančno sodelovala pri odpravi še neelektrificiranih gospodinjstev na njenem območju. KRAJEVNA SKUPNOST CEZANJEVCI bo Končala investiejo modernizacije ceste Czanjevci—Ljutomer in sofinancirala napeljavo telefonskega omrežja na njenem območju. KRAJEVNA SKUPNOST CVEN predvideva dokončanje STRAN 16 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 STRAN 16 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 adaptacije zadružnega doma in sofinanciranje izgradnje vodovoda na območju krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽEVCI bo poleg odplačil obveznosti prenešenih iz srednjeročnega obdobja 1976—1980 še sofinancirala telefonsko omrežje, uredila asfaltno prevleko na cesti Bučečovci in Vučji vasi, ter financirala izgradnjo treh avtobusnih čakalnic in pločnikov v Križevcih. KRAJEVNA SKUPNOST LJUTOMER predvideva dokončanje referendumskega programa to je ureditev Kidričevega naselja in dokončanje pločnikov na Prešernovi in Ormoški cesti ter v skladu z materialnimi možnostmi reševati tudi ostale potrebne objekte, ki so vezani na Prešernovo in Ormoško cesto ter sofinancirala obnovo mrliške veže v Ljutomeru. KRAJEVNA SKUPNOST LOG ARO VCI—BERKO VCI bo dokončala gradnjo vaškega doma v Berkovcih in gasilskega doma na Grabah. Nadalje bo zgradila most,na potoku Lipnici in izvedla adaptacijo kulturne dvorane v Logarovcih. KRAJEVNA SKUPNOST RADOSLAVCI bo začela z izgradnjo doma občanov v Radoslavcih. Nadalje bo sofinancirala izgradnjo električne napeljave gospodinjstvom, ki so brez elektrike in razširitev krajevne ceste v Godemarcih, ter sofinancirala popravilo po neurju poškodovane ceste v Precetincih. KRAJEVNA SKUPNOST RAZKRIŽJE bo zraven odplačila anuitet za osnovno šolo Razkrižje še sofinancirala izgradnjo sekundarnega vodovodnega omrežja, ki bo napajalo celotno območje krajevne skupnosti. KRAJEVNA SKUPNOST STARA CESTA bo v glavnem odplačevala najeti kredit za izvedbo modernizacije cest. V okviru možnosti pa bo sofinancirala pripravo dokumentacije za izgradnjo telefonskega omrežja ter sodelovala pri električni napeljavi še neelektrificiranih gospodinjstev. KRAJEVNA SKUPNOST STROČJA VAS bo začela z urejanjem zemeljskih del na cestiStročja vas—Nunskagraba. ti redila okolje pri vrtcu, naročila načrte za telefonsko omrežje ter odplačevala anuitete za izvedbo modernizacije cest. KRAJEVNA SKUPNOST VERŽEJ bo nadaljevala dela na izgradnji telefonskega omrežja ter začela z izgradnjo kanalizacije na njenem območju. KRAJEVNA SKUPNOST ŽELEZNE DVERI bo odplačevala pfenešene obveznosti iz obdobja 1976—1980, ki so ostale neporavnane v zvezi z modernizacijo občinskih in krajevnih cest, ter financirala vzdrževanje komunalnih objektov in na-prav skupne rabe. Podpisniki samoupravnega sporazuma o mladinskih delovnih akcijah bodo skrbeli za izvajanje nalog za pripravo in izvedbo mladinskih delovnih akcij pri izgradnji prometne infrastrukture. izgradnji šol. izgradnjo varstvenih domov, kulturnih in telesno-kulturnih objektov, ki so pomembni za hitrejši gospodarski in socialni razvoj naše občine. 7. URESNIČEVANJE NALOG NA PODROČJU SPLOŠNE LJUDSKE OBRAMBE IN DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V letu 1981 se bo nadaljeval proces podružbljanja in krepitve obrambnega in drpžbenosamozaščitnega delovanja delovnih ljudi in občanov: — teritorialno obrambo bomo opremljali s sodobnimi borbenimi sredstvi ter usposabljali pripadnike enot in štabov teritorialne obrambe. — organizirali, usposabljali in opremljali bomo narodno zaščito v krajevnih skupnostih in organizacijah združenega dela kot najširšo obliko organiziranja delovnih ljudi in občanov za opravljanje določenih nalog družbene samozaščite. — izgrajevali sistem vojnih zvez ter sistem za opazovanje, obveščanje in alarmiranje za organe in organizacije občine, krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela. — organizirali, opremljali in usposabljali enote in štabe civilne zaščite, pri čemer bo dana prednost za zagotovitev sredstev za reševanje ob nesrečah ter izgradnji zaklonišč. — opremljali, oboroževali in usposabljali organe in organizacije občine za delovanje v izrednih in vojnih razmerah. — izvajali vzgojo in izobraževanje delovnih ljudi in občanov tet izven šolske mladine za obrambo in zaščito, Za izvršitev nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite bodo namenjena sredstva v višini 0,5 % od narodnega dohodka ustvarjenega v letu 1981. Izvršni svet skupščine občine Ljutomer bo pripravil’program aktivnosti potrebnih za dosledno uresničevanje resolucije, sprotno spremljal izvajanje s to resolucijo dogovoijenih nalog in obveščal skupščino občine ter po potrebi predlagal izvedene akte tet sprejemal druge ukrepe v skladu s svojo pristojnostjo in odgovornostjo. Ljutomer. 26/12—1980. Predsednik skupščine občine Ljutomer Franc ŠTRAKL, oec.. 1. r. OBČINA LJUTOMER IZVOZNO — UVOZNA BILANCA V LETU 1981 OZD Izvoz Uvoz DO TEHNOSTRO.I 8.000 4.050 DO IMGRAD 19.480 10.340 K RIŽEVSKE OPEKARNE 7.778 1.000 LESNINA 38.250 2.200 MARLES TOZD LJUTOMER 24.518 5.000 MURA TOZD OBLAČILA 25.000 2.100 KONUS TOZD USNJARNA — 15.150 DO MLEKOPROMET 6.585 4.608 KOMGRAD — 1.200 RADENSKA TOZD JERUZALEM 1.050 — KZ LJUTOMER—KRIŽEVCI 5.125 4.700 EMONA TOZD AGROPLOD 171.600 4.136 SKUPAJ: 307.386 54.484 OBČINA LJUTOMER PROIZVODNJA NEKATERIH KMETIJSKIH PRIDELKOV. ŽIVINE IN MLEKA Kultura Merska enota Ocena 1980 Plan 1981 Pšenica vagon 980 670 Koruza vagon 1.010 1.050 Slad, pesa vagon 1.810 3.000 Grozdje vagon 288 300 Govedo kom 6.500 7.000 Prašiči kom 35.950 37.360 Mleko v 000 litrih 13.040 13.450 21 Na podlagi 3. člena zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za kompleksno graditev (Ur. list SRS. št. 19/76) in na podlagi 167. člena statuta občine Murska Sobota, je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 30. 12. 1980. sprejela ODLOK o določitvi zemljišč namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Rogašov- ci— Nuskova 1. člen S tem odlokom se določajo pogoji prenehanja lastinske pravice in drugih pravic na zemljiščih namenjenih za stanovanjsko in drugačno graditev na območju zazidalnega načrta Rogašovci—Nuskova. 2. člen Meja zemljiškega kompleksa v Rogašovcih poteka po naslednjih parcelah v k. o. Rogašovci. Od izhodiščne točke, to je stičišča južne meje pare. št. 283 z regionalno cesto Murska Sobota—Kuzma, nakar poteka po vzhodnem robu regionalne ceste proti severu do stičišča s pare, št. 370. nato zavije proti vzhodu in poteka po severnih mejah parcelnih številk 370. 365. 369. 367. ko zavije proti jugovzhodu RADIJSKI IN TELEVIZIJSKI SPORED OD 1 7. DO 20. JANUARJA SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 Prijetno soboto vam želimo, 16.45 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 18.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 8.35 POROČILA. 8.40 Ml-NIGODCI V GLASBENI DEŽELI. 8.50 SEBASTIJANOVA BABICA, danska risanka serija, 9.05 Z BESEDO IN SLIKO: Novletna ura, 9.30 TOVARIŠ1-. JA. mladinska nadaljevanka TV Skopje. 10.00 MALI SVET, otroška kontaktna serija TV Zagreb. 10.30 PO SELDEH NAPREDKA. 11.00 DELAJ Z GLAVO: Ponovitev. 11.25 B. Ibanez: TRSJE IN BLATO, španska nadaljevanka, 12.25 Kilzbuhl: SMUK ZA MOŠKE, prenos (do 13.45/14.00), 15.45 RDEČI PONI, ameriški mladinski film. 17.10 POROČILA. 17.15 KOŠARKA ZADAR:CI-BONA. prenos, v odmoru ... 18.55 NAŠ KRAJ. 19.10 ZLATA PTICA. 19.15 RISANKA. 19.20 CTK CAK. 19.24 TV NOCOJ 19.26 ZRNO DO ZRNA. TV DNEVNIK. 19.55 PROPAGANDNA ODDAJA. 20.00 SOBOTNA TV KRIŽANKA. 21.30 PROPAGANDNA ODDAJA. 21.35 OD TOD DO VEČNOSTI, ameriški film. 23.30 TV KAŽIPOT. 23.50 POROČILA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00 — Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 1430 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 — telefon 21-232 1530 — Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila. 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Spored slovenske narodno-zabavne glasbe, 1630 — Športna oddaja 16.40 — Najbolj iskane plošče preteklega tedna, 17.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 1530— Zabavna glasba, vmes reklamna sporočila, 16.00 — Dnevnik, 16.10 — Glasbena oddaja — Jugotonov glasbeni express, 16.40 — Pota mladih, 18.00 — Sotočje. 18.45 — Prijetni glasbeni utrinki, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA 1. WOMAN IN LOVE - BARBRA STREISAND 2. CALL ME - BLONDIE 3. MASTER BLASTER - STEVIE WONDER 4. JOHNY AND MARY - ROBERT PALMER 5. MY OLD PIANO - DIANA ROSS NOVA GLASBENA UGANKA GLASUJEM ZA: TV LJUBLJANA 7.55 Poročila. 8.00 ČEBELICA MAJA. 8.25 BELI KAMEN; švedska otroška serija. 8.55 WASHINGTON ZA ZAPRTIMI VRATI, serijski film. 10.25 KITŽBUHEL: Slalom za moške, prenos L teka. 11.40TV kažipot. 12.00 Kmetijska oddaja. 12.55. K1TZBU-HEL: Slalom za moške, prenos 2. teka — do 14.15. 16.15 SLIKE S SAMOTNIH KMETIJ. dokumentarna oddaja. 16.35 Poročila. 16.40 IGRE NA SNEGU. posnetek. 17.40 Športna poročila. 17.50 HOR-DUBAL. češki film. 19.15 Risanka. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 M. Smeje: VELIKO MESTO, nadaljevanka TV Zagreb, 21.20 VRNITEV, dokumentarna oddaja TV Skopje. 22.00 V znamenju. 22.20 Jazz na ekranu. 22.40 Športni pregled 10.00 Zimski šolski spored (Bg), 13.15 Zimski šolski spored — do 14.30 (Zg), 17.10 Poročila. 17.15 VRTECNAOBISKU: Ciciban smuča. 2. del. 17.30 ČLOVEKOVI PRIJATELJI, poljudno znanstvena serija. 18.00 METODOLOGIJA POLITIČNEGA DELA: Sestanek - potek. 18.20 Spekter, 18.30 Obzornik. 18.40 Mozaik. 18.45 MLADINSKA ODDAJA (Sa). 19.15 Risanka, 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Vladiir Desnica: OKO drama TV Zagreb. 21.35 KULTURNE DIAGONALE 22.15 V znamenju 10.00 Zimski šolski spored (Bg). 13.15 Zimski šolski spored — do 14.30 (Zg). 17.15 Poročila. 17.20 SEBASTIJANOVA BABICA, danska risana serija. 17.35 Ptuj 80. L oddaja. 18.05 PISANI SVET: pasje življenje. 18.35 Obzornik. 18.45 Mostovi — hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost, 19.00 KNJIGE, 19.15 Risanka. 19.24 Zrno do zrna. 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 Aktualna oddaja, 20.55 W. Reymont: OBLJUBLJENA DEŽELA, poljska nadaljevanka. 21.55 V znamenju. 22.10 IZ KONCERTNIH DVORAN. L. Bernstein — Zgodba z zahodne strani IME IN PRIIMEK: NASLOV: Rešitev glasbene uganke: SIMON SAYS — 1910 FRUITGUM COMPANY Izpolnjene kupone pošljite do petka, 30. januarja, na naslov Radio Murska Sobota, Titova 29, M. Sobota. Čaka vas nagrada Elektrotehne-Šoping iz M. Sobote. Radijski disco club bo na sporedu v torek, 20. januarja, od 17.30 do 18.00. Prijetno poslušanje. ODDAJNIKI 11. TV MREŽE: 17.30 NARODNA GLASBA. 18.00 IZ SPOREDA TV .... 18.30 J. Horvat: MAČEK POD ČELADO, tv nadaljevanka. 19.30TV DNEVNIK. 20.00 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI. dokumentarna serija. 21.00 POROČILA. 21.10 ŠPORTNA SOBOTA, 21.30 Feljton, 22.00 GLASBENI ATELJE (do 23.00) ODDAJNIKI II. TV MREŽE. 16.00 NEDELJSKO POPOLDNE (Bg), 19.30 TV dnevnik. 20.00 MELODIJE JERO-MA KERNA. 21.00, Včeraj, danes, jutri. 21.25 ZGODBE SE DOGAJAJO PONOČI, ameriški č/b film. (Jean Arthur, Charles Boyer). ODDAJNIKI H. TV MREŽE: 17.10 TV dnevnik v madžarščini. 17.30 TV dnevnik, 17.45 Lutkovna nadaljevanka, 18.00 JUNAŠKE NARODNE PESMI. 18.15 Izobraževalna oddaja, 18,45 Glasbena medigra, 18.50 INDIREKT. športna oddaja, (Bg). 19.30 TV dnevnik. 20.00 ZNANOST IN MI, 20.50 Zagrebška panorama, 21.15 DRUŽINA POLANJECKI. poljska nadaljevanka. 22.35 7 + 7, ponovitev zabavno glasbene oddaje — do 23.35. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.00 KOŠARKA Žalgiris: Cibona, prenos s slov, koment.. 18.30 Dnevnik 10, 18.45 V KANJONU ČRNEGA DRI-MA, dokumentarna oddaja. 19.15 TV dnevnik, 20.00 NAJVAŽNEJŠA JE LJUBEZEN, glasbena serija. 20.55 Zagrebška jranorama. 21.20 ARHEOLOŠKI MUZEJ V ZADRU -do 21.40 TV ZAGREB 10.00 Zimski šolski program; 2.25 Kitžbuhel: Smuk za moške; 13.45 Delo in zdravje; 14.45 Veliko mesto; 16.00 Poročila; , 16.15 Pomlad življenja — oddaja za otroke; 17.17 Košarka: Zadar—Cibona; 18.45 Miroslav Krleža: Poezija! 19.15 Risanka; 19.30 Dnevnik; 20.00 Sedem minus sedem — zabavnoglasbena oddaja; 20.50 Župan Cu-sterbridgea — nadaljevanka; 21.40 Dnevnik; 21.55 Ob koncu tedna; TV AVSTRIJA 10.35 Večna glasba velikih mojstrov. 11.25 Nočni studio. 12.30 Igrajmo skupaj. 13.00 Opoldanska redakcija. 15.10 Dama s kamelijami (film). 17.00 Abeceda športa. 17.30 Muminsi. 17.55 Spanček zaspanček, 18.00 Dva x sedem. 18.25 Dober večer v soboto (Heinz Conrads). 18.50 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki. 19.50 Šport in reklame. 20.15 Večer z Renejem Kollom. 22.05 Reklame. 22.10 Šport. 22.30 Donna Summer Show. 23.20 Poročila TV MADŽARSKA 8.15 Za otroke. 10,05 Oddaja za narodnosti. 10.25 Šestsobno sončno stanovanje, film. 11.45 Kviz. 13.05 Za otroke. 13.35 Štirje tankisti in pes. 14.30 Filatelija 14.45 Cesta ali železnica? 15120 Smučanje. 16.25 Reportaža. 17.05 Kuhajmo: paprika show. 17.30 Parabola. 18.05 Narodne; pred tekmovanjem. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Silvester. ponovitev. 22.05 TV dnevnik. 22.15 Hiša lutk. film. TV ZAGREB 9.50 Poročila. 10.00 PO JU-JUTRU SE POZNA DAN, otroška oddaja (Zg), 11.30 Narodna glasba (Lj), 12.00 Kmetijska oddaja (NŠ), 14.00 Kritična točka, 14.30 JAHALKA. vzhodnonemški mladinski film, 16.00 NEDELJSKO POPOLDNE (Bg). 19.00 Risanka. 19.27 Nocoj.... 19.30 Dnevnik, 20.00 VELO MISTO, dramska srija. 21.20 RAZPOTJA ZR NEMČIJE, dokumentarna oddaja, 2. del. 2L50 Dnevnik (Bg). 22.10 Športni pregled — do 22.40. TV AVSTRIJA J 1.00 Pogovor z novinarji. 12.00 Vzgojna oddaja. 15.15 Kako dobiti očeta (film). 16.45 Listamo po slikanici. . ... Risanka, 17.15 Čebelica Maja. 17.40 Spanček zaspanček. 17.45 17.05 Klub seniorjev. 18.25 ORF danes. 18.30 Vodič po operi, 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame. 19.30 Čas v sliki, 19.50 Šport. 20.15 Sedaj pa. tovariš direktor. ... 21.45 Religija. 21.50 Poročila /Q ljubljanska banka Pomurska banka fV MADŽARSKA 8.10 Šola za vsakogar. 9.10 Za otroke. 10.20 Smučanje. 11.20 Za otroke. 12.50 Smučanje, slalom iž Kitzbuhla. 14.00 Sprem-Ijivo hlačno, madžarski film. 15.40 V nedeljo popoldne. 17.35 Priporočamo naše sporede. 18.00 Kviz. 19.00 Teden; aktualnosti. reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Petofi. nadaljevanka. 21.15 Športne vesti. 21.25 Beg na Madžarsko, dok. film. 22.25 Poročila. 22.30 Poezija. TV ZAGREB /O ljubljanska banka Pomurska banka 17.35 Pregled sporeda. 17.40 Poročila, 17.45 MESTO SMEHLJAJA. lutkovna oddaja, 18.00 JUNAŠKE NARODNE PESMI, otroška oddaja (Bg). 18:15 TV koledar. 18.25 Kronika Siska. 18.45 KATAPULT. mladinska oddaja (Sa). 19.15 Risanka, 19.27 Nocoj ... 19.30 Dnevnik, 20.00 FILIP FILIPOVIČ, tv drama L del, 21.00 MINIATURE (Sa). 21.05 KULTURA DANES (Bg). 21.50 Dnevnik, 22.05 Domači dokumentarni film (Bg) — do 22.20. ljubljanska banka Pomurska banka TV AVSTRIJA 9.00 Jutranja poročila, 9.05 Am, dam, des, 9.30 TV kuhinja, 10.00 Šolska TV. 10.30 Kako dobiti očeta (film). 12.00 Dok. oddaja, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Am. dam. des. 17.30 Lassie. 17.55 Spanček zaspanček, 18.00 Živali pod vročim soncem, 18.25 ORF danes. 18.30 Mi. 18.54 Reklame. 19.00 Avstrija v sliki, 19.23 Reklame, Čas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek in reklame. 21.05 Lisjaki, 21.55 Večerni šport. 23.00 Poročila 19.00 Dekleta iz vesolja. 19.30 Čas v sliki. 20.00 Prepreka. 21.05 Dok. oddaja. 21.50 Deset pred deseto. 22.20 Samo računalniki morijo tiho (film), 23.45 Poročila, TV MADŽARSKA Ni sporeda TV ZAGREB 17.40 Poročila. 17.45 TREBA JE HOTETI. TREBA je SMETI, otroška oddaja (NS) 18.15 TV koledar. 18.25 Kronika Osijeka. 18.45 VSI ENOTNI V OBRAMBI (Zg), 19.15 Risanka, 19.27 Nocoj..., 19.30 Dnevnik, 20.00 STOP, aktualna oddaja (Zg). 21.00 ALICE NA NE STANUJE VEČ TU. ameriški film. TV AVSTRIJA Am, dam. des, 9.30 Angleščina, 10.00 Šolska TV. 10.30 Western. 12.00 Grenke jagode (film). 13.00 Opoldanska redakcija. 17.00 Am, dam. des, 17.25 Oddaja z miško. 17.55 Spanček zaspanček, 18.00 Cari-čin sel, 18.25 ORF danes, 18.30 Mi. 18.54 Reklame, 19.00 Avstrija v sliki. 19.23 Reklame, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Kreisky skoraj zasebno. 21.10 Novo od včeraj. 21.55 TV film, 23.35 Poročila rV MADŽARSKA 8.05 in 13.50 Šolska TV. 16.15 Kratek film. 16.35 Poštni,predal 250. Maria Takacs. 16.50 TV borza. 17.00 Spored Gyorgya Korde. 17.30 Šola za vsakogar. 18.35 Imre Simonyi. portret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Igra v treh minutah. 20.05 Nuklearna revolucija, francoska nadaljevanka. 20.50 Kratek film. 21.00 Študio 81. kulturni tednik televizije. 22.00 Rockpalast Essen. 22.50 TV dnevnik. DO Ljutomerčan TOZD Ljutomerska klet Ljutomer, Kidričevo, n. I. Delavski svet TOZD Ljutomerska klet vabi k sodelovanju delavca za opravljanje del in nalog vzdrževanje in popravila električnih inštalacij, strojev in naprav elektrikar Pogoj; srednja izobrazba ustrezne smeri ali KV elektrikar in tri leta delovnih izkušenj Za objavljena dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidate vabimo, naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in z dokazili o strokovnosti v 15 dneh po objavi na naslov: DO ,,Ljutomerčan" TOZD Ljutomerska klet Ljutomer, Kidričevo n. I (Delavski svet TOZD Ljutomerska klet). Prijavljene kandidate bomo obvestili o opravljeni izbiri v 30 dneh od poteka roka za sprejem prijav. Turnišče; cene pujskov V četrtek, 8. januarja, so rejci pripeljali na sejmišče v Turnišču 54 pujskov, starih med 7 in 9 tednov. Prodali so vse pujske, in sicer po cenah od 2.200,00 do 2.500,00 dinarjev za par. Pomurski zdravstveni center M. Sobota TOZD Zavod za socialno medicino in higieno M. Sobota ponovno razpisuje dela in naloge individualnega poslovodnega organa direktorja temeljne organizacije Kandidat za razpisana dela in naloge mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: — da ima visoko izobrazbo medicinske, ekonomske, pravne ali politološke smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj in organizacijske sposobnosti, — da se zavzema za samoupravljanje, — da je moralno in politično neoporečen. , Dela in naloge se' razpisujejo za 4 leta. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 20 dneh po objavi razpisa na naslov: Pomurski zdravstveni center TOZD Zavod za socialno medicino in higieno M. Sobota, z oznako ,,za razpisno komisijo". Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 STRAN 17 SPORT AKTUALNO V TELESNI KULTURI SKRB IZOBRAŽEVANJU KADROV V zadnjem obdobju v Pomurju posvečamo posebno skrb izobraževanju strokovnih kadrov. To še posebej velja za soboško občino, ki seje razreševanja tega vprašanja, kije vrsto let predstavljal velik problem, lotila zelo načrtno. Pomembno vlogo je pri tem opravil regijski center za vzgojo kadrov pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Murska Sobota, kije bil ustanovljen za potrebe vseh štirih pomurskih občin. V tem centru seje do konca lanskega leta izšolalo 212 strokovnih kadrov za potrebe v telesni kulturi. Gre predvsem za nižje nazive kot so vodniki, inštruktoiji. vaditelji itd. Poleg tega pa sta bila doslej tudi dva tečaja za organizatorje športne rekreacije, katera je absolviralo okrog 20 udeležencev, ki so dobili diplome šolskega centra za telesno vzgojo v Ljubljani. Razen dveh, ki sta bila iz ljutomerske, so vsi ostali iz soboške občine. Kljub sorazmerno velikemu številu usposobljenih novih strokovnih delavcev v zadnjem obdobju, jih še vedno precej primanjkuje za potrebe zelo razvejane telesne kulture in športne rekreacije v Pomurju. Zato dokaj smelo načrtujejo usposabljanje amaterskih strokovnih kadrov tudi za srednjeročno obdobje 1981—85, kajti zavedajo se, da bo telesnokulturna dejavnost tudi v bodoče slonela na amaterskih delavcih. Samo v soboški občini naj bi v tem srednjeročnem obdobju usposobili kar 682 novih strokovnih amaterskih delavcev. Istočasno pa si bodo tudi prizadevali zaposlovali profesionalne strokovne delavce v prioritetnih športnih panogah, kjer teh še nimajo. Amaterskim strokovnim delavcem pa bodo tudi v prihodnje omogočili sodelovanje na obveznem izpopolnjevanju, ki ga bodo organizirale republiške strokovne zveze. V soboški občini za letos načrtujejo, da bodo doma izšolali 30 vodnikov za potrebe šolskih športnih društev, za atletiko in košarko, 30 inštruktorjev za potrebe nogometa, 10 vaditeljev plavanja in še nekaj vodnikov za potrebe taborništva. Zunaj občine pa bodo izšolali vaditelje za društva Partizan in smučanje, trenerja nogometa, košarke, hokeja na travi, namiznega tenisa ter organizatorje športne rekreacije. Skupno nameravajo v soboški občini letos izšolati 121 strokovnih kadrov raznih profilov. Dokaj smelo so si začrtali usposabljanje kadrov v letošnjem letu tudi v radgonski občini, kjer predvidevajo, da bodo izšolali dva inštruktorja in enega trenerja za atletiko, enega inštruktorja in enega trenerja za košarko, po dva inštruktorja in trenerja za namizni tenis, dva trenerja v nogometu, štiri vaditelje in trenerja za plavanje, inštruktorja in trenerja za rokomet, štiri vaditelje in dva učitelja smučanja, tri inštruktorje za tenis, enega trenerja alpskega smučanja in tri ogranizatorje športne rekreacije. Veliko manj pa nameravajo izšolati strokovnih kadrov v letošnjem letu v lendavski in ljutomerski občini. V Lendavi predvidevajo le dva rokometna trenerja. enega trenerja za judo in enega inštruktorja za tenis. V Ljutomeru pa so predvideli izšolati enega nogometnega trenerja, pet vaditeljev in dva organizatorja športne rekreacije. Feri Maučec RAZGOVOR S PREDSEDNIKOM ZTKO LJUTOMER STANETOM ŠOSTARJEM S SAMOPRISPEVKOM BOMO GRADILI TELOVADNICO V ljutomerski občini so kljub nekaterim težavam, zlasti pomanjkanju denarja, kadrov in objektov, v zadnjem obdobju vendarle dosegli nekatere uspehe na področju telesne kulture, športa in rekreacije. Seveda pa je stanje zdaleč, tako. da bi se lahko zadovoljili. Kakšno pa je dejansko stanje in s katerimi problemi se predvsem ukvarjajo, o tem smo se pogovarjali s predsednikom Zveze telesnokulturnih organizacij občine Ljutomer Stanetom Šostar-jem. — Kakšno je stanje telesne kulture v ljutomerski občini? »Ljutomerska občina sodi med manj razvite občine v Sloveniji, s tem pa ni rečeno. da imamo nerazvit šport. Nasprotno, mi ugotavljamo. da smo v zadnjem obdobju dosegli vidne rezultate. V prvi vrsti naj omenim dejavnost konjeniškega kluba Ljutomer, ki dosega vrhunske rezultate in se uveljavlja ne le v Sloveniji, temveč v državi in v mednarodnem merilu. Zadovoljni pa smo tudi z rezultati, kijih dosegamo na nekaterih drugih področjih. Najbolj pa smo zadovoljni, da nam je uspelo zgraditi asfaltna igrišča v vseh krajevnih središčih s tem pa smo tudi ustvarili pogoje za nadaljnji razvoj športne de- javnosti. V ljutomerski občini namreč zelo primanjkuje športnih objektov, kar pa je osnova za normalen razvoj in dejavnost telesne kulture in športa. Telovadnica v domu Partizan zdaleč ni primerna za gojitev vseh veščin, za katere vlada zanimanje. Pomeni, da nam zlasti primanjkuje pokritih prostorov. Na Ražkrižju smo sicer zgradili lepo telovadnico, vendar pa nas žal projektanti niso poslušali, in tako je telovadnica premajhna, da bi lahko organizirali tudi zahtevnejša tekmovanja. Primanjkuje pa nam tudi potrebnih kadrov. V zadnjem obdobju smo sicer usposobili nekaj kadrov, žal pa ugotavljamo, da ti v večini primerov odhajajo v razvitejše centre.« — Z izgradnjo asfaltnih igrišč ste torej v ljutomerski občini ustvarili pogoje za uspešnejši razvoj nekaterih športnih panog. Kako pa ste si začrtali razvoj telesne kulture v tem srednjeročnem obdobju? »Mislim, da se nam na področju telesne kulture in športa vendarle obeta lepša prihodnost. Računamo, da bomo v tem srednjeročnem obdobju zgradili telovadnici v Križevcih pri Ljutomeru in pa v samem Ljutomeru. Garancija zato je referendum, ki je bil razpisan v mesecu decembru lanskega leta in je lepo uspel. To pa hkrati pomeni, da se delovni ljudje in občani vse bolj zavedajo pomembnosti telesne kulture ne le za doseganje vrhunskih rezultatov, marveč tudi za boljše počutje, večje delovne uspehe in nenazadnje tudi boljšo obrambno pripravljenost. Vse te vrline so delovni ljudje in občani prav gotovo upoštevali tudi na referendumu za sprejem samoprispevka. Naša naloga sedaj je, da si prizadevamo čimprej zgraditi prepotreben športni objekt.« F. M. NAMIZNI TENIS KOŠARKA — II. ZVEZNA LIGA ŽENSKE LJUTOMER TELOVADNA AKADEMIJA S PODELITVIJO PRIZNANJ Tako kot vsako leto je Zveza telesnokulturnih organizacij Ljutomer tudi tokrat ob koncu koledarskega leta pripravila v domu kulture telovadno akademijo z razglasitvijo najboljšega športnika, društva, selekcije in organizatorja ter razglasitvijo rezul-talovsindikalnihšportnih iger in podelitvijo priznanj. N a telovadni akademiji so v pestrem programu prikazali dejavnost društev Partizan in šolskih športnih društev ljutomerske občine. Na sporedu je bila splošna telesna vzgoja, ritmični plesi, moderna gi- uspela. Po krajšem nagovoru predsednika Zveze za telesno kulturo Ljutomer Staneta Šo-starja so za najboljšega športnika občine Ljutomer za leto 1980 razglasili člana konjeniškega kluba Ljutomer Marka Slaviča, slarejšega. iz Ključa-rovec. za najuspešnejše društvo strelsko družino Ljutomer. za najuspešnejše’selekcijo mladinsko nogometno moštvo Ljutomer in za najboljšega organizatorja Franca Kolariča iz Ljutomera. Priznanja telesno- kulturnih organizacij Ljutomer za uspešno delo na tele- ŠPORTNI OBRAZI Marko Slavič - športnik občine Ljutomer Že nekaj let sodi Marko Slavič, starejši, iz Ključare-vec med najuspešnejše rejce in tekmovalce konjskega športa pri nas. V svoji nadvse bogati športni karieri je dosegel vidne rezultate ne samo Kovač do polfinala V Zalogu je bil 2. memorialni turnir Adolfa Jakhla, ki je zbral nad 60 slovenskih pionirjev — med njimi vse najboljše — ki so še zadnjič merili svoje moči pred važno preizkušnjo — odprtim prvenstvom Zagreba. Od štirih Sobočanov, ki so nastopili na tem turnirju, se je najbolje uvrstil Kovač, ki se je plasiral v polfinale in za vstop v finale nekoliko nepričakovano izgubil s Špeličem (Kočevje). Močan se je uvrstil med osmerico in za vstop v polfinale izgubil z Zalaznikom (Kemičar), Gruškovnjak in Flisar pa sta izpadla že v prvem oziroma drugem kolu. M. U. Novi Zagreb-Pomurje 108:45 V zadnjem kolu prvega dela tekmovanja druge zvezne košarkarske lige za ženske je ekipa Pomurja gostovala v Zagrebu in doživela visok poraz. Koše za Pomurje so dosegle: Žitek 17, Šeruga 13, Šiško 5, Gregor in Koren po 4 ter Gašpar 2. Sodila sta Lotrič in Štrikberger iz Ljubljane. V naslednjem kolu igra Pomurje z Marlesom v Mariboru. — Proglašeni za najboljše v lanskem letu v ljutomerski občini. Od leve predstavnik četrte selekcije nogometnega kluba Ljutomer, predstavnik strelske družine Ljutomer, najboljši športnik Marko Slavič in najboljši organizator Franc Kolarič. Foto: F. M. PROIZVODNO TRANSPORTNO PODJETJE MIMI GORNJA RADGONA Revija Zadar Mursa Marles R. Končar N. Zagreb Ilirija Alpina Puljanka Pomurje 8 7 1 622:501 14 9 7 2 629:535 14 9 6 3 642:600 12 9 6 3 544:514 12 9 5 4 642:611 10 9 5 4 652:595 10 9 3 6 611:624 6 8 3 5 522:579 6 9 2 7 645:707 4 9 0 9 478:720 0 m naslika na parterju, vaje za osvajanje' športne značke, raznoterosti z drobnim orodjem. vaje na dvovišinski bradlji in drugo. Akademija je v polni dvorani doma kulture snokulturnem področju pa so prejeli: Drago Špur. Anica Makovec. Milka Marš. Erni Lukman. Franjo KJocmut in Danica Makoter. F. M v Sloveniji in Jugoslaviji, temveč tudi v mednarodnem merilu. Vsi ti dosežki so prav gotovo rezultat njegove velike privrženosti konjskemu športu kakor tudi izredno prizadevnega dela. Štiriinštiridesetletni Marko je vzredil v svojem hlevu vrsto odličnih kasačev, ki so dosegali rekorde na raznih dirkališčih doma in v tujini. Po očetovih stopinjah pa uspešno nadaljuje športno aktivnost tudi sin Marko, ki se je že doslej uveljavil z vidnimi dosežki. Odlične rezultate je Marko Slavič, starejši, iz Ključare-vec dosegel v lanskem letu, zato je bil tudi izbran za najboljšega športnika ljutomerske občine v letu 1980. Na prvem mestu vsekakor velja omeniti absolutni rekord Jugoslavije na 1.600 metrov dolgi progi z avtoštartom, ki ga je s konjem Dingom dosegel na mednarodni kasaški dirki v Ljutomeru in znaša 1:19,2. Izjemen uspeh pa je dosegel tudi v lanskoletni krožni dirki za prvenstvo Slovenije. Njegovi trije konji — Dingo, Disa in Dimitrija — so namreč osvojili prva tri mesta. Uspešen pa je bil tudi na prvenstvu Slovenije in Jugoslavije za triletne kasače in še na nekaterih drugih . tekmovanjih, kjer je sodeloval. Marko Slavič iz Ključaro-vec se je s svojimi konji že začel pripravljati na letošnjo tekmovalno sezono, ki se bo začela nekoliko prej kot prejšnja leta. Čeprav se zaveda, da uspehov, ki jih je dosegel v lanskem letu, tokrat verjetno ne bo mogoče ponoviti, se zelo vestno pripravlja in upa, da bodo do pričetka sezone konji dobro pripravljeni. To pa hkrati pomeni, da bo tudi letos Marko razveseljeval ljubitelje konjskega športa, ki jih je v Pomurju veliko. F. Maučec KMETIJSKI PROIZVAJALCI! Koristite usluge našega prodajno-servisnega centra. Prodajamo vse proizvode in rezervne dele Industrije strojev in traktorjev Beograd (IMT). Hkrati opravljamo servise za vse proizvode IMT. — Sprejemamo naročila za traktorje, priključke in druge izdelke IMT — Prodajamo varnostne traktorske kabine za vse tipe traktorjev TOZD AVTOTRGOVINA - SERVISI — Vse informacije osebno ali po telefonu številka (069) 74311 STRAN 18 VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 tedenski koledar SOBOTA, 17. januar — Anton NEDELJA, 18. januar — Suzana PONEDELJEK, 19. januar — Marij TOREK, 20. januar — Boštjan kino „PARK” MURSKA SOBOTA 18. januarja ob 16., 18. in 20. uri zah. nemški barvni vistavisionski film: ..VROČICA POLETNIH DNI”; mladini do 16. leta ogled filma prepovedan. 19. in 20. januarja ob 18. in 20. uri japonski barvni kinemaskopski film: „CESARSTVO STRASTI”. Crenšovci 17. in 18. januarja hongkongški barvni kinemaskopski film: ,,KARATE”. VELIKA POLANA 17. januarja ob 18. uri in 18. januarja ob 13. uri ameriški film: ..NEBO LAHKO POČAKA”. LJUTOMER 17. januarja ob 19.30. ter 18. januarja ob 17.15. in 19.30. uri hongkongški film: ..JUNAK DIVJINE”. GORNJA RADGONA 17. januarja ob 19. uri in 18. januarja ob 9.30.uri jugoslovanski film: ,.SKRIVNOST NIKOLE TESLE” ter ob 17. uri italijanski film: ..AMERIŠKA VROČICA”. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU 17. in 18. januarja film: „ABBA”. prodam TRAKTOR TV 730, 40 delovnih ur, s plugom, prodam. Mirko Dajčar, Kamenščak 20. Vi—10 SUHE HRASTOVE PLOHE (8 in 5 cm), prodam. Karel Antonič, 'Okoslavci 66, Videm ob Ščavnici. M—104 TRAKTOR FERGUSON. 35 KM, generalno popravljen, prodam. Domanjševci 109, p. Križevci v Prekmurju. M—107 TRAKTORSKI OBRAČALNIK PRODAM. Jože Bagola, Topolovci 7, Cankova. M—110 125 P, letnik 1975, odlično ohranjen, nujno prodam. Pečarovci 112.M—111 NOVEJŠO HIŠO na 10-arski parceli, centralno ogrevano, zaradi bolezni prodam. Naslov v upravi lista. M—112 4 ZIMSKE GUME, prag in blatnik za Volkswagen, ‘ prodam. Elek Lovenjak, Črnelavci n. h. M—113 ZEMLJO (cca 6 arov) — njiva, vinograd in vrt v Veličanah 16, p. Ivanjkovci, prodam. Silva Roušek, Gaberje 3, p. Moravče pri Domžalah. M—115 KOBILO, staro 9 let (črno), prodam. Lipa 153, p. Turnišče. M—116 ZASTAVO 750, starejši letnik — tudi po delih in male pujske, prodam. Gorica 50. M—117 OJAČEVALEC FENDER BASMAN 50 W in bariton bart s kovčkom, prodam. Ivan Marič, Odranci 330, p. Crenšovci. M—118 TRAKTOR STEYR 30, prodam. Nemčavci 35/A. M—119 STISKALNICO (180x130, cca 200 1), prodam. OGLED v soboto in nedeljo: Večeslavci 29. M—120 TRAKTOR FERGUSON 35 KS s priključki ali brez, prodam. Do-kležovie 66. M—121 P-126. novi, letnik 80/avgust. 4.000 km. prodam. Celec, Titova 15. M. Sobota. M—141 DVE SVINJI (do 180 kg) za zakol, prodam. Naslov v upravi lista. M-142 KRAVO, z drugim teletom brejo. prodam. Ludvik Vukanič. Andrejci 54. M—143 VESTNIK Dragemu sinu, oziroma bratu FRANCU HOJSU iz Boračeve. želijo ob praznovanju 20. rojstnega dne vse najboljše z željo, da bi mu dnevi v vojaški suknji hitro minili in se spet vrnil med svoje drage — ata. mama in sestra Jožica z družino, posebno pa mali Saša, ki mu pošilja poljubčke. BM\v'25OO PRODAM. Ižakovci 116. M—144 GOZD (86 arov) in brane za traktor T. V..' prodam. Bohinec. Mele 24. p. Radenci. M—146 JABOLKA (neškropijena). mešanih sort, prodam. Trstenjakova 64. M—147 GRADBENO PARCELO v Ra-doslavcih. prodam. Marija Čirič. Radoslavci 26. Vi— 14 ŽREB1ČKO. staro 8 mesecev, primerni) za jahanje in kobilo, staro 5 let. srednje težko, prodam. Naslov na upravi. M — MM ZASTAVO 101. letnik 1978, prodam. Strukovci 50, p. Bodonci. M—149 VOZNI KRAVI (ena 8 mesecev breja), naprodaj. Panovci 6, M —122 ELEKTRIČNI RADIATOR, malo rabljen, prodam. Vaneča 7, p..Puconci. M —123 ENOSTANOVANJSKO PRITLIČNO HIŠO v Bakovcih, prodamo. Rozalija Husar. Bakovci 120. M—125 RAZNO POHIŠTVO PRODAM. Šoštarec, Staneta Rozmana 15, M. Sobota. M—126 RAZNO POHIŠTVO PRODA ZASTAVO 101. letnik 76. prodam. Serdica 131. p. Rogašovci. M-129 V SPOMIN 19. januarja bo minilo eno leto, odkar je prenehalo biti plemenito srce dragemu možu, očetu, tastu in staremu očetu HARMONIKO CFB (frajtonar-co). dobro ohranjeno, plinski štedilnik in avto prikolico za večji avto, primerno tudi za traktor, prodam. Franc Grah. Črnelavci n. h., telefon 23-109 M—130 OPEL ASCONA, letnik 1978. naprodaj. Štefan Kreslin. Turnišče I3/B. M —131 ZASTAVO 750. letnik 1973. registrirano do januarja 1982. prodam. Ogled vsak dan pri Vlaju. Puconci n. h. M —132 KOSO ZA TRAKTOR STEYR, prodam. Štefan Karenov. Pužev-ci 48. Bodonci. M— 133 MLADO KRAVO s teletom, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Mihael Kuhar. Trdkova 14. Kuzma. M—134 RENAULT—4. letnik 1975. prodam. Stanko Bico. Rakičan n. h. M—135 ' BUČNO OLJE - večjo količino, prodam. Rakičan 28. M—136 MLADA PSIČKA, stara tri meseče, prodam. Krajna .56. M-I37 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ AEG 3 KW. prodam. Ernest Erniša, Cankarjeva 48. Murska Sobota. M—138 NOVI RENAULT—4, neregistriran. prodam. Plačilo možno v obrokih. Naslov v upravi lista ali telefon 72-201. M—139 kupim TRAKTOR IMT 558. kupim. Naslov v upravi lista. M —114 NEDOGRAJENO HIŠO v Murski Soboti ali v Radencih, kupim. Informacije na telefon: 72-901. GOZD KUPIM. Ponudbe z opisom, velikostjo in ceno pošljite na upravo lista, pod STARI GOZD«. M —DB Štefanu Lebarju veterinarskemu bolničarju Zahvaljujemo se kolektivu Veterinarske postaje in vsem, ki se spominjate našega dragega pokojnika, mu prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem grobu. Tvoj dragi lik nam,bo ostal v trajnem spominu. ŽALUJOČA DRUŽINA Končano tvoje je trpljenje, verovala v lepše si življenje. Bridka bolečina ostala je pri nas, oh. kdaj zacelil jo bo čas. ZAHVALA V 88. letu starosti nasje nenadoma, tiho in za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in prababica Terezija Kološa roj. Horvat iz Doline Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so drago pokojnico spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in nam izrekli sožalje. Iskrena hvala g. duhovniku za pogrebni obred, govornici Marti za poslovilne besede, pevcem za odpete žalostinke in gasilcem. Žalujoči: hčerka Elza z možem Aleksandrom, sin Ludvik z ženo Angelco, sin Franc z ženo Vilmo, sin Aleksander z ženo Marijo, vnuki in pravnuki VESTNIK — Glasilo občinskih konferenc SZDL Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer — Izdaja Zavod za časopisno in radijsko dejavnost Murska Sobota, Titova 29/1 — Ureja uredniški odbor: Štefan Dravec (direktor in glavni urednik), Juš Makovec (pomočnik direktorja m glavnega urednika), I udvik Kovač (odgovorni urednik), Brigita Bavčar, Jam Dominko, Jože Graj, Milan Jerše, Janez Kurbus, Dušan Lonarnik Feri Maučec (šport), Stefan Sobočan, Janko Stolnik(dopisništvo), Branko Žunec,Endre GdnterčtehnRni urednik), Nevenka Emri (lektor). Naslov uredništva in . uprave: Murska Sobota Titova 70/1 - Telefon- Novinarii 21-232, 21-064 in 21-383; direktor m glavni urednik, odgovorni urednik naročniški oddelek, računovodstvo, gospodarsko-propagandna služba in tajništvo 21-064 in Cornia Radeona tel 74-597, dopisništvo Lendava tel. 75-085 m dopisništvo Ljutomer tel NenaS ne vračamo - Celoletna naročnina 250,00 din, Setn^ naročnina 600.00 din (400 Sch, 58 DM) - Tekoči račun nri SDK Murska Sobota 51900-603-30005 - Devizni račun pri Jugobanki Ljubljana 50100-620-000112-25730-30-4-1176 — Od 1.1.1980 izhaja Vestnik kot poltednik ob torkih in petkih Cena Se 4 dinarje. Tiska ČGP Večer Maribor - Po pristojnem mnenju je Vestmk oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. sobe OPREMLJENO SOBO oddam fantom. Naslov v upravi lista. M-128 ENOSOBNO STANOVANJE iščeta fant in dekle pred poroko. Naslov v upravi lista. M—140 zaposlitve OTROKA sprejmem v varstvo. Naslov v upravi lista. M —127 ŽENSKO za varstvo otroka na domu. 8'ur dopoldne, iščemo. Sakelšek. Ormoška 11. Ljutomer. Vi—3 KV in PK avtokleparja, sprejmem takoj v redno delovno razmerje. Avgust Rajh, avtoličar-slvo—avtokleparstvo." Jeruzalemska L 69240 Ljutomer. Vi—19 VAJENKO za frizersko stroko — sprejmem v uk. Frizerski salon »Ljubica« Kopitarjeva 6. M. Sobota, M—148 Prispevki za kirurgijo SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO »MURA« VORAL-BERG. AVSTRIJA — V zbiranje prispevkov za izgradnjo bolnišnice v Rakičanu se vse bolj vključujejo tudi naši delavci, začasno zaposleni na tujem. Zlasti so se dobro odrezali člani Slovenskega kulturnega društva M ura‘v Voralbergu. saj so primaknili 9.700 avstrijskih šilingov. Prispevke so dali: Štefan in Marija Škerlak (200). Elek in Marija Pocak (200). Franc Videnja (200). Karel Fartek (100). Franc Krajcer (100). Janez Ambrus (200). Ludvik Škerlak (100). Vendel Donoša (150). Franc in Zlata Cicek (150). Evgen Kranjec (100), Marica Balek (100), Tibor Pocak (100). Štefan Pasičnjek (150), Rudi Čurman (100), Bela Hajdinjak (50), Rudolf Kuronja (200). Vili Kolar (200), Jože Kiselak (200). Milan Sebjanič (100). Ernest Kranjec (100). Evgen Toth (100), Bela Ferko (100). Marija Andrade (100). Milan Slana (100). Viljem Zelko (200). Štefan Gašpar (200). Anton Kerec (200). Jože Cvetkovič (100). Evgen Nemec (200). Karel Kikec (150), Jože Matjašec (100). Franc Hozjan (200). Viktor Marinič (200), Aleksander Počič (150), Olga in Viktor Ropoš (200). Evgen Kalamar (200), Rozika Kalamar (150). Koloman-Baler (200), Milan Flisar (200). Štefan Žižek (200), Martin Car (200). Jože Rožman (200). Jože Gruškovnjak (200), Jože Hajdinjak (200). Slavko Čiček (100). Aleksander Hari (200), Štefan Bratec (100). Martin Bogdan (150), Joža in Olga Hozjan (200), Elek Samsa (100). Avgust Šalamon (240), Jože Potočnik (100), Avgust Gerek (150). Leopold Vukajč(160). Karli Lutar(200). Karli Pasičnjek (100). Vili Simon (200). Štefan Pernhofer (150). EmilPernhofer (200), Bela Vepgrinec (100). Marija Čeh (50), Štefan Ternar (100), Marta Tcrnar (lOO). Marta Horvat (50), Marija Čopek (100). Vsem hvala! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene mame, stare mame in prababice Marije Kerčmar iz Murske Sobote se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na zadnji poti, darovali vence in cvetje terz nami sočustvovali. Hvala delavcem TOZD Blisk, g. župniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: sin Jože z ženo Giziko, vnukinji Eva in Greta z družinama, vnuk Pištek, snaha Rozika in zet Zvonko ZAHVALA Po dolgotrajni bolezni naš je za vedno zapustila naša draga mama, sestra, stara mama in prababica Marija Markoč roj. Rogan Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, znancem in prijateljem, ki sle drago pokojnico v tako velikem številu spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali vence in cvetje ter nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebna zahvala g. duhovniku za opravljeni pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. predstavniku KS iz Rogašovec za poslovilne besede in zdravstvenemu osebju internega oddelka za nudeno pomoč. Vsem še enkrat — iskrena hvala! Rogašovci. 5. L 1981 ŽALUJOČI: VSI NJENI ZAHVALA V 64. letu starosti nas je tiho in brez slovesa za vedno zapustil dragi Karel Miholič iz Lemerja [štrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje ter izrekli sožalje. Posebna hvala za vso pomoč družini Benko. Hvala duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govorniku za poslovilne besede ob ' odprtem grobu. Lemerje, 10. 12. 1980 Žalujoči: žena Marija, hčerki Majda in Nada z družinama ter ostalo sorodstvo Kaj iščem naj zdaj še v življenju o mati, v zameno za tvoje srce? ZAHVALA 3. januarja je v 81. letu starosti prenehalo biti plemenito srce naše drage mame, babice in prababice Barbare Hozjan iz Črenšovec Imela si močno voljo do življenja, toda neusmiljena bolezen je v kratkem času pretrgala nit tvojega življenja. Zelo te pogrešamo, naš dom je prazen brez tebe, toda v naših srcih živiš in'boš živela do konca naših dni. Posebna zahvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki sle jo spremljali na njeni zadnji poti, darovali cvetje in vence, sočustvovali z nami ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Žalujoči: hčerke Marija, Vera, Rozina in Terezija z družinami, sinova Jože z družino in Rane, vnuki, pravnuki in ostalo sorodstvo VESTNIK, 16. JANUARJA 1981 STRAN 19 Prazne hiše , same vdove ... IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV Dovolj ljudi in volje Da, nekoč je bilo v vasi bolj živahno. Skoraj iz sedemdesetih hiš se je valil dim in oznanjal, daje tam notri življenje. Danes je »živih« le še osemintrideset domačij in kaže, da jih bo čez leta še manj, čeprav se jim obetajo boljši časi. Dobili bodo asfaltno povezavo ... A kaj, ko mlade ne mika, da bi obdelovali trdo goričko zemljo. Odšli so in odhajajo tja, kjer mislijo, da jim bo laže. Skoda, tudi polja bi jih potrebovala. To še posebej občuti tistih nekaj žena, ki so ostale same na kmetiji. Zemlja je zanje največje bogastvo. No, tudi peščica mladih je spoznala, da bo domači kruh zanje vendarle dober. Delati po starem seveda ne gre več, zato preusmerjajo svoje kmetije. Pogoji so zlasti za živinorejo. Morda jim bodo sledili tudi drugi. NAJVEČJA ŽELJA - ASFALTNA CESTA Kljub vsemu si torej v Kančevcih obetajo boljši jutri. Zavedajo se, da je marsikaj odvisno od njih samih. Njihova največja želja je, da bi dobili,asfaltno povezavo do Andrejec in na drugi strani do Prosenjakovce. To je sicer tudi prva naloga v srednjeročnem programu razvoja krajevne skupnosti Ratkovci. Zato so sklenili, da bodo v ta namen zbirali sredstva s krajevnim samoprispevkom v petih letih. Na referendumu, kije bil lansko jesen, so 100-odstotno glasovali »ZA«; rezultat glasovanja za občinski referendumski program pa je bil v Kančevcih prav tako zelo dober, saj so zabeležili 100-odstotno udeležbo in čez 99 odstotkov pozitivnih glasov. Medtem so izvedli tudi prostovoljno delovno akcijo, in sicer so skopali dve večji požarni mlaki, eno pa nameravajo urediti, ko bo za to ugodno vreme. Akcijo sta organizirala skupaj gasilsko društvo, v katerem so lani Tudi v Kančevcih si obetajo, da bo kmalu vodila skozi vas asfaltna cesta. KOMENTIRAMO Spodbuditi delo sindikatov Ko murskosoboški sindikati dokaj ugodno ocenjujejo svojo prisotnost v delovanju organizacij združenega dela, pa hkrati velikokrat opozarjajo, da ne morejo biti povsem zadovoljni s svojo aktivnostjo v krajevnih skupnostih. Podatki in analize nam namreč jasno dokazujejo, da so se premalo zavzeto vključili v razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v krajevnih skupnostih. Zato tudi niso ustanovljeni koordinacijski odbori sindikatov v nobeni izmed 41 krajevnih skupnosti v murskosoboški občini. Tako tudi niso v celoti izpolnjeni sklepi 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, kje so bile opredeljene naloge na tem področju. Vzvezi stem ne bi mogli trditi, da takšna prizadevanja v občini niso bila marsikdaj prisotna. Tudi na pomladili vodstvo, in vaški odbor KS. V Kančevcih uspešno deluje tudi strelsko društvo Goričko. ki vključuje okrog 30 članov. Prirejajo medsebojna in sodelujejo v meddruštvenih tekmovanjih. Drugih samostojnih organizacij v vasi nimajo. Sicer pa aktivno deluje krajevni odbor socialistične zveze. SAMA NA KMETIJI Presenečen sem bil, ko so mi pripovedovali, da je v Kančevcih več takih hiš, kjer so doma le starejše ženice, ki gospodarijo in delajo na svojih posestvih. Kako zmorejo? Obiskal sem 68-letno Emilijo Bagari. »Sama živim tukaj že 14 let, a tudi prej sem morala večino dela na kmetiji in pri hiši opraviti z lastnimi rokami, ker je bil mož bolan.« — Koliko pa imate zemlje in kako vam jo uspeva obdelovati? »Če mislite na polja in travnike, jih je okrog 3 hektarje. Veliko ročnega dela me v KS številnih sejah občinskega sveta zveze sindikatov smo jih lahko pogostokrat slišali, toda zdi se, kot da je bil to zaenkrat le glas vpijočega v puščavi. Kako si' drugače predstavljati dejstvo, da se doslej v murskosoboški občini še nikjer niso zavedli potrebe po ustanovitvi koordi nac ijskega odbora si ndi kata. Pred očmi je treba imeti zlasti to, da bi naj koordinacijski odbori sindikata povsod opravljali pomembno povezovalno vlogo med združenim delom in krajevnimi skupnostmi. Spričo tega bi morali ustanoviti takšne odbore zlasti v tistih krajevnih skupnostih, kjer imajo močne in velike delovne organizacije, kar velja še posebej za mesto Murska Sobota in ponekod v večjih krajevnih središčih kot so:Beltinci, Gornji Petrovci in drugje. . doleti, kajti strojev nimam. Ne morem si jih kupiti, pa tudi kdo bi delal z njimi. Jaz že nisem za to. Poleti vstajam ob štirih in grem spat pozno zvečer, dokler pač ne postorim še pri kravah in svinjah, pa še skuhati si moram. Seveda'vsega ne morem postoriti z rokami, zato prosim sosede, da mi pomagajp z Emilija Bagari sama gospodari in dela naisvoji kmetiji. Preveč je navezana na zemljo, da bi jo dala vstran. mehanizacijo. Saj jim pla-* čam.« — Za koga pa pravzaprav« toliko garate? In kaj imate od g tega? Ali ne bi bilo bolje zemljo prodati, dati komu v najem ali prepustiti kmetijski zadrugi in živeti od rente? sem jo spraševal. Emilija mi je odločno zatrdila, da svoje zemlje ne bi dala nikomur, čeprav pridela le toliko, da lahko shaja. Toda zdi seji, daje tako bolje zanjo, ker je sama svoj gospo-dar in ni odvisna od nikogar. Saj je že imela .hlapca* pri hiši, pa ni bilo prav. Le kaj bo, ko ji bodo moči opešale ali pa če bo zbolela? »O tem nočem razmišljati. Bo že kako.« Takih, kot je Emilija Baga- g ri iz Kančevec, je še več na Goričkem in tudi drugod. Preveč so zaljubljeni v svojo zemljo, da bi jo dali vstran. A najbrž bi jim bila jesen življenja lažja... Tekst in foto: JOŽE GRAJ , Tako pa se v praksi dogaja, da zaradi šibke povezave z organizacijami združenega dela takšne krajevne skupnosti nimajo niti toliko finančnih sredstev, da bi, denimo, asfaltirale delček ceste. Nesmisel — boste pritrdili od začudenja, ko slišite za podobne primere! Pa vendarle ne bi smelo biti tako — se z upravičenostjo jezimo. Zato se je potrebno v slehernem okolju prizadevati, kako bi čimbolj spodbudili vlogo in pomen sindikatov na tem področju, kajti krajevne skupnosti so doslej pokazale premalo zanimanja za ustanavljanje koordinacijskih odborov sindikatov. Glede slednjega pa je nujna tudi tesnejša povezava s socialistično zvezo. M. Jerše LIV v Rogašovcih na Goričkem obratuje že drugo leto in v tem času je tovarna opravičila svoj obstoj. Poslovno leto 1980 je obrat postonjske delovne organizacije sklenil brez izgub, v njem zaposleni pa so Viktor Vild, vodja tovarne v Rogašovcih, meni, da je perspektiva jasna. se na minulem referendumu odločili, da postanejo temeljna organizacija združenega dela Oprema in orodje. V tekočem letu bodo tovarno tudi prostorsko razširili, tako da bo njena sedanja kvadratura — 1500 kvadratnih metrov —- podvojena in bodo predvidoma v aprilu pričeli z izgradnjo podaljška proizvodne hale. Investicija bo znašala 45 milijonov, vlaganje sredstev v ro-gašovsko orodjarno pa kaže, da je matična tovarna v Postojni zainteresirana za proizvodnjo orodja za svoje potrebe. TOVARNA MINERALNIH MEŠANIC IN ADITIVOV LIPOVCI Proizvodnja uspešno Lekova tovarna mineralnih mešanic in aditivov v Lipovcih, ki je bila lani zgrajena in je TOZD Kemije Mengeš, bo po sprejetem programu proizvajala mineralno-vitaminske mešanice, premikse in aditive za živalsko hrano. Vitaminsko-me-neralna mešanice bodo uporabljali rejci pri prehrani domačih živali, vsebujejo pa fosfor. CIVILNA ZAŠČITA V AKCIJI NNNP Znanje proti presenečenju Če je bilo lansko leto v znamenju dodelave načrtov dela civilne zaščite na vseh nivojih lendavske občine, od organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbeno-političnih in drugih organizacij, bo letošnje leto v znamenju izobraževanja in naposled tudi preverjanja naučenega. Kako se civilna zaščita, lendavske občine loteva te druge faze priprav na akcijo Nič nas ne sme presenetiti? V začetku letošnjega leta se bo zvrstila vrsta tečajev: za bolničarje v Lendavi in Turnišču, tečaj za pomožne bolničarje v vseh večjih vaseh občine, tečaji članov ekip za socialno pomoč in delo v krajevnih skupnostih, tečaji za člane veterinarskih ekip, za člane štabov krajevnih skupnosti, za obveznike splošnih enot civilne zaščite v manjših delovnih organizacijah, skupnostih in stanovanjskih blokih za člane gasilsko-reševalnih ekip. V vse te oblike izobraževanja bo zajetih okoli 700 občanov in delovnih ljudi. Med dopolnilnimi programi izobraževanja pa so najvažnejši: izvajanje mobilizacijskih vaj, praktičnih vaj s štabi in enotami civilne zaščite v občini in kot vrhunec vseh aktivnosti splošne vaje, ki naj bi zajele preko 7000 občanov lendavske občine. Občinski štab civilne zaščite in odbor RK imata te dni polne roke dela, saj so se prvi tečaji že začeli. Tako množičnega izobraževanja civilne zaščite v lendavski občini prav gotovo še ni bilo, seveda pa je potrebno povedati, da bovanj tako ali drugače vključeno tudi celotno prebivalstvo občine. Skrbno pripravljeni tečaji naj bi zagotovili boljšo pripravljenost vseh ekip, saj je zadnja podobna akcija opozorila na nekatere vrzeli, ki jih morajo tokrat odpraviti. Pomemben dejavnik pri vsem teni bo tudi informiranje, Saj brez njega lahko pride do nevšečnosti. Predstavniki občinskega štaba civilne zaščite menijo, da bo izobraževalni program popolnoma uspel in da bodo ekipe civilne zaščite pokazale visoko raven znanja, to pa je gotovo porok, da ne bo nobenih presenečenj. Jani D. Izhodišči za ambiciozne načrte tovarne ob meji sta prav njena lokacija in kadrovske zmogljivosti. Prav kadrovski problematiki vodilni v Rogašovcih namreč posvečajo posebno pozornost in jo rešujejo na ta način, da so pritegnili mlade, ki se šolajo v domači osnovni šoli, pa tudi sicer štipendirajo kadre v poklicnih in srednji tehnični šoli. To se jim bogato obrestuje, saj zaradi usmerjenega izobraževanja pri njih ne bo problema s poklici koh so: orodjar, strugar, rezkalec, kalilec in drugimi. Prav tako pa bodo vrata tovarne odprta za delavce, ki se bodo vračali z začasnega dela v tujini, kateri se bodo izkazali na praktičnem preskusu in bo bolj od papirnih dokazil (teh najčešče nimajo) veljalo znanje. Tistim, ki bodo vztrajali, pa bodo omogočili priučitev Z odločitvijo zaposlenih na minulem referendumu, bo tovarna LIV Rogašovci v kratkem postala temeljna organizacija združenega dela Oprema in orodje. V letu 1981 pa se bo tudi prostorsko in kadrovsko razširila. stekla kalcij, magnezij, natrij, klor in še nekatere druge sestavine. Premiksi so polizdelki z visoko koncentracijo vitaminov, mi-kromineralov in drugih zdravilnih snovi, namenjeni pa so mešalnicam močnih krmil pri izdelavi kompletnih krmnih mešanic. Aditivi pa so namenjeni industriji močnih krmil kot nutritivni dodatki, dodatki na iskanem delovnem mestu. S širitvijo na 3000 kvadratnih metrov bo namreč dovolj prostora za nove delavce, kar je za nerazvito obmejno območje, kjer je delovna sile dovolj, zelo pomembno. Od 65 zaposlenih v tovarni, je delavcev v neposredni proizvodnji betonskih mešalnikov, transportnih vozičkov in strojev za rotacijsko kovičenje ter pnevmatske stiskalnice več kot polovica, v orodjarni jih je zaenkrat le deset, preostalo pa so delavci v upravi. Med njimi so v priuki tudi inženirji in tehniki domačini, ki bodo usodo bodoče temeljne organizacije združenega dela Oprema in orodje kasneje vzeli v svoje roke in skušali dosegati kar najboljše delovne rezultate. Brigita Bavčar za zaščito surovin in krmil ter dodatki za zdravljenje in zaščito zdravja domačih živali. Tovarna mineralnih mešanic inaditivov v Lipovcih je konec preteklega leta začela proizvajati prve mešanice, katerih raziskava je pokazala pozitivne rezultate, nam je povedal svetovalec generalnega direktorja Leka mag. Vinko Ap-šner. Prvi proizvod vitaredin vsebuje zadostne količine vseh vrst mineralov in vitaminov, ki so potrebni za živalsko hrano. Pripravljali bodo tudi mineralne mešanice kalmin za krave molznice, vitafos, ki vsebuje različna razmerja kalcija in fosforja ter mešanico zoprin za divjačino. Tehnološki proces je tako prirejen, da lahko proizvajajo mineralno-vitaminske mešanice v prahu ali v zrncih. Mineralno-vitaminske mešanice, ki jih bodo izdelovali v obliki zrnc, predstavljajo novost na jugoslovanskem trgu in imajo prednost pred izdelki v prahu, ker se ne prašijo in ker vsako zrnce vsebuje enako količino mešanih sestavin. Mešanice v zrncih bodo predvidoma na trgu že v mesecu februarju letos. Gre torej za prvi specializirani proizvod v državi. Z dosedanjimi proizvodi tovarna mineralnih mešanic in aditivov oskrbuje vse mešalni-ce TOZD ABC Pomurka kakor tudi območje Ormoža in Ptuja. Lekova tovarna mineralnih mešanic in aditivov v Lipovcih trenutno zaposluje 14 delavcev, medtem ko jih bodm v polni izmeni zaposlovali 24. Letna kapaciteta v eni izmeni bo znašala 5.000 ton, medtem ko predvidevajo, da bodo letos proizvedli okrog 4.000 ton v eni izmeni. Feri Maučec