•o Its ïo -en im icn !o o\ AKCIJA Celjski nogometaši so prijetno presenetili Št. 19/Leto 67/Celje, 6. marec 2012/Cena 1,10 EUR □ Polona in Gregor gresta v finale miji^ 90,6 95,1 95,9 100,3 DNI INPE1 IK rEK Û Lb >3 kJ^ Do polnega ^iiP^ Mozičfra MfSt Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić Znani Celjani o posteljnem utripu STRANI 2-3 Spodbuda Zrečam in turizmu nasploh v ■ v Pogled iz novega hotela Atrij na bazenski kompleks vnaša optimizem tako Rečičan na v celotno družbo Unior kot občino Zreče. Kljub uspešni naložbi v turizem ekstremneim poletU pa smo preverili, ali morda držijo govorice o odpuščanju v drugih delih krovne družbe. Pri Dejanu Mihevcu v Londonu Nagajiva pri stotih HOTEL Evropa since 1873 I Dned.(Mmatinsbs % lojhirges klapo Leut 8. do 10. marec 2012 Rezervacije na 03 4269 000 ali na info@hotel-evropa.si NASA TEMA NOVI TEDNIK V erotični trgovini pripomočkov za popestritev spolnosti ne manjka. Najbolje gredo v prodajo vibratorji in darilni program. Vibratorji, stimulatorji in napihljive ovčke Za popestritev spolnosti domišljija ne pozna meja Seks enkrat tedensko Raziskava Inštituta za varovanje zdravja RS je prva in edina nacionalna raziskava o spolnem vedenju Slovencev. In kaj je pokazala? Kot nam je povedala dr. Irena Klavs, vstopajo mladostniki v spolno aktivno obdobje življenja vse bolj zgodaj, pri čemer so ženske najmlajših generacij »dohitele« moške. Če so imele generacije, rojene med letoma 1950 in 1964, prvi spolni odnos v povprečju pri 18 letih, so tisti, rojeni po letu 1975, v povprečju postali spolno aktivni pri 17 letih. Pohvalno je, da sta več kot dve tretjini anketiranih moških in žensk uporabili kondom in se tako zaščitili pred neželeno nosečnostjo in spolno prenosljivimi okužbami. Moški in ženske, zajeti v raziskavo, so imeli v zadnjem mesecu v povprečju šest heteroseksualnih spolnih odnosov. Seksali so torej malo več kot enkrat tedensko. Iz raziskave je, kot je povedal dr. Ivan Bernik, še razvidno, da je imelo pred dobrimi desetimi leti vzporedne partnerske zveze 35 odstotkov moških in 15 odstotkov žensk. Pa še ta zanimivost: pol odstotka vprašanih je potrdilo, da je imelo vsaj enkrat v življenju homoseksualno spolno izkušnjo. In kakšni bi bili rezultati, če bi raziskavo opravili danes? AD Dr. Irena Klavs z inštituta za varovanje zdravja in dr. Ivan Bernik s Fakultete za družbene vede v Ljubljani sta pred dobrim tednom predstavila knjigo Spolno življenje v Sloveniji in pritegnila precej pozornosti. V Novem tedniku smo se ob tem odločili, da preverimo, kakšne so dandanes spolne navade Celjanov. Knjiga je plod nacionalne raziskave spolnega vedenja Slovenk in Slovencev, v kateri je sodelovalo 1.752 oseb med 18. in 49. letom. Raziskavo je koordiniral Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, so pa podatki že malce »zastareli«, saj so jih zbirali leta 2000. Prav tako je slišati nemalo pripomb tistih, ki so že dočakali abrahama in ki jih v raziskavo niso zajeli, češ da še niso za »odpis«. Ali to, da v raziskavo niso vključili oseb, starejših od 50 let, pomeni, da ti v postelji ne poskrbijo za »akcijo«, da poznajo le misijonarski položaj in da o spolnih pripomoč- kih nimajo pojma? Ne. Prav nasprotno! Vsaj med Celjani. V eni večjih erotičnih trgovin v Sloveniji, Venera shop v Celju, so nam namreč pove- pa kdaj potožijo, da je v intimnosti nekaj iskric zamrlo in bi jih radi obudili. Moški imajo največ težav s potenco, ženske pa z nesproščenostjo Nekateri Celjani v trgovino zaidejo zgolj iz radovednosti. Tako se na primer vsak mesec v trgovini ustavijo tudi eni in isti, natančno pregledajo ponudbo in se čudijo nad cenami. Vendar nikoli ne kupijo ničesar. V prodajalno pa zavijejo tudi tujci, med njimi so, kot pravijo v trgovini, najbolj zanimivi Italijani. Je pa ob nakupu spolnih pripomočkov treba vedeti, da po njihovi uporabi ne morete uveljavljati garancije ^ dali, da je ravno ta populacija zelo pogosto med njihovimi strankami. Največ strank je sicer starih med 40 in 55 let, vendar so tudi starejši. Tako je v Venera shop po pripomoček za popestritev spolnosti prišel tudi moški, starejši od 80 let. Prodali 60- centimetrski vibrator Prav popestritev v postelji je tisto, kar Celjani iščejo. Trgovina sicer res ni prostor za izpoved težav v spolnosti, kljub temu pa stranke kdaj med spolnimi odnosi. Če se stranke vendarle zaupajo trgovcu, je temu tudi lažje svetovati, kaj lahko pari ali posamezniki med ponudbo izberejo. Še vedno gredo najbolje v prodajo vibratorji različnih dolžin in oblik. Najbolj drzne lahko izberejo dolžino 38 centimetrov. Ne boste verjeli, vendar so v Venera shopu uspeli prodati tudi 60-centimetrskega. ČEfRTEK PETEK mladi so vedno bolj odprti, vedoželjni. Spolni pripomočki tudi kot darilo Najdejo se tudi takšni, ki spolne pripomočke kupujejo predvsem za rojstne dneve prijateljev ali pa kupijo pripomoček za sodelavca, ki mu je nerodno stopiti v trgovino, so nam povedali v prodajalni. Tja je enkrat po pripomoček neka ženska poslala tudi svojega soseda! V darilni izbiri se največkrat najdejo vibratorji, stimu-latorji za G-točko, kroglice in metuljčki. V darilnem programu pogosto kupci izberejo tudi napihljive ovce, kravice ali osličke. Rojstno-dnevni hit sta še napihljiva Ančka in Justin (za ženske). Tako se je pred časom zgodilo tudi, da je skupina starejših moških kupila Ančko, jo napihnila kar sredi trgo- Nekateri prodajalcem tudi povedo, kako so zadovolj(e)ni s kupljenimi stvarmi. Najbolj so menda zadovoljni ravno s pripomočki. Med strankami je veliko tudi rednih kupcev. Če se morda zgražate ob tem zapisu, naj dodamo, da se v Sloveniji o spolnosti v zadnjem času govori nekoliko več kot nekoč, kar je čutiti tudi pri prodaji spolnih pripomočkov. Ponje prihajajo v trgovino tako posamezniki kot pari, sramežljivosti ni več tako veliko, ženske postajajo vedno bolj pogumne, vine, nato pa »skupaj« z njo marširala po središču Celja. Najdražja stvar v Venera sho-pu (stane dobrih 300 evrov) je trenutno prav napihljivo dekle, ki moškemu ponuja skorajda vse. Med drugim tudi vibrira. SIMONA ŠOLINIČ, ANJA DEUČMAN Foto: GrupA Med zanimivejšimi izdelki so parfumi s feromoni. Povratne informacije kupcev so različne. Medtem ko nekateri pravijo, da parfum ne deluje, so drugi popolnoma navdušeni. Enako je tudi s t. i. špansko muho, ki jo v erotični trgovini ponujajo kot kapljice. Recept: 15 kapljic na dan v pijačo. In veselo na delo. SKD RUDAR PECOVJE IN OBČINA ŠTORE prirejata v četrtek, 8. marca 2012, ob 20. uri v Kulturnem domu Štore Nastopili bodo: Ansambel DONAČKA Ansambel SPEV Ansambel PETKA DOMEN KUMER Gostje večera: Ansambel MODRIJANI Program bo bodil SLAVKO PODBOJ Cena vstopnice: 10 EUR Prodajna mesta: Občina Štore, Caffe del Moro (Mercator Lipa), Dnevni bar Opoka, Bife Kegljišče (Cene). Informacije na voljo na tel. št. občine: 03/780 38 41 in e-pošti: kultura@store.si NOVI TEDNIK NASA TEMA ANKETA Kakšen je njihov odnos do spolnosti, smo povprašali nekaj znanih celjskih obrazov. O spolnosti jim ni težko spregovoriti, kot je razbrati, pa je za prav vse zelo pomemben del življenja. Si spolnost kdaj popestrijo tudi z erotičnimi pripomočki? zdi, da to ni več tabu tema, kot je bila mogoče še pred nekaj leti. Menim, da igra spolnost zelo veliko vlogo v partnerskem odnosu in je hkrati odličen pokazatelj, ali je v vezi kaj narobe. Če v postelji stvari ne funkcionirajo, zagotovo trpi tudi odnos. Pripomočki za popestritev spolnosti so po mojem mnenju zaželeni v vsaki spalnici, saj seks nikakor ne sme preiti v monotonost. V erotični trgovini sem bil dvakrat ali trikrat, vendar nikoli sam. Ali je športnik vzdržen pred tekmo ali ne, je odvisno od vsakega posameznika. Zagotovo ni zaželeno pred tekmo seksati celo noč, do neke zdrave mere pa ni težav. Osebno sicer ne čutim razlike, če pred tekmo seksam ali ne. Je pa še nekaj pomembno: kondom je obvezna oprema.« Kadilska strast Dr. Zlata Felc, pediatrinja in dekanja Visoke zdravstvene šole v Celju »Z leti je moj odnos do spolnosti dozoreval v pozitivnem smislu. Ko ženska preide obdobje intenzivnega materinstva in stresnih obdobij v službi, se lahko znatno bolj posveti sebi, partnerju in spolnosti. V partnerskem odnosu je spolnost pomembna, vendar zame ne najbolj. Dosti bolj pomembno se mi zdi medsebojno razumevanje in spoštovanje, spolnost pa oboje nadgrajuje. Pripomočki za popestritev spolnosti se mi ne zdijo pomembni, saj je vsak človek »opremljen« s pripomočkom, ki se imenuje domišljija. Erotično trgovino sem obiskala enkrat v življenju, ko sem kupovala plastične dojke za predavanje o dojenju. Naletela pa sem na množico plastičnih spolnih udov, ki mi jih je prodajalec seveda toplo priporočal. Bil je kar malo razočaran, ko jih nisem kupila.« Marijo Močič, nogometaš NK Celje »Moj odnos do spolnosti je odprt in tudi na splošno se mi «L CELJSKE LEKARNE Lekarna Zreče od 5. marca na novi lokaciji Celjske lekarne so lekarniško podružnico v Zrečah odprle 20 let nazaj, leta 1992. Zaradi razvoja občine in naraščajočih potreb lokalnega okolja so v letu 2005 pridobile dodaten prostor, ki so ga povezale s prenovljenimi obstoječimi prostori. Enota je takrat pridobila status samostojne lekarne. Lekarna Zreče danes oskrbuje okoli 6.500 prebivalcev občine in ostalih obiskovalcev Term in zreškega Pohorja. Po dvajsetih letih je obstoječa lokacija postala manj primerna za nemoteno opravljanje dejavnosti. Soočali so se s težavami zaradi dostopnosti do lekarne. Obseg poslovanja se je od njenih začetkov bistveno povečal. Celjske lekarne so že pred leti želele zamenjati obstoječi prostor za izvajanja dejavnosti na območju Občine Zreče. Lani se je pojavila možnost nakupa lastnih poslovnih prostorov v skupni izmeri 136,30 m2 v novem trgovsko-poslovnem objektu Spar. Sredstva za naložbo so v celoti zagotovili iz lastnih virov. V lekarni so zaposleni dve magistri farmacije in en farmacevtski tehnik. Lekarna Zreče je odprla svoja vrata na novi lokaciji TC Spar, Cesta na Roglo 9B, v Zrečah, 5. marca 2012. Za uporabnike bo odprta od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. je med poletom na 11 tisoč kilometrih višine. Sam osebno ne uporabljam pripomočkov, razen gela. Je pa bil mojemu nekdanjemu partnerju zelo ljub pripomoček »poppers«, ki je užitke in strast dopolnjeval in stopnjeval. Monogamija je nekaj najlepšega, dokler ne postanejo odnos, ljubezen, zaljubljenost in harmonija dveh vsakodnevna navada. Takrat se prebudiš v poligamiji.« T r Igor Jelen Iggy, koreograf in ustanovitelj Plesnega teatra Igen »Spolnost je del življenja, je potreba, užitek in je vpletena v pestro popotovanje skozi življenje. Spominjam se svoje prve spolne izkušnje. Bil je večer, po prijetni romantični večerjici je sledilo muckanje ob svečah, penini, glasbi. Zgodilo se je in trajalo do jutra. Spolnost je sicer del odnosa in popolnega razmerja. Seks mi pomeni veliko in je redno prisoten na repertoarju. Ko preide v strast, se zgodi pet-do sedemkrat na noč! Še boljši Vladimira Skale, lastnica podjetja V.S. Styling »Spolnost je zelo pomemben del življenja. Vesela sem, da sem odkrila njeno bistvo oziroma da ga vedno znova odkrivam in potrjujem. Zadovoljstvo v spolnosti raste s kakovostjo odnosa. Lahko je seks aroganten in adrenalinski, a to je največkrat, kadar je prepovedan. Je pa veličina odnosa, če partnerja dosežeta rast v dobrem medsebojnem odnosu in le tega razvijata doma. Ta odnos je najboljši. Potrebno si je vzeti čas drug za drugega, se razumeti, tolerirati, se presenečati, se potruditi, da razviješ užitek s partnerjem in si prisluhneš, kaj komu ugaja. Pripomočkom sledim, da vem, kakšne so novosti. Rada obiščem erotične trgovine, ker se vedno naučim kaj novega. Imela sem srečo, da sem si pred leti ogledala erotični sejem v Berlinu, ki je bil tudi pravi modni šov in šov užitkov.« AD, foto: SHERPA MOŽ, PES IN PAJEK Bori Zupančič »Glede na to, da protikadilski zakon dovoljuje kajenje na prostem, se bojim, da ne bo prav lahko zatreti njeno kadilsko strast oTesarska trgovina naBežIgniJski 16, nasproti Intersp^ cene VABLJENI! V Zrečah je bil v petek vesel dogodek, slovesno uradno odprtje novega hotela Atrij Superior ter njegovega wellness centra. Zamisel o njem se je pojavila pred štirimi leti. »Takrat se je že kazala splošna gospodarska kriza, vendar nam naša pohorska trma in volja zaposlenih nista dali miru,« je med slovesnim odprtjem povedal predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec. Nov hotel s štirimi zvezdicami in okoli sto ležišči je zgradila družba Unior Zreče. S tema objektoma dosega program Unior Turizem višjo kakovost turistične ponudbe ter izboljšuje odličnost,« ni skrival zadovoljstva na odprtju predsednik uprave. V delniški družbi pričakujejo, da bodo v tem letu z novima objektoma povišali realizacijo za dva milijona evrov. Gradnja novega zreškega hotela ni minila brez zapletov, saj je glavni izvajalec Lesnina Inženiring tik pred dokončanjem napovedal prisilno poravnavo, ki je bila nato izglasovana. Vrednost naložbe v novi turistični pridobitvi pod Pohorjem znaša okoli deset milijonov evrov, od česar je četrtino namenilo ministrstvo za gospodarstvo. Za novega gospodarskega ministra Radovana Žerjava je bilo uradno odprtje novega zreškega hotela prvi uradni obisk izven prestolnice, med katerim je opozoril na lanske dobre rezultate v slovenski turistični panogi. Dan pred svojim obiskom v Zrečah je bil na sestanku v gospodarski zbornici, kjer je poslušal različne črne »informacije«, predstavnik iz turistične panoge pa je zbrane razveselil s spodbudnimi podatki. Turizem danes ustvarja že kar 12 odstotkov slovenskega bruto družbenega proizvoda. Preboj turizma V družbi Unior Zreče, ki je sestavljena iz petih različnih programov, segajo začetki turistične dejavnosti točno štiri desetletja nazaj, ko je Unior prevzel kočo na Rogli, čez šest let je sledila gradnja prvega hotela v Zrečah. »Ko je nastala zamisel o termah v Zrečah, jih v to ni veliko verjelo,« opozarja izvršilni direktor programa Unior Turizem Damjan Pintar. Danes je tu- rizem med najpomembnejšimi gospodarskimi panogami Zreč ter posebnega pomena za delniško družbo Unior. Med petimi programi zreškega giganta, ki je lani beležil izgubo, so poleg Turizma še Odkovki, Sinter, Ročno orodje ter Strojna oprema. Za letos so v družbi, ki je zelo povezana z avtomobilsko industrijo, v začetku leta napovedovali povečanje obsega prodaje za petino v primerjavi z lani. Kondicija v Uniorju In kakšno je trenutno stanje v družbi z 2200 zaposlenimi, ko je prišlo celo do govoric o odpuščanju? »Kar se tiče zasedenosti zmogljivosti in obsega naročil, moram reči, da je stanje trenutno različno od programa do programa,« odgovarja predsednik uprave Gorazd Korošec. V programu Odkovkov imajo toliko dela, da ga opravljajo v dveh in v kovačnici celo v treh izmenah, zadovoljni so tudi v programu Strojne opreme, kjer imajo pogodbe podpisane za celotno letošnje leto ter dobro kaže tudi za prihodnje leto. Drugače je v Uniorjevemu programu Sinter, V rokah bank tudi Rimske terme V tem tednu naj bi odločali o usodi Rimskih term, pri čemer je odločitev o prihodnosti družbe predvsem v rokah bank upnic. Na njihov dogovor glede morebitnega reprograma posojil čakajo tako lastniki kot upniki. V upravi družbe, ki je v prisilni poravnavi, pričakujejo odgovor »glede možnosti reprograma v okviru zmožnosti družbe«, kar so bankam predstavili minuli teden. Od odločitve glede reprograma je odvisen tudi dogovor lastnikov o predlagani dokapitalizaciji Rimskih term v višini 2,5 milijona evrov. Uprava družbe, ki jo vodi Alenka Iskra, ima le še dva tedna za spremembe načrta finančnega prestrukturiranja, zato se z dogovorom z bankami mudi. Kot kažejo zadnji odzivi, banke niso najbolj naklonjene stečaju, medtem ko je šest upnikov preko ugovora zoper vodenje postopka prisilne poravnave že zahtevalo uvedbo stečaja v Rimskih termah. US Ključen bo 20. marec Prvi mož FED Ben Bernanke pušča odprto možnost povečevanja nakupov obveznic. Namen sta stabilna raven cen in manjša brezposelnost. Ni zagotovila, da se bo to tudi zgodilo, saj naj bi bila po besedah Bernanka trenutna količina denarja v obtoku ustrezna. PREGLED TEČAJEV V OBDOBJU MED 27.2. IN 2.3.2012 Oznaka| Ime 1 Enotni tečaji Promet v tEUR %spr. CICG Cinkarna Celje 82,51 16,75 0,62 CETG Cetis 16,83 0 0,00 GRVG Gorenje 4,50 100,01 9.17 PILR Pivovarna l^ško 8,87 5,28 6,87 JTKG Juteks 19,90 4,32 0,00 ETGG Etol 138,40 1.199,25 0,29 S petkovega slovesnega odprtja novega hotela v Zrečah, kjer so poudarili, da je slovenska turistična panoga uspešna tudi v kriznem času. Na fotografiji (od leve proti desni) predsednik uprave Uniorja Gorazd Korošec, minister za gospodarstvo Radovan Žerjav, generalni direktor Direktorata za turizem Marjan Hribar ter izvršilni direktor Uniorjevega programa Turizem Damjan Pintar. Zreče in država stavita na turizem Nov hotel s štirimi zvezdicami - Kako kaže celotnemu Uniorju? Evro je pridobil v primerjavi z večinoma pomembnejšimi valutami, zatem ko je Evropska centralna banka napovedala, da bo dodelila drugi krog triletnih sredstev za pomoč bankam v regiji. Grčija se z zasebnimi upniki bolj ali manj neuspešno pogaja o več kot 50-odstotnem odpisu dolga. Če dogovor ne bo sklenjen, bo Grčija težko prišla do nove pomoči mednarodnih »reševalcev«. Ključen bo 20. marec, ko državi zapade za 14,5 milijarde evrov dolgov. Španija je z izdajo obveznic na finančnih trgih zlahka zbrala skoraj 10 milijard evrov. Država je najprej ciljala na štiri do pet milijard evrov svežih sredstev, nato je izkoristila nizke obrestne mere in izkazano zaupanje vlagateljev. Portugalska ima odprto pot do novih 14,9 milijarde evrov pomoči. INDEKSI MED 27.2. IN 2.3.2012 Indeks Zadnji tečaj SBI20 569,06 1,53 ki uvršča Unior med pomembnejše dobavitelje sistemske avtomobilske industrije ter ima trenutno 108 zaposlenih. »Res je, v programu Sinter imamo pomanjkanje naročil, ki izvira iz močne vpetosti v tovorni promet avtomobilske industrije, ki po naših podatkih zaenkrat še ni iz krize,« odgovarja prvi mož Uniorja, kjer Sinter predstavlja 4,5 odstotka od skupne realizacije. »O prihodnosti tega programa opravljamo analize ter z veseljem ugotavljamo, da smo lani osvojili precej novih projektov in artiklov, ki bodo v redni proizvodnji v letih 2013 in 2014,« dodaja Gorazd Korošec. Tako napoveduje, da naj bi bil obseg prodaje že prihodnje leto na ravni lanskega leta ter leto pozneje povišana realizacija, ki naj bi se približala desetim milijonom evrov. Pa govorice o odpuščanju zaposlenih? »Doslej smo podobne težave reševali s tako imenovano mehko varianto, s prerazporejanjem zaposlenih v druge programe, predvsem v program Turizma ter delno v Odkovke in Strojno opremo,« odgovarja Korošec. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Nemčija je v letu 2011 zabeležila 2,3-odstotno inflacijo, kar je najvišje v zadnjih treh letih. Na ta način je rast cen življenjskih potrebščin v Nemčiji lansko leto presegla dvo-odstotni cilj Evropske centralne banke. Kljub močnejšemu popravku trgov konec tedna je indeks DAX še enkrat testiral naraščajoči trend. S tem je potrdil, da je trend izjemno močan, vendar bo za potrditev nadaljnje rasti potreboval preboj čez 7.000 indeksnih točk. V kolikor se to ne bo zgodilo, lahko v naslednjih tednih pričakujemo obrat. Globalne zaloge soje so se zmanjšale največ v zadnjih 16 letih, predvsem po zaslugi rasti povpraševanja po hrani, krmi in gorivu, ki ustvarja doslej največji izvoz za kmete v ZDA. Kitajske devizne rezerve so padle prvič po več kot desetih letih, in sicer zaradi umirjanja tujih naložb, zmanjševanja trgovinskega presežka in razprodajanj vrednostnih papirjev evropskih vlagateljev na razvijajočih se trgih. Azija se sooča z dolgotrajnim pomanjkanjem sladkorja, kajti povpraševanje trenutno močno presega ponudbo, in sicer za približno 3 milijone ton v tem letu. To je bila tudi posledica rasti sladkorja v zadnjih dveh tednih, ko je pridobil skoraj 10 odstotkov vrednosti. Koruza je dosegla najnižjo ceno v zadnjih treh mesecih, 610 dolarjev na enoto, zatem ko je ameriška vlada ohranila svoje napovedi, da bo pridelava koruze v Ameriki največja od leta 1944, in dodala, da bo svetovno oskrbo s koruzo povečala tudi Ukrajina. Roman Gomboc ILIRIKA, borzno posredniška hiša, d. d. Polzela odpušča V podjetju Polzela tovarna nogavic so, kot je na zadnji novinarski konferenci napovedala predsednica uprave Karmen Dvorjak, začeli odpuščati prve delavce. Med prvimi so se na seznamu odvečnih delavcev znašli zaposleni v režiji. V polzelski tovarni je 400 zaposlenih, po napovedih Dvorjakove pa bodo njihovo število zmanjšali manj kot za tretjino. Glavni razlog je v previsokih stroških dela, ki so v lanski strukturi odhodkov presegli polovico. Sicer so lansko poslovno leto zaključili z 1,2 milijona evrov izgube. Ta naj bi se letos občutno zmanjšala, zlasti če jim bo z bankami upnicami uspelo doseči dogovor o moratoriju na odplačilo glavnice, povečati prodajo ter seveda zmanjšati število zaposlenih. V polzelski tovarni nogavic bodo odpustil toliko delavcev, kolikor jim na mesec dopušča zakon. Prav tako so začeli tudi nižati odpravnine. ŠO, US NOVI TEDNIK SPODBUDNE ZGODBE 5 Vrt je hitro lahko drugačen Bo za današnje čase ne prav tipičen pristop Celjanki Ireni Ašič dolgoročno prinesel stabilno podjetje? Malo je podjetnikov, ki bi danes začeli »na svoje« povsem iz nič, a hkrati z registracijo podjetja tudi že zaposlili pet delavcev za nedoločen čas. »Saj gre, dela je v sezoni veliko, tudi plačila za opravljeno delo dobivamo in prvo leto smo preživeli,« ni sledi o malodušju, ko jo zmotimo med obrezovanjem vrtnic na dvorišču stare meščanske vile v Celju. »Mi vam lahko priskočimo so bili namreč povsem brez na pomoč. Ne samo, ko vam zmanjka idej in časa, ampak tudi takrat, ko gre vaš vrt nazaj k Naravi, ko plevelna semena padejo točno med gredice in gojeno trato, ko po dežju trava bujno raste, ko rastline bledijo, a ne vemo, zakaj, in ko se suši pravkar posajeno na spletni strani vabi nove stranke Irena Ašič. »In teh je v sezoni veliko,« pravi in dodaja, da je bila najhujša zima. Od 22. decembra do 22. februarja dela. »Saj je razumljivo, pozimi na vrtu pač nimaš kaj početi.« A kaj, ko temu mirovanju ne sledijo stroški. »Lizing za poltovornjak je treba odplačevati in zbrati denar vsaj za prispevke za zaposlene,« priznava, da se je zataknilo pri izplačilih plač. Glede na to, da je bila ekipa konec februarja, ko je vreme končno dopuščalo delo, spet skupaj na terenu, pa ji očitno zaposleni zaupajo, da bo denar na njiho- vih računih takoj, ko bo to mogoče. Vrtnarstvo na štirih kolesih Podjetje za urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice Vrt drugače je Irena Ašič postavila na noge 1. marca lani. »Nisem veliko razmišljala, kako in kaj,« se spominja začetkov univerzitetna diplomirana inženirka agronomije, ki je delala kot vodja drevesnice v Vrtnarstvu Celje in izkušnje pridobivala tudi v Arboretumu Volčji potok. Veliko lažje bi sicer bilo, če bi imela na voljo dovolj zagonskega kapitala, a tudi tako se ni dala. »Kot začetnik je v teh časih praktično nemogoče dobiti kredit,« pravi in dodaja, da je zato pač treba biti še toliko bolj preudaren. Vsaj zaloge materiala je ne bremenijo, Vrt drugače namreč tudi po prvem letu delovanja še vedno ostaja »mobilno« podjetje. Sadike za nove zasaditve kupujejo sproti, zaposleni se od vrta do vrta prevažajo s poltovornjakom, v katerem je spravljeno tudi vse potrebno orodje. »To mora biti vrhunsko, no, vsaj veliko bolj- Irena Ašič med obrezovanjem vrtnic. »Dela je veliko, tudi plačila za opravljeno delo dobimo,« je ena redkih, ki se ne pritožuje zaradi plačilne nediscipline. še, kot ga imajo ljudje sami doma,« pravi Irena in dodaja, da je že za navadne vrtne škarje treba odšteti 50 evrov. Res se naložba v kakovostno orodje počasi obrestuje, saj kosilnice, motorne žage in vse ostalo kasneje ne potrebuje toliko popravil in vzdrževanja. In tudi zato Irena Ašič upa, da bodo v drugem letu delovanja že nekoliko lažje zadihali. »Lani smo prav vsak evro, ki smo ga zaslužili, tudi porabili. Enostavno ni bilo možnosti, da bi si ustvarili vsaj malo >zaloge< za zimo, ko ni sezone za naše delo.« Tudi o tem je razmišljala v mrzlih zimskih dneh v pisarni, ki si jo je uredila v domači hiši in kjer zgodaj zjutraj in zvečer tudi opravi z vso birokracijo, ki jo podjetništvo pač prinaša s seboj. »Čez dan sem z ekipo na terenu, če pa me slučajno ni, si ogledujem vrt, ki se ga bomo še lotili.« Zeleni odpad in ločevanje odpadkov Ker smo ekipo vrtnarjev zmotili med urejanjem zapuščenega vrta, je ob ogromnem kupu požaganega in porezanega vejevja pogled pritegnil niz veder, v katerih so zbirali odpadke. Plastenke in pločevinke v enem, premočen karton in podobna nesnaga v drugem vedru, čisto na koncu pa še škatla z injekcijami. »Odpadke razvrstimo že med delom, potem jih prav vse odpeljemo na deponijo v Bukovžak,« pravi Irena Ašič in dodaja, da bi bilo ob sistemu, ki ga imamo za ravnanje z odpadki vpeljanega v Celju, res neodgovorno, če bi delali drugače. »Vsem, ki so vključeni v odvoz odpadkov, v družbi Sim-bio omogočajo, da večje količine odpadkov tudi sami brezplačno pripeljejo na deponijo. Tako strankam zaračunamo le prevoz in doslej se še ni zgodilo, da bi se kdo zaradi tega pritoževal,« ne more razumeti, od kod v Sloveniji toliko črnih odlagališč. »Odpadke je tudi v gozd treba pripeljati.« IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER -yá VI VPRAŠATE,^ 't MI NAJDEMO ODGOVOR ^ ' Vprašanja za upravno enoto lahko zastavite na www.uis.si ali nam pišete na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, za rubriko Vi vprašate, mi najdemo odgovor oziroma na radio@radiocelje.com! telj za to zaprosi in če otrol< živi z njim v Sloveniji neprekinjeno vsaj eno leto pred vložitvijo prošnje ter ima urejen status tujca (drugi odstavek 14. člena zakona). Dejan- Načelnik UE Celje Damjan Vrečko Ali lahko mladoletnik, državljan BiH, zaprosi za državljanstvo na podlagi delovnega dovoljenja? Delovno dovoljenje ni eden od zakonskih pogojev, ki ga mora imeti tujec, da lahko pridobi državljanstvo Republike Slovenije. Mladoletne osebe lahko pridobijo državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 14. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ki določa: - če oče in mati pridobita državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, ga na njuno prošnjo pridobi tudi njun otrok, ki še ni star 18 let (prvi odstavek 14. člena zakona); - če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta rodi- sko pa mora živeti v Sloveniji tudi tisti od staršev, ki uveljavlja naturalizacijo otroka. Soglasje drugega roditelja ni potrebno; - državljanstvo Republike Slovenije pridobi tudi otrok, ki je rojen v Republiki Sloveniji in še ni dopolnil leto dni, če za to zaprosi roditelj, ki pridobi državljanstvo Republike Slovenije z naturalizacijo (tretji odstavek 14. člena zakona); - če eden od staršev pridobi državljanstvo Republike Slovenije z izredno naturalizacijo na podlagi 13. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ga pridobi tudi njegov otrok, ki še ni star 18 let, če ta roditelj za to zaprosi (četrti odstavek 14. člena zakona); - otrok, ki nima staršev oziroma če jim je odvzeta roditeljska pravica ali poslovna sposobnost, pri čemer ta otrok od rojstva živi v Sloveniji, lahko pridobi slovensko državljanstvo na prošnjo skrbnika, ki je državljan Republike Slovenije in pri katerem otrok živi, če zaradi koristi otroka k njegovemu sprejemu v državljanstvu da soglasje ministrstvo, pristojno za družino in socialne zadeve (peti odstavek 14. člena zakona); - v primeru posvojitve, pri katerem med posvojitelji in posvojencem ne nastane enako razmerje kot med starši in otroki, lahko na prošnjo posvojiteljev, državljanov Republike Slovenije, pridobi državljanstvo njun posvojenec, ki še ni star 18 let, če s posvojiteljema stalno živi v Sloveniji (sedmi odstavek 14. člena zakona). Če je otrok star več kot 14 let, se zahteva za pridobitev državljanstva tudi njegova privolitev. Imam vprašanje. Želim obnoviti fasado na vrstni hiši, ki s sosednjo nima neposrednega stika, ampak se ločujeta z garažo (cinkarniške hiše v spodnji Hudinji), vendar vzhodna stran pripada sosedu. Zanima me, če imam pravico, da si na tej steni obnovim fasado, seveda ob dogovoru s sosedom, da mi dovoli hojo nad garažo, in ob zagotovilu, da bom pospravil za sabo, pri čemer mu ne bom naredil škode. Ali mi sosed lahko prepove obnove fasade? Obnova fasade spada med redna vzdrževalna dela, za katera ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja. S temi deli se ne sme posegati v konstrukcijo objekta. Z njimi se tudi ne sme spreminjati zmogljivosti, velikosti, namembnosti in zunanjega videza objekta. Glede na to, da lahko določena dela izvedete samo tako, da pri tem posežete na sosednje zemljišče oziroma objekt soseda, vam predlagamo, da z njim sklenete pisni sporazum, v katerem bosta uredila ustrezna medsebojna razmerja. UPRAVNA ENOTA CELJE VAŠ NOVI PARTNER Prvi mož države na obisku v Preboldu PREBOLD - Predsednik države Danilo Turk se je prejšnji torek mudil v občini Prebold. Obisk je začel na občini, nadaljeval v Domu starejših občanov Prebold in podjetju Odelo ter končal s pogovorom v preboldski knjižnici. »Preboldska občina je zelo dobro organizirana. Uspešno je rešila velik del svojih težav, predvsem z infrastrukturo in glede zaščite okolja. A zaenkrat še nima rešenega problema poplavne varnosti,« so bile predsednikove uradne besede ob obisku v Preboldu. Še posebej so se predsednika razveselili v Domu starejših občanov Prebold. Najstarejša občanka Angela Žagar si svojega stotega rojstnega dne ne bo zapomnila le kot okroglega jubileja, ampak tudi po osebnem voščilu predsednika, ki je pred kratkim slavil šestdeset let. V podjetju Odelo si je ogledal proizvodnjo avtomobilskih luči. »Prebold, ki je bil vrsto let znan po tekstilni industriji, zdaj postaja znan po proizvodnji avtomobilskih luči. Proizvodnja v Odelu je vrhunsko organizirana, podjetje pa je ponudilo zaposlitev lepemu številu ljudi,« je po ogledu strnil svoja opažanja predsednik. Ustvarjalnost ključ do uspeha Pogovor s predsednikom v preboldski knjižnici, ki ga je na duhovit način vodil Janez Vedenik, so s svojo prikupnostjo popestrili novinarji Osnovne šole Prebold. Zanimalo jih je, kako se predsednik spominja osnovnošolskih dni. »Ravno zimski popoldnevi so bili najslajši, ko smo se s sošolci po pouku odpravili na drsanje. Najbolj sem si zapomnil ples v 8. razredu, ki smo ga priredili, ko smo dobili čisto novo osnovno šolo,« je dva najlepših osnovnošolskih spominov izpostavil predsednik. Vse mlade je pozval, naj ne bodo samo pridni, saj to dandanes ni dovolj. Treba je biti tudi ustvarjalen, kajti na tem po njegovih besedah temelji razvoj družbe. Vedenik se je v pogovoru dotaknil tudi predsednikovih najstniških izrazov, s katerimi se je pred nekaj časa želel približati učencem in s tem razburil nekaj učiteljev. »Zame to ne pomeni, da ne spoštujemo slovenskega jezika. Ko sem bil sam mlad, je bila strašno popularna beseda >bufet<. Starejši so nas opozarjali, da tujke niso primerne in da bo slovenski jezik slej kot prej izpodrinjen, a se to še do zdaj ni zgodilo. Tako tudi izraza >cool< in >full< ne bosta izpodrinila slovenščine. Sam nisem imel občutka, da sem s tema dvema besedama koga pokvaril,« se je pošalil predsednik. Zdelo se je, da v sproščenem in s humorjem obarvanem večeru ne bo prostora za politiko, a se je na koncu le pritihotapila v preboldsko knjižnico. Predsednik je tako spregovoril tudi o svojem odnosu do referendumov, zakonov in pomilostitev, ki so v njegovi pristojnosti. Kot je v navadi za Spodnjo Savinjsko doli- Predsednik je ob obisku Doma starejših občanov Prebold čestital najstarejši občanki Angeli Žagar, ki bo 8. marca praznovala stoti rojstni dan. no, so tudi tukaj imele zadnjo besedo ženske, saj bi se v nasprotnem primeru že tako podaljšan pogovor razširil še krepko v noč. Predsednik Danilo Turk pa rabi moči, saj se nezadržno bližajo predsedniške volitve. In s tem tudi več sproščenih obiskov občin? ŠPELA OŽIR Foto: GrupA Pravoslavna cerkev tudi v Celju? Dialog z verskimi skupnostmi po celjsko - K muslimanom na sladoled CELJE - »Lani sem bil na prazniku bajrama, ki ga je praznovala celjska islamska skupnost, udeležil se ga je tudi celjski škof,« ponazarja dobre odnose med mestno oblastjo in verskimi skupnostmi, a tudi med temi skupnostmi celjski župan Bojan Šrot. »Mislim, da je to sodelovanje lahko za zgled ne le ostalim v Sloveniji, ampak tudi po svetu, kjer je zaradi nesodelovanja precej hudih sporov in vojn,« je na četrtkovem sprejemu Mestne občine Celje za predstavnike verskih skupnosti komentiral razmere v knežjem mestu ter njegovi okolici župan. Na sprejem so kot vsako leto povabili predstavnike devetnajstih verskih skupnosti, ki delujejo v celjski občini. Med trenutno najaktualnejšimi temami, ki so bile omenjene na sprejemu, so želja pravoslavnih vernikov po gradnji cerkve v celjskem Gaberju ter pokopi po islamskih običajih na mestnem pokopališču. Celjski pravoslavni duhovniki že več desetletij brezplačno uporabljajo katoliško cerkev pri celjski avtobusni postaji ter želijo graditi novo cerkev, kjer bi bil obenem kulturni center srbske skupnosti. Med različnimi željami verskih skupnosti v Celju je želja islamskih vernikov po posebnem prostoru na mestnem pokopališču, kjer bi bili pokopi po islamskih običajih. Ti med drugim zahtevajo, da naj bi bili grobovi obrnjeni proti Meki, občina pa je tam že določila del pokopališča za islamske pokope. »Nekatere težave imamo v mrliški vežici, ki ne ustreza prostorskim potrebam,« omenja župan Šrot. Pogovori potekajo prav v teh dneh, omenja predsednik odbora islamske skupnosti v Celju Mehdi Muhamed, ki je z odnosi v mestu na splošno zadovoljen. Dobro sodelovanje je prav tako med večjimi verskimi skupnostmi. »Najbolj sodelujemo s pravoslavnimi verniki, ki so nam najbližje, prav tako z drugimi kristjani, med njimi evangeličani, adventisti in binkoštniki,« omenja povezovanje med njimi v Celju škof Pravoslavni verniki želijo graditi svojo cerkev na območju Gaberja, v bližini območja stare cinkarne, kar je po opažanjih predstavnikov mestne občine - zaradi bližine javnega prevoza - dobra lokacija. »Upam, da se bodo urbanisti strinjali, zaenkrat tako kaže,« omenja župan. Trenutno urejajo tam prostorske pogoje, v pripravi je sprejemanje podrobnega prostorskega načrta za širše območje. »Zadeva glede lokacije pravoslavne cerkve je trenutno odstopljena ministrstvu za okolje in prostor, ki mora dati svoje mnenje ter postaviti pogoje. Postopki so zahtevni,« omenja predsednik odbora celjske pravoslavne občine Zoran Šućur ter dodaja, da bo načrtovana gradnja zanjo velik finančni zalogaj. Gradnjo naj bi financirali verniki, prav tako računajo na prispevke večjih in manjših gospodarskih družb, ki so v lasti občanov pravoslavne veroizpovedi. S tradicionalnega sprejema Mestne občine Celje za predstavnike verskih skupnosti. Župan Bojan Šrot v pogovoru s celjskim imamom Nazifom Topuzom ter predsednikom celjskega odbora islamske skupnosti Mehdijem Muhamedom. dr. Stanislav Lipovšek. Prav tako so pomembni naši bratje muslimani ter dialog z vsemi verstvi, meni prvi mož Škofije Celje, ki na svojem območju seveda nima nobenih težav ter je povezan z vsemi. »Dialog se mora uresničevati na vsakem koraku in se uresničuje: če ne drugače, pač tako, da grem k našim bratom muslimanom na dober sladoled,« se je na koncu napol pošalil celjski škof. BRANE JERANKO Foto: SHERPA Obvestilo bralcem in poslušalcem ra^ocelje Novi tednik in Radio Celje obveščata občane Občine Šentjur, da ukinjata izpostavo v Šentjurju. Od 2. marca lahko male oglase, uokvirjene male oglase, osmrtnice in zahvale za Novi tednik ter čestitke, obvestila, osmrtnice in zahvale za Radio Celje naročajo na Javni blagajni Občine Šentjur v času uradnih ur, in sicer ob sredah od 12.30 do 16.30 ter ob petkih od 8.30 do 12.30. Položnice je možno poravnati na javni blagajni brez plačila provizije. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Večnamenski objekt že jeseni BRASLOVČE - Občina Braslovče ima v načrtih gradnjo večnamenskega objekta, ki bo združeval poslovno, stanovanjsko in kulturno funkcijo. Prejšnji teden je občina z investitorjem opravila še zadnje pogovore. Podjetje Jagros, ki je novembra 2011 kupilo parcelo od Vegrada v stečaju, bo začelo graditi aprila in končalo letos jeseni. Občina bo imela pod svojim okriljem pritlični del objekta, kjer bosta knjižnica in dvorana. V zgornji etaži bodo trgovina, pošta in gostinski lokal ter v mansardnih prostorih šest stanovanj. Kot pravi župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, bo objekt izkoriščen od podstrešja do pritličja. Celotna vrednost projekta še ni znana. Zasebni investitor bo poiskal najugodnejšega izvajalca in od te cene bodo v nadaljevanju odvisni tudi stroški braslovške občine. Pred dobrim tednom je Občina Braslovče poslala tudi prijavo na razpis na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za obnovo trideset let starega doma krajanov na Gomilskem. Vrednost projekta je 583 tisoč evrov, od tega je 200 tisoč evrov načrtovanih iz občinskega proračuna. V kolikor bodo na razpisu uspešni, se bo sanacija začela takoj. V nasprotnem primeru bo občina predvidena sredstva porabila za najnujnejša vzdrževalna dela na domu. Po besedah župana naj bi se obnova začela že v prvi polovici letošnjega leta. Do maja si v občini Braslovče želijo obnoviti tudi starejši objekt Žage v Letušu in mu povrniti funkcionalno stanje, da bodo lahko v njem različne prireditve. ŠO Del rečiškega trga bo amfiteater REČICA OB SAVINJI - V občini so na razpis ministrstva za kmetijstvo prijavili dva projekta, »težka« več kot milijon evrov. Na Rečici bi namreč radi obnovili in uredili trško jedro ter obnovili štiri vpadne ceste v kraj. Po projektu naj bi med obnovo trga prestavili spomenik NOB, na enem delu pa postavili stopnice, ki bodo predstavljale amfiteater in s katerih bo mogoče spremljati tudi različne prireditve. Med prenovo cest načrtujejo vkop javne infrastrukture, uredili pa bodo tudi pločnike oziroma površine, namenjene pešcem. Pri pripravi dokumentacije so se v občinski upravi srečevali s precejšnjimi težavami, saj so predvideni obnovi trga nasprotovali nekateri lastniki zemljišč, pri katerih je občina pridobivala stavbno pravico. Zaradi tega so projekt nekajkrat popravili in ga prilagodili željam lastnikov. Če bo občina uspela na razpisu, kjer si obeta 85-odsotno financiranje obeh naložb, naj bi celoten trg in okoliške ceste razkopali že prihodnje leto. US Devet nominirancev za priznanja CELJE - Komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja, priznanja in nagrade mestnega sveta je pregledala 27 predlogov za podelitev najvišjih občinskih priznanj. Mestnim svetnikom bodo v potrditev na seji, ki je sklicana za torek, 13. marca, predlagali devet imen za podelitev naziva častni meščan Celja oziroma srebrnih, bronastih in kristalnega celjskega grba. Po enoletnem premoru naj bi tako Celje spet dobilo častnega meščana - to bo doktor umetnostne zgodovine in priznan kastelolog Ivan Stopar. Kot je povedal predsednik komisije Marko Zidanšek, se za podelitev zlatega celj- skega grba letos v komisiji niso odločili, zato pa bodo podeljeni trije srebrni, štirje bronasti in tudi en kristalni grb. Srebrne grbe naj bi prejeli Dušan Konda iz celjskega kajak kanu kluba Nivo, Prostovoljno gasilsko društvo Ljubečna in celjska postaja Gorske reševalne službe. Ob dobitnikih bronastih grbov - Petru Zaver-šku, ansamblu Vitezi Celjski, zavodu Fokus in zborovodkinji Barbari Arlič Kerstein - pa je za kristalni celjski grb nominirana uspešna diplomantka Suzana Vurunić. Priznanja bodo podeljena na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku 11. aprila. IS Nazarska občina v ženskih rokah NAZARJE - Županja Majda Podkrižnik je na mesto podžupanje imenovala svetnico Ireno Vačovnik, ki vodi poslovno enoto celjske cinkarne v Ljubiji, hkrati pa že več let soustvarja lokalno politiko. Vačovnikova je to funkcijo opravljala že prej, saj jo je za podžupanjo imenoval tudi prejšnji nazarski župan Ivan Purnat. Ome- nimo še, da je v ženski kvoti še podžupanja Občine Ljubno bivša županja Anka Rakun. V Občini Mozirje je podžupan Roman Čre-tnik, na Rečici ob Savinji Milan Cajner, v Lučah Tomaž Robnik in v Solčavi Aleš Kle-menšek. Brez podžupana ostajajo v Gornjem Gradu. US Znova Kajuhova šola? ŠOŠTANJ - Nekaj svetnikov je podalo pobudo, da bi Osnovno šolo Šoštanj poimenovali po enem najbolj znanih Šoštanjčanov Karlu Destovniku - Kajuhu. Kajuhovo osnovno šolo so v Šoštanju že imeli, vendar so jo pred leti zaprli. Konec letošnjega leta bo minilo natančno 90 let od rojstva Karla Destovnika - Kajuha, zato so se svetniki z županom Darkom Menihom dogovorili, da bodo preimenovanje skušali izpeljati do novega šolskega leta. ŠK Z leve: direktor Zavoda Kssena Boštjan Krajnc, direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket in direktor RASR Janez Jazbec Delovanje v okolju za okolje Savinjska regija postaja ekološko vedno bolj osveščena, k čemur so se s podpisom Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije zavezale občine, številna podjetja, organizacije in ustanove. Zanimanje za pristop k deklaraciji je še vedno aktualno, podpisujejo se vsi tisti, ki menijo, da je pomembno zavedanje o okolju in prihodnosti. Med zadnjimi podpisniki sta Šolski center Šentjur in Zavod Kssena, Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško s sedežem v Velenju. V oddaji Eko val na Radiu Celje je mag. Branko Šket, direktor Šolskega centra Šentjur, poudaril pomen izobraževanja v povezavi z okoljem. So izobraževalna ustanova z bogato zgodovino, ki se je začela pisati že leta 1909, in njihovo poslanstvo je izobraževanje mladih, ki daje temelj za samooskrbo, ki bo v prihodnosti še kako pomembna. Izobraževanje v Šolskem centru Šentjur je bilo vedno v povezavi z okoljem, velik poudarek pa dajejo predvsem kmetijski pridelavi in predelavi. To konkretno pomeni znanje in sposobnosti o sledljivosti, kar omogoča spoznavanje celotne verige od sajenja ali sejanja, pridelave in končne predelave pridelkov, ki jih med drugim tudi postrežejo pri malici in drugih obrokih. Izobraževanje v šentjurskem šolskem centru je razdeljeno na srednjo poklicno in strokovno šolo in višjo strokovno šolo z bogatim naborom programov. Na srednješolski ravni je možna pridobitev izobrazbe v devetih programih, in sicer so to pomočnik v biotehniki in oskrbi, mehanik kmetijskih in delovnih strojev, slaščičar, pek, kmetijsko podjetniški tehnik (PTI in štiriletni program), živilsko prehranski tehnik (3+2 in štiriletni program) in naravovarstveni tehnik. S študijem na višješolskem programu izobražujejo v programih Upravljanje podeželja in krajine, Živilstvo in prehrana, Gostinstvo in turizem in Naravovarstvo. Za varčevanje z energijo Zavod Kssena s področjem delovanja »pokriva« 42 lokalnih skupnosti na območju savinjske, šaleške in koroške regije. Ukvarjajo se z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, z energetsko učinkovitostjo, predvsem za javni sektor. Tu je direktor Zavoda Kssena Boštjan Krajnc izpostavil rabo energije v javnih zgradbah, mestni transport, javno razsvetljavo in tudi s tem povezano izkoriščanje obnovljivih virov energije. Možnosti učinkovite rabe energije so predvsem v javnem sektorju zelo velike, saj je znano, da porabi približno 40 odstotkov celotne energije v Evropi. Zastarele, energetsko neučinkovite zgradbe so tiste, ki nimajo nekih učinkovitih sistemov za ogrevanje, za oskrbo z energijo in prav tu se da po mnenju Krajnca v povezavi s podjetji, z lokalnimi skupnostmi še precej narediti. Zavod ima precej pilotnih projektov, na katere so zelo ponosni. Osnova za vsako lokalno skupnost je izvedba lokalnega energetskega koncepta, kar je v bistvu dokument, ki opredeljuje celotno oskrbo in rabo energije, ki opredeljuje vse šibke točke, ki so v posamezni lokalni skupnosti na področju rabe energije, in ki predvideva tudi akcijski načrt za izboljšanje stanja. Energetski koncepti so zakonsko obvezni in se ujemajo s prav tako zakonsko obveznim energetskim knjigovodstvom za javne zgradbe. Na podlagi analiz omenjenih dokumentov lahko v Zavodu Kssena pripravijo akcijski načrt in v okviru tega se pogosto pripravijo pilotni projekti. To so projekti, ki predhodno še niso bili izvedeni in ki se lahko financirajo s pomočjo lokalne skupnosti ali nacionalnih oziroma tudi evropskih razpisov. Konkretni primeri so na primer postavljene svetilke okrog Velenjskega jezera, fotovoltaična ulica v Velenju s trinajstimi fotovoltaičnimi uličnimi svetilkami in postavitev sončnih elektrarn na dveh osnovnih šolah. Razvojna agencija Savinjske regije (RASR) ima v sodelovanju z ostalimi razvojnimi agencijami in ustanovami kot koordinator pred seboj še veliko izzivov na okoljskem področju. Po mnenju Janeza Jazbeca, direktorja RASR, so to predvsem obravnava lesa kot regijske razvojne priložnosti, samooskrba v regiji, vode Savinjske regije, udeležba na mednarodni poletni raziskovalni šoli v sodelovanju z visoko šolo za varstvo okolja iz Velenja. Nadaljevale se bodo delavnice, namenjene dobrim praksam. Izziv predstavlja postavitev polnilih postaj za električna vozila v vsako občino regije. Pripravlja se izdelava ekološkega odtisa regije kot celote, vse pa se dela tudi z mislijo na trajnostni razvoj. Tako se konkretno v regiji gradi pet nizkoenergetskih vrtcev in potekajo zamenjave svetil javne razsvetljave, da se med drugim tako udejanji poslanstvo Savinjske regije kot ekoregije. 8 KULTURA NOVI TEDNIK Srečni tudi med krizo? Spodobi se, da smo ljudje v kriznih časih resni. S trdim pogledom in z odločnimi besedami zazrti v prihodnost. To ni čas za smeh, pa tudi tvegati si nihče kaj veliko ne upa. Brez gnetenja se pa niti kruh ne speče, kaj šele zažene gospodarstvo v recesiji. Dvakrat sem na mah prebrala, od prve do zadnje črke, izvrstno knjigo Arta Paasilinne o srečnem človeku. Je izvrstna mešanica trpkih življenjskih razmer, ustvarjalne energije, ljubosumnih posameznikov ter delovne večine, da se ob koncu razplete kot zgodba o uspehu. To je roman o finskem življenju na robu polarnega mraza in ob meji z ruskim velikanom. Roman o vztrajnosti in o prepričanju, da je za skupno dobro potreben kanček pameti, četudi bi bilo za trenutno osebno korist kdaj pamet lažje kar zanemariti. Usoda je inženirja za gradnjo mostov Akselija Jaa-tinena zanesla k Morilski reki, ob kateri je življenje že leta umirjeno teklo po izrabljenih kolesnicah. Vedelo se je, kdo so župan, veleposestnik, župnik, predsednik občinskega sveta, in nič neobičajnega ni bilo, da so se brezposelni delavci otepali revščine. Odločen, napreden ter uspešen Jaatinen je bil zadnja oseba, ki bi si jo mestni veljaki želeli obdržati v svoji občini. Tako močno so si prizadevali, da bi po končani gradnji mostu odpotoval, da je po odprtju mostu ostal brez službe. Bo že res, da človek za to, da najde samega sebe, včasih potrebuje zunanji dražljaj. Ob trenutku brezupa mu je eden od nekdanjih delavcev predlagal: »Ustanovi lastno podjetje.« In ga je. Prebrisano, a ne z lažjo, je pridobil v izvedbo občinske projekte, nato pa nadaljeval z izdelavo betonskih izdelkov. Podjetje je preraslo v tovarno in ni ga ustavila niti slaba infrastruktura. Železniški tir je zgradil do tovarne kar sam v pičlih treh mesecih. Državna železniška uprava bi za to potrebovala nekaj let! Inženir Jaatinen ni bil le podjetnik, bil je predvsem človek. Delaven, z mnogo znanja in izkušenj, neupogljiv. Imel je občutek za pravičnost, odgovornost in tudi srčnost ni bila njegova slaba lastnost. Zlomilo ga je lahko le eno - občinska tajnica Irene Koponen. »Zaljubljeni inženir je bil v teh okoliščinah in krajih videti natančno tako kot vsi zaljubljeni finski moški: na obrazu nepojasnjeno neumen izraz, trepetajoče ustnice, kot da bi nekaj potihoma prepevale, pogled, ki blodi naokrog, in vožnja po levi strani ceste.« Še sreča, da le s kolesom! No, Irene ga ni zlomila, saj je postala njegova žena, vendar pa se je to zgodilo šele po nekaj letih, ko se je uspel dokazati kot ugleden meščan - da, postal je celo župan Kuusmakija, - in ko se mu je zalomilo z drugo žensko, ki mu je rodila dvojčka. A je Jaatinen prevzel odgovornost. Imel je rad Leo, skrbel je zanjo in za dvojčka - ter ljubil Irene. In živel z obema. A takrat je imel občane že na svoji strani. In nič kaj zavistni mu niso bili, saj je izgledal precej utrujen. On pa je še vedno trdil, da je srečen človek. S pridržkom, saj sta obe ženi prevzeli precej komande pri hiši. Roman je poln ovir, težkih usod, a napisan hudomušno in na način, ki vzbuja upanje, da nobena težava ni tako huda, da je z voljo in vztrajanjem ne bi mogli razrešiti. Arto Paasi-linna je mojstrsko predstavil od življenja izbrušene Fince, na zunaj resne in trde, v notranjosti pa tople in hudomušne. Tudi Slovenija premore svoje Akselije Jaatinene, malce samosvoje, uspešne in odgovorne. Kljub temu, da preskočijo prenekatero oviro, pa morajo včasih imeti tudi razumevanje okolice. Kot ga je imel Jaatinen, ko sta mu občinska veljaka želela zakuhati stavko, pa se jima je prvi sindikalist uprl z besedami: »Stavka je delavsko orožje, ne pa igrača za gospode, da vesta!« Dr. ROMANA JORDAN, gostujoča bralka za bukvarno Novega tednika je slovenska poslanka v Evropskem parlamentu Nove mistične krajine Ivana Andrić Todić v slikah upodablja svoje razpoloženje V prostorih Turističnega društva Celje, v Kvartirni hiši na Gosposki ulici, je na ogled razstava slik akademske slikarke Ivane Andrić Todić. V Celju živeča in delujoča umetnica tokrat razstavlja zase značilne mistične krajine, ki pa so tokrat prav posebne. V novi seriji pravih miniatur, naslikanih v tehniki olje na platno, je namreč ustvarila več deset povsem novih ljubkih podob, ki izražajo predvsem občutljivost in nežnost ženske duše. »Razstavo sem namenoma razdelila na dva dela in miniature razstavila v posebnem prostoru. Ni kakšnega posebnega razloga, da sem se lotila te serije slik. Enostavno sem začutila, da moram to narediti tako. Začutila sem željo, da naredim veliko enostavnih malih toplih slik, ki niso preveč zahtevne za izdelavo, povedo pa veliko,« pravi avtorica. Prav ta nova serija slik, ki delujejo kot film, drobni kadri s skupno značilnostjo topline, lepote in neke nenavadne mističnosti, je na meji med klasično krajino in abstraktnim izražanjem. »Res je. Nekatere so bolj abstraktne, druge bolj realistične. Tega sicer ne želim, realizma namreč. Rada sem na meji. O skrivnostnosti, ki jo opažate pa le to - slike izražajo razpoloženje. To sem jaz.« V drugem delu razstave je Ivana Andrić Todić razstavila platna večjih formatov, pri čemer gre zlasti za neoliko starejša, a tudi novejša dela. Pri teh slikah je že opazen odmik od čistega krajinarstva, saj slikarka uporablja tudi figure in like, ki jih umešča na platna. Značilno pa je še to, da vsaj pri novejših delih uporablja debelejše nanose barv in tudi nekatere predmete, od vrvice do kamenčkov in podobnega. Na ta način ta dela že delujejo bolj reliefno, skoraj tridimenzionalno. »To so eksperimenti in potreba, prehod k večplastnosti slik. Prav s tem se ukvarjam zdaj. Začela sem ustvarjati reliefe, razmišljam tudi o kiparstvu, A za zdaj so to le zametki,« pravi avtorica. Razstava bo na ogled do konca marca. BRST Foto: GrupA Ivana Andrić Todić razstavlja v prostorih Turističnega društva Celje. Od etna do džeza Celjski baritonist Boštjan Korošec pripravlja jutri (sreda) ob 19.30 v Narodnem domu Celje že tradicionalni koncertni večer ob dnevu žena. Tokrat si je večer zamislil kot glasbeno popotovanje od etna do džeza. Že osmo leto zapored bo tako občinstvo videlo poseben glasbeni večer, za katerega Korošec napoveduje kar nekaj posebnosti. »Vsako leto iščem nove smernice, nove načine. Tokrat nisem veliko iskal in ne veliko razmišljal. Prišlo je kar samo od sebe. Lani sem posnel novo različico legendarnega Sepetove-ga zimzelenčka Kje je tista trava in tudi videospot, ki prav zdaj prihaja na sporede televizij. Pri tem sem se srečal z etno melosom, zlasti prekmurskim. To me je potegnilo. Razmišljal sem o priredbah etno melodij na bolj sodoben način. Pridružili so se mi prijatelji iz domovine in iz tujine, s katerimi sodelujem in ki so pretežno džezisti. Spontano je prišlo do tega, da smo prišli do programa od etna do džeza,« pravi Korošec. Na koncertu se bodo Celjanu pridružili Gustavo Brin-holi (Brazilija), kontrabas, kitara; Mathias Lachenmayr (Nemčija), Hang, tolkala; Anna Valliulina (Rusija), klavir; Jan Grinbert (Latvija), saksofon; Janja Brlec, citre; Peter Napret, violina; Luka Železnik, flavta; Zmago Štih, harmonika; Gorazd Černec, tambura basprim; Miro Ku-mer Pirk, tamburaška kontra; Miro Kobal, kontrabas ter Manca Dremel, Barbara Leber in Tomo Hartman kot spremljevalni vokali. »Zasedba 15 glasbenikov ne bo delovala kot orkester. Občinstvo bo videlo več manjših zasedb z različnimi glasbili, ki jih nismo vajeni, zlasti pa ne njihovih različnih in raznolikih kombinacij. Jih bo pa zanimivo slišati v skupnem projektu in v svežih aranžmajih,« napoveduje Korošec. BRST NE ZAMUDITE ^ ^ pevske prireditve Nocoj je en lep večer, ki bo v četrtek ob 19.30 v Kulturnem domu Franceta Prešerna v Vojniku. Gre za tradicionalno pevsko prireditev, na kateri svoje tekmovalne programe vsako leto predstavijo male pevske skupine iz občin Dobrna, Štore, Vojnik in Celje. Letošnje srečanje bo strokovno spremljala glasbena strokovnjakinja Danica Pirečnik. Predstavile se bodo skupine Rož'ce, sekstet Lindek, vokalna skupina Lipa, oktet Podoglarji, vokalna skupina Cvet, Celjski oktet, kvartet Shalom iz Celja, vokalna skupina In Spiritu. Nastopilo bo skupaj 60 pevcev. Vstop prost ^ ^ prvega iz niza treh večerov Jazz do it, ki jih pripravlja Mestni kino Metropol. V torek (danes) ob 20. uri se bo prestavil Vasko Atanasovski trio. Skladatelj in glasbenik Vasko Atanasovski, znan predvsem po transžanrskih sodelovanjih s svetovno znanimi jazz, rock, klasičnimi in tradicionalnimi glasbeniki ter mojstrskem pristopu do vseh glasbenih stilov, je izdal že deset odlično ocenjenih avtorskih albumov. Tokrat v triu, ki ga ob njem sestavljata še tolkalec Marjan Stanič in kitarist Dejan Lapanja, predstavlja pred kratkim izdani novi album. Glasbo na njem, kot vselej pri Ata-nasovskem, stilsko težko opredelimo, značilna pa je živahnost, eklektično mešanje glasbenih stilov in brezkompromisnost. Vstopnina 12 EUR ^ eroika JE, 24. marec 2012 Veliki simfonični orkester, dirigent P. Greblo Dvorana Golovec ob 20. uri Ob matenpskem dnevu podarite vstopnico za veličasten koncert. NOVI TEDNIK KULTURA Boris Ostan je po glasovanju občinstva postal prvi komedijant večera letošnjih Dnevov komedije. V vodstvu komični triler V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se ta konec tedna začeli vsakoletni dnevi komedije, največja slovenska prireditev, namenjena prikazu najboljših komedij v produkciji in izvedbi slovenskih poklicnih gledališč. Med osmimi tekmovalnimi predstavami je bil prvi na vrsti Molierov Namišljeni bolnik, v režiji Mileta Koruna in izvedbi ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega. Občinstvo je njihovi izvedbi prisodilo oceno 3,9904, za komedijanta večera pa razglasilo Borisa Ostana, ki je odlično odigral vlogo bogatega meščana Argana, ki živi v prepričanju, da je na smrt bolan. Druga tekmovalna predstava je bila 39 stopnic v produkciji Špas teatra in v režiji Jaše Jamnika. Občinstvo je predstavo ocenilo z 4,5556, komedijant večera pa je postal Uroš Smolej. Prvi teden letošnjih Dnevov komedije je v nedeljo sklenila še lani najbolje sprejeta komedija pri občinstvu Dnevov komedije Poslednji termina(l)tor, ki si je lani prislužila oceno kar 4,7162. BS, foto: SHERPA Za vlogo v predstavi 39 stopnic, komični priredbi Hitchcockovega trilerja, je naziv komedijanta večera prejel Uroš Smolej. Baročna mojstrovina V Velenju in Celju Pergolesijeva Stabat mater Festival Velenje in Hiša kulture Celje pripravljata v četrtek v orgelski dvorani Glasbene šole Frana Koruna Koželjskega Velenje, v petek pa v cerkvi sv. Jožefa v Celju (obakrat 19.30) izvedbo baročne mojstrovine italijanskega skladatelja Giovannija Batista Pergolesija Stabat mater, in sicer z zvezdniško mednarodno zasedbo. Z Orkestrom Hiše kulture Celje bosta pod dirigentskim vodstvom Simona Dvoršaka nastopila slovenska sopranistka Suzana Ograjenšek, strokovnjakinja za staro glasbo in kontratenorist Morgan Crowley, ki prihaja z Irske. Pergolesijeva Stabat mater velja za eno najlepših uglasbitev te srednjeveške meditativne himne, ki govori o trpljenju device Marije pod Kristusovim križem. Skladatelj jo je napisal tik pred smrtjo (umrl je star komaj 26 let). Tokrat bo ta baročni biser zazvenel še v posebej zanimivi različici, saj bo altovski part, v skladu s pogosto izvajalsko prakso tistega časa, odpel kontratenor, kot visok moški glas. Prav za to priložnost sta oba organizatorja v goste povabila irskega kontratenorista Morgana Crowleya ter njegovo mlajšo kolegico Suzano Ograjenšek, sicer po rodu iz Žalca, ki pa si zanesljivo utira pot na najbolj ugledne svetovne odre. Ob Pergolesijevi Stabat Mater so na programu tudi Balleti á 5 slovenskega baročnega skladatelja Janeza Krstnika Dolarja in Adagio za orgle in godala italijanskega komponista Thomasa Albinonija. Suzana Ograjenšek Morgan Crowley Sopranistka Suzana Ograjenšek je študirala muzikologijo na univerzah v Ljubljani in Cambridgeu, kjer je tudi doktorirala, pevsko pa se izpopolnjuje pri profesorici Diane For-lano v Londonu. Pri delu se posebej posveča baročni glasbi. Njen repertoar obsega dela od baroka do sodobne glasbe. Od slovenskih skladateljev se kot pevka in raziskovalka najbolj posveča rojaku Ristu Savinu. Lani je v Žalcu predstavila recital, ki je obsegal tudi nekatere še neobjavljene in neizvajane Savinove samospeve in nemške pesmi. Ta program sta s pianistko Urško Babič posneli tudi za arhiv Radia Slovenije. Kontratenorist Morgan Crowley se je izobraževal v Dublinu, Londonu, Baslu in New Yorku pri številnih znanih pedagogih in pevcih. Je diplomant slovite angleške univerze Trinity ter dobitnik prestižnih nagrad in priznanj. Deluje na radiu, televiziji, filmu, gledališču, operi, muzikalu in koncertira po celem svetu. Orkester Hiše kulture Celje je projektni sestav, ki dopolnjuje celostno podobo zavoda Hiša kulture Celje in združuje poklicne glasbenike ter uspešne dijake in študente iz Celja in okolice. Umetniški vodja orkestra je celjski dirigent, maestro Simon Dvoršak. Orkester ima stalno zasedbo, ki jo po potrebi dopolnjujejo gostujoči glasbeniki. BS, foto: arhiv Hiše kulture Celje Brezova metla pometla z zimo Že 19-letno tradicijo ima ena najbolj izvirnih prireditev sodobnega plesa za mlade v Sloveniji, Brezova metla, ki jo vzorno pripravlja Ana Vovk Pezdir s svojim društvom za umetnost plesa Harlekin. Prireditev je zasnovala kot pustovanje za mlade na drugačen, izviren način. Vsako leto so se tako mladi slovenski plesalci pomerili med seboj in s sabo v najrazličnejših kategorijah, pri katerih so mladi sledili zlasti osnovnim smernicam - izvirnosti, obujanju pravljičnih likov, etnološki tradiciji in ekologiji. Z letošnjo Brezovo metlo je bilo prav tako, le z eno izjemo. Ker je pustni čas sovpadal s šolskimi počitnicami, so jo izpeljali šele minulo soboto, in sicer v celjskem Narodnem domu. Morda je bilo prav zato, ker je pust že mimo, letos točk nekoliko manj. A bile so prav tako izvirne, prepričljive in mladostno ustvarjalne kot vsako leto. Občinstvo je tako videlo 24 plesnih točk, od skupinskih do solističnih plesov, na posneto ali v živo odigrano glasbo. Plesi so nastali na lastne koreografije mladih ali ob pomoči koreografinj in mentoric, ki usmerjajo njihov plesni razvoj. Letos so kot koreografinje in mentorice sodelovale Ana Vovk Pezdir in Sandra Jazbec iz Harleki-na, Jana Kovač Valdés in Sabina Schwenner iz Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana - oddelek za sodobni ples ter Jelena Milova-novič iz Baletnega društva Postojna. BS, foto: TimE Od Miklavža do Miklavža za ves dan Pohodniška pot po občinskih mejah vabi na Dobrno vse, ki jim ne manjka kondicije Da na poti Od Miklavža do Miklavža ne bi zašli, je dobro imeti s seboj zemljevid. Seveda pa je kljub temu, da je pot dobro označena, za smer še vedno najbolje vprašati domačine. In če se vam zdi, da bi bila ta pot za začetek pohodniške sezone morda prevelik zalogaj, jo lahko prehodite tudi po etapah ali pa se podate na katero od krajših pohodniških poti, kot sta na primer Anina ali Loška pot. Bi bilo dobrih deset ur hoda za začetek sezone prevelik zalogaj? Tisti, ki so vso zimo pridno skrbeli za svojo telesno pripravljenost, bodo seveda zamahnili z roko. Drugim priše-pnimo, da so na Dobrni urejene tudi krajše in manj zahtevne pohodniške poti, na primer Anina ali Loška pot. Če se pohodu Od Miklavža do Miklavža nikakor niste pripravljeni odreči, pa bi se ga morda veljalo lotiti po etapah - zato za lažjo orientacijo tudi objavljamo zemljevid pohodniških poti, ki vodijo skozi lepote neokrnjene narave zdraviliškega kraja. Za vse markirane poti na območju občine Dobrna skrbijo v domačem planinskem društvu. Da jih ni tako malo, pohodnik spozna, če se poda na Paški Kozjak in Brdce, pa proti Kunigundi, na Ramšakov vrh in po poti XIV. divizije. V društvu so lokalno markirali pot tudi na najvišji vrh občine, na 1.227 metrov visok Štrukljev vrh, in z varovali opremili pot na razgledno Žeblarjevo peč. V letu 2009 so s pomočjo občine in evropskega kmetijskega sklada pod okriljem Lokalne akcijske skupine Od Pohorja do Bohorja končali obsežen projekt in po občinskih mejah Dobrne uredili in markirali krožno pot, imenovano Od Miklavža do Miklavža. In na to vas vabimo danes. Če ste seveda pripravljeni na približno deset in pol ur hoje po dobrih 31 kilometrih poti po skrajnem robu občinske meje. Za poku-šino še nekaj tehničnih podatkov: če boste uspešno prehodili ves krog od Miklavža do Miklavža, bo za vami 1.939 metrov skupnega vzpona in le malo več, 1.973 metrov skupnega spusta. Pa to seveda ne pomeni, da boste hodili po ravnem _ Povsem ravninskih bo le nekaj sto metrov, sicer vas bo pot slabih 15 kilometrov vodila navzdol, skoraj čisto 15 kilometrov pa navzgor. Najvišja točka, ki jo boste pri tem osvojili, bo seveda 1.227 metrov visok Štrukljev vrh, najnižje pa se boste »spustili« na 334 metrov nadmorske višine. Kjer je le mogoče, ta krožna pot vključuje vse že obstoječe turistične in planinske poti, tako da pohodnika vodijo kar njihove označitve. Na brezpotjih je speljana po kolovozih, po gozdnih in travniških stezah in po nekaterih že opuščenih poteh. Ker so ponekod na občinski meji težko prehodni gozdovi in brezpotja, se na južni strani pot mimo gradu Lan-šperg spusti na celjsko stran po ozemlju krajevne skupnosti Šmartno v Rožni dolini in skozi vas Rupe, na vzhodu pa je treba skreniti na voj-niško stran in jo prav tako zaradi brezpotnih gozdov ubrati vse do vasi Vine. IVANA STAMEJČIČ Čeprav je pot dobro označena, bo pohodnikom iz drugih krajev še kako dobrodošel tudi zemljevid. Pot je označena v obe smeri hoje, izhodiščna točka pa je podružnična cerkvica sv. Miklavža v Vrbi, na hribčku vzhodno od središča Dobrne. Seveda pa tudi za pohod po poti Od Miklavža do Miklavža velja, da je za smer najbolje vprašati domačine takoj, ko zasumite, da bi se vam po nepotrebnem lahko na noge obesil še kak kilometer več. Ekstremen polet Malo brezskrbnih trenutkov na poti okoli sveta - Pilot Matevž Lenarčič je konec tedna preživel na Novi Zelandiji Do Mehike je Lenarčič v devetih etapah preletel 20.150 km ter za to razdaljo potreboval 81 ur ter 36 minut. Poraba goriva na uro je bila 18,2 litra, pri povprečni hitrosti 133,5 vozlov (247 km/h). Do Mehike je po teh podatkih porabil nekaj manj kot 1.400 litrov goriva, kar je svojevrsten rekord. Tako dobro statistiko poleta mu je omogočilo izjemno letalo, ki so ga skonstruirali v podjetju Pipistrel in spretno načrtovana pot, predvsem pri prečkanju Atlantskega oceana, kjer mu je služil tudi veter, ki je pretežni del poti pihal v rep letala. Matevž svoje sporočilo in misijo »lahko, zeleno, ekološko« dokazuje tudi v praksi. Avanturist in biolog Matevž Lenarčič, ki že leta z družino živi na Rečici ob Savinji, je po slabih dveh mesecih sam v ultralahkem letalu preletel Pacifiški ocean. V četrtkovih jutranjih urah smo ga zmotili na Novi Zelandiji, na letališču v Aucklandu, kjer so opravljali servis na letalu. Lenarčič se je potem, ko je pred leti obletel svet po drugem koncu, sedaj v začetku leta odpravil na pot v majhnem ultralahkem letalu Virus SW 914, slovenskega proizvajalca Pipistrela. Eden zahtevnejših delov poti je polet nad Antarktiko, kjer je pristal kot prvi Slovenec, za zahtevnejšo etapo pa velja tudi prelet Tihega oceana. »Kot kaže, bom na Novi Zelandiji kar nekaj časa, ker je napovedano slabo vreme. Fronta, ki je v Avstraliji povzročila poplave, prihaja na Novo Zelandijo, tako da v bistvu niti ne vem, kdaj bom šel naprej,« je omenil Lenarčič. Prelet Pacifika velja med poznavalci za izjemen dosežek. Južni Pacifik je precej velik, precej je odročnega oceana, večina prometa se odvija po severnem Pacifiku. To je definitivno najmanjše letalo, ki je letelo tu čez in občasno je bil polet precej stresen. Matevž Lenarčič v Pipistrelovem letalu Kako je biti v takšnem majhnem letalu ure in ure sam? V glavnem se ubadam s problemi, ki se lahko pojavijo oziroma pričakujem, da se bodo. Brezskrbnih trenutkov je zelo malo. Če nič drugega, torej če je vreme mirno, se pojavijo težave z zaspanostjo in s spanjem. Torej v letalu ne ostane veliko časa za opazovanje okolice? Ste nabrali že kaj foto materiala? Okolica nad oceanom je precej dolgočasna, vendar so dogajanje popestrile nevihte Na svoji poti namerava Lenarčič kar šestkrat prečkati ekvator, preleteti 80 tisoč kilometrov razdalje čez skoraj 60 držav, 120 narodnih parkov, treh oceanov in tudi pet najvišjih vrhov celin, vključno z Mount Everestom. in slabo vreme. Ves čas je nenehno »kaj dogajalo«. Kar se tiče fotografij, sem slikal nad atoli, pa pred pristanki _ Vmes pa res ni nič. Preleteli ste tudi Antarktiko. Zagotovo je kontrast med belino in modrino precejšen? Antarktika je svoja zgodba. Veliko je odvisno od vremena, ker se morajo na kratki razdalji trije naravni dejavniki povsem sestaviti, da je sploh možno leteti. Zaradi mraza, tudi pod minus 50 stopinj Celzija, je zelo nevarno in se ne da veliko improvizirati. Letalo dobro služi? Odlično. Vmes smo se sicer ukvarjali z manjšimi problemi z uplinjačem. Kolega iz Nove Zelandije je prišel na Tahiti, kjer ga je popravil. Trenutno sem pri njem na letališču, kjer čakam, da bo zaključil servis. Kakšne sprejeme doživljate na poti? Presenetljivo zelo pozitivne. Cel projekt se je razvil v zelo dobro zgodbo, in tako jo doživljajo tudi drugod po svetu. Povsod naletim na veliko pozornost lokalnih medijev, tako da je očitno projekt zanimiv tudi za širšo množico. Precejšen odziv je tudi med Slovenci po svetu, sploh v Argentini. Problem pa je, ker imam zelo malo časa oziroma se ne morem prilagajati različnim željam, temveč se moram nenehno podrejati vremenu. Torej teh držav oziroma dežel ne doživljate kot turist? Niti slučajno - v bistvu je zadeva zelo napeta. Še takrat, ko naj bi počival, razmišljam, kakšno bo vreme naslednji da, kakšno bo letenje, kakšni bodo zapleti z dovoljenji _ Brez ekipe doma ne bi naredil praktično nič, odvisen sem od kolegov v Sloveniji. Ker, veste, šokov je vsak dan veliko oziroma preveč. Tako pozitivnih kot negativnih. Ampak to seveda po svoje pestri življenje. Se polet veliko razlikuje od tistega pred leti? Popolnoma je drugačen. Razdalje so bistveno večje: že doslej sem preletel 55 tisoč, v prvem poletu pa vsega skupaj 38 tisoč kilometrov. Takšne razdalje prinašajo probleme. Ne le zaradi vremena, potrebno je tudi skrbno načrtovanje in prilagajanje, da o stroških niti ne govorim. Kdaj vas lahko pričakujemo v Sloveniji? Vse je odvisno od vremena. Opcije so leteti na Južni otok, potem pa naprej. Za mano je dobra polovica poti, še enkrat pa naj povem, da mojo pot in tudi vrnitev domov kroji vreme. Nekoliko že zamujamo, rad pa bil doma v začetku aprila. URŠKA SELIŠNIK Če seštejemo kilometre in ure, je Matevž pri prečkanju južnega Pacifiškega oceana preletel 11.901 km in za to potreboval okoli 50 letalnih ur. NOVI TEDNIK UpORTRET 11 Sentjurčan na čelu angleškega pokalnega košarkarskega prvaka Trener, ki so ga izzivi ponesli v London Marsikateremu ljubitelju košarke Dejan Mihevc ni neznano ime. Svoj pečat je Šen-tjurčan, diplomant fakultete za šport, pustil v domačem košarkarskem klubu, kjer je bil pred leti pomočnik glavnega trenerja in trener mlajših selekcij. Pot ga je zatem vodila v Ljubljano, v Košarkarsko zvezo Slovenije, kjer je bil vodja reprezentanc mlajših starostnih kategorij in med drugim zaslužen za uvedbo uspešnega projekta Igriva košarka. Kljub zanimivemu in pestremu delu sta ga srce in priložnost ponesla nazaj v trenerske vode. Da je bil izziv še toliko večji, se je pred letom in pol odpravil v tujino - v London, kjer ne ostaja neopažen. Pred tedni je svojo ekipo The London Leopards (Londonski leopardi) popeljal na sam prestol nacionalnega pokala Anglije. Tudi sicer Mihevc življenje v Londonu zajema z veliko žlico. Ponudb za delo košarkarskega trenerja v tujini je Dejan Mihevc med delom v Košarkarski zvezi Slovenije, kjer je tesno sodeloval tudi s Fibo Europe, prejel kar nekaj, sprejel pa je tisto iz Londona. Ocenil je, da je primeren čas za naslednji korak v karieri in da angleška košarka, čeprav ne kroji mednarodnega vrha, pomeni velik izziv in priložnost za osebnostni napredek. Ni bilo enostavno doma pustiti partnerke, družine in prijateljev, a Mihevc, ki bo čez nekaj mesecev dopolnil 34 let, danes ve, da je bila odločitev pravilna. Januarja letos sta se mu v angleški prestolnici pridružila Urška in njun še ne petmesečni sinček Žan Aleksej. »Prav takrat so se stvari nekako poklopile tudi na parketu. Ekipa je, potem ko se je v začetku sezone malce >lovila<, postala izredno samozavestna in zagnana in od novega leta smo od štirinajstih tekem izgubili le eno,« z nasmeškom pove Dejan. Leopardi krojijo vrh angleške košarke Članska ekipa The London Leopards igra v 1. angleški košarkarski ligi, kjer cilja na uvrstitev med osem najboljših ekip in igranje v končnici. Ob tem tekmuje še v dveh pokalnih tekmovanjih - v pokalu Trophy se je prebila do polfinala, v prestižnem nacionalnem pokalu Anglije pa je osvojila vse, kar se osvojiti da. Zavihtela se je na sam prestol in drugič v zgodovini kluba v svojo vitrino za leto dni postavila prehodni pokal iz leta 1936, ko so Angleži ustanovili to tekmovanje. »Pokalno tekmovanje Anglije je primerljivo s slovenskim košarkarskim pokalom Spar in izredno ponosen sem, da se nam je že v moji prvi sezoni na čelu članske ekipe, ki je sicer najmlajša v ligi, saj so igralci v povprečju stari manj kot dvajset let, uspelo zmagati,« razlaga Mihevc. Ob tem poudarja, da je k uspehu pripomogel še en Slovenec, prav tako iz naših krajev, Gro-belčan Ožbej Stane, ki se je ekipi kot pomočnik trenerja priključil v začetku letošnje sezone. »V tujini si na nek na- Tekmovanja v angleški ligi pomenijo tudi številne ure, preživete na avtobusih. Najbližja gostovanja zahtevajo vsaj dve uri vožnje, na več kot polovico gostovanj se ekipa vozi od štiri do pet ur. »Peljali smo se že tudi v sedem ur oddaljeno mesto, kar za igralce ni mačji kašelj, če vemo, da morajo zatem na tekmo in dati vse od sebe. Včasih pa na gostovanju tudi prespimo,« pravi Mihevc. In, kot dodaja, zahtevajo tudi domače tekme nemalo časa: »V Šentjurju sem se na primer na zbor odpravil deset minut pred dogovorjeno uro, tukaj grem včasih od doma tudi uro in pol prej, saj je v Londonu, vsaj za slovenske razmere, vse tako daleč.« Dejan Mihevc (na sredini) v družbi Američanov Vernona Teela in Ousmana Kruballyja, najzaslužnejših igralcev leopardov v finalu nacionalnega pokala Anglije. The London Leopards so s 64:63 premagali ekipo Bristol Academy Flyers in prejeli pokal, ki naj bi bil vreden okoli 25 tisoč funtov. čin sam, zato je dobro imeti ob sebi človeka, ki mu lahko zaupaš, se z njim pogovoriš o težavah, navsezadnje skupaj preživljaš tudi prosti čas. Z Ožbejem sva sodelovala že v Sloveniji in tudi zdaj dobro delava. Klub pa ima tako dovolj trenerjev za kakovostno izvedbo programa, ki sva ga pripravila,« pravi Mihevc. V angleško igro vnaša taktiko Mihevc je moral svoje trenersko delo prilagoditi razmeram v angleški košarki, ki je bližje ameriškemu slogu igre, kjer so v ospredju individualne kvalitete igralcev. Na tekmah se podobno kot v ligi NBA precej spodbuja šov, v angleški ligi pa je tudi več Američanov in ostalih tujcev kot v slovenski. »Če bi želel v ekipo vpeljati popolnoma slovenski sistem, bi zagotovo imel težave, ker bi bila za igralce velika sprememba,« pravi in dodaja, da posku- ša kombinirati oba načina. »Igralci v angleški ligi so izredno kakovostni in so popolnoma primerljivi z igralci, ki igrajo v slovenski ligi, zato poskušam čim bolje izkoristiti njihove prednosti, ob tem pa v igro vnesti več taktike. Tudi treniramo več, kot je bila ekipa vajena nekoč. Zaenkrat nam dobro uspeva,« razlaga. Leoparde čaka zelo naporen marec, saj imajo praktično vsak konec tedna tako imenovani »double header«, kar pomeni dve tekmi v dveh dneh. To je glede na velike razdalje v Angliji še posebej naporno, tako fizično kot psihično, a Mihevc je prepričan, da bo ekipa s trdim delom uspela zadržati zmagovalni ritem. V Londonu ni nikoli dolgčas London je multikulturna prestolnica, v kateri ne manjka priložnosti za pestro preživljanje prostega časa. Čeprav je tam delovno, se je Dejan seveda že »igral« turista in si ogledal številne znamenitosti. Veliko je priložnosti za igranje golfa, do katerega goji posebno strast in ga je lahko zaradi ugodne angleške klime igral celo januarja. Tu pa tam si Mihevc kakšen večer popestri z ogledom znamenitih muzikalov, konec meseca pa si bo na znamenitem Wembleyju ogledal prijateljsko nogometno tekmo med Anglijo in Nizozemsko. »Ker sem velik gurman, izredno uživam tudi v pestri kulinarični ponudbi Londona. Tukaj najdeš praktično vse kuhinje in vsak dan si lahko privoščiš druge okuse,« še pravi. Tako kot ves London diha tudi on s pripravami na po- Članska ekipa The London Leopards tesno sodeluje s košarkarsko akademijo Barking Abbey Academy, ki je edini košarkarski inštitut v Angliji. V ekipi je tako veliko mladih, talentiranih igralcev, ki pa so košarkarsko še precej neizoblikovani, zato poleg rednih timskih treningov potrebujejo še vsakodnevne individualne treninge. »V telovadnici tako preživljam dopoldneve in popoldneve. Dopoldne imamo individualne treninge in v zares veliko veselje mi je delo z mladimi igralci. Na te treninge prihajajo celo punce, saj znotraj kluba deluje tudi ženska ekipa. Popoldne pa imamo ekipni trening. Tekme so večinoma ob koncih tedna,« razlaga Mihevc. letne olimpijske igre. Dobesedno čez cesto Dejanovega najetega stanovanja bo olimpijska boksarska arena, le deset minut vožnje pa bo do središča olimpijske vasi, kjer je zrasel nakupovalni center z okoli tristo trgovinami, več kot petdesetimi restavracijami in ostalo ponudbo, kjer se Šen-tjurčan prav tako rad ustavi. Glede na vse zapisano ni presenetljivo, da Dejan Mihevc razmišlja, da bi v Londonu ostal še eno sezono. »Trenutno se uprava kluba dogovarja za vstop v BBL-ligo, to je neke vrste zaprta liga, podobno kot je na primer Jadranska liga, ki deluje po principu licenčnega sistema. V tej ligi so zastopani klubi iz celotne Velike Britanije in igranje v njej bi zagotovo pomenilo nov izziv.« ANJA DEUČMAN Foto: osebni arhiv Dejana Mihevca Kot otrok je Mihevc treniral več športov, najbolj pa ga je od nekdaj pritegnila košarka, čeprav takrat v Šentjurju še ni bila na tako visoki ravni, kot je danes. »Najbolj me je zasvojila razburljivost, ki je na tekmah od prve do zadnje sekunde, saj je v primerjavi z ostalimi športi veliko število doseženih točk, torej košev,« pravi. iQ) ISTRABENZ PLINI Dostava jeklenk na dom: 080 1228 Celjski nogometaši prijetno presenetili LESTVICA 1.SNL Roman Bezjak je proti Gorici priigral enajstmetrovko in jo tudi sam realiziral. Klemen Medved: »Kritikom smo vrgli kost!< Nogometaši Celja so drugi del sezone odprli zelo dobro. Na gostovanju v Novi Gorici so z rezultatom 1:1 vknjiži-li točko, ko je po zaostanku izenačil Roman Bezjak. Velenjski Rudar je na domačem igrišču z 2:1 klonil proti Muri. Celjani so po 22 krogih na osmem mestu (26 točk). Zaostanek za petim Rudarjem znaša štiri točke, za drugo Olimpijo pa še dodatnih sedem točk, medtem ko jih ima Maribor, ki je senzacionalno izgubil proti zadnjemu Triglavu, še dvanajst več. Enajstmetrovka, čista kot solza Zasedba Damjana Romiha je v Novo Gorico zaradi številnih poškodb odpotovala zelo oslabljena, zato so priložnost za igro dobili nekateri mlajši igralci, med katerimi sta bila Benjamin Verbič in Andraž Žurej. »Ta mlada igralca sta danes pokazala zavidljivo raven nogometa, predvsem iz borbenosti. Tudi iz tehnične plati, a rezerve je tako kot pri ostalih igralcih še kar nekaj,« je o fantih dejal trener Damjan Romih. V uvodnih minutah tekme v Novi Gorici so imeli žogo več v posesti Celjani, vendar pa so se že v 7. minuti veselili Novogoriča-ni. Zarifovič je poslal žogo v kazenski prostor, kjer se je Sandi Arčon celjskega branilca Stefana Ristovskega otre-sel z očitnim prekrškom in na koncu z udarcem z glavo premagal vratarja Matica Kotnika, ki bi sicer lahko bolje pospremil akcijo. Sledili sta lepi priložnosti za izenačenje Verbiča in Bezjaka, obakrat se je izkazal domači vratar. V 41. minuti pa je domači igralec Širok na robu kazenskega prostora z očitnim prekrškom zaustavil napadalca Romana Bezjaka in glavni sodnik Mitja Žganec je pokazal na enajstmetrovko. Rutinirano jo je realiziral prav Bezjak in izenačil na 1:1. V drugem polčasu so sprva preko Vincenteja zapretili domačini, zatem pa so več želje po drugem zadetku pokazali nogometaši Celja, ki so imeli več strelov proti domačemu golu ter tudi več od igre. Najbližje zadetku sta bila Klemen Medved, ki je po podaji Verbiča z ugodnega položaja udaril čez gol, Andražu Žureju pa je veselje preprečila desna vratnica. Novogoričani so bili lahko tako na koncu zadovoljni, da so iztržili točko, pa čeprav so na začetku povedli. Zaslužili najmanj točko Celjsko moštvo je na najboljši možni način odgovorilo tistim, ki so ga pred drugim delom sezone povsem odpisali ter mu namenili slabe napovedi. »Fantje smo si zaslužili najmanj točko, ko smo od prvega pa do osemnajstega igralca, vključno s strokovnim vodstvom, maksimalno izpolnili vse podrobnosti, ki smo si jih zadali. Skozi celotno tekmo smo bili pobudniki, čeprav smo na začetku zaostajali, a imeli potem do konca več od igre. Kapo dol vsem fantom. Vsem kritikom, ki so nas že odpisali ter ne verjamejo v nas, pa opozorilo, naj bodo v prihodnje pripravljeni še na kakšno presenečenje. Pred to tekmo nam niso dajali možnosti, a zdaj smo jim vrgli kost,« je dejal Klemen Medved. Najmlajši v celjski že tako izjemno mladi zasedbi je bil komajda 18 - letni Benjamin Verbič, ki je odigral odlično in tako na najboljši možen način upravičil zaupanje trenerja Romiha. Takoj po tekmi je s starši oddrvel v Celje, kjer ga je čakal maturantski ples: »Vedeli smo, da bo tekma težka, saj smo igrali proti ekipi, ki je bila druga na lestvici. Z moje strani je bila pričakovano prisotna trema, ki pa je bila kmalu pozabljena. Trener in ostali iz stro- MARIBOR 22 15 4 3 49:24 49 HIT GORICA 22 10 7 5 38:26 37 OUMPIJA 22 10 5 7 35:25 35 MURA 05 22 10 5 7 27:27 35 RUDAR 22 8 6 8 37:31 30 LUKA KOPER 22 8 4 10 26 ^4 28 CEUE 22 7 6 9 28:27 27 DOMŽALf 22 7 5 10 28:33 26 NAFTA 22 5 6 11 25:39 21 TRIGLAV 22 4 4 14 10:3716 Celje (4-2-3-1): M. Kotnik - Vidmajer, Krajcer, Centrih, Ristovski - Gobec, Medved - Bezjak, Krljanovič, Verbič - Žurej. Igrali so še Močič, T. Kotnik, Romih. kovnega štaba so mi rekli, naj odigram tako, kot znam, torej tako kot na mladinskih tekmah. In res, odigral sem po svojih najboljših močeh. Vesel sem, da se je tako izteklo. Je pa osvojena točka vredna kot vse tri.« Nad razpletom je bil zelo zadovoljen trener Damjan Romih: »Točka je zlata vredna na zelo težkem gostovanju. Fantje so pokazali pravi karakter in se izjemno borili. Bili smo bližje zmagi, ki smo si jo zaslužili, vendar za vse to bomo morali biti še nagrajeni. Če bomo tako trdo delali na treningih in tekmah še naprej, potem se lahko kaj kmalu nadejamo zmage. Fantje so iz pravega testa in to kar so pokazali danes, je za čisto desetko. Je pa res, da so tokrat postavili temelj, ki ga bo treba v prihodnje potrjevati. Ob tem morem pohvaliti delo v našem mladinskem pogonu. V soboto, ko bomo odigrali eno izmed odločilnih tekem v sezoni, bi nam veliko pomenilo, če bi se nam gledalci Rudar (4-4-2): Fink - Jeseničnik, Rotman, Novakovič, Berko - Dedič, Žinko, Trifkovič, Klinar -Đokić, Majcen. Igrala sta še Podlogar, Črnčič. pridružili v velikem številu in podprli naše mlade fante.« »Muraši« zavzeli Velenje Velenjski Rudar je Ob jezeru z 2:1 klonil proti Muri. Gostje so po golu Nusmirja Fajića povedli že v 2. minuti. Leon Horvat je prednost povišal v 69. minuti. Velenjčani so slabih pet minut pred koncem znižali preko Denisa Klinar-ja, vendar pa jim izenačiti ni uspelo, čeprav so odigrali dobro tekmo. »Vedeli smo, da otvoritev drugega dela sezone ne bo lahka. Fantje so želeli in poizkušali, a naleteli smo na dobrega nasprotnika, ki je hitro in učinkovito izkoristil prvo priložnost. Lahko žalujemo, saj si po prikazani igri nismo zaslužili poraza. Gledamo pozitivno naprej in verjamem, da bomo v nadaljevanju tudi mi nekoga tako >ugriznili<, kot je Mura danes nas,« je o srečanju dejal trener Rudarja Milan Đuričić, ki bo z ekipo v nedeljo gostoval pri Olimpiji. MITJA KNEZ Foto: GrupA Trener Aleš Poredski je miril svoje v Dobov finalu Klub malega nogometa Dob V Kobaridu je imel najboljši uspel osvojiti. Dolgo je vodil v Litija je namreč zaigrala z vrata 4:2 izločil tolminski Puntar. Iz sledila že naslednji dan. O tem utrudili in zato so nas Litijani n Mordej igra odlično tudi v repr Dobovca: »Ne bi bilo nezasluž Vojsk ni mogel igrati zaradi po nastopajo v dvorani v Rogatcu, V ospredju 17-letni Nurkić Laški košarkarji so v 22. krogu Jadranske lige doživeli še dvajseti poraz, ki pa je bil bržkone že usoden v boju za obstanek. V Treh lilijah je s 73:67 slavil domžalski Helios. V zadnjih dneh je v Laškem v ospredju zaplet s članom mladinske selekcije Jusufom Nurkićem. Zlatorog je proti Heliosu, ki ga vodi Celjan Zmago Sagadin, nujno potreboval zmago, ki bi mu pred zadnjimi štirimi krogi še ohranjala možnosti za morebiten preobrat oziroma skok proti predzadnjemu mestu na lestvici, a zgodba se zdaj odvija v povsem drugo smer. Za Krko in Hemofarmom zaostanek še vedno znaša tri zmage, v zadnjih štirih tekmah je praktično nedosegljiv. Laščane bodo jutri igrali v Vršcu pri Hemofarmu, zatem bodo gostili Radnički, Budućnost in Krko. Bolj kot sam boj za obstanek v zadnjih dneh košarkarsko javnost razburja član mladinske ekipe Zlatoroga, Jusuf Nurkić, ki je bil posojen Unionu Olimpiji za nastop na kvalifikacijskem turnirju mladinske evrolige v Beogradu. 213 centimetrov visoki »Juka« kot ga kličejo soigralci, je odigral izvrstno, zasenčil ostale igralce pod košem in dodatno so ga opazili mnogi trenerji in menedžerji. Navdihnil je tudi selektorja BiH Aleksandra Petrovića, obenem pa šokiral vodilne v KK Zlatorog, saj se po turnirju ni vrnil v Laško. Dejal je še, da ga več ne bo, ker se vodstvo ni držalo dogovora. Noče nazaj v Laško Nurkića je Zlatorog nato suspendiral. Čeprav ima mladoletni košarkar s »pivo-varji« podpisano pogodbo, je že začel s treniranjem v zagrebški Cedeviti, ki trenutno v ligi ABA zaseda drugo mesto. Predsednik laškega kluba Miro Firm je v pojasnilu zapisal: »Klub in košarkar sta leta 2009 sklenila pogodbo, ki je še vedno veljavna. KK Zlatorog se strinja z ocenami strokovnjakov o košarkarskih potencialih Jusufa Nurkića, ki je naš član že tretjo leto. Zato bomo zaščitili svoje interese in igralca ter zastopnika opozarjamo na 35. člen Registracijskega pravilnika Košarkarske zveze Slovenije. Ta pravi: ob igralčevem dopolnjenem 18. letu ima matični klub pravico podpisati z igralcem prvo pogodbo v trajanju najmanj enega leta in največ štirih. V kolikor igralec ne želi podpisati pogodbe z matičnim klubom in želi oditi v tujino, se morata kluba dogovoriti o ustreznem nadomestilu. Igralec ne more prestopiti v nov klub, dokler ni odločitve o višini nadomestila in plačila nadomestila.« Do končnega razpleta zanimive zgodbe bo verjetno treba počakati še kar nekaj časa. MITJA KNEZ Športna zveza Pre novo predsednico Predsednica Športne zveze Prebold je v začetku februarja postala Monika Brglez, ki je nasledila Primoža Podkrajška. V mandatu si bo prizadevala okrepiti povezavo med športno zvezo, športnimi društvi, občino in Osnovno šolo Prebold. Monika Brglez se je za kandidaturo odločila, ker je del športnega dogajanja v Preboldu že od otroških let. V mandatu si bo prizadevala šport približati širši populaciji, zato bo vpeljala nove programe za vse starostne kategorije. Prednostna naloga bo delo z mladimi, saj si bo prizadevala zapolniti počitniške dejavnosti, v katere želi vključiti vsa športna društva v občini in osnovno šolo. Bolje želi izkoristiti preboldski bazen, v obliki organizacije plavalnih tečajev, tenis igrišče in ostalo športno infrastrukturo v občini. Prizadevala si bo ponovno oživeti smučišče Cestnikov hrib, ki je bilo nekoč znano po Spodnji Savinjski dolini. Zaradi novega predsedstva se je v občini Prebold zamaknila prireditev Športnik leta. Kot pravi predsednica Monika Brglez, so želeli, da bi bila 16. marca, a je datum so-vpadel z žalskim izborom, zato bo najverjetneje konec marca v novi večnamenski dvorani pod preboldsko knjižnico. ŠO Foto: osebni arhiv rarovance ob vodstvu v finalu z 1:0. ■ V vec prvic v jovec je prvič zaigral v finalu slovenskega pokala v futsalu. ega igralca in vratarja turnirja, brata Mordej, toda lovorike ni finalu z 1:0, od 14. do 31. minute, potem pa se je vse razblinilo. arjem v polju in trikrat je zadel Pertič. Dobovec je v polfinalu s črpljujoč sobotni polfinale je bil usoden za finalno bitko, ki je d pričajo tudi besede trenerja Aleša Poredskega: »Zelo smo se nadigrali z igralcem več v polju. Zmanjkalo nam je moči.« Rok rezentančnem dresu, v Kobaridu je dosegel štiri od petih golov :eno, če bi bili mi prvi. Sreča nas je pustila na cedilu, Matjaž škodbe, Peter Stres pa zaradi izključitve v polfinalu.« Fantje, ki , bodo svoje zobe pokazali v končnici državnega prvenstva. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA MaCkovšek: »Dobesedno zmleli smo jih.« Skok na slovenski pokal Celjski rokometaši so pet-najstič slovenski pokalni prvaki po osamosvojitvi. V finalu v Podčetrtku so že krepko zaostajali, nato pa slavili po ogorčenem boju. Dvorana začuda ni bila polna. Koprčani so v 41. minuti povedli z 18:14, trener Matic pa je pred vrata postavil Matevža Skoka. Po 15:19 je njegovim varovancem uspelo doseči pet golov v nizu, v zadnjih 18 minutah so Primorcem dopustili le dva. Končalo se je s popolnim preobratom - ob delnem izidu 11:2! - za končnih 26:21. Celjana na krilih Luka Žvižej z osmimi in Gašper Marguč s šestimi goli sta bila odlična skozi celotno tekmo, toda usodno so se vmešali najprej Velenjčan Skok, pa Izolan Borut Mačk-ovšek in za piko na i še otrok RK Gorišnica Rok Žuran. »Maček« je v ključnih trenutkih kar trikrat zadel, ko je imelo njegovo moštvo igralca manj, zato bi mu lahko pripadel naziv najboljšega na zaključnem turnirju (osvojil ga je Dean Bombač, ki se mu je v drugem polčasu prikradlo nekaj katastrofalnih napak), kar pa se ni zgodilo: »Morda sem tudi odločilno pripomogel k preobratu, vsekakor pa sem tedaj pritisnil >na gas<, kar pa še ne pomeni, da bi morali izbrati mene. Pri minus štiri me je že malce stisnilo pri srcu, pomislil sem, da pokala ne bom držal v rokah. Ko smo se sprostili, smo tekmece dobesedno zmleli.« Kakšne napotke so dobili Celjani? »Trener je napovedal, da bo sila težko, obenem pa nas vprašal, zakaj ne bi mi osvojili naslova. Dejan Perič, ki je odigral kopico finalnih obračunov, pa se je pridu-šal, da je to morda njegov zadnji. Z njegovo pomočjo smo mu ga polepšali,« je zaključil Mačkovšek, brez dvoma največji celjski potencial. Diamant, pred katerim je še veliko brušenja. »Nor« trener Ko so Celjani odmašili steklenico s penino, je špricalo tudi po Vinku Gorenaku. Uradni napovedovalec je želel »aplavz za premočenega ministra«, sledili pa so - še drugič v nedeljskem večeru - žvižgi s tribun. Sicer pa so celjski navijači storili svoje; Florijani so često protestirali nad sodniškimi odločitvami in pritisk se je izplačal. Še dolgo so slavili s svojimi ljubljenci, Koprčani pa bentili nad sodnikoma Pangercem in Vebrom iz Ljubljane. Za najboljšega vratarja je bil izbran Gorazd Škof, finale pa je na drugi strani prelomil Matevž Skok: »Čeprav se je tekma zaključila, še vedno vrtim njen film. Silno sem si želel zmage, trudil sem se na vso moč. >Perke< nas je uspešno motiviral pred tekmo. Če povem po pravici, sploh ne vem, kdaj sem prišel v igro. Matic me je vseskozi opozarjal, naj bom pripravljen. Čudežno smo se vrnili. Obranil sem nekaj >zicer-jev<, prijel žogo ob metih z razdalje. Začutil sem našo čvrsto obrambno vrsto, videl >norega< trenerja, ki skače ob klopi _ Poneslo nas je vse skupaj.« Kdo ima več možnosti v državnem prvenstvu: Celje, da ulovi Gorenje, ali Koper, da ulovi Celje? »Predvidevati ni možno, izučila me je prejšnja sezona, v kateri sem z Gorenjem imel lepo prednost. Toda tekmeci so nas ujeli in prehiteli. Nobenega ne smemo podcenjevati, pestro bo, tudi šesti na lestvici lahko preseneti vodilnega.« V Rdeči dvorani so mu vzklikali »Coli, Coli« (po očetu), za Florijane je »Skoki, Skoki«. Osmoljenci, zmagovalci Najboljša strelca turnirja sta bila Celjana na levih krilih, David Razgor (Maribor) in Luka Žvižej, ki je dolgo, dolgo čakal na nov naslov v celjskem dresu, od leta 2003, ko je bil državni prvak, nato pa je odšel v Španijo. Ob zadnjem zvoku sirene je Vladan bold z vodena vadba z osebnim trenerjem ■pnn rif I Uj' f I ^1.040502060 Nova predsednica Športne zveze Prebold Monika Brglez V manjši skupini ali v paru od99€ (dopoldanska karta-20%) Borut Mačkovšek Matić odvihral do tribune v objem navijačem: »To sem sanjal, osvojitev lovorike že v moji prvi sezoni na klopi. Ta ekipa ima dušo in veliko srce. Dogajajo se ji padci v igri, kar je treba razumeti. Imamo devet igralcev iz naše rokometne šole. Ne morem jim vselej ponuditi priložnosti. Ko pa jo dobijo, se vedno nekdo izkaže, ali Mačkovšek ali Žabič ali Žuran ali Marguč _ To so naši otroci, treba jih je vzgajati in spoštovati ter iz njih narediti nekoč velike igralce. Odločila je naša obramba. Bili smo v krizi, ko je Škof zbiral obrambe. Nato smo v obrambi zaigrali s postavitvijo 6-0, na parket je stopil Matevž Skok. Preobrnili smo rezultat, zmagali smo zaradi srčne igre, ne toliko zaradi kakovostne.« Zaradi domala neverjetnih nesreč in poškodb osmoljenci sezone, zavoljo pokala z visoko dvignjenimi rokami in glavami. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA »ANORAMA MALI NOGOMET Pokal NZS, zaključni turnir, finale: Predilnica Litija - Dobovec 3:1 (0:1); R. Mordej (14), polfinale: Puntar - Dobovec 2:4 (1:3); R. Mordej (2, 9-10 m, 10), Drobne (38). NOGOMET 1. SL, 22. krog: Hit Gorica - Celje 1:1 (1:1); Arčon (7); Bezjak (41-11 m), Rudar - Mura 1:2 (0:1); Klinar (85); Fajič (2), Horvat (65), Triglav - Maribor 2:1 (1:0), Nafta - Olimpija 0:6 (0:3), Domžale - Koper 1:0 (0:0). 2. SL, 15. krog: Roltek Dob - Šmartno 1928 3:1 (0:0); Pra-šnikar (54), Interblock - Dra-vinja 0:1 (0:0); Štante (75), Šampion - Krško 1:1 (0:0); Le-skovar (71). Vrstni red: Aluminij 36, Dob 27, Šenčur 22, Interblock, Krško 21, Šampion 19, Bela krajina 18, Šmartno 16, Radomlje 14, Dravinja 9. KOŠARKA Jadranska liga, 22. krog: Zlatorog - Helios 67:73; Omič 17, Škifić 11, Nikolič Smrdelj 10, Vujasinovič, Strnad 9, L. Lapornik 7, M. Lapornik, Ž. Dimec 2; Bubnič 18, Pašalič 16. Vrstni red: Maccabi 41, Cedevita 39, Partizan 38, Budućnost, Široki 36, Cibona, Crvena zvezda 34, Radnički, Zagreb, Union Olimpija 33, Helios 28, Krka, Hemofarm 27, Zlatorog 23. 1. SL, 18. krog: Hopsi - Geo-plin Slovan 92:71; Kobale 20, Sebič 18, Vašl 14, Jasonn 12, Sviridov 11, Podvršnik 9, Hohler 5, Tepič 3; Đugum 25, Kovače-vič, Pajič 13, Rogaška - Šentjur 71:83; Tomič 20, Šoškič, Milj-ković 13, Jotič 9, Smajlovič 6, Milašinovič 5, Pešič 3, Petrovič 2; Držič 18, Ferme 16, Rembert, Marič 14, Primorac 6, Sebič 2, Elektra - Maribor 61:79; Lelič 15, Lekič 12, Zagorc 10, Horvat 9, Nuhanovič 6, Rizman, Šlutej, Bajramlič 3; Špica 13, Zolotič, Gavrič 12. Vrstni red: Helios 34, Zlatorog 31, Elektra, Šen- tjur 30, Maribor 28, Hopsi 27, Rogaška 26, Geoplin Slovan 25, Mercator 20, Parklji 19. 1. SL (ž), 18. krog: Athlete Celje - Ježica 89:40; Oblak 21, Orozović 15, Trebec 14, Jagodič 10, Gabrovšek 8, Abramovič, Macura 7, Gajić 5, Bošnjak 2; Rupnik 20, Ziherl 7, Rogaška - Rašica 60:48; Muhovic 17, Baloh 13, Lesjak 12, Jurše 10, Krajnik 6, Volarič 2; Kuzma 11, Samec, Rebrica 10. Vrstni red: Athlete, Triglav 35, AJM, Grosuplje 30, Ilirija 29, Ježica 26, Rogaška 24, Rašica 23, Domžale 20. ROKOMET Pokal RZS, zaključni turnir, finale: Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 21:26 (12:12); Brumen 7, Krivokapić 6; Žvi-žej 8, Marguč 6, Žuran, Mač-kovšek 4, Toskić 2, Poklar, Zelenović 1, polfinale: Celje Pivovarna Laško - Maribor 30:27 (16:15); Marguč 7, Žvi-žej 6, Mačkovšek, Poklar, Ze-lenović 4, Metličić 3, Toskić, Žabič 1; Razgor 8, Svalina 4. 1. SL (ž), 20. krog: Celje Celjske mesnine - Ajdovščina 32:29 (15:12), Velenje - Piran 35:30 (19:14). Vrstni red: Krim Mercator 38, Zagorje 36, Krka 30, Ptuj 28, Velenje 26, Piran, Celje 20, Ajdovščina 16, Sežana 10, Naklo-Tržič 8, Olimpija 4, Burja 2. ODBOJKA 1. DL, za obstanek, 5. krog: Maribor - SIP Šempeter 3:0. Vrstni red: Kropa 37, Maribor 25, Krka 20, Šempeter 4. (MiK) ŠPORTNI KOLEDAR Sreda, 7. 3. KOŠARKA Jadranska liga, 23. krog, Vršac: Hemofarm - Zlatorog (20). ODBOJKA 1. DL, 1. tekma četrtfinala končnice, Šempeter: Aliansa - Nova Gorica (19). 14 KCIJA NOVI TEDNIK N ELNIK Drugi krog glasovanja V mesecu marcu že poteka drugi krog glasovanja za naj maturanta, naj maturantko. V redakcijo že prihajajo prvi izpolnjeni kupončki, ki so tokrat zelene barve. 820 glasov zanj in 273 glas Minuli petek je bil v redakciji Novega tednika in Radia Celje zelo pester. 2. marca smo namreč dokončno prešteli vse glasovnice februarskega glasovanja za naj maturantko in naj maturanta. Upoštevali smo vse originalne kupone, ki ste jih oddali osebno ali po pošti do vključno 29. februarja. In zmagovalca sta sosošolca iz Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje: Gregor Stolec iz 4.b in Polona Aškerc iz 4.a. Najprej pohvale vsem sodelujočim srednjim šolam, ki so imele maturantske plese v januarju in so se nam pridružile v akciji: v okviru Šolskega centra Celje Gimnazija Lava, srednja šola za gradbeništvo in varovanje okolja, srednja šola za kemijo, elektrotehniko in računalništvo, srednja šola za strojništvo, mehatroniko in medije, srednja šola za storitvene dejavnosti in logistiko; v okviru Šolskega centra Konjice-Zreče sta sodelovali Gimnazija Slovenske Konjice ter Srednja in poklicna strokovna šola Zreče, iz Celja pa še šola za hortikulturo in vizualne umetnosti, poslovno-komercialna šola ter srednja šola za gostinstvo in turizem. Skupaj se nam je torej pridružilo deset srednjih šol in akcija se je odlično »prijela« tako med maturantkami kot maturanti. Tisti, ki so bili med favoriti, torej prejemniki največjega števila glasovnic že od začetka, pa so se dela Pravila glasovanja iiiso(i(3lo\aainja m .^Ivciji: P^aooilai g5l,^s(3v/£in]^a in s;o(ielovanjai vc avlcciji: nai er^^m originalnem kupic^nu (ne kkofpiji!) laahkcoo glasujee1:e za enega naj maturanta^ ali an(( naj maturantko. Za: udeleženceafetvruar-skih maturantskih plesoi^,k:l sodelujeejo v akciji NT(eRC Naj maturantka, naij maturanie, boo gelasovanija piotek.alo ve:;; mesec marec. V torkovih in petkovih í:tl^villcah Novega tednika tto otijavljt^n speiek vse:l:i »civilnih« f((togralïj. ](ostoi:ino bome v^^ neesece objavljali ti^dOi »no^turantske« fc:t(^grl^fije kandidatoo, kai se poOegsujejo ^^ vstopi vo ffnele. V o^tek, 6. apioilii, loajjuo objavoili n,fj mkturenta in naj inatur£sr:1;lec:, ki bo^ta vï l(cčen^n:^ oiSla^oi^íinju pii-((j^la naijveee^ gjlaisov. Oba se bost^ lïvrstila v ^heepni kcrog glasovanja. Kupone pošiljaijtee na Novi tednik in Radio Celje, PrešernovPii 19,3000 Celji;. ÎSSï«®' «DinKAINM«/ Glasujem ZA naj maturanta /naj maturantko ped zopeiedle šcevliee: Ime la piHmek:...................................................... Podatki o osebi, ki je glasovala: íme íl piíímee................................................... loelev.......................................................................... eeaCoecai Celefel/e-pešCo.................... -■K-- V akciji Naj maturantka naj maturant so se nam v marčevskem glasovanju pridružile naslednje šole: Šolski center Šentjur - ŠCŠ Srednja ekonomska šola Celje - SEŠ I. gimnazija v Celju - I. Gim. ANA HRASTNIK TOMAS 1 ZUPANC ft 4. T SCS 1 4. T SCS 2 BRIGITA velenSek PETER POTOČNIK KLEMENTINA PAINKRET ANTON GROBELNIK KRISTINA DEŽELAK IZTOK GROBELNIK VELENSEK A POIOČNI^ a PAINKRE^ |- GROBELNI^ A DEŽELAK j GROBELNIK Q 3. SP SCS 3 3. M SCS 4 2. PTI SCS 5 2. PTI SCS 6 4. A SES 7 4. A SES 8 MAYA LUKA ANJA MANUEL TOBIAS TAMARA MATIC FLIS n MASTNA^ ^n BOŽNA^ WEDR^ ^n VRTAČNI^ ^ KOVAČIČ .fm 4. B ses 9 4. B ses iu 4. E ses 11 4. E ses 12 4. F ses 13 4. F ses 14 URBAN rebevSek PETRA GRAČNAR GREGOR ČRETNIK LUCIJA KRAJNC BLAŽ BRINA BEVSE^ ^E GRAČNA^ ČREINI^ KRAJNC TISEL ^A FRIM AA 4. G SES 15 4. G SES 1D 4. A I. Gim. H 4. A I. Gim. 10 4. D I. Gim. 19 4. D I. Gim. 2U TINA ŽIGA AZRA SMIGO^ A.| LORGER aa ALAGIĆ 4. E I. Gim. 21 4. E I. Gim. 22 4. F I. Gim. 23 OSET 4. F I. Gim. TJASA ŽAN MGORJAN^ AE MLINARIČ AA 4. H I. Gim. 25 4. H I. Gim. 2D NOVI TEDNIK AKCIJA 15 R IN POIONA GRESTA V FINALE! »ov zanjo lotili kot pravi marketinški guruji. Kako si drugače razlagati številke, ki jih povzemamo v nadaljevanju. Statistika Gregor Stolec, naj maturant, ki se je uvrstil v finalno tekmo, je zbral največ, prepričljivih 820 glasov. S prednostjo več kot 500 glasov si je tako prislužil prepričljivo zmago. Drugouvrščeni Urban Fric je prejel 259 glasov in tre-tjeuvrščeni Blaž Senica 55 glasov. Pri maturantkah je bil boj za prvo mesto bolj vroč, saj je dolgo vodila Sara Pelc, ki je na koncu dosegla 206 glasov, prehitela jo je Polona Aškerc in z 273 glasovi tudi zmagala. Številke nam seveda povedo več, če jih umestimo v nekaj ključnih mejnikov: prešteli smo 3364 veljavnih glasovnic, dekleta so prejela skupaj 1147 glasov in tako že na prvi pogled vidimo, da je nežnejši spol bolj pridno glasoval (večinoma seveda za fante). In med katerimi fanti se je bil najtrši boj? Kristijan Starček (99 glasov), Matevž Čadej (100 glasov), Lovro Gunzek (263 glasov) ter že omenjena Blaž Senica in Urban Fric. Med dekleti je bila tekma v zadnjih dneh predvsem med naslednjimi: Evo Podkrižnik (60 glasov), Simono Kolmanič (61 glasov), Tjašo Kelhar (80 glasov), Tino Palčnik (181 glasov) in omenjeno drugouvr-ščeno Saro Pelc, ki je skoraj do zadnjega vodila. Boj po viteško Tekma je bila resnično napeta, toda korektna. Vsi udeleženci so se borili kot levi, torej do zadnjega. Tudi zmagovalca sta dokazala, da je treba migati vse do konca, da te tekmeci ne prehitijo. Skratka: pravi borci. Favorite, ki se bodo uvrstili v finalni izbor, torej tri kandidate za naj maturanta iz vsakega meseca glasovanja (februarsko, marčevsko, aprilsko), bomo v maju pred začetkom finala tudi podrobneje predstavili tako v Novem tedniku kot na Radiu Celje. Tri vprašanja bomo zastavili čisto vsem, da jih boste lahko primerjali med seboj in se tako še lažje odločili, kdo bo naj maturant, naj maturantka iz vašega maturantskega razreda. In kako naprej? V finalnem krogu glasovanja, ki se bo začelo prvi teden maja letos, torej po končanem aprilskem krogu glasovanja za marčevske maturante, se bo števec za vse premaknil na ničlo. Pa ne čisto tako. Finalnim tekmovalcem bomo v redakciji za vsakih sto dobljenih glasov priznali vrednost enega dobljenega glasu, kar pomeni, da se Gregor Stolec že uvršča v finale z osmimi glasovi, Polona Aškerc pa z dvema. Ni torej vseeno koliko glasov bosta uspela zbrati favorita marčevskega kroga glasovanja za naj maturantko in naj maturanta. Lahko si prislužita tudi našo popotnico. Gremo, akcija! . f Če ste med tistimi, ki so se rodili na prvi dan novega leta in zato sodelovali v kateri od naših akcij pono-voletnih obiskov celjske porodnišnice, se nam javite. Zanima nas namreč, kako živijo »naši« novorojenčki. Če so ti še premajhni, ste vabljeni njihovi starši, da z nami obudite spomine na lepe trenutke. Morda bo to zametek velikega srečanja vseh »naših« novoro- jenčkov ali celo knjiga ob 50. akciji, v kateri bi zbrali vse zgodbe. Naš naslov je: Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje (naši novorojenčki), telefon 03 4225-164 Lahko nam pišete tudi na elektronski naslov tednik@nt-rc.si. Sodelujete lahko tudi vsi tisti, ki ste bili kakorkoli povezani z našo akcijo obiska v porodnišnici. Vabljeni! Lepi spomini na porodnišnico Med tiste, ki so bili zadnja leta med rednimi obiskovalci naše novoletne akcije v celjski porodnišnici, prav gotovo sodi Ivica Cvikl iz Žalca. Še več: njen prispevek v treh besedilih za pesmi naše akcije ima izreden in trajen pomen. Ivica Cvikl je bila sicer rojena v Topolah pri Domžalah, od leta 1956 do 1970 je živela v Tolminu, potem pa se je preselila v Žalec. Piše vse od osnovnošolskih let, najraje pesmice. Izdala je dve pesniški zbirki: leta 2006 z naslovom Lučka življenja in dve leti kasneje Energija kozmosa. Zdaj je v pripravi tretja knjiga s pesmicami za otroke. Izšla naj bi do konca leta. Veliko Ivica Cvikl piše tudi valu v Števerjanu. Za našo za najrazličnejše narodnoza-bavne in zabavne ansamble ter posameznike, pred leti je dobila celo prvo nagrado za najboljše besedilo na festi- akcijo novoletnega obiska v celjski porodnišnici je napisala tri besedila: »Najprej Novo rojstvo, potem Otroci tisočletja in Mamica, hvala ti. Besedila sem poslala Vi-kiju Ašiču, ki jih je uglasbil, posneli in izvedli pa so jih Trio Vikija Ašiča, njegov sin Viki, vnukinja Ana, kvartet Grmada, Andrej Bremec in Majda Petan. Po meni znanih podatkih je samo celjska porodnišnica v Sloveniji taka, da se lahko pohvali s prav za njo oziroma za akcijo napisanimi pesmimi, ki so izdane tudi na plošči. Zdaj sem babica dveh vnukinj, dveletne Lare in nekaj mesecev mlajše Zoje, zato sem napisala še pesem Postala sva dedek in babica. Tega besedila še nisem poslala Vi-kiju Ašiču, a ga bom.« Ivica Cvikl je vsakoletni obisk v celjski porodnišnici posebej tenkočutno in globoko doživeto sprejemala in podo-življala. Z možem Tonijem sta bila brez otrok in ker sta si v hiši želela otroškega smeha in joka, sta se odločila za posvojitev in danes ju razveseljujeta še vnukinji. Kratka srečanja z mamicami v porodnišnici so ji polnila življenje in dajala motive za nove pesmice. Ob kratkem pogovoru z obujanjem spominov na nje- Ivica Cvikl z vnukinjama Laro (levo) in Zojo. no sodelovanje v naši akciji je izrazila tudi željo: »Najbolj me boš osrečil, če me boš fotografiral z mojima ljubica- ma vnukinjama.« Rade volje sem poskrbel za uresničitev Ivičine želje. TONE VRABL 16 KRONIKA NOVI TEDNIK Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi ognja v naravnem okolju mora biti kurišče obdano z negorljivim materialom, prostor okoli kurišča mora biti očiščen, ogenj pa mora od gozdov ali prometnih poti in objektov oddaljen vsaj 50 metrov. Kurišče je treba ves čas nadzorovati, nato pa pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z zemljo ali peskom. Ob povprečni hitrosti vetra, večji od 6 metrov na sekundo in ob močnejših sunkih vetra pa se mora s kurjenjem takoj prenehati. Kurjenje v naravi se lahko hitro sprevrže v požar. Vrhunec travniških požarov Ovadbe tudi zaradi splošnega ogrožanja Konec februarja je bila ponekod v Sloveniji že razglašena velika požarna ogroženost naravnega okolja in s tem prepoved kurjenja v naravi. Čeprav te prepovedi v celoti na Celjskem še ni, pa je požarna ogroženost naravnega okolja tudi na našem območju povečana. Uprava RS za zaščito in reševanje zato odsvetuje uporabo odprtega ognja oziroma kurjenje na prostem, zlasti ob vetrovnem vremenu. A se na Celjskem tega marsikdo ne drži. Več kot 95 odstotkov vseh požarov v naravi povzroči človek zaradi malomarnosti in nevednosti, opozarjajo pri Gasilski zvezi Slovenije. V zadnjih dneh so se namreč na našem območju kar vrstili travniški požari. Poklicni in prostovoljni gasilci imajo polne roke dela in morajo tudi večkrat na dan posredovati na terenu. V četrtek so tako gasili požar na Mariborski cesti v Celju, kjer je zgorelo približno 400 kvadratnih metrov trave. Kar na tri tisoč kvadratnih metrih trave pa so morali ogenj gasiti tudi v Belem v občini Šmarje pri Jelšah. Čeprav škode v teh Slovenski gasilci za posredovanje oziroma gašenje, kadar gre za travniške požare, ki so največkrat posledica malomarnosti ali neupoštevanja pravil, ne zaračunavajo. Drugače pa je v tujini, kjer dobi nekdo, ki je povzročil tak požar zaradi svoje malomarnosti, račun. primerih ni nastalo veliko, pa bi ob vetru in malomarnosti tistih, ki kurijo, kar hitro nastala, če so v bližini kakšni stanovanjski objekti. V preteklih dneh so gasili še požare v Kozjem, kjer je nekdo zakuril kar v gozdu, gasilci iz Loke pri Žusmu in Slivnice pa so preprečili prenos požara na bližnji stanovanjski objekt. V Dobrini pri Šentjurju so ognjeni zublji uničili kar nekaj dreves. Trava je gorela še v naselju Brnica pri Žalcu, v Velikem Širju pri Laškem, na Cesti na Lokrovec in v Tkalski ulici v Celju. Nekoliko več požarov se v teh dneh pojavlja v Celju, predvsem na območju Lave in Ostrožnega, pravijo pri Poklicni gasilski enoti Celje. V primerih, kadar gre za malomarnost lastnikov, ki s požarom v naravi ogrožajo tudi ostale, jih lahko policija tudi ovadi zaradi povzročitve splošne malomarnosti. Ovadi pa ga lahko le, če policisti vedo, kdo je zakuril in s tem ogrožal druge, kar pa je redko, saj ko gasilci prispejo na kraj požara, ponavadi tistega, ki je zakuril, na kraju ni več. SŠol, foto: GrupA Kradla kot izkušeni sraki Povzročila za več kot 200 tisoč evrov škode 35-letni državljan Bosne in Hercegovine in njegova 31-letna partnerka sta te dni dobila kar obsežno policijsko kartoteko, saj naj bi s številnimi vlomi in tatvinami na širšem območju Celja ter Ljubljane lani in letos storila za več kot 200 tisoč evrov škode! Kradla sta predvsem zlatnino, umetnine in vredne predmete iz stanovanjskih hiš, policisti pa so ju izsledili skupaj z ljubljanskimi kriminalisti. Moškega so ovadili tudi vlomu v hišo na območju zaradi preprečitve uradnega dejanja ali maščevanja uradni osebi. Lani so ju namreč policisti skorajda prijeli pri Slovenskih Konjic. 35-letnik je z ukradenimi stvarmi ob cesti čakal na partnerko, ki naj bi ga prišla iskat z vozi- lom. Ko se je mimo naključno pripeljala policija, se je pognal v beg in v policista tudi streljal. Med begom je v Konjicah ukradel avtomobil in ga nato zapustil na območju Zasavja, ni pa pozabil iz avtomobila ukrasti še električno orodje. Tudi pri drugih tatvinah je prav tako uporabljal ukraden avtomobil. Storilca sta bila očitno zelo usklajen par ^ Zasegli so jima tudi orožje. m Dvojica je največkrat odnašala zlatnino, umetnine, za seboj pa v hišah puščala po več tisoč evrov škode. Z ukradenih kartic sta dvigovala tudi denar. Lani sta samo pri enem vlomu v Konjicah povzročila kar za 70 tisočakov škode. Tarče njunih tatvin so bile hiše v Celju, Vrhovem, Radečah, Slovenski Bistrice in tudi v Ljubljani in Litiji, če sta le imela priložnost, sta ukradla tudi kakšen avto. Lani naj bi še z nekaterimi storilci, ki pa policiji zaenkrat niso znani, vlomila še v trgovino v Vitanju. »Po vlomu so na zunanja vrata namestili novo cilindrično ključavnico in se zaklenili v prostore trgovine, prekrili okna in prelepili senzorje za alarm in poskušali odpreti kovinsko blagajno v bančnem avtomatu, kjer so bile kasete z gotovino. Kovinske blagajne v omenjenem primeru niso uspeli odpreti,« so sporočili s celjske policije. Kriminalisti so ukradene predmete v hišnih preiskavah tudi zasegli, našli pa so tudi nekaj kosov strelnega orožja, izvor vsega najdenega še ni povsem znan. SŠol, foto: PU Celje Preiskava 3 tragedije še traja Policija še vedno ni končala preiskave tragedije pod Roglo, v kateri so sredi januarja v turističnem apartmaju v Hudinji umrli trije mladi ljudje. Preiskovalci namreč še vedno čakajo izvedenski mnenji, ki sta za odločitev o odgovornosti za tragedijo pomembni. Svoje mnenje bosta podala izvedenca za dimnikarsko stroko in za peči. Naj spomnimo, da so se mladi zastrupili z nevarnim ogljikovim monoksidom, v apartmaju pa je bil poleg plinske peči še kamin. Dve osebi sta bili stari 25 let, ena 23. Dva fanta in eno dekle so prišli v apartma na dopust in lastnika apartmaja že dan prej obvestili o težavah z vodo. Lastnik je o tem poročal tudi zreškim gasilcem, naslednjega dne, ko je želel preveriti stanje v apartmaju, pa se mu iz apartmajev ni oglasil nihče. Po klicu na policijo so v notranjost vlomili policisti in našli tri trupla. Gnojni kradljivci V Šentjurju so neznanci pred dnevi vlomili v trgovino s kmetijskimi izdelki in odnesli 70 vreč umetnega gnojila. Za seboj so pustili za 1.700 evrov škode. Tatvino so prijavili tudi z območja Žalca, kjer se je storilec spravil na ozimnico in meso v eni izmed kleti stanovanjskega objekta v Založah. V Milčinskega ulici v Celju pa je nekdo odpeljal motor znamke Gilera Runner. Naivnost voznika, ki je avtomobil parkiral v Liscah pri Celju in ga pustil odklenjenega, pa bo stala dobra dva tisočaka. Neznanec mu je namreč odnesel toliko gotovine in osebne dokumente. Kugtef d.D.D. r iiK^aaiJiMMoiij vedeževanje, astrologija, feng siiui NOVI TEDNIK PORTRET 17 Kalobška Marija ji je izprosila ljubezen Matilda Erjavec je v šentjurskem Zgornjem trgu pred dnevi obeležila 100. rojstni dan Včasih se zdi, da so visoki jubileji vredni proslavljanja že zato, ker se je življenje uspešno pretolklo skozi križe in težave dolgih let. Lahko verjamemo, da se jih v stoletju nabere nekaj. Pa vendar se je s Šentjurčan-ko Matildo Erjavec vredno srečati še zaradi marsičesa drugega. Za spremembo je zabavno poslušati o tem, kako sitni zdravniki naga-njajo starko iz ordinacije, ker je pač zdrava kot dren, pa o tem da bi takoj spet šla v službo, če bi jo kdo vzel. In če vas nič od tega ne prepriča, morate slišati njeno ljubezensko zgodbo. »Imela sem čudovitega moža,« je ena prvih stvari, ki nam jih z malo sanjavim pogledom zaupa Tilika. Njena starša sta se našla v drugem zakonu in skupaj s sobrati in sestrami je ta razširjena družina štela kar 21 otrok. Tilika je bila najmlajša. »Mama mi je velikokrat pripovedovala, kako sem prišla na svet. Pet let je bila namreč že prepričana, da je z njeno plodnostjo konec. Pa je nekega jutra ugotovila, da se ji po trebuhu nekaj premika. No, to sem bila jaz.« Ironija vsega je, da je mama opravljala poklic babice. Na svet je pomagala vsaj 450 šentjurskim novorojenčkom. »Kot otrok sem ji velikokrat branila hoditi v mrzlo noč, ko so jo možje hodili klicat na pomoč porodnicam. Pa me je ostro zavrnila, da bom tudi sama nekoč na tem in takrat bom razumela.« Naj- mlajša Tilika je bila očetova ljubljenka. Pa jih je vseeno slišala, ko je kakšno ušpiči-la. Tako je nekoč s šolskega okna vsem svojim sošolkam iz prvega razreda oznanila, da ni pouka. Lahko gredo kar nazaj domov. Njihova stara učiteljica pa za individualne inštrukcije tistega dne ni bila ravno razpoložena. Talentirana igralka in vsestranska trgovka Če bi živela v kakem drugem času, bi Tilika postala igralka. V dramski skupini je bila med najbolj zvestimi člani. »Na odru sem neskončno uživala. Ogromno predstav smo pripravili in v vseh sem nastopala. Doma so me imeli že polna ušesa, ko sem kar naprej ponavljala eno in isto. Ampak sramota, da bi na odru začela jecljati, je bila še veliko hujša. Enkrat sem se morala naučiti tudi pesmico na citre. Moji so imeli tega brenkanja potem za lep čas dovolj, jaz pa še danes slišim aplavz, ko sem vse skupaj uspešno odigrala.« Z igralsko kariero sicer ni bilo nič, je pa znala svoj talent vseeno izkoristiti v vsakdanjem življenju. »Delala sem v trgovini in se vedno znala prilagoditi strankam. Če je vstopila fina gospa, sem bila jaz tudi fina, če je prišla kmetica, sem jo postregla po kmečko, če pa siromak, sem se pa jaz tudi tako obnašala, da se je dobro počutil.« V trgovini bi še danes z veseljem delala, pravi. »Jezik in pamet bi svoje vmvr.hisakultufB.ai www. fesfíVaí-veíeí7/s.s/ www. inBríbúr2012,eu i-r G. B. Pergoiesi Stabat Mater Suzana Ograjenšek, sopran (Slovenija) Morgan Crowley, kontratenor (Irska) Orkester Hiěe kulture Cel/e, dirigent: Simon Dvoršak 8.3. (Glasbena ěofa Velenje) 9. 3. (cerkev sv. Jožefa, Cetje) ob 19.30 rttuNCfL^ "^«y« Tilika je 14 let vdova, 54 srečnih pa je preživela z možem Cvetkom. Na svoji zlati poroki je še vso noč preplesala. Ob njej so na sliki hči Zora in sin Cveto. V ozadju je vnukinja Dolores, ki za svojo babico zgledno skrbi na njenem domu. i" r^ - delo zadovoljivo opravljala, z nogami pa je zadnja leta bolj križ.« Takoj uslišana molitev Bila je stara že trideset let, pa še vedno ni našla pravega. Nobenemu od fantov, ki so se smukali okrog, ni uspelo ukrasti njenega srca. Tistega leta se je na kalobško romanje k Mariji Sladkega imena odpravila s prijateljicami. Ko se je sredi poldneva končala šentjurska zaobljubljena maša, je Tilika v cerkvi ostala sama. »Sklenila sem roke in prosila Marijo, naj mi vendar najde primernega moža. Dobrega, poštenega in prijaznega.« Tudi če verjamete v moč molitve, na tako hitro uslišanje verjetno ne računate. Takoj potem, ko so z dekleti posedele v vaški gostilni, sto metrov pod cerkvijo, jo je na ples namreč povabil gostilničarjev brat Cvetko Erjavec. »Zakaj ravno jaz, sem ga spraševala. Nisem ne najmlajša ne najlepša. Pa je rekel, da so mu oči pač name padle.« Tistega dne jo je pospremil del poti, potem pa ji še dolgo vztrajno izpovedoval ljubezen v pismih. Vojaška poroka v Gradcu Prišla je vojna in Cvetka so vpoklicali v nemško vojsko. Ker je imela v Gradcu dve sestri, ga je Tilika lahko šla celo obiskat. Potem je naneslo, da sta se v Avstriji celo poročila. »Tam je bil nemški oficir, ki mu je posodil obleko, pa še za pričo sva ga prosila. Pome sta prišla s čudovito kočijo, obreda pa se še danes spominjam po lepi nežni glasbi. Do petih zjutraj smo potem proslavljali pri sestri.« Ker mu je oficir prijazno posodil obleko še za kak dan, sta hihitaje uživala ob tem, ko so jima vsi vojaki na cesti salutirali ob sprehodu. »Pa se jim še sanjalo ni, da je tudi moj Cvetko čisto navaden vojak.« Prav prijateljstvo s tistim oficirjem je botrovalo temu, da se je njen mož ob koncu vojne izognil ruski fronti in se po osvoboditvi živ in zdrav vrnil domov. Recept ne diši, a očitno učinkuje Po vojni sta končno zaživela skupaj. Imela sta drug drugega, veliko ljubezni, to pa je bilo tudi vse. »A Cvetko je bil tako zelo skrben in priden. Ko sva na koncu kupila tale nekdanji gasilski dom v Zgornjem trgu, je vse dneve delal - bil je namreč pleskar - in dokler ni končal, nisem smela priti niti pogledat. Potem pa sem bila čisto brez besed, kako lep in svetel dom nam je pripravil.« Rodila sta se jima sinova Cveto in Roman. Nazadnje pa se je očetu uresničila tudi velika želja po hčerki. Dobila sta še Zorico. Stara leta ji lepša šest vnukov, seveda pa komaj čaka na pravnuke. Priložnosti, da izvemo, kako se dolgo in zdravo živi, nismo hoteli zamudili. Upali pa smo na kako bolj revolucionarno spoznanje. »Mal jest, pa velik delat!« izstreli klena gospa. Vse življenje prisega na skromnost, še posebej pri hrani in pijači. Pred leti so ji vstavili srčni spodbujevalnik in ji naročili, naj pride pri 105 letih zamenjat baterijo. K zdravniku tako ne hodi veliko, ko pa je že ravno šla na preventivni pregled, jo je nek siten »dohtar« neprijazno poslal domov, naj vendar ne dela gneče v čakalnici, če ji pa na svetu božjem nič ne manjka. Da bi tako še dolgo ostalo, ji želimo tudi mi. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA 18 0TR05KI ČA50PI5 Pod lip'co domačo V Osnovni šoli Vransko-Tabor že vrsto let organizirajo dobrodelni koncert, na katerem sodeluje tudi vrtec s pevskim zborom. To prireditev je pred kratkim vrtec prvič izvedel samostojno. Pri organizaciji, zbiranju sponzorjev in izvedbi so pomagali tudi starši, ki so z vstopnicami zbrali 1.285 evrov. Z zbranim izkupičkom bodo kupili nova igrala na igrišču. Veseli so, da je občinski svet odobril brezplačen najem Športne dvorane Vransko, kjer so otroci lahko pokazali, kaj znajo. Predstavitve vseh oddelkov so obogatili tudi zunanji gostje, ki jih ni bilo malo. Povabilu so se odzvali Ansambel Zupan, vokalna skupina Solo, Marjan Novak z zvončki, ljudske pevke Pušeljc in pevci Polhi, folklorna skupina Mihti in citrarka Jerica Novak. Nekaj gostov je predstavilo nekatera dela in spretnosti iz preteklih časov, danes pa se z njimi ukvarjajo le redki. Tako je Jože Semprimožnik izdeloval koš, rože iz krep papirja je oblikovala Martina Felicijan, koruzo pa je luščila Marija Podlesnik. Na čisto poseben dan, ki se zgodi samo vsaka štiri leta, so dokazali, da z medgeneracijsko povezanostjo in dobrodelnostjo lahko storimo veliko več kot posameznik. Vsem, ki so sodelovali v zgodbi Pod lip'co domačo, se vrtec najlepše zahvaljuje. TT NOVI TEDNIK M Tema oratorija je bila pravljica Princesa in žabec. Oratorij na temo pravljice Princesa in žabec Pravljica Princesa in žabec je bila tema letošnjega zimskega oratorija, ki so ga nekateri že težko pričakovali. Namenjen je bil mladim od 5. do 13. leta, vsem tistim mladim, ki so želeli koristno, ustvarjalno in tudi zabavno preživeti delček zimskih počitnic. Program so pripravili in vodili mladi ani-matorji Salezijanskeg mladinskega centra Celje, ki svoj prosti čas prostovoljno namenijo pomoči drugim mladim. Pripravili so delavnice na temo pravljice in različne družabne igre na prostem. Tako so v delavnicah izdelovali žabe iz različnih materi- alov (stiropora, papirja, kamenja), barvali pručke v obliki žabic, izdelovali origamije, zlagali mozaike _ Mladi so se prav lepo zabavali tudi ob raznih družabnih igrah na dvorišču, drugi dan oratorija so se odpravili tudi na drsališče, še posebej veselo pa je bilo zadnji dan, ko so animatorji pripravili karaoke. Otroci so peli, plesali in se zabavali in kar prehitro se je vse skupaj končalo. Vendar so si že zdaj obljubili, da se dobijo spet na poletnem oratoriju in spet skupaj ustvarjajo, se igrajo, zabavajo in se imajo lepo. ANA IVANOVIČ Iz majhnega zraste veliko V Vrtcu Anice Černejeve v Celju smo lani pridobili naziv eko vrtca in eko zastavo. V sklopu projekta Moje drevo smo z otroki jeseni kalili želod. Naš namen je bil seznaniti otroke s procesom rasti od kali-tve do mladike. Otroci z navdušenjem opazujejo rastoče drevo, ki je danes res še majhno, nekoč pa bo morda velik mogočen hrast, ki se bo otrokom zagotovo vtisnil v lep spomin. Otroci Vrtca Anice Černejeve, enota Mavrica z vzgojiteljicami Za nagrado ogled muzikala Najbolj prizadevni in marljivi učenci pri angleščini smo sredi februarja v Mariboru ogledali muzikal The Jungle Boy. Predstava je pripravil English Student Theatre II. gimnazije Maribor, in sicer v njihovem šolskem amfiteatru. Dveurna predstava s krajšim odmorom je presegla vsa moja pričakovanja. Nastopajoči so govorili razumljivo angleško, tako da nekateri nismo rabili podnapisov, ki so bili na stranskih monitorjih. Zgodba govori o sinu človeka, ki ga živali džungle najdejo v čolnu in ga vzamejo za svojega. Čez petnajst deževnih obdobij se v njihov del džungle vrne strašni tiger. V nevarnosti, da bi napadel trop živali in tudi Na-rayana, sina človeka, le-tega s panterjem pošljejo v človeško vas. Na poti tja se Narayan in panter spopadeta z mnogimi ovirami in se celo spreta. Na koncu Narayan, panter in panda prispejo v človeško vas, kjer Narayan ob deklici Chan-dri spozna občutek ljubezni. Tigra ljudje ulovijo in zapre- Št. 19 - 6. jo v kletko, tako da ne more več nikomur škodovati. Na poroki Chandre in Narayana se spoznata ter spoprijateljita človeški in živalski rod. Glasnost glasbe je bila primerna za vzdušje, izbrana zvrst je bila odlična za mladostnike. Pesmi so malo priredili in jih tako naredili še zanimivejše. Nastopajoči so bili oblečeni v tople in težke kostume, kljub temu da je bilo v dvorani zelo vroče. Skratka: predstava je bila zelo zanimiva z zelo dobro vsebino. Pri marsikaterem odlomku smo se pošteno nasmejali, tudi do solz. Koreografija je bila tehnično dokaj težka in popolno izvedena. Vokalno so bili nastopajoči prepričljivi in zelo dobri. Vsekakor se splača sodelovati pri angleščini, saj mi predstava, kot je bila ta, pomeni izredno veliko nagrado. TEA PUSTOSLEMŠEK, 9. c POŠ Tabor www.zabavazaotroke.si iiiniiniif.noviteilnik.com Le plesat me pelji v Galicijo V domu krajanov v Galiciji je bil 11. februarja seminar za umetniške vodje in pare odraslih folklornih skupin ter mentorje otroških folklornih skupin. Seminar je že drugo leto zapored organiziral Marko Repnik iz JSKD Žalec. Učili smo se nekatere plese s Štajerske, spoznavali manj znane šege in navade ter igre v vsebinski povezavi z ljudskimi plesi Štajerske. Seminar je vodil Branko Fuchs, s harmoniko pa sta nam delala družbo Rok Kresnik in Alen Tilinger. V uvodu smo bili seznanjeni z vajami za izboljšanje posamezne, parne in skupinske plesne tehnike, sledili so plesi ketnpolka, Miha Tunča polka, trojka, štajeriš v troje, štajeriš, zibenšrit, bušelanka. V nadaljevanju smo morali sami narediti dve postavitvi na temo nazdravljanje šentjanževcu in blagoslov vina na šentjanževo. Skoraj štiridesetglava množica plesalcev z Gomilskega, iz Griž, Šempetra, z Vranskega, s Ponikve, iz Braslovč in seveda domačinov je na seminarju uživala, plesala in spoznavala nove plati v razvoju plesnosti na folklornem področju. Ob tej priliki se zahvaljujemo tudi folklornicam iz Galicije za skrbno pripravljene dobrote, ki so nam teknile v času odmora. HT Čebelarji skrbijo za podmladek Čebelarji v Laškem smo si v letu 2012 zadali zahtevne naloge. Nadaljujemo začeto delo in s Stikom Laško pripravljamo čebelarsko učno pot, imenovano Po poti čebelice. Posebej smo veseli, da zopet delujejo kar štirje čebelarski krožki. Število panjev in čebeljih družin se je povečalo, pridobili smo tudi nove čebelarje. Čebelarji težko pričakujemo toplejše dneve in začetek čebelarske sezone. Prvi »izletni« dan bo pokazal, če so čebelice prezimile ali jih je doletela kakšna od številnih tegob, ki jih je v naravi vse več. Spomladanske dneve bomo izkoristili za predavanja, sodelovanje v akciji Očistimo Slovenijo, urejanje vrta me-dovitih rastlin v zdraviliškem parku, sodelovanje posameznikov na sejmih in prireditvah pod okriljem Stika in seveda za priprave na čebelarsko sezono v čebelnjakih. 5. maja bo v Laškem 35. državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev - krožkarjev. Organizacijo je prevzela Osnovna šola Primoža Trubarja Laško v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Slovenije in z aktivnim sodelovanjem društva. S svojim čebelarskim znanjem, pridobljenim na šolskih krožkih, se bo tokrat udeležilo približno šeststo otrok vseh starosti - tudi srednješolskih - ter približno sto čebelarskih mentorjev in spremljevalcev. Za vse sodelujoče bo organizacija velik zalogaj. Dobra izvedba tekmovanja bo odvisna od vključitve večjega števila pedagoškega osebja in čebelarjev. Tekmovanje bo lepa promocija za Laško. Sicer pa ČD Laško letos praznuje 110-le-tnico. Ob tej priložnosti se bomo najbolj zaslužnim čebelarjem v društvu oddolžili s priznanji in z zahvalami. JOŽE BLAGOTINŠEK, tajnik ČD Laško Donacija za učence V teh kriznih časih marsikatera družina ne živi tako, kot bi si želela, nekateri so celo na robu ali že pod robom revščine. Franci Žagar s predstavnikoma Golding kluba Žalec ob izročitvi listine o donaciji Zlasti hudo je tam, kjer so otroci, starši pa brez redne zaposlitve. Pred nedavnim se je v tem pogledu izkazalo tudi društvo menedžerjev Golding klub Žalec, ki je Osnovni šoli Griže namenilo 800 evrov donacije. Ta denarna pomoč je namenjena za kosila trem socialno ogroženem učencem, katerih starši ne zmorejo tega stroška. Sredstva sta ravnatelju šole Franciju Žagarju izročila predsednik društva Matjaž Goršek in članica društva Nataša Gaber Sivka. DN iiiiiiiiw.radiocelje.coin Dobro obiskano strokovno srečanje V Velenju je bilo v začetku februarja strokovno srečanje, ki ga je organiziralo Slovensko društvo za celia-kijo, Podružnica Celje, z namenom boljšega poznavanja celiakije in težav, s katerimi se bolniki spopadajo. Celiakija je kronična bolezen, ki najpogosteje prizadene tanko črevo in je posledica preobčutljivosti na gluten. Gluten (najdemo ga v pšenici, ječmenu, rži) povzroča predvsem okvaro sluznice tankega črevesa, kar ima za posledico zmanjšano funkcijo tega dela črevesa in motnje v absorpciji hranilnih snovi. Pri bolnikih pride do prebavnih težav, pomanjkanja vitaminov in drugih pomembnih hranilnih snovi, bolezen pa lahko resno prizadene tudi druge organske sisteme. Podružnica daje velik poudarek izobraževanju. Redno pripravljajo tečaje, delavnice priprave brezglutenske hrane in strokovna predavanja za člane. Prav tako izobražujejo strokovne delavce v šolah in vrtcih o brezglutenski dieti. Tokrat prvič pa so pripravili sklop predavanj, namenjen delavcem zdravstvene stro- ke. Srečanje je bilo zelo dobro obiskano. Slušatelji so se okrepčali z brezglutenskimi prigrizki, ki so jih pripravili prostovoljci podružnice in z brezgluten-skim kosilom. JK 20 STIRINOZCI NOVI TEDNIK ISCEMO TOPEL DOM Nekateri psi na fotografijah so že kar nekaj časa v zavetišču Zonzani in čakajo, da jih pride iskat nekdo, ki bo lepo skrbel zanje. Mogoče jim bo tokrat uspelo ^ Suljo je mešanec, star 12 mesecev. Našli so ga v Slovenj Gradcu. Je večje rasti, prijazen, razigran in poslušen. Je kuža, ki bo dal posvojitelju veliko veselja. Ogy je prav tako leto dni star mešanec, ki so ga našli v Mozirju. Je manjše rasti, prijazen in išče skrbnega gospodarja. Tudi Boro je leto dni star mešanec. Le da je srednje rasti, našli pa so ga v Šentjurju. Poškodovano je imel zadnjo tačko, a zdaj je zdrav. Je prijazen in ubogljiv in bo dal novemu lastniku veliko ljubezni in veselja. 5-mesečni mešanec Čiko je srednje rasti, prijazen in išče skrbnega gospodarja. Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www.zonzani Zdravljenje živali z matičnimi celicami Zdravljenje z matičnimi celicami je v svetovnem merilu nov in zelo obetaven postopek, ki v relativno kratkem času in ob sprejemljivih stroških omogoča učinkovito zdravljenje in lajšanje težav pri številnih živalskih boleznih. Znanstveni direktor podjetja Animacel biotehnologija, prof. dr. Gregor Majdič, nam je pobliže predstavil inovacijo - zdravljenje živali s pomočjo matičnih celic. O vaši novi metodi zdravljenja živali z matičnimi celicami, kar že tržite prek podjetja Animacel Biotehnologija, so ocenjevalci inovacij pisali v superlativih. Kako je prišlo do te inovacije? O matičnih celicah v humani medicine se izjemno veliko govori v zadnjih desetih letih, in sicer kot o potencialni novi metodi za zdravljenje do zdaj neozdravljivih bolezni. Ker me je področje zanimalo iz znanstvene radovednosti (sicer so moje raziskave usmerjene predvsem v razvoj možganov), sem pred nekaj leti dobil idejo, da bi bilo to področje lahko zelo zanimivo tudi v veterinarski medicini. Nato smo začeli raziskovati, kako bi lahko uporabili odrasle matične celice za zdravljenje različnih bolezni pri živalih. Moja prva ideja je bila, da bi poskušali zdraviti srčna popuščanja, vendar za to nisem našel primernih sogovornikov med veterinarji kliniki, zato smo se nato usmerili v poskusno zdravljenje sklepnih težav pri psih. Te težave so pri psih zelo pogoste (okoli trideset odstotkov psov bo imelo vsaj enkrat v življenju takšne težave) in do zdaj jih ni bilo mogoče zdraviti. Z omenjeno metodo, ki nam jo je uspelo razviti relativno hitro, imamo izjemno dobre uspehe, psi se res pozdravijo ter ne potrebujejo več protibolečinskih zdravil. Do zdaj smo zdravili že več kot štirideset psov in prav pri vseh je prišlo do izboljšanja. Ker menimo, da je potencial tega novega zdravljenja izjemno velik, sva s sodelavko Katerino Čeh za trženje ustanovila podjetje Animacel, ki je po nam znanih podatkih tretje podjetje na svetu, ki ponuja zdravljenje psov z matičnimi celicami. Poleg psov bomo začeli zdraviti tudi konje, ki imajo prav tako pogosto težave s poškodbami sklepov in kit, in tudi tu so začetni rezultati zelo opogumljajoči. Sodelujete tudi z Veterinarsko bolnico Šentjur, kajne? Največ delamo prav z njo. Ko smo iskali sodelavce klinike, ki bi želeli poskusiti našo novo metodo, smo z veterinarji iz Veterinarske bolnice Šentjur hitro našli skupni jezik, tako da trenutno največ posegov opravimo v sodelovanju z njimi in tudi večina naših prvih pacientov je bila s celjskega ob- GregorMajdič »Zaenkrat zdravimo pse in konje, zdravimo pa težave s sklepi in kitami. Psu v narkozi odvzamemo skozi 2-3 cm velik rez skozi kožo majhen košček maščobnega tkiva s hrbta/vratu (s hrbta zato, da se pes po posegu ne more praskati po ranici in zato ne potrebuje ovratnika). To tkivo nato prenesemo v laboratorij, kjer iz njega osamimo in nato namnožimo matične celice, po približno enem tednu, ko se celice dovolj namnožijo, pa jih z injekcijo vnesemo neposredno v oboleli sklep. Trenutno zdravimo pri psih vnetja in displazije sklepov ter poškodbe sklepnega hrustanca, pri konjih pa poškodbe kit, v bližnji prihodnosti pa načrtujemo razvoj zdravljenj različnih novih bolezni, kot so srčna popuščanja, nevrodegenerativne bolezni močja. Vsi skupaj smo zelo ponosni na uspešno zdravljenje zlate prinašalke Lune iz Žalca, ki je tekmovala v agilitiyu, zaradi težav s koleni in kolki je morala prenehati, po našem zdravljenju pa je pred nekaj tedni ponovno zmagala na takšnem tekmovanju. Zdravljenje z matičnimi celicami je v Sloveniji celo boljše kot v Ameriki. Neposrednih primerjav nimamo, tako da bi težko objektivno rekli, katero zdravljenje je boljše. Zagotovo pa je prednost naše metode ta, da potrebujemo mnogo manj maščobnega tkiva na začetku postopka. Podjetje iz ZDA namreč matične celice samo osami iz maščobnega tkiva in jih naslednji dan vbrizga v sklepe, zaradi česar potrebujejo po njihovih podatkih približno dve veliki žlici maščobnega tkiva. Pri našem postopku pa celice namnožimo, zato potrebujemo mnogo manj maščobnega tkiva (mi ga potrebujemo približno za velikost nohta na mezincu), kar je zagotovo velika prednost predvsem pri majhnih in zelo suhih psih. Prihajate iz Ljubljane, a zasluge, da ste se podali v veterino, izvirajo iz našega konca, saj ste imeli na Pro-seniškem stare starše in takrat ste se odločili, da boste veterinar in da je tudi vaše mesto na deželi. A vas je pot nekako popeljala bolj na raziskovalno področje. Tako je, čeprav sem celo življenje živel v Ljubljani, dostikrat rečem, da sem napol Celjan, saj je moj oče doma iz okolice Celja (in zdaj, ko je upokojen, sta se z mamo preselila nazaj na Proseniško) in sam sem v mladosti največ počitnic preživel na kmetiji na Blagovni, ki so jo vodili tri očetove tete in stric. Zaradi tega sem se res odločil za študij veterine, a sem potem med študijem ugotovil, da me bolj zanima raziskovalno delo. Zaradi svojih korenin, ki jih povezujem s tem območjem, sem posebej vesel, da sodelujemo z Veterinarsko bolnico Šentjur, saj sem imel prav v tej bolnici (takrat se je imenovala še veterinarska postaja) dobil svoje prve stike z veterino, ko sem v času srednješolskih počitnic tri leta po en mesec preživel na terenu s šentjurskimi veterinarji. DELOVNI ČAS pon.-pet. 7.-19. ure sob. 7.-12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041-618-772 veterinarskabolnlcašentjur www.vb-sentjur.si_ NOVI TEDNIK NASVETI 21 ZDRAVJE - NASE BOGASTVO Debelost otrok in vloga staršev Vprašanje: Kakšna je vloga staršev pri vzdrževanju normale teže otrok in pri hujšanju? Ob akciji, ki jo vodi vaš tednik, menim, da je pogosto vzrok za problem debelosti tudi način življenja in prehranjevanja v družinah. Odgovor: Najprej nekaj o problemu prevelike telesne teže. Debelost postaja svetovni zdravstveni problem. Medtem ko nam uspeva zmanjševati nekatere dejavnike tveganja za nastanek različnih bole- Teden boja proti raku Včeraj, 5. marca, smo vstopili v teden boja proti raku. Do 9. marca se bo zvrstilo več priložnostih prireditev. Letos teden zaznamuje geslo Zdravje je življenje - upoštevajte Evropski kodeks proti raku. Zveza slovenskih društev za boj proti raku je ob tej priložnosti izdala prenovljeno zgibanko Enajst priporočil proti raku. zni, debelost kot samostojen problem kar naprej narašča v vseh deželah. Je tudi eden glavnih dejavnikov za nastanek bolezni srca, a tudi rakavih bolezni. Debeli ljudje imajo slabšo kvaliteto življenja, več je aritmij, nenadnih smrti, hipertonije, koronarne bolezni in odpovedi srca. Je vzrok tudi za razvoj sladkorne bolezni, težav z želodcem, okvar jeter in različnih oblike raka. Debelost se opredeljuje navadno s telesno težo v primerjavi z višino, iz česar se izračuna indeks telesne mase ali tako imenovani ITM ali svetovno znani indeks BMI. Debelost podkožnih gub, obseg pasu ter bokov nam dajo prav tako pomembne podatke o debelosti. Zadnje čase je pomemben pokazatelj debelosti izračun odstotka maščob v telesu, ki je še zlasti pomemben, ko se ga poveže z vrednostmi sladkorja v krvi. Starši včasih ne opazijo debelosti Otroci so odvisni od staršev, od njihovih genov, okolja, kjer živijo, načina življenja, prehrane in fizične aktivnosti. Telesna teža po- Piše: prim. JANEZ TASIČ, dr. med., spec. kardiolog stane ogledalo teh odnosov, saj dolgotrajno vplivajo na nanjo vplivi staršev, ki imajo vlogo zgleda, učitelja in tistega, ki je nosilec zaupanja in spodbuja spremembe. Zato danes kardiologi spremljamo pojav debelosti med mladimi in ciljno spodbujamo spremembe mišljenja staršev, ki v veliko primerih sploh ne opažajo, da so njihovi otroci predebeli. O tem, kako naj vplivajo starši na prehrano otrok, so opravljene številne raziskave. Danes se meni, da v potrošniškem svetu hitenja prihaja do pomanjkanja komunikacije med starši in otroki. Pomembna sta tudi pomanjkanje fizične aktivnosti in hitra hrana, ki je kalorična in trenutno poteši lakoto. Velik problem je tudi v tem, da starši pri otrocih, ki so predebeli, opazijo predvsem neuspehe hujšanja, ki so kljub trudu za spremembe bolj po- gosti kot majhni uspehi sprememb načina prehranjevanja in fizične aktivnosti. Danes se znanje in priporočila spreminjajo, saj so med maščobe prištete tudi varovalne maščobe, ki jih priporočamo v določenih količinah, prav tako kot ogljikovi hidrati, ki so koristni zlasti kot kompleksni hidrati, a tudi nova spoznanja o večva-lentnih alkoholih, ki uspešno nadomeščajo sladkor v prehrani za diabetike, pri pripravi slaščic, pri varovanju zob, povečevanju odpornosti organizma pri kontroli prebave in v shujševalnih programih, saj izrazito zmanjšujejo celokupno maščobo v telesu. Otroci dobijo le v redkih odstotkih pozitivno spodbudo pri starših, raziskave WHO govorijo le o 25 odstotkih. Zakaj je uspeh sodelovanja tako majhen, je resno vprašanje. Sodelovanje staršev pri razgovoru o načrtovanju in pripravi obrokov hrane, skupno pripravljanje hrane in uživanje le-te v družini, daje boljše rezultate in kvalitetnejše spremembe prehrambenih navad kot pa teoretiziranje o kalorijah, kalorični vsebnosti hrane, modelih fizične aktivnosti, sprostitvenih tehnikah za premagovanje lakote _ To je pogosto le posledica lakote po komunikaciji med starši in otroki. To pa v določenih življenjskih obdobjih zahteva kar precejšnje zavedanje o obveznostih in dolžnostih staršev do vzgoje, kamor spadajo tudi higienske navade, med katerimi je prehrana še kako pomembna. Zgled pri mizi Pogosto je slab zgled ali le beseda dovolj, da otroci ne za-užijejo hrane, ki jo priporočamo kot zdravo in varovalno. Tudi starši morajo privzgojiti sebi in otrokom vedenje, da je hrana vrednota, da je dobra in okusna, čeprav nam pogosto kaj ne tekne. Ne recimo pred otroki: »Tega pa ne jem, jabolka so kisla, zopet ta ričet _ Bomo naročili kar pico!« Otroci hitro ponovijo. Težko pa se bodo otroci odpovedali nekaterim sladkarijam s polic, ki so polne predpri-pravljene hrane z nevidnimi 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT wmmii ii,oi/tii www.pirnat.si _Dr. Pimit d jj. Razlagava 29, Mgibpr maščobami in sladkorji. Reklame so narejene za njih. Za zdravljenje debelosti oziroma njeno preprečevanje ne obstaja ena metoda ali le eno zdravilo. Potrebni so specifični in individualni pristopi, ki dajejo boljše rezultate, če so načrtovani na ravni družine, šole in tudi celotne družbe. Zato gre velika pohvala tudi dolgoletni akciji Novega tednika, ki je marsikomu spremenila in izboljšala kvaliteto življenja. Setveni koledar čas za presajanje je do 13. 3. do 18. ure ter 29. do . 3 6. TO 7. SR 8. ČE 9. PE 10. SO plod plod plod do 18., od 19. ure korenina korenina 11, NE 12. PO korenina cvet Sonce se premakne pred Ribe Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. 11 proti raku Na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in v Društvu za boj proti raku regije Celje poudarjajo smiselnost bolj zdravega načina življenja, ki povečuje dobro počutje in dokazano prispeva k preprečevanju nekaterih vrst raka. Nova spoznanja o dejavnikih tveganja so evropski zdravstveni strokovnjaki strnili v 11 priporočil proti raku. Z upoštevanjem teh priporočil zmanjšujete ogroženost z rakom in obenem tveganje za razvoj drugih, pogosto usodnih kroničnih bolezni, predvsem bolezni srca in ožilja. Zdravje lahko bistveno izboljšujete z upoštevanjem naslednjih priporočil: Previdno se sončite. Sončite se pred enajsto uro dopoldne in po tretji uri popoldne; uporabljajte zaščitna oblačila in kreme. Pazite, da vas, še posebej pa otrok, ne opeče sonce. Tudi sončenje v solarijih ni varno, saj je učinek podoben kot pri soncu. Omejite vse vrste alkoholnih pijač. Za moške sta primerni največ 2 enoti alkoholnih pijač dnevno, za ženske samo ena. Enota pomeni 8-10 g etanola oziroma kozarec vina, piva ali kozarček žganih pijač. Ženske morajo piti manj kot moški zato, ker že zelo zmerno pitje zveča ogroženost z rakom dojk. Ne kadite. Kajenje v povprečju skrajša pričakovano življenjsko dobo za 20 do 25 let. Kadilci, čim prej opustite kajenje! Četudi ste že v srednjih letih, se vam bo nevarnost, da bi umrli zaradi kajenja, zmanjšala. Vzdržujte normalno telesno težo. Debelost je nevarna za raka debelega črevesa in danke in še nekatere druge rakave bolezni. Vzdržujte normalno težo z urav- noteženo prehrano z veliko sezonske zelenjave in sadja. Prehranjujte se zdravo. Jejte zelenjavo in sadje petkrat na dan, ob vsakem obroku, skupaj najmanj 400 gramov; vitaminske tablete ne nadomestijo svežega sadja in zelenjave. Jejte manj mastnih živil in s tem zmanjšajte količino maščob. Namesto belega jejte črni kruh ali kruh iz polnovredne moke. Zvečajte telesno dejavnost. Redna telesna dejavnost varuje pred rakom dojk in še nekaterimi drugimi rakavimi boleznimi. Bodite aktivni vsaj trikrat do štirikrat tedensko po najmanj pol ure. Cepite se proti hepatitisu B. S cepljenjem proti hepatitisu B zmanjšajte svojo ogroženost z jetrnim rakom. Starši, svojim hčeram v šoli omogočite brezplačno cepljenje pred okužbo s humanimi papiloma virusi (HPV), ki povzročajo raka materničnega vratu. Ženske, po 50. letu redno hodite na mamografijo. Redno si pregledujte dojki in se o vseh spremembah posvetuj- te s svojim zdravnikom. Če ste starejše od 50 let, se naročite na preventivni (mamografski) pregled. Moški in ženske, po 50. letu se udeležujte programa SVIT. Bodite pozorni na spremembe prebave ali na kri v blatu. Po 50. letu starosti opravite test na prikrito kri v blatu, ki vam ga omogoča program SVIT. Vsi, ki dobite vabilo v program Svit, se nemudoma odzovite. Ženske, redno se udeležujte programa ZORA. Redni ginekološki pregledi po 20. letu starosti so sestavni del skrbi za lastno zdravje. Pravica in dolžnost vsake ženske je, da izkoristi možnost preventivnega ginekološkega pregleda, ki ga ponuja program ZORA. Spoštujte predpise o varnosti in zdravju pri delu. Pozanimajte se, s kakšnimi snovmi imate opravka na delovnem mestu. Izogibajte se delu z nevarnimi snovmi, ki lahko povzročajo raka. (Priporočila so povzeta po Zvezi slovenskih društev za boj proti raku) TRADICIONALNA KITAJSKA MEDICINA Zdravljenje alergijskih simptomov z akupunkturo Simptomi alergije so simptomi bolezni z relativno zapletenimi vzroki. Pogostokrat so vzroki lahko dedni, izvirajo iz okolja (kot npr. cvetni prah, pršice, trave) ali iz hrane (ribe, raki, mleko, jajca zaradi zdravil (preventivna cepljenja, antibiotiki). Vsi ti vzroki lahko vplivajo na zdravstveno stanje, hkrati ta vpliv lahko povzročijo tudi čisto fizični vzroki, kot so sončna svetloba, mraz, praskanje itd. Simptome ali znake alergije, glede na mesto ali na pogostost pojavljanja, razdelimo na štiri glavne skupine: alergijsko vnetje veznice na očeh, vnetje nosu, alergijsko astmo in koprivnico. Tradicionalna kitajska medicina (TKM) meni, da so vzroki za alergijo tako notranji kot zunanji. Notranji vzrok je lahko dedni oziroma prirojen, pogostokrat gre za primanjkljaj energije v sferi vpliva in delovanja pljuč ali pa primanjkljaj energije v sferi vpliva in delovanja vranice in ledvic, neutrjeno zunanjo energetsko plast (plašč) ali ovojnico (wei či). Na tej podlagi je možnost, da zunanji boleznotvorni ali patološki energetski potencial vstopi v telo, še posebej v oslabljene sisteme, toliko večja in lahko povzroči zgoraj opisane znake alergij. Tovrstni bolezenski simptomi se v teoriji TKM opisujejo kot primanjkljaj bi-oenergetskega potenciala v jedru ali v korenini in prebitek le-tega na površini. V primeru kronične, že dalj časa trajajoče alergije, so lahko hkrati prisotni znaki pribit-ka in primanjkljaja. V akutni fazi so glavni znaki prebitka, v kronični fazi pa so glavni znaki primanjkljaja. TKM meni, da dokler v telesu obstaja dovolj prave energije (zheng či), boleznotvorna patološka energija ne more vstopiti v telo in povzročati težav. V akutnem primeru se zdravi površina, v kroničnem pa jedro ali korenina. V akutni fazi lahko aku-punkturna terapija olajša simptome alergije, pri kronični obliki alergije pa akupunk-turna terapija (o)krepi sfere vpliva ali sposobnosti delovanja pljuč, vranice in ledvic in na ta način prepreči pogosto ponavljanje simptomov. Pri kroničnih oblikah alergije, ki se pojavljajo vsako leto, trajajo dalj časa in vplivajo na delo in življenje, akupunktur-no zdravljenje lahko pomaga. Akupunkturna terapija v teh primerih relativno dobro učinkuje, tudi nima stranskih učinkov in zdravljenje z akupunkturo ne bo vplivalo na vsakodnevni tok življenja. Uravnavanje pretoka vitalne življenjske energije (či) po meridianih, da bi v telesu ponovno vzpostavili ravnovesje oziroma zdravje, pogostokrat lahko doseže zmanjšanje znakov/simptomov alergije, pri nekaterih pa tudi popolno okrevanje. Dr. Han Zaoxinag, prevedel Virant Miha www.kitajskamedicina.si C^tradiciónaD^a •7 KITAJSKA MEDICINÂ'^ Maribor,Zelena ulica17,040 417-463 Celje, Maribotsl(a 122,040 720-189 Ljubljana, Celovšl ^ V i .: . _ ^^^ tO* ' .--.Jt ^ ~ ' _ -V / „rv ^ - . ' r f \ y Dobile bodo šopek rož Velikonočno jabolko Takole ponavadi okrasimo velikonočna jajca, kadar želimo, da imajo naravne motive. Na začudenje Zorice Turnšek iz Celja pa je takšen vzorec imelo jabolko, ki ga je kupila v enem od nakupovalnih sedišč. Morda za namig, kako naj se čez mesec dni loti krašenja jajc _ Foto: SHERPA valci po ustreznem preverjanju. Stra-ško pa hkrati spodbuja ljudi, da iščejo odgovore na vprašanja, kaj so gensko spremenjeni organizmi (GSO), kakšen je njihov vpliv na zdravje in kakšno hrano sploh jedo. TC, foto: SHERPA IMAMO DOJENČKA Karin Ploštajen se je rodila 14. februarja ob pet minut čez eno zjutraj. Težka je bila 2660 g in velika 47 cm. Mami Nina Jankočič in ati Dejan Ploštajner sta tako dobila najlepše darilo za valentinovo. Skočite na IgSu&il tednik in Radio Celje in na naš zid napišite, katera ženska tega sveta je za ^ najpomembnejša ter zakaj! Potrudite se, najbolj Izvirne domislice čakajo luštne nagrade! Podelimo jih S.marca!