Majnik in njegora lepota. (Spisal A. V.) Le enkrat daj še, majnik zlati • Da gledain zorni, tvoj obraz; Ne branim se potem zaspati, Noč pridi mi in večni inraz. Boris Miran. Te besede peaaikove izraža bolaik prijateljem svojira ia pričakuje težko lepega, veaelega ia cvetočega majaika ter upa, da ae mu ljubo zdravje še zopet povrae ia popolaoma okreva. Resaica, majaika se vse veseli, da, celo majbai otročič veselja poskakuje, ko mu draga mamica pripoveduje o maji, kajti rad bi že trgal lepe rožice ia ee veselil prekraaae prirode. Meaec majaik, kako lepo ime! V ajem začae vae zeleaeti, zemlja dobi veaelejo barvo, ptičice žgolijo že za raao melodije stvaraika svojemu v čaat, rožice cveto ia aam umrljivim Ijudem delajo veselje. To je kraaota meaeca maja! Zatoraj pridi majaik zlati! — A kaj naj storimo v majaiku? Marijo bodemo čaatili, ajej ae priporočevali ia va-ajo atavili apaaje avoje. Mariji v čast hočemo cvetlice aabirati ia jih ji v dar poklaajati. Majaik je Mariji posvečea, zatoraj jo hočemo tudi mi, kot ajeai aevredai častilci, po svoje častiti! Ako želimo v majaiku Marijo častiti ia obhajati aam priljubljeae ,,Šmaraice", okiaeajmo primerao poprej ajeai altar. kjer ae bodemo vsak daa zbirali. Sv. Hearik II. je imel veliko veselje do lepotičeaja cerkev, v ta aamea je maogo deaarja razdal; še celo Blejskega jezera se je apomail. Beaede ajegove so bile: ,,Prevelik je Gospod, čegar bivališče je cerkev, da bi se ae potrošilo kaj v alavo ajegovega veličastva." Tadi mi recimo: ,,Gospod. ljubim lepoto tvoje biše, ia kraj, kjer biva tvoje veličaatvo". (Ps. 25, 8.) A brezbožaeži sedaajega časa kriče aa vae grlo: ,,Zakaj tolika potrata, čemu toliko zapravljivosti za cerkve, aaj Bog ae gleda aa zuaaaji kraa, ampak da ga y duhu ia reaaici molimo! Koliko bi aamieč laliko dobrega in koristaega ae storilo s premožeajem, ki se za cerkve ia kiač po aepotrebaeai potrosi!" Kaj pa mi, katoliški kristjaai? Se aam-li ae zdi to brezbožao? Varovati ae hoiemo, da ae aam ae zgodi, kakor Judu Iškarijotu. ki je godrajal aadMagdaleao za voljo drazega mazila. Njemu ae je tudi dozdevala potrata deaarja. A kaj je dobil Judež v plačilo? — Vrv! Judežu edaaki so, ki brodijo o cerkveai potrati. Tudi oaim ai mar za dobrotae aaprave ia uboge. ampak aa svoj dobiček gledajo. Kar ae za cerkveao lepotičje vzame, to jim je potrata. a kar ti zapravijo pri igrah, žrtji ia pijaačevaaji; v gizdavoati, v obleki ia v aearamaosti, to ai potrata in potreba za dobrodejae aaprave ia uboge se vrže — pod klop. Ako pa oai sprejemajo darila, zapuačiae ia dedščine, to je prav veljavao — ai potreba milosti aa uboge: če pa kdo od svojega premožeaja kaj cerkvi podari, tedaj je ogeaj v strehi, preaapeta -— pobožaija jetegakriva: tukaj bi morali mesto cerkve ubogi stopiti aa vrato. Tako govore ti hiaavci. A mi se spomiajajmo uboge vdove v sv. evaagelija! Prišel bo pa eakrat daa, in bode ae razvidelo, kdo bo imel večje tolažilo, veselja in dobička od svojega zemeljakega premožeaja. Vaak goreči kristijaa, čeravao mu ai možao cerkvam lepotičja spraviti, ne bode vaaj tega koristaega dela oviral ia oaib ae zasmehovltl, ki cerkve ia altarje Marijiae kiačajo, zlasti v lepem majaiku, temuč se bo veselil, kedar stopi v tako okiačaao cerkev, ki je od drugib postala okiačaaa v čaat trojediaeuiu Bogu! ,,Ako je kdo aied aami žaloatea, aaj moli; Seje dobre volje, prepeva naj bvalaice". (Jak.5, 13.) Ta izrek so prvi kriatjaai aa tanko izpolnjevali; vaem je zaaao, da jim je bilo petje priljubljeao. Pevali so povsodi, doma ia aa polji; kmetovalec pri oralu, a paatirček pri čedi aa paši: rokodelec pri avojem delu v delalaici a mati pri zibelki dragega deteta svojega; tudi pri alužbi Božji se njso sramovali z glaaom slaviti Boga; še celo jetniki po ječah in na potu aa krvavo morišče so pevali Najvišjemu čast. Peami prvih kristjaaov ao bile aame čiate ia avete. Nikedar ai bilo iz ajihov ust sliaati grdih, umazaaih, aearamaib, pobujšljivih ia brezbožaih popevk. Ker so za čast Božjo bili vaeti iu v arcu je bila sliranjena čistost, radi česar ao imeli velik stud aad grdimi pesmi. Veadar s tem smo daadaaes daleč zabredli. Sedaj ae razlegajo pesmi po doliaah ia bregovih, prepevajo pastirčki in paatirice; sliaimo po krčmah po noči, v mestib, trgih ia vaaeb, da pošteaega človeka rudečica oblije. S temi popevkami nimajo angelji veaelja. uego lucifer v peklu. Pa vendar ae aodimo tako ostro o daadaaaanjem petji. Maogih vrlih Sloveak še je srce vneto za pobožnost ia sv. petje. Različne so prilike za vaje v* petji, s katerim Marijo častimo. to se razumi samo ob sebi. Tudi možki spol bi aaj povsodi s svojim glasom povzdigoval alavo Marijiao. Vrli ia majhui paatiroek ia pastirica pevata pri čedi lepe peamice ia ae urita v petji. Sola lepega petja v vaaki župniji je zelena goščava ia cveteča livada, kjer ptice pevke svojemu stvaraiku pojo, posebao v meaecu majaiku je nam petje Ijubo. Vsaki mladeaeč in deklica niata uadarjeaa z lepiai ia prijetaim glaaom, veadar pa se najde veliko takili v fari. ki imajo grlo ia glasove za pobožao petje. Vaak učitelj lahko uči v aoli lepo petje; od začetka se to težavao dozdeva, a za čast Božjo se vae atori, iu potem se bode veaelo petje razlegalo y vaaki cerkvi ia se častila Marija v veselih Štnaraicab. Pokojui škof Slomšek so bili peaaik, ter so z milimi peaaicami vzbujali slavo Božjo po domovini aloveuaki; gojili ao v vaakdaaski šoli cerkveno petje. Caai so hudi! Šola je ločeua od cerkve; se toraj to težavao zgodi. Ljudje so ae sem ter tje liudo spridili, vera pojema iu lepo cerkveao petje hira. Pomagajmo si sami ia Bog nam bo pomagal. Celo dekleta pešajo v tem oziru! — Kako bi zamogla deklica s svojim glaaom _arijo čaatiti. če iaia alabo vero in še to — mlačao! Kako bi zamogla deklica Marijo častiti s petjem, če ne gori za ajene čednosti? Druga velika aapaka ia ovira so pevke na koru. Pri velikih in atolaih cerkvab ao aicer potrebae, a v malib je to vsaj sedaj le overa, ker takrat le aavadao na koru pevajo, a spodaj se aijedaa ne zglaai. Tudi orgaaisti naj skrbijo v mesecu majaiku za lepo petje, da še ae bodo oni tretje ovire podpirali. Zatoraj z združenimi moemi se trudimo v tem oziru; ker sloga jači, aesloga tlači, Najstarejše bukve sveta — sv. piamo stare zaveze so aapolajeae s hvalaicami ia zab.valaicami. Morda je malokomu neznaua kraana hvalaica v Mojzeaovih bukvah, ki jo je popevalo izraelsko ljudstvo pri prehodu čez rudeče morje; a tudi ona, ki ao jo pevali trije mladenči v ogajeai peči. Kdo bi ae poatal giajea pri žalostiakah Jeremijevib, ki jib je peval aa grobljah uesre _ega meata Jeruzalema. Komu so aezaani Davidovi psalmi? Va - aje slavai kralj razliva vse miali: žalost, tugo ia veselje, hvalo ia zalivalo, čeačeaje ia molitve, poaižaoat ia kesaaje, ter jib še sedaj sv. katoliška cerkev ob prilikab prepeva. Tudi naš Goapod je po zadnji večerji z apoatoli peval. Sv. Peter ae je silno arečaega štel, kedar je aa gori Tabor gledal aiilo lice Božje. Pola radosti je izklikail: ,,Gospod tukaj je aam dobro biti!" To srečo sv. Petra oživamo tudi mi v katoliškib cerkvah in se veaelimo, ako slišimo prelepo petje. Take biše božje ao za nas gora Tabor. Toraj kiačajmo radi v majniku Marijiae altarje, ter se zbirajmo vsak daa pred ajeao podobo in obhaiajmo ljube Šmaraice. Skrbimo za lepo petje, in rešili bodemo nalogo svojo, ter se z veseljem spomiajali še potem celo leto cvetočega majaika in priljubljeaih Smaraic. Marija aam bo gotovo vaak trud stoterno poplačala! — Spet kliče uaa veaeaai maj, K Mariji naa kliče v sv. raj; Cvetlice goščave si venčajo glave, Raduje ae polje ia gaj! J. Virk.