~ 1 .· 04/89 Ljubljan SloweniJa STROKOVNA REVIJA SLOWENISCHE FORSTZEJTSCHRIFT SLOVENIAN JOURNAL OF FORESTRY LETO 1989 o LETNIK XLVII • ŠTEVILKA 4 l-jubljana, april 1989 VSEBINA - IN HAL T- CONTENTS 145 Miha Adamič Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi {Cervus elaphus L.) Nutrition Characteristics as the Element of Conservat- ion, Breeding and Hunting Planning of the Ungulate Game with the Emphasis on the Red Deer {Cervus elaphus L.) 163 Niko Torelli, Katarina Čufar, Dušan Robič Sluzne celice v skorji in travmatski smolni kanali v lesu kot možna simptoma umiranja jelke Mucilage Cells in Bark and Traumatic Resin Canals in Xylem as possible Symptoms of Silver Fir Dieback 168 Dušan Robič Gozdni palinološki rezervati - zakaj? Forest palinological Reservations, why? 172 Vladimir Vilman Gozdarji ohranjamo svojo dediščino, tudi tehniške 176 Anton Prelesnik Kočevski gozdarji v gozdovih dežele Hessen 178 Ugotovitve, predlogi in sklepi lz\·ršnega sveta SRS 182 Strokovna srečanja 186 Stališča in odmevi 187 Iz tujega tiska 189 Književnost Naslovna stran: Pavle Kumer: Zeleno v belem; nevarnost, ki je letos grozila kot le malokdaj Gozdarski vestnik izdaja Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije Uredniški svet mag. Zdenko Otrin - predsednik; mag. Mitja Cimperšek, Hubert Dolinšek, mag. Aleksander Golob, mag. Dušan Jurc, Marko Kmecl, Iztok Koren, mag. Boštjan Košir, Jure Marenče, Miran Orožim, mag. ·Dušan Robič, Danilo Škulj Uredniški odbor dr. Boštjan An ko, dr. Franc Batič, dr. Dušan Mlinšek, mag. Zdenko Otrin, Zivan Veselič Odgovorni urednik Editor in chief Živan Veselič, dipL inž. gozd. Tehnični urednik Aleksander Leben Lektor Karmen Kenda Uredništvo in uprava Editors address YU 61000 Ljubljana Erjavčeva cesta 15 Žiro račun - Cur. acc. ZDIT GL Slovenije Ljubljana, Erjavčeva 15 50101-678-48407 Letno izide 1 O številk 1 O issues per year Letna individualna naročnina 20 000 din za dijake in študente 7500 din Polletna naročnina za delovne organizacije 200000 din Letna naročnina za inozemstvo 36 USD Posamezna številka 20000 din Ustanoviteljici revije sta Zveza društev inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije ter Samoupravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije. Poleg njiju denarno podpira izhajanje revije tudi Raziskovalna skupnost Slovenije. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo {št 421-1/74 z dne 13. 3. 1974) za GV ni treba plačati temeljnega davka od prometa proizvodov. Poštnina plačana pri pošti 61102 Ljubljana Oxf.: 156.2 Cervus elaphus L. Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cervus elaphus L.) Miha ADAMIČ* Izvleček Adamič, M.: Prehranske značilnosti kot prvina načrtovanja varstva, gojitve in lova parkljaste divjadi s poudarkom na jelenjadi (Cervus elaphus L.). Gozdarski vestnik št. 4/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 16. Razprava obravnava prehranske značilnosti je- lenjadi in srnjadi v različnih delih Slovenije. Pre- hranske raziskave temeljijo na analizi vzorcev vsebine vampov uplenjene divjadi in na izsledkih fitocenoloških raziskav v habitatih jelenjadi. Iz raziskav je razvidno, da je prehranski izbor odvi- sen predvsem od razmer v okolju. Generalistični način hranjenja dopušča jelenjadi, da se specia- lizira na najlažje dosegljiv in obenem najbolj kakovosten prehranski vir v okolJu. Znanje o prehranskih značilnostih je pomem- bno izhodišče pri načrtovanju upravljanja s popu- lacijami parkljaste divjadi in posebej pri odločanju o najprimernejših ukrepih v habitatih. 1. UVOD IN RAZISKOVALNI PROBLEM Današnja razširjenost in številčnost di- vjadi v Sloveniji je rezultanta naravnih raz- mer, v preteklosti veljavne zakonodaje, stopnje družbenoekonomskega razvoja po- s.ameznih območij in običajev v odnosu do živalstva ter s tem tudi do divjadi. številčnost in razširjenost divjadi v Slove- niji pa se danes precej razlikuje od stanja v preteklosti (glej tabelo št. 1 ). Srečujemo se s podobnimi težnjami kot drugod v Evropi. Zaradi menjave načinov rabe pro- stora oziroma sprememb v okolju so se spremenile nosilne zmogljivosti habitatov, * dr. M. A., dipL inž. gozd., Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 2, YU Synopsis Adamič, M.: Nutrition Characteristics as the Element of Conservation, Breeding and Hunting Planning of the Ungulate Game with the Empha- sis on the Red Deer (Cervus elaphus L.). Gozdar- ski vestnik, No. 4/1989. ln Slovene with a sum- mary in English, lit. quot. 16. The research work deals with nutrition charac- teristics of the red deer and the roe deer in different parts of Slovenia. The nutrition research is based on the analysis of intestine contents samples taken from the killed game and on the results of phytosociological research in the habi- tats of the red deer. It is evident from the research work that food selection is primarily conditioned by the environmental situation. A generalitic feed- ing manner enables the red deer to specialize on the most easily accessible food source which is at the same time that of highest quality in the environment. The knowledge about nutrition characteristics is an important starting point in the ungulate game popvlation planning and especially in deci- ding on the most appropriate measures to be carried out in habitats. s tem pa tudi njihova primernost za posa- mezne skupine divjadi. Kot del biocenoze je divjad sestavna prvina ekosistemov. Ker se vse spremembe na eni trofični ravni odražajo tudi na drugih ravneh v ekosiste- mih, se torej spremembe načina ali sama intenzivnost rabe prostora odražajo tudi pri populacijah divjadi oziroma njihovi gostoti, razširjenosti in dinamiki. Glavna značilnost prostorskih sprememb na ozemlju današnje Slovenije v zadnjih sto letih je naglo narašč­ anje površine gozdov (glej tabelo št. 2). Zaraščanje opuščenih kmetijskih zemljišč je osnovni razlog za naraščanje deleža gozdov. Z zaraščanjem, ki je najmočnejše v zahodni in južni Sloveniji, so bila najmoč­ neje prizadeta tista kmetijska zemljišča, ki jih ni mogoče strojno obdelovati in zemljišča v manj razvitih, odročnih območjih, od ko- der so se prebivalci množično izseljevali. G. V. 4/89 145 Z zaraščanjem se povecujeJO nosilne količinske, kakovostne in prostorske zmog- ljivosti za rastlinojedo parkljasto divjad. Spremenijo se torej prehranske in varo- valne razmere~ z njimi pa tudi pestrost in gostote živalskih populacij. Naslednji vzrok dviga nosilnih zmogljivo· sti za parkljasto divjad je tudi intenziviranje izkoriščanja gozdov v zadnjem stoletju. Svetlobni jaški1 ki nastanejo s sečnjo odra- slega drevja, dovajajo na tla več svetlobe! zaradi česar se v gospodarskih gozdovih v primerjavi s pragozdnimi oblikami gozdov povečata pestrost in biomasa rastlin v zeliščni in grmovni plasti~ s tem pa tudi količina in kakovost hrane za rastlinojede. Izboljšajo pa se tudi varovalne razmere v gozdu. Pomemben vzrok za naraščanje gostote populacij parkljaste divjadi je tudi ureditev razmer v lovstvu in oblikovanje zakonodaje, ki daje prednost tej skupini divjadi. Tu je treba opozoriti na predpisova~ nje kratkih !ovnih dob, dovoljenih načinov lova ter drugih omejevalnih ukrepov. V to skupino sodi tudi načrtno uničevanje plenil- skih vrst (volk!). Sočasno z intenziviran jem gospodarjenja z gozdovi in naraščanjem gostote populacij parkljaste divjadi so se začele v večjem obsegu pojavljati tudi poškodbe gozdov od divjadi. Med temi posebej izstopajo po- škodbe zaradi jelenjadi. S podobnimi teža- vami pa se srečujemo tudi v kmetijskem prostoru. Tabela 1: Primerjava višine odstrela nekaterih vrst divjadi na ozemlju današnje Slovenije v obdobju 1900-1904 in 1980-1984. Prikazana so petletne povprečja, ~reračunana na po- vršino 1000 ha oz. 10 km2 (ADAMIČ 1986) · Vrsta Odstrel 1 Odstrel 1900-1904 ndeks 1980-1964 Indeks Srnjad 3,9 100 14,9 382 Jelenjad 0,02 100 1,5 7500 Gams 0,3 100 1,0 330 Divji prašič 0,9 Poljski zajec 9,1 100 5,2 57 Poljska jerebica 5,2 iOO 0,6 i1 Lisica 1,5 100 3,8 250 Današnje gospoda~enje z gozdovi izhaja iz večnamenskosti ciljev ob poudarjeni le- snoproizvodni vlogi. Mesto in vloga parklja- ste divjadi je v večnamenskem gozdu pre- cej drugačna oziroma omejena v primerjavi 146 G. V. 4/89 Tabela 2: Obseg in časovna dinamika narašča- nja gozdnih površin na ozeQtlju današnje Slo- venije v zadnjih sto letih (ZUMER 1976, GA~ ŠPERŠIČ in sod. 1985) Leto 1875 1974 1961 1970 1980 Površina go:zdav 1000ha 737 860 943 1008 1027 0/o površine Slovenije 36,4 42,4 46,5 49,8 51,0 Indeks 100 1 i7 i28 137 i39 z gozdom iz obdobja brez jasno določenih gozdnogospodarskih ciljev. Zaradi ugodnih prehranskih in varovalnih razmer je ekolo- ška nosilna zmogljivost visoka. Ker pa je dostopna rastlinska biomasa v odvisnosti od gozdnogospodarskih ciljev tudi repro- duktivni del gozda, je zato delež biomase, ki ga lahko divjad izkoristi za hrano, odvisen od teh ciljev. V večnamenskem gozdu se zato srečujemo z ekonomsko nosilno zmogljivostjo, ki je podrejena gozdnogo- spodarskim ciljem. Zaradi nerazumevanja mesta in vloge parkljaste divjadi v gospodarskem gozdu se pojavljajo nejasnosti pri razlikovanju do- pustne in mejne poškodovanosti gozda. Običajno pozabljamo, da presežena do- pustna poškodovanost gozda še ne pomeni ekološkega osiromašenja gozda. Različna pojmovanja vplivov jelenjadi in druge park- ljaste divjadi na gozd nato (še) onemogo- čajo oblikovanje dinamične strategije upravljanja s parkljasto divjadjo in so glavna zavora v procesu dogovarjanja in usklaje- vanja ciljev gozdarstva in lovstva. Posebej so se ti miselni stereotipi okrepili ob spozna- nju, da so današnji slovenski gozdovi že skoraj kritično destabilizirani zaradi po- škodb od onesnaženega ozračja, vetrolo- mov, snegolomov, pretiranih sečenj v prete- klosti, ponekod pa tudi zaradi obsežnih poškodb od parkljaste divjadi. Naše raziskave so zato usmerjene v proučevanje in spoznavanje nekaterih ka- zalcev in mehanizmov, ki naj služijo kot usmeritve v novi strategiji dinamičnega upravljanja s populacijami jelenjadi in dru- gih divjih rastlinojedov. Med temi kazalci smo v naših raziskavah posebno pozornost namenili spoznavanju: - prehranske strategije jelenjadi v različ­ nih letnih obdobjih in različnih območjih; - prehranskih interakcij jelenjadi in dru- gih simpatričnih rastlinojedov, potencialne kompeticije in kombiniranih prehranskih vplivov na rastje; - vpliva dosedanje politike varstva, goji- tve in lova na dinamiko populacij jelenjadi; - pomena dopolnilnega zimskega krmljenja in drugih usmerjenih ukrepov v okolju jelenjadi; - dolgoročnih možnosti upravljanja s po- pulacijami jelenjadi v gozdovih z upadajočo bioekološko stabilnostjo. Ta spekter raziskav smo izbrali zato, ker je po naših ocenah od poznavanja in upo- števanja teh informacij odvisna prihodnost varstva, gojitve in lova jelenjadi v Sloveniji. 2. POMEN POZNAVANJA PREHRANE PARKLJASTE DIVJADI Iskanje hrane in samo hranjenje sta pre- vladujoči dejavnosti divjih rastlinojedov. Za- nju porabijo 4D--60% dneva (WICKSTROM et al. 1984). Današnje spreminjajoče se razmere v okolju omejujejo človekove mož- nosti za načrtno in pomembnejše usmerja- nje odnosov med populacijami parkljaste divjadi in njenimi habitati. Zato je znanje o prehrani divjadi prvinska sestavina ekolo- gije divjadi, strategije upravljanja s popula- cijami divjadi ter osrednji temelj razumeva- nja dinamike populacij. Na vprašanja, kot so pomanjkanje hrane, konkurenca med vrstami, ocena nosilnih zmogljivosti, uprav- ljanje s habitati, pravilno zimsko krmljenje itn., s pomanjkljivim poznavanjem prehrane divjadi ni mogoče zadovoljivo odgovarjati. Osnovna vrednost prehranskih raziskav je v tem, da nam pomagajo spoznavati pomen posameznih prehranskih sestavin v celotnem prehranskem spektru posamezne živalske vrste. Vendar pa moramo za obli- kovanje pravilnih sklepanj poleg samega izbora poznati tudi splošne prehranske raz- mere oziroma »ponudbo« okolja. Zato so prehranske raziskave usmerjene v iskanje odgovora na vprašanja: - s čim se žival hrani in - kje, kdaj in zakaj se s čim hrani. Naše raziskave so namenjene spoznava- nju celoletne prehrane jelenjadi in sezon- skega pomena posameznih prehranskih sestavin ter možnosti praktične vgraditve teh ugotovitev v naloge varstva in gojitve park[jaste divjadi. S posebnimi vsakoletnimi odločbami Republiškega komiteja za kme- tijstvo, gozdarstvo in prehrano SRS o od- strelu jelenjadi v raziskovalne namene smo zbrali dovolj vzorcev prehrane tudi v zim- skem in spomladanskem obdobju, torej zu- naj lovne dobe. Iz izsledkov raziskav lahko zato oblikujemo ugotovitve o pre::: :mskem izboru v celem letu ter območnem in sezon- skem pomenu posameznih sestavin. Pred- vsem pa lahko tako pridobljeno znanje tudi praktično uporabimo pri upravljanju s popu- lacijami jelenjadi in njihovim okoljem, kar je osnovni smisel teh raziskav. 3. IZBOR OBMOČIJ PREHRANSKIH RAZISKAV, ŠTEVILO ODVZETIH VZORCEV PREHRANE IN UPORABLJENA METODOLOGIJA 3.1 . Območja prehranskih raziskav Ker je v samoupravnem sporazumu o enotnih gojitvenih smernicah v SR Sloveniji za obdobje 1986-1990 območje Kočev­ skega in Notranjske opredeljeno kot osred- nje območje za gojitev jelenjadi v Sloveniji, smo težišče naših raziskav usmerili v ti območji. Kot primerjalna območja pa smo vključili lovišča na Pohorju, v Karavankah, širšem območju Ljubljanske kntline ter v Prekmurju (glej karto št. 1 ). Tako smo poleg osrednjega območja v raziskavo pre- hranskih značilnosti vključili tako rekoč vsa pomembnejša območja z jelenjadjo v Slo- veniji. Povsod, kjer je bilo mogoče, smo v istih območjih opravili tudi primerjalne razi- skave prehrane srnjadi, na Pohorju pa tudi prehrane gamsa in damjaka. 3.2. število odvzetih vzorcev prehrane Skupaj smo pri prehranskih raziskavah analizirali 1417 vzorcev prehrane jelenjadi, 598 vzorcev prehrane srnjadi (glej tabelo št. 3), 36 vzorcev prehrane gamsa in 23 vzorcev prehrane damjaka. Posamezni vzorec prehrane je približno 1 kg vsebine vampa odstreljenih živali, odvzete in pri- merno konzervirane nepo~redno po odstre- lu. G. V. 4/89 147 3.3. Uporabljena metodologija Vzorce prehrane smo v laboratoriju ana- lizirali v mokrem stanju (Korschgen 1980). Uporabili smo prirejeno metodo makro- skopske analize, pri kateri smo pod stereo- mikroskopom pri majhni povečavi (1 O do 25-krat) vzorec razdelili na posamezne pre- hranske sestavine. Posebej smo ugotavljali prostorninske deleže sestavin (V%) v posa- meznem vzorcu. Iz podatkov o sestavi posameznih vzorcev smo s posebnim raču­ nalniškim programom izračunali mesečno in sezonsko pogostnost (RF%), povprečja prostorninskih deležev (V%) ter indekse pomembnosti (IP =V% x RF%) prehran- skih sestavin v primerjalnih območjih. Po vidnih razpoznavnih znakih in z refe- renčnim gradivom smo določili posamezne rastlinske taksone v vzorcih. Posebno po- zornost pri tem smo namenili taksonom lesnatih rastlin, ki so prevladujoč zimski prehranski segment. Iz podatkov o sestavi posameznih vzorcev smo izračunali me- sečno in sezonsko pogostnost (RF%) tak- sonov lesnatih rastlin. Iz tako urejenih po- datkov smo sestavili ranžirne vrste lesnatih rastlin v prehrani proučevanih vrst divjadi v primerjalnih območjih. Podobnost v sestavi prehrane simpatrič­ nih rastlinojedov istega območja in v istem obdobju smo računali na dva načina. Po- dobnost v prostorninski sestavi smo raču­ nali z indeksom podobnosti (Kulczynski 1972, cit. THILL 1984, GRANT et al. 1985) S (similarity) = __g_yy_ a + b W = vsota manjših vrednosti parov pro- storninskih deležev (V%) sestavin, prisotnih v prehrani obeh (primerja- nih) vrst, a vsota prostorninskih deležev vseh sestavin v prehrani vrste X (a = 1 = 100%), b vsota prostorninskih deležev vseh , sestavin v prehrani vrste Y (b = 1 = 100%). Podobnost med vrstama se giblje v raz- ponu: O < S < 1. Pri vrednosti S = 1 je podobnost popolna, pri vrednosti S = O pa je sestava prehrane popolnoma različna. Na enak način računamo tudi podobnost (različnost) v prehrani iste vrste v različnih obdobjih na istem območju in razlike v prehrani mladičev in odraslih živali. Z indeksom prekrivanja prehranske niše (SCHOENER 1968, SKOGLAND 1984): n Ro = 1 - 0,5 2 (Pxi - Pyi) i=1 Tabela 3: Analizirani vzorci prehrane jelenjadi in srnjadi (časovna in prostorska razporeditev) Območje Il 111 IV v VI VIl Vlil IX x Xl Xli Skupaj JELEN 7 18 30 30 47 35 18 15 53 52 42 88 435 MEDVED 27 69 82 24 23 27 14 26 14 32 52 27 417 'O SNEŽNIK 7 21 17 1 4 8 3 26 26 113 «S ŽITNA GORA 5 15 5 3 4 31 24 26 37 150 c Q) Skupaj KOČEVSKO 39 105 104 25 23 31 17 30 53 59 104 90 680 Q) LJUBLJANSKI VRH 7 7 22 11 25 72 '"':) POHORJE 3 4 1 1 3 10 31 38 22 114 KOMPAS 3 1 6 6 6 2 4 10 39 KOZOROG 2 1 14 5 13 36 GROSUPLJE 1 9 11 11 8 41 .. JELEN 5 19 15 19 25 40 16 26 29 38 30 30 282 MEDVED 2 9 4 6 2 4 4 2 33 'O SNEŽNIK 1 5 6 «S c ŽITNA GORA 2 2 16 11 3 6 41 '- Skupaj KOČEVSKO 3 12 6 6 23 15 7 8 80 (J) LJUBLJANSKI VRH 5 3 3 4 7 4 3 29 POHORJE 1 22 7 9 14 21 19 5 98 GROSUPL..IE 9 6 1 3 8 14 17 49 109 148 G. V. 4189 Karta 1: Prikaz območij prehranskih raziskav: 1 -lovišča na Kočevskem, 2 -lovišče Jelen, 3 -lovišče 'Ljubljanski vrh, 4 - lovišče Pohorje, 5 - lovišče Kozorog, 6- LD Grosuplje, 7- lovišče Kompas. Osrednje območje gojitve jelenjadi je omejeno s prekinjeno črto. Pxi = frekvenca i-te sestavine (rastlinske vrste) v prehrani vrste X, Pyi = frekvenca i-te sestavine (rastlinske vrste) v prehrani vrste Y, smo ugotavljali podobnost (prekrivanje) po- gostnosti (RF%) lesnatih vrst v prehrani dveh rastlinojedih vrst na istem območju v enakem obdobju. Na enak način smo ugo- tavljali razlike (podobnost) v izboru iste vrste na istem območju, vendar v različnih obdobjih, in razlike v prehrani mladičev in odraslih živali. Stopnjo prehranske specializacije ozi- roma širino prehranske niše rastlinojedov v posameznem mesecu ali letnem obdobju smo računali z Levinsovim indeksom širine niše (Levins 1968, cit. HUEY, PIANKA 1977, CIAMPALINI, LOVARI 1985): B (breadth) n 2 p~ i=1 P1 = prostorninski delež (V%) i-te sesta- vine v prehrani (2 P1 = 1 OO%). Čim bolj se vrednost indeksa B približuje 1, tem večja je prehranska specializacija in obrnjena, čim večji je indeks širine, tem večja je stopnja prehranske generalizacjje. Za lažje razumevanje prehranskega iz- bora parkljaste divjadi smo se na Kočev­ skem lotili tudi primerjalne analize rastja. V ta namen smo opravili fitocenološke popise na 78 vzorčnih ploskvah velikosti 7 x 7 m in 111 ploskvah velikosti 1 O x 2 m v območ­ jih poletnih in zimskih habitatov jelenjadi. Poleg tega smo na ploskvah ugotavljali tudi pogostnost in objedenost taksonov lesnatih rastlin. Iz združenih podatkov popisov na vzorč­ nih ploskvah smo za mladje drevesnih vrst računali stopnjo preference, priljubljenosti pri prehrani (RIESENHOOVER, BAILEY 1985, WRIGHT 1980) po obrazcu: PR (preference rate) pik pii uporabljeno razpoložljivo ' Pii = delež (%) vrste v skupnem številu osebkov na ploskvah, Pik = delež (%) vrste v skupnem številu . o.bjedenih osebkov na ploskvah. G. V. 4189 149 Priljubljenost je nakazana pri vrednostih PR > 1, če pa je PR < 1, je nakazana. da se rastlinojedi določene vrste izogibajo ozi- roma da je prehransko nepriljubljena. Odvisnost med številčnostjo mladja dre- vesnih vrst in odstotkom njihove objedeno- sti smo preverjali s Spearmanovim rangko- relacijskim količnikom (LEWIS 1966: 82). Na enak način smo preverili tudi odvis- nost med objedenostjo in srednjo pokrovno vrednostjo grmovnih vrst na ploskvah. Posebno pozornost v raziskavah smo namenili zimskim prehranskim značilnostim jelenjadi ter povezavam med zimskimi pod- nebnimi razmerami ter prehranskim izbo- rom. Pri tem smo uporabili interpolirane vrednosti povprečnih dnevnih vrednosti več meteoroloških postaj na območju Kočev­ skega in lovišča Jelen v letih 1978 do 1985. Uporabili smo podatke o: - minimalni dnevni temperaturi, - povprečni dnevni temperaturi, ..... dnevni višini snežne odeje in - dnevni višini novozapadlega snega. V analizah uporabljeni podatki o telesnih težah jelenjadi na Kočevskem, ki smo jih uporabili za ponazoritev vpliva zimskih raz- mer na jelenjad, izvirajo iz lovišča Medved na Kočevskem. Živali so bile odstreljene v redni lovni dobi l. 1977-1983, upoštevali pa smo tudi vse podatke o jelenjadi, odstreljeni v zimskim in spomladanskih mesecih. Po- datke smo uredili in analizirali s program- skim paketom STAT JOB (CYBER), prilago- jene srednje vrednosti (Xp) telesnih tež po posameznih letih pa s programom AKO- VAR. 4. UGOTOVITVE PREHRANSKIH RAZISKAV V nadaljevanju prikazujemo ugotovitve analize vzorcev vsebine vam pav ter analize prehranskih razmer v nekaterih proučeva­ nih območjih. Pri razlagi izsledkov uporab- ljamo nomenklaturo, kakršna je v rabi v tovrstni evropski literaturi (FIŠER, LOCH- MAN 1969, JACKSON 1980, CEDERLUND 150 G. V. 4/89 et al. 1980, KIOROGLANIDIS 1981 itn.) in ki temelji na prehranski podobnosti seg- mentov. ki smo jih združili v posamezne sestavine. Dovolj vzorcev za razlago celoletnega prehranskega izbora jelenjadi smo analizi- rali le v loviščih na Kočevskem in v lovišču Jelen. V drugih primerjalnih območjih je večina analiziranih vzorcev iz redne lovne dobe, torej jesenskega obdobja. Zato smo primerjavo pomena posameznih sestavin omejili na jesensko obdobje. Podobno smo le v lovišču Jelen lahko proučevali celoletno prehrano srnjadi, v drugih območjih pa smo analize omejili na jesensko obdobje in jih tako tudi prikazujemo. V nadaljevanju so strnjene sklepne ugo- tovitve te razprave. Sklepi so oblikovani tako, da je mogoče iz njih izbrati praktična izhodišča in usmeritve za upravljanje s populacijami jelenjadi in njihovimi habitati. 1. Po svojih prehranskih značilnostih spada jelenjad med generalistične rastline- jede s poudarjeno nag nje nostjo do trav. Trave oziroma njihova dostopnost in koli- čina odločilno vplivajo na sezonsko in celo- letno prehransko usmerjenost jelenjadi. Čim manj je trav, tem bolj generalistično se jelenjad hrani. in obratno - čim več je trav, . tem večja je specializacija na ta prehranski vir. Trave so pomembna celoletna sestavina prehrane jelenjadi. Posebej očiten je po- men trav v vegetacijskem obdobju. Na Kočevskem so trave od aprila do oktobra v vzorcih prehrane zastopane s povprečno 50.7 ± 7.8% prostorninskega deleža (gra- fikon št. 1 ). V zimskem obdobju je delež trav v vzor- cih odvisen predvsem od snežnih razmer. Pomen trav v prehrani jelenjadi v petih zaporednih zimah na Kočevskem je v zna- čilni pozitivni korelaciji s številom dni z manj kot 1 O cm snega (r = 0,950, n = 5, a: < 0,05). Z naraščanjem debeline snega upada delež trav v vzorcih prehrane jelenja- di, narašča pa pomen značilnih zimskih sestavin, kot so iglavci in krma. Večina trav v vzorcih prehrane jelenjadi na Kočevskem izvira s kultiviranih travni- kov. Površina travnikov v območju, kako- vost, količina in dostopnost trav na njih torej odločilno vplivajo na prehranski izbor in tudi 100 OSTALO KRMA ZELISČA 50 TRAVE LISTAVCI IGLAVCI 1\1 IV V VI VI\ Xlll IX X Xl Xli ~ l-XII 27 67 82 24 23 27 IL 26 lL J2 52 27 4/7 Grafikon 1. Spreminjanje mesečnih prostorninskih deležev (V%) sestavin v vzorcih prehrane jelenjadi na Kočevskem. Desni stolpec prikazuje povprečje prostorninskih deležev v vseh analiziranih vzorcih (n = 417). na razporeditev jelenjadi. Slednje je raz- vidno tudi iz podatkov o višini petletnega odstrela jelenjadi v dvanajstih lovskih revir- jih v lovišču Medved. Iz preskusa odvisnosti med deležem kmetijskih površin (travnikov in pašnikov) ter višino petletnega odstrela v lovskih revirjih, je očitna pozitivna korela- cija (rs = O, 789, n = 12, a < 0,01), medtem ko je višina odstrela v značilni negativni korelaciji s površino gozdov v revirjih (r x = -0,785, n = 12, a < 0,01). Površina in razporeditev travnikov torej vplivata na raz- poreditev jelenjadi v prostoru, s tem pa tudi na lažji odstrel (tabela št. 4). Na splošno je delež trav v vzorcih pre- hrane odvisen od dostopnosti te sestavine ter splošnih prehrambenih razmer v kon- kretnem primerjal nem območju. Največ trav smo ugotovili v vzorcih z območja lovišča Kozorog in lovišča Pohorje. V prvem se jelenjad jeseni, preden zapade sneg, za- držuje na alpskih pašnikih in se hrani pred- vsem s travami. V vzorcih prehrane jele- njadi s Pohorja pa smo ugotovili predvsem trave, ki rastejo v presvetljenih gozdovih, manj pa je trav s travnikov in drugih negozd- nih površin. Trave v prehrani srnjadi praviloma nimajo pomembnejše vloge. Očitno se srnjad s travami hrani le naključno. Nekoliko pogo- steje se trave pojavljajo le v poletnem obdobju, v času cvetenja. Prehranske značilnosti gamsa in da- mjaka smo proučevali le na Pohorju. V Tabela 4. Izsledki opazovanj jelenjadi na Kočevskem od aprila do oktobra (n = 205) v letu 1980 in 1981 Število Skupaj opažene n/1 opa- Stopnja Območje opazovanja opazovanj jelenjadi zevanje priljubljenosti n % n o/a (PR) gozd, gozdni rob 41 20,0 134 15,2 3,3 0,76 nasad, poseka 54 26,3 188 21,3 3,3 0,81 grmišče 21 10,2 86 9,7 4,1 0,95 travnik 76 73,1 443 50,2 5,8 1,35 ostalo* 13 6,4 32 3,6 2,5 0,57 skupaj 205 100,0 883 100,0 4,3 * ostalo: krmna njiva, cesta, vlaka, krmišče G. V. 4189 151 vzorcih prehrane obeh vrst je delež trav visok. 2. Zaradi pogostnosti v okolju, dostopno- sti, vsebnosti hranilnih snovi in vsebnosti vode so zelišča pomemben prehranski vir. Vendar pa je pomen te sestavine odvisen predvsem od splošnih prehranskih razmer. Zelišča so v prehrani jelenjadi prisotna celo leto. V bistvu so zelišča komplementarni pre- hranski vir, s katerim jelenjad nadomešča primanjkljaj trav. Prostorninski deleži zelišč in trav v vzorcih prehrane jelenjadi v lovišču Jelen v obdobju od maja do oktobra so v značilni negativni korelaciji (r = -0,969, n= 6, a. < 0,01 ). Upad deleža trav in povečan delež zelišč v prehrani snežniška jelenjadi je še posebej očiten v obdobju od julija do septembra. Delež te sestavine v vzorcih prehrane v teh treh poletnih mesecih (n = 86) znaša povprečno 49,4 ± 3,0 %. Med zelišči, ki se pogosteje pojavljajo v poletnih vzorcih, prevladujejo vrste, ki rastejo v goz- du pod zastorom drevja. Jelenjad se v tem obdobju zadržuje globlje v gozdu in se hrani z večjo količino zelišč. Razlog za povečan pomen zelišč v prehrani v polet ... nem obdobju je verjetno dozorevanje trav ter košnja na sicer skromni površini travni- kov, ki sovpada s poletnim padavinskim minimumom. Ker v osrednjem delu lovišča Jelen poleti tako rekoč ni dostopnih površin- skih vodnih virov, je tudi večja sočnost zelišč, ki rastejo pod zastorom, verjetno eden izmed razlogov za to poletno prehran- sko prilagoditev jelenjadi. Poseben pomen imajo zelišča v zimski prehrani jelenjadi. V tem obdobju so v vzorcih prehrane zastopane izključno na mraz odpornejše vrste, ki ostanejo pod snegom žive. Jelenjad te vrste koplje izpod snega in išče pod gostejširni krošnjami iglavcev ter na kopnih mestih. Zelišča imajo v zimski prehrani izrazit dietetični pomen. Rastline, ki ostanejo pozimi zelene, vsebu- jejo več beljakovin in vode ter so tudi lažje prebavljive kot lesnate rastline, ki sicer sestavljajo glavnino zimske prehrane. še pomembnejša vlogo kot v prehrani jelenjadi imajo zelišča v prehrani srnjadi. V skupaj 282 analiziranih vzorcih prehrane srnjadi v lovišču Jelen smo to sestavino ugotovili v 94,3% oziroma v 266 primerih. 152 G. V. 4/89 3. Čeprav so iglavci v majhnih količinah zastopani v vzorcih prehrane jelenjadi tudi v drugih letnih obdobjih, pa sta njihov koli- činski pomen in pogostnost izrazito poudar- jena v poznojesenskem in zimskem obdo- bju. V zimskem obdobju je prostorninski delež iglavcev v vzorcih prehrane jelenjadi značilno odvisen od višine snega (lovišče Jelen: r = 0,242, n = 161, a < 0,01; lovišča na Kočevskem: r = O, 185, n = 163, a < 0,05). V lovišču Jelen so vejice in iglice iz krošenj podrtih jalovih dreves glavni vir iglavcev v vzorcih zimske prehrane jelenja- di. V obdobju od decembra do aprila smo to vrsto hrane ugotovili v 90,8% vseh analiziranih vzorcev (n = 173). Glavne razloge za tako pogostnost jelke v vzorcih moramo iskati v razporeditvi in dostopnosti sečišč v območju ter velikih količin sečnih ostankov na posameznem sečišču (grafi- kon št. 2). Jelka iz sečnje je tudi priljubljen zimski prehranski vir srnjadi. To vrsto hrane smo ugotovili v 74,4% analiziranih vzorcev iz obdobja od decembra do aprila (n = 78). Obe rastlinojedi vrsti sta torej svoj zimski prehranski izbor prilagodili najlažje dostop- nemu viru hrane. Čeprav smo v vzorcih prehrane jelenjadi na Kočevskem ugotovili večino prisotnih vrst iglavcev, pa v vzorcih po pogostnosti in prostorninskem deležu posebej izstopa smreka. Razloge za visok delež in pogost- nost smreke v vzorcih zimske prehrane (RF = 68,3%) moramo iskati v razmerah, ki vladajo v zimovališčih jelenjadi. Izbor zimo- vališč oziroma določeno območje zasede- nosti je odvisno od debeline in trajanja snežne odeje v posameznih letih. Po opa- zovanjih v lovišču Medved se zimovališča nahajajo večinoma v pasu na nadmorski višini 500-700 m, prevladuje jugozahod na lega. To pa je hkrati tudi območje, v kate- rem se nahaja večina po l. 1985 osnovanih smrekovih nasadov s skupno površino prek 3000 ha. Visok delež smreke v vzorcih zimske prehrane jelenjadi je torej posledica prekrivanja zimovališč in smrekovih nasa- dov oziroma pogostnosti in dostopnosti smreke v zimovališčih. V višjem snegu se jelenjad urnika v starejše nasade v fazi drogovnjakov. V njih se zadržuje dalj časa 100 OSTALO KRMA ZELIŠČA so TRAVE LISTAVCI IGLAVCI \11 IV V VI VIl Vlil IX X Xl Xli l-XII 1a 30 Jo 47 3~ 18 1S '!>3 !i2 1.2 aa us Grafikon 2. Spreminjanje mesečnih volumskih deležev prehranskih komponent v vzorcih celoletne prehrane jelenjadi v lovišču Je!en. Desni stolpec prikazuje povprečje volumskih deležev v vseh analiziranih vzorcih (n = 435). in se tam tudi hrani. Ker je smreka najlažje dostopen vir hrane, je torej njen delež v vzorcih prehrane odvisen od višine snega {r = O, 185, n = 163, a < 0,05). Posledice teh prehranskih povezav pa so obsežne poškodbe smreke v nasadih. Ker se jelenjad hrani tako rekoč z vsemi prisotnimi vrstami iglavcev, vendar v majh- nih količinah, je posplošeno povezovanje pojava iglavcev v prehrani s poslabšanimi prehranskimi razmerami nepravilno {tabela št. 5). 4. Čeprav so listavci celoletna sestavina v prehrani jelenjadi, pa so sezonski pomen- ski viški jasno izraženi, tako glede posame- zne vrste kot glede njihove skupne količine. Iz primerjave pomena listavcev v lovišču Jelen in lovišču Medved na Kočevskem je razvidno, da je ta posebej poudarjen v zimskih in poletnih mesecih. Medtem, ko so lesnate rastline, med katerimi po pestro- sti prevladujejo listavci, pozimi najlažje do- stopen prehranski vir v območjih zimova- lišč, pa je njihova velika prehranska po- membnost poleti povezana s hranilnostjo in visoko prebavljivostjo v tem obdobju. Listavci, posebno zeleni, so na začetku olistanja bogato hranilni in lahko prebavljivi, s staranjem listov pa ti lastnosti upadata. Na splošno težko govorimo o kakšni značilni specializaciji jelenjadi pri prehranje- vanju s posameznimi, posebej priljubljenimi Tabela 5. Pogostnost (RF %) iglavcev v vzorcih prehrane jelenjadi v obdobju september- december Območje Število Abies Picea Juniperus Pinus Pinus vzorcev alba excelsa communis sylvestris slrobus Jelen 235 54,0 4,7 0,9 0,9 Medved 125 18,4 9,6 1,6 4,0 0,8 Snežnik 63 9,5 22,2 1,6 Žitna gora 118 5,9 5,1 5,9 0,9 Ljubljanski vrh 65 33,9 16,9 9,2 Pohorje 101 29,7 16,8 Kozorog 33 36,4 39,4 6,1 Kompas 14 Grosuplje 39 7,7 5,1 2,6 G. V. 4/89 153 100 ~o OSTALO GOBE ZELISCA TRAVE POLGRMI LISTAVCI IGLAVC1 111 IV V VI VIl Vlil IX X Xl Xli l-XI 15 19 25 r.tJ 16 26 29 38 30 lO :E282 Grafikon 3. Spreminjanje mesečnih volumskih deležev prehranskih komponent v vzorcih celoletne prehrane srnjadi v lovišču Jelen. Desni stolpec prikazuje povprečje volumskih deležev v vseh analiziranih vzorcih (n = 282). vrstami v tej skupini. Vendar pa je iz naših raziskav razvidno, da se v vzorcih prehrane jelenjadi iz jesenskega obdobja v primerjal- nih območjih najpogosteje pojavljajo leska (Corylus avellana), robide (Rubus fructico- sus aggr.) in bukev (Fagus sylvatica). Pomen listavcev v prehrani jelenjadi v primerjalnih območjih je na splošno odvisen od njihove dostopnosti, pestrosti in količine. Pomen te sestavine posebej izstopa v lo- višču Žitna gora na Kočevskem, kjer lahko govorimo o prehranski specializaciji jele- njadi na ta vir hrane. Listavci so pomemben celoletni vir v prehrani srnjadi. V vzorcih prehrane srnjadi v vseh primerjalnih območjih v jesenskem obdobju po pogostnosti posebej izstopajo robide (grafikon št. 3). Iz primerjave prehranskih značilnosti jele- njadi in srnjadi v lovišču Jelen je očitno, da je pomen listavcev večji pri srnjadi kot pri jelenjadi. Slednje moramo upoštevati tudi v procesu usklajevanja hotenj gozdarstva in lovstva oz. pri načrtovanju upravljanja s populacijami divjadi v habitatih z majhnim deležem listavcev. Še posebej pa je to pomembno tam, kjer želimo delež listavcev v zmesi drevesnih vrst povečati. 154 G. V. 4/89 5. Zaradi velike količine dostopne rastlin- ske biomase na enoto površine, vsebnosti hranilnih snovi in visoke stopnje prebavlji- vosti so kmetijske kulture priljubljena pre- hranska sestavina jelenjadi in drugih vrst parkljaste divjadi. Povsod, kjer se v širšem območju arealov aktivnosti jelenjadi naha- jajo površine njiv, si jelenjad na njih poišče pomemben del hrane in to v vseh letnih obdobjih, seveda glede na razvojno stopnjo kultur na njih. V območjih s kmetijskimi površinami jelenjad svojo aktivnost obi- čajno prilagodi tako, da se giblje med go- zdom, kjer se čez dan skriva, in njivami, na katerih se ponoči hrani. Ta priljubljenost kmetijskih rastlin pa se odraža v narašča­ joči škodi zaradi divjadi v kmetijskem pro- storu. Prav škoda je razlog za to, da park- ljasta divjad v kmetijskih območjih ni zaže- lena. 6. V območjih z intenzivnim režimom gojitve jelenjadi je krma oziroma dopolnil na ~Irana iz krmišč pogosta sestavina v zimski prehrani jelenjadi in drugih vrst parkljaste divjadi. Sama pogostnost in količina krme v vzorcih prehrane pa je odvisna od razpo- reditve krmišč, vrste krme, obdobja krmlje- nja, splošnih prehranskih razmer in ostrine IV V VI VIl Vlil IX X Xt Xli jelenjad ~------------------------------------~------------------------1 Grafikon 4. Mesečna pogostnost (RF %) jelke v vzorcih prehrane jelenjadi in srnjadi v lovišču Jelen. Celoletna povprečna pogostnost v vseh pregledanih vzorcih je prikazana črtkano (------). zime (grafikon št. 4). Količina krme v vzorcih prehrane jele- njadi v lovišču Jelen narašča sorazmerno z naraščanjem višine snega (r = 0,389, n = 51, a < O,Oi). Na Kočevskem te povezave nismo ugotovili, pač pa smo tu ugotovili, da je pomen krme v vzorcih pre- hrane odvisen od števila dni s povprečno temperaturo pod -i0° (r = 0,901, n = 5, a < 0,05). Očitno se »hladnost« zime, ugotovitve se namreč nanašajo na izsledke prehranskih analiz v petih zaporednih zi- mah (i981-i985), izraža v večji porabi energije za vzdrževanje telesne tempera- ture ter povečani porabi hrane kot posledici tega. Kljub intenzivnemu krrnljenju pa si jele- njad pomemben del potrebne zimske hrane poišče v zimovališčih zunaj krmišč. Zato z dopolnilnim krmljenjem negativnih posledic koncentracij jelenjadi na okoliška rastlinstvo ne moremo popolnoma preprečiti. Pač pa s pravilno organiziranim zimskim krmlje- njem in privlačnimi vrstami krme zmanj- šamo pritisk na okolje in obseg poškodb v širšem območju zimovališč. 7. Med ostalimi, količinsko manj pomem- bnimi prehranskimi sestavinami imajo gobe posebej dietetičen pomen. Pomen te sesta- vine pa je večji v vzorcih prehrane srnjadi kot pri jelenjadi. Gobe so pomemben zgo- ščeni vir beljakovin, pospešujejo pa tudi prebavljivost drugih vrst hrane. Prehanski pomen sadja oziroma plodov divjega in domačega sadnega drevja je odvisen od prisotnosti in vsakoletnega obroda teh vrst v območjih habitatov jele- njadi in srnjadi. Poleg navedenih sestavin smo v posameznih vzorcih prehrane jele- njadi in srnjadi ugotovili tudi praproti, ma- hove in lišaje, vendar vse v nepomembnih količinah. 8. Iz ugotovitev prehranskih analiz je razvidno, da jelenjad svoj prehranski izbor prilagaja količini, kakovosti in dostopnosti rastlinskih vrst in prehranskih sestavin v habitatih. Pri tem načrtno izbira le majhno število rastlin, z večino pa se hrani glede na njihovo pogostnost v okolju. Izogiba se le tistim vrstam, ki vsebujejo višje koncen- tracije sekundarnih toksičnih snovi, ki zmanjšujejo prebavljivost zaužite hrane ozi- roma povzročajo funkcionalne motnje ali celo smrt živali (grafikon št. 5). Generalistični rastlinojedi, med katere spada tudi jelenjad, si v pestrih prehranskih razmerah običajno izbirajo tako sestavo hrane, da z njo zadovoljujejo vse količinske in kakovostne potrebe. Očitno je torej, da prehranskega spektra posamezne rastlino- jede vrste tako rekoč ni možno v celoti spoznati. Zato je tudi pospeševanje ali celo saditev posameznih priljubljenih rastlinskih vrst za izboljševanje prehranskih razmer za parkljasto divjad neučinkovito opravilo. Mnogo učinkovitejše in cenejše je vzdrže- vanje naravne pestrosti v habitatih oziroma takih razmer, pri katerih si lahko jelenjad v G. V. 4189 155 100........------------ ABIES ALBA RUBUS SP so FAGUS SYLVATICA ACER PSEUDOPLATANUS SORBUS AUCUPARIA VISCUM ABIETIS 50 Grafikon 5. Mesečna pogostnost (RF %) najpomembnejših lesnatih vrst v vzorcih prehrane srnjadi v lovišču Jelen; ----- povprečje v vseh analiziranih vzorcih vseh letnih obdobjih izbere primerno se- stavo hrane (tabela št. 6). 9. Posebej je ohranjevanje naravne pe- strosti rastlinstva pomembno v območjih zimovališč jelenjadi. Zimovališča so območ­ ja, kamor se jelenjad pred nastopom zime umakne in ki se po svoji primernostj razliku- jejo od poletnih delov habitatov. V primer- javi z njimi je v zimovališčih manj snega v istem obdobju, večja pestrost in pokrovnost lesnatih rastlin ter več toplotnega kritja. Med ukrepi za povečevanje količine in 156 G. V. 4/89 kakovosti dostopne hrane v zimovališčih je treba opozoriti na pomen prisekovanja in pomlajevanja lesnatih rastlin, posebej grmovnih vrst. S prirezovanjem spodbu- jamo odganjanje in tako povečamo delež tanjših, lažje prebavljivih poganjkov. Pomembne prehranske učinke v zimova- liščih dosežemo tudi z načrtovano sečnjo tistih vrst drevja, katerih poganjki, iglice in lubje so običajna hrana jelenjadi. Tako skorajda brez dodatnih stroškov povečamo količino dostopne hrane v zimovališčih. Tabela 6: Priljubljenost (PR) mladja listavcev pri rastlinojedih na vzorčnih ploskvah v štirih gozdnogospodarskih enotah na Kočevskem (1, 2, 3, 4), v Gorskem Kotarju (5) in na trasi 380 KV daljnovoda (6) 1 2 Vrsta Kolpa Ravne (58 pi) (28pl) Fagus sylvatica 0,78 0,72 Acer pseudoplatanus 0,97 1,47* Ul mus glabra 1,54" 2,25 .... Quercussp. 1,13* 2,00** Acer campestre 1,48" 3,50 ... Acer platanoides Sorbusaria 1,60* 3,25** Sorbus aucuparia 2,33** Sorbus torminalis 1,67~ Fraxinus ornus 1,45 .. 2,00** Pyrus pyraster 1 ,60* Prunus avi um 1 ,18" 2,76**" Populus tremula 1,92* Sali x caprea 1,00 2,35** Tilia sp. 1,00 Ostrya carpinifolia Betula pendula Carpinus betulus 1,34~ 3,00** Število ugotovljenih taksonov na ploskvah 14 11 * zmerna priljubljenost ** velika priljubljenost 1 O. Pomembna sestavina upravljanja s populacijami jelenjadi je pravočasno in pra- vilno organizirano dopolnilno zimsko krmlje- nje. Pri tem moramo upoštevati, da s krm lje- njem preoblikujemo skupinske areale aktiv- nosti jelenjadi in povečujemo koncentracije v širši okolici krmišč, s čimer ustvarjamo tudi nova žarišča poškodb zaradi jelenjadi. Zato se moramo s krmišči izogibati tistih delov sestojev, kjer bi lahko jelenjad pov- zročila občutnejše poškodbe. če bi radi s krmljenjem dosegli zaželene učinke, morajo biti krmišča postavljena ta- ko, da so jelenjadi dostopna tudi v nadpov- prečno visokem snegu in seveda tako, da bodo negativni učinki koncentracij jelenjadi čim manjši. Na splošno postaja dopolnilno zimsko krmljenje nujna sestavina upravljanja s po- pulacijami jelenjadi. Jelenjad je zaradi me- njave načinov izrabe prostora danes prisi- ljena prezimovati tudi v suboptimalnih zimo- vališčih, ki posebej po količini dostopne 3 4 5 6 Koče Željne G. Kotar 380KV (25pl) (24pl) (14pl) (31 pi) 0,69 1,22* 1 ,13*" 0,93 1 ,os~ 0,99 1,01~ 1 ,14 .. 1,50* 0,90 2,20** 2,00** 1,00 1,00 2,66** 1,48" 6,oo·· 1,60* 1,47* 1,67* 1,02* 2,00 .... 1,67* 6,73 .. 1,69*" 3,00** 1,67* 2, 12** 2,00** 1 ,14* 1,00 2,oo•• 0,82 1,00 0,60 0,70 1,00 1,45* 1,00 1,00 0,92 11 14 5 11 hrane, varovalnih razmerah in primernosti lokalnega podnebja zaostajajo za optimal- nimi območji. Poleg tega pa številčnost jelenjadi v Sloveniji v povojnem obdobju ves čas narašča, tako da imamo danes opravka s povečanimi gostotami te divjadi, ki so še posebej izrazite v obdobju zimskih koncentracij. Ugotovitev, da zimsko krmlje- nje nima pomembnih učinkov na zmanjše- vanje normalnega zimskega pogina, tudi zavrača očitke, da je prav zimsko krmljenje eden izmed najpomembnejših vzrokov za naraščanje številčnosti jelenjadi (grafikon št. 6). 11. Velike koncentracije jelenjadi v zimo- vališčih povzročajo povečane obremenitve okolja, povečane poškodbe okoliških go- zdov ter visoke stroške zimskega krmljen ja. Zato je uravnavanje gostote jelenjadi z odstrelom zelo pomemben ukrep pri uprav- ljanju s populacijami jelenjadi in njihovimi habitati. Pri tem moramo opozoriti na po- men na~rtovanja dinamike odstrela med G. V. 4/89 157 l' 1 1' 1 f, 6000 soo o LOOO ).O (lO 2000 lODD x Xl xu 111 Grafikon 6. Pomen (IP) krme v obdobju od oktobra do marca v vzorcih prehrane jelenjadi na Ko_č:ev­ skem: lovišče Medved (1). Snežnik (2) in Zitna gora (3). veljavnimi lovnimi dobami, ki so dokaj krat- ke. Zato je pomen zgodnje uresničitve čim večjega dela načrtovanega odstrela še to- liko pomembnejši. Iz naših raziskav na Kočevskem je na- mreč razvidno, da že decembra v prehrani jelenjadi značilno narasteta delež in pe- strost lesnatih rastlin. Z značilnim zimskim hranjenjem začne jelenjad očitno že de- cembra. če hočemo torej razbremeniti les- nate vrste v zimovališčih, je treba čim večji del načrtovanega odstrela uresničiti do konca novembra. S tem pa hkrati zmanj- šamo tudi stroške zimskega krmljenja in vplivamo na smotrnejše izkoriščanje krme, predvsem pa lahko tako omejimo obseg zimskih poškodb gozda zaradi divjadi. 12. Čeprav prebije jelenjad v zimovali- ščih nekako 100 do 130 dni, v dolgotrajnih zimah pa tudi več, pa njihov pomen obi- čajno precenjujemo. Brez maščobnih ener- gijskih zalog, ki jih jelenjad in drugi rastline- jedi oblikujejo v poletnem in jesenskem obdobju, bi skrajne zimske razmere samo s hrano, ki jo najdejo v zimovališčih, težko preživeli. Zato lahko primernost in vlogo zimovališč ocenjujemo le v povezavi z zmogljivostjo poletnih delov habitatov. Ta poletna območja pa je zaradi drugačne 158 G. v. 4/89 socialnosti in razporeditve jelenjadi mnogo težje upravljati kot zimovališča. Jelenjad je razporejena v širšem območju gozda. Po- seben pomen pri oblikovanju poletne razpo- reditve jelenjadi imajo prehranske krpe, deli poletnih območij, ki po količini in kako- vosti dostopne hrane presegajo okoliška območja. Vlogo prehranskih krp imajo trav- niki in jase v gozdu, poseke in površine v pomlajevanju, gozdni rob in druge za divjad dostopne površine. Stopnja izkoriščanja prehranskih krp je odvisna od njihovih prehranskih in varoval- nih razmer. Jelenjad se izogiba velikim odprtim površinam oziroma izkorišča le robno območje v bližini gozdnega roba. Raje izstopa na manjše površine, ki jih tudi enakomerneje izkorišča. Pomembno je, da se prehranskih krp izogibamo pri gradnji gozdnih cest, saj ceste, ki vodijo preko alil ob robu takih površin, bistveno zmanjšajo njihovo privlačnost in izrabo. Travniki, jase in druge negozdne površine v gozdu so pomembni tudi zaradi lažjega odstrela jele- njadi in druge parkljaste divjadi, zato je zagotavljanje čim manjše vznemirjenosti teh površin pomembno tudi s tega stališča. 13. Poseben pomen in privlačnost za jelenjad in druge divje rastlinojede imajo prehranske krpe, ki jih oblikujemo s sečnjo. Te površine so namreč razporejene v šir- šem gozdnem prostoru, zato so dostopne večini živali, in to tako rekoč ob vsakem dnevnem času. Ker pa namen teh površin praviloma ni usmerjen v izboljševanje pre- hranskih razmer za rastlinojede, ampak v obnovo gozda, je ravno prehranska privlač­ nost teh površin razlog povečanih zaviralnih vplivov divjadi na obnovo gozda. Privlač­ nost posečnih površin je odvisna od njiho- vega površinskega deleža v širšem območ­ ju, velikosti, števila, oblike in dostopnosti teh površin, vznemirjenosti območja in go- stote populacij divjadi. Ta dejstva moramo v gozdnogojitvenem načrtovanju vsekakor upoštevati, sicer lahko nezaželene težave z divjadjo samo še povečamo. 14. Pomemben ukrep, s katerim lahko že pri samem načrtovanju velikih nasadov iglavcev predvidimo in omejimo nastanek poškodb bodočega gozda zaradi divjadi, je upoštevanje razlik v lokalnih gostotah jele- njadi. Posebno pozornost moramo v takih 50 I.J~IISKI I'OHOI'I..E I 20 10 o 10 20 30 VIŠINA SNEGA primerih nameniti izboru območja bodo- čega gozda in izbiri drevesne vrste. Z nepravilnim izborom drevesnih vrst namreč dolgoročno slabšamo prehranske razmere za rastlinojede in obremenjujemo bodoči 40 --JELEN 1 --- KOČEVSKA 2 so 60 -1 -KRMA 2 -IGLAVCI 3 -TRAVE cm gozd z dodatnim tveganjem, poškodbami zaradi divjadi. Zato moramo že v zasnovi predvideti, kako bomo načrtno poslabšali njegovo varovalno in izboljšali prehransko vlogo. To pa dosežemo s saditvi jo v progah, G. V. 4/89 159 manjših otokih, pasovih itn. S tako obliko saditve izničimo blagodejni učinek gostih, strnjenih sestojev iglavcev (toplotni učinek, ugodnejši snežni režim), izboljšamo pa pre- hranske razmere in olajšamo odstrel. Dosledno. pa se moramo pri snovanju večjih nasadov iglavcev izogibati območjem zimovališč jelenjadi. Povsod, kjer se pro- storsko prekrivajo zimovališča in smrekovi nasadi, prihaja v obdobju z višjim snegom do obsežnih poškodb nasadov, ki so pose- bej problematične v starejš!h kulturah s tesnim sklepom krošenj. Taki sestoji so za jelenjad zaradi svojih varovalnih lastnosti zelo privlačni, vendar so prehransko revni in zato delujejo kot ekološka past. Jelenjad se v sestojih koncentrira, hrani pa se pred- vsem ali zgolj z objedanjem in obgrizova- njem lubja. Take poškodbe pa so običajno povod za zahteve po povečanem odstrelu ali celo zmanjšanje številčnosti jelenjadi. 15. Intenzivni odstrel je glavno orodje, s katerim oblikujemo in vzdržujemo ekonom- ski nosilni zmogljivosti prilagojene gostote populacij jelenjadi in drugih divjih rastlinoje- dov. Z intenzivnim odstrelom tudi najhitreje razbremenimo rastlinstvo, kar je še posebej pomembno v območjih s povečanim obse- gom poškodb gozda zaradi divjadi. Na dobrih rastiščih in v semenskih letih lahko določene pozitivne učinke dosežemo že v prvem letu, praviloma pa je proces razbre- menjevanja gozda dolgotrajen. Ob pričako­ vanju hitrih učinkov intenzivnega odstrela torej ne smemo biti neučakani. Opozoriti pa je treba na možne negativne stranske učinke intenzivnega odstrela jele- njadi v razmerah zdaj veljavne kratke !ovne dobe. (Pre)kratka !ovna doba in načini lova jelenjadi omejujejo možnosti za usklajen, visok odstrel, ob katerem bi lahko dosledno upoštevali starostno in spolno strukturo odstreljenih živali. Osiroteli mladiči, ki z nepravilnim odstrelom izgubijo vodeče sa- mice-matere, imajo le malo možnosti, da preživijo ostrejše zimske razmere. Naše raziskave na Kočevskem opozar- jajo na tovrstne probleme. Višina vsakolet- nih poginov jelenjadi je namreč v značilni korelacjji z višino in trajanjem snežne odeje, večina najdenih poginulih živali pa spada prav v starostni razred mladičev. Iz povedanega je razvidno, da višino 160 G. V. 4189 zimskih poginov lahko omejujemo, pa tudi povečujemo z ustreznim ali neustreznim predzimskim odstrelom. Če z naraščanjem odstrela ne bo podaljšana tudi !ovna doba, in to v poletne mesece, lahko v prihodnje pričakujemo še večji pogin mladičev. 16. Zaradi velikih prehranskih potreb je jelenjad pomemben ekološki dejavnik, ki prostorsko in časovno deluje na proizvajal- ca, rastlinstvo. V nekoliko manjši meri velja ta ugotovitev tudi za drugo parkljasto divjad. Od tega, kako nam bo uspelo ugotovitve o prehranski strategiji jelenjadi vgraditi v za- snovo sodobnega večnamenskega gospo- darjenja z gozdovi, je odvisen tudi okvir možnosti za upravljanje s populacijami jele- njadi oziroma dolgoročna prihodnost te vrste v Sloveniji. Posledice dosedanjega neusklajenega upravljanja s populacijami parkljaste divjadi nas opozarjajo in silijo v oblikovanje dru- gačne dinamične strategije varstva, gojitve in lova teh vrst. V tej strategiji moramo prostorski pojem rajonizacije nadomestiti s sistemom dinamičnega coniranja intenziv- nosti varstva, gojitve in lova jelenjadi. Pri upravljanju s populacijami jelenjadi in nje- nimi habitati moramo torej slediti naravnim procesom v populacijah in upoštevati ka- zalce o njihovi gostoti in razporeditvi v prostoru, dinamiki, količini dostopne rastlin- ske biomase in deležu, ki ga lahko divjad izkoristi kot hrano, stopnji ogrožanja ciljev drugih dejavnosti itn. Upravljanje s populacijami divjadi vse- buje številne prvine, ki so zunaj vplivnega območja lovske organizacije, vendar lahko odločilno vplivajo na spremembe prehran- skih razmer. Gozdarstvo ima pri tem ne- dvomno pomembno vlogo. Zato moramo med gozdnogospodarske cilje kot dopolnil- ni, kompatibilni cilj vgrajevati tudi pospeše- vanje prehranskih in varovalnih vlog za parkljasto divjad. Z nepravilnimi gozdnogo- · spodarskimi odločitvami lahko te vloge usodno prizadenemo in tako sproži mo nove probleme v odnosu med gozdom in divja- djo. Zato moramo svoje odločitve oblikovati le ob objektivnih ocenah možnih posledic naših ukrepov. Upravljanje s posameznimi prvinami gozdnih ekosistemov je namreč neperspektivno, potratno in tvegano in torej ni zdruŽljivo z zamislijo o večnamenskem gozdu. če hočemo te zapletene odnose sprem- ljati in jim slediti z ukrepi, moramo vzposta- viti občutljiv sistem nadzoroval nih mehaniz- mov, s katerimi bo mogoče nadzorovati odzive v popUlacijah divjadi in se odločati za spekter posegov v populacijo divjadi in njihovo okolje. Za to pa potrebujemo več znanja kot ga imamo danes, več strpnosti in več razumevanja tistega, kar se trajno dogaja okoli nas. Temu je namenjena tudi ta razprava. NUTRITION CHARACTERISTICS AS THE ELEMENT OF CONSERVATION, BREEDING AND HUNTING PLANNING OF THE UNGULATE GAME WITH THE EMPHASIS ON THE RED DEER (Cervus elaphus L.) Summary The present occurence and the number of the game in Slovenia greatly differ from those in the past. It is evident from the kill analysis that the number of some game species (the roe deer, the red deer, the chamois, the boar) was much greater in the eighties than at the beginning of the century. Yet some other game species (the hare, the partridge) were essentially more scarce. The trends of these changes as well as the reasons for them are similar to those eleswhere in Europe. (table 1) The overgrowing of the abandoned farm land (first of all the land which is inconvenient for machine cultivation) increases the carrying capacity of the habitats for the herbivorous ungulate game as regards the quantity, quality and space. More intensive forest management (more intensive thinnings, shorter periods of the silvicultural rotation) causes the same con- sequences due to greater light influx into forest stands. Finally, the game law has also contributed to the increasing of the ungulate game number because it gives the highest priority to this game group. Considerable damage is caused to forests and agricultural areas by the herbivorous ungulate game which is not in accordance with the environment. Nutrition knowledge represents the basis in the dealing with the ecology of wild herbivores as well as in the searching for the method of how to manage their populations. One should also be well acquainted with the nutrition situation of the environment of the food offer in the environment. The purpose of the present research work is to give an explanation of the nutrition habits of the red deer all the year through and the significance of some nutrition components in different seasons. For this purpose, a certain number of the red deer was caught with a special licence allowing the hunting also out of the shooting season. The analysis comprised the red deer from severa! Slovene areas, especially that from Kočevsko and Notranjsko which have been defined as the central red deer populated areas in Slovenia. Where possible, a parallel analysis of the roe deer nutrition was pertormed and the same was carried out for the chamois and the fallow deer in the Pohorje. The nutrition analysis required a 1 kg intestine contents sample of the killed animals immediately after the kill. The following number of nutrition samples of killed game were analysed: 1417 for the red deer, 598 for the roe deer, 36 for the chamois and 23 for the fallow deer. The samples were analysed in wet state (Korschgen 1980), under a stereomicroscope of low magnification (x1 D-25), the samples were classified into individual nutrition components and their volume shares (V%), monthly and seasonal frequency (RF%) as well as their indices of importance (IP =V% x RF%) were established. lndividual plant species were determined in the samples, with a special emphasis on woody plants. The similarity of food composition in various herbivores of the same area (S), the index of their food niche coinciding (Ro) and the nutrition spe- cialization rate or the herbivore food niche width in individual months or seasons (B) were also established. ln the Kočevje region, a phytosocio- logic inventory was performed in 189 pilot areas, the preference rate for young trees of tree speci es and their popularity as nutrition were calculated. The conclusions made on the basis of the research are the following: - The red deer is a generalistic herbivore with a marked affinity towards grasses. ln the period between April and October, the grass volume share in the red deer nutrition is 50.7 ± 7.8% in the Kočevsko region. Most of the sample grasses were taken from cultivated grassland. ln winter time, the grass share in the reed deer nutrition decreases with the increasing of the snow thick- ness. Grasses do not play an important role in the nutrition of the roe deer. A small number of the chamois and fallow deer nutrition samples have evidenced a great share of grass in their nutrition. - A characteristic negative correlation between the grass and the herb share in the red deer nutrition shows that herbs primarily represent a complementary nutrition source which enables the red deer to compensate for the grass shorta- ge. The significance of herbs in the red deer nutrition is extremely great during the summer and winter months when animals try to get herbs, rich with proteins and water, even from beneath the snow. An even more important role is played by herbs in the nutrition of the roe deer. Their share was as high as 94.3 %. - The significance of conifers in the nutrition of the red deer is especially great during the late autumn and winter period. Felled coniferous trees represent a very important food source in winter, G. V. 4/89 161 which holds true of the red de er as well as of the roe deer. The presence of a certain conifer tree species in the food depends primarily of food possibilities. - The significance of deciduous trees in the red deer nutrition is extremely important in winter and summer months. ln winter, because lhey are more easily accessible and in summer, due to the high nutrition value of young leaves. Deciduous trees represent an important food source for the roe deer all the year round which cannot be claimed for the red deer as well. - Agricultural produce is a highly wished for food source of the game. The share of supplied fodder in the winter food of the red deer is despite intensive feeding not big. Among other food sources, mushrooms, fruits of forest trees and fruit trees also have to be mentioned. Only small quantities of ferns, mosses and lichens were established in the sam ples. The red deer makes a systematic choice only among a small number of species and avoids only some of them, the toxic ones. The above facts lead to the conclusion that a variety of nutrition sources should be present in the environment which is the habitat of the herbi- vorous game so that it could choose from them according to the given situation by itself. The establishing of proper relations between the game and the environment requires also the food patch conservation, i.e. areas extremely rich with food, a corresponding extra food supplying for the game, correct gamekill and a sensitive system for the control of game populalion reactions and environment reactions to human intervenlion. literatura 1. Adamič, M. 1986. The land use changes in Slovenia and their influence on range and density of some (game) wildlife species. Proc 181h World IUFRO Congress, Div. 1/2: 588-600. Ljubljana. 2. Cederlund, G., H. Ljungquist, G. Markgren, F. Stalfelt 1980. Foods of moose and roe-deer at Grimsa in Central SWeden. Results of rumen conte nt analysis. Viltrevy 11 : 169-24 7. 3. Ciampalini, B., S. Lovari 1985. Food habits and trophic niche overlap of the badger (Meles me les) and the red fox (Vulpes vulpes) in Mediter- 162 G. V. 4/89 ranean co asta! area. Ztschr. Saugetierkunde 50: 226-234. 4. Fišer, Z., J. Lochman 1969. Untersuchungen uber die natOrliche Nahrung des Rot- und Rehwil- des in Riesengebirge. Opera Corcontica 6: 139- 161. 5. Grant, S. A., Suckling, D. E., H. T. Smith, E. Torell, T. D. Forbes, J. Hodgson 1985. Compara- 1ive studies of diet selection by sheep and cattle: the Hill garsslands. Journal of Ecology, Lond. 73: 987-1004. 6. Huey, R. B., E. R. Pianka 1977. Patterns of niche overlap among broadly sympatric Kalahari lizards (Scincidae: Mabuya). Ecology 58: 119- 128. 7. Jackson, J. 1980. The annual diet of the Roe deer (Capreolus capreolus) in the New Forest, Hampshire, as determined by rumen content analysis. Journal of Zoology Lond. 192: 71-83. .. 8. Kioroglanidis, J. 1981. Nahrungswahl und Uberlegungen zur Nahrungsnische bei Reh (Ca- preolus capreolus), Rothirsch (Cervus elaphus) und Gemse {Rupicapra rupicapra) im National- park Berchtesgaden. Dissertation. Forstwissen- schattlichen Fakultat Munchen: 1-62. 9. Korschgen, L. J. 1980. Procedures for food- habits analyses. p. 113-127 in S.D. Schemnitz ed.: Wildlife Management Techniques Manual. Wildlife Society, Washington. 10. Lewis, A. E. 1966. Biostatistics. Reinhold Publishing Corporation, New York: 1-227. 11. Risenhoover, K. L., J. A. Bailey 1985. Foraging ecology of mountain sheep: implications for habitat management. J. Wildl. Manage. 49: 797-804. 12. Schoener, T. A. 1968. The Anolis lizards of Bimini: resource partitioning in a complex fauna. Ecology 49: 408-418. 13. Skogland, T. 1984. Wild reindeer foraging- niche organization. Holarctic Ecology 7: 345-379. 14. Thill, R. E. 1984. Deer and cattle diets on Louisiana pine-hardwood sites. J. Wildl. Manage. 48: 788-798. 15. Wickstrom, M. L., C. T. Robbins, T. A. Hanley, O. E. Spaldinger, S. M. Parish 1984. Food intake and forage energetics of elk and mule deer. J. Wildl. Manage. 48: 1285--1301. 16. Wright, J. M. 1980. Spring and summer vegetation preferences of semi-domestic reindeer on the Northwest Seward Peninsula. Proc. IL Int. Reindeer/Caribou Symp. Rdlros, Norway 1979: 167-173. Trondheim, 1980. Oxf.: 174.7 Abies alba MiH. :811.1 :48 Sluzne celice v skorji in travmatski smolni kanali v lesu kot možna simptoma umiranja jelke Niko TORELLI*, Katarina ČUFAR**, Dušan ROBIČ*** Izvleček Torelli, N., Čufar, K., Robič, D.: Sluzne celice v skorji in travmatski smolni kanali v lesu kot možna simptome umiranja jelke. Gozdarski vest- nik, št. 4/1989. V slovenščini, cit. lit. 9. Pri 57 jelkah različnih stopenj prizadetosti z eksperimentalne ploskve pri Bistri so bili odvzeti vzorci skorje in lesa v prsni višini. Ugotovljeno je bilo število sluznih celic v skorji ter travmatskih smolnih kanalov v lesu. V nasprotju s Finkam in Braunom (1978) pojav sluznih celic in barier travmatskih smolnih kanalov ni bil povezan s stopnjo obolelosti oz. prizadetosti dreves. Zahvala Posebno zahvalo smo dolžni delavcem GG Ljubljana - TOZD gozdarstvo Vrhnika, zlasti njenemu direktorju dipl. inž. gozdar- stva Ivanu Maro/tu, ki so nam dobrohotno pomagali in omogočili eksperimentiranje v naravnih razmerah, pa čeprav so morali pogosto prilagoditi svoje delo spremenje- nim razmeram zaradi n.aših raziskav. Pri več obolelih jelkah sta Fink in Braun (1978} v ranem lesu zadnjih branik in v neprevodnem (skladiščnem} floemu skorje obolelih jelk opazila bariere smolnih kana- lov oz. številne »sluzne celice«. Čeprav nista opazila nikakršnih mehanskih poškod, menita, da gre za patološko obrambno reakcijo. Običanjo jelka v lesu ne tvori smolnih kanalov, prav tako ne sluznih celic v skorji - vsaj v večjem številu ne (Fink & Braun 1978}. Sluzne celice naj bi vsebovale viskozno raztopino kislega polisaharida, ki * prof. dr. N. T., dipl. inž. gozd. *"' mag. K. č., dipl. inž. les., Biotehniška fakul- tet~, VTOZD za lesarstvo, 61000 Ljubljana, Razna dolina C. VIli. 34, YU **" mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 83, YU Synopsis Torelli, N., Čufar, K., Robič, D.: Mucilage Ce lis in Bark and Traumatic Resin Canais in Xylem as possible Symptoms of Silver Fir Dieback. Gozdar- ski vestnik, No. 4/1989. ln Slovene, lit. quot. 9. The number of mucilage cells in living (inner) bark and the presence of traumatic resin canals in xylem at DBH in 57 silver fir trees from experimental plot near Bistra was determined. As opposed to Fink & Braun (1978) no correlation between the number of mucilage cells or barriers of traumatic resin canals and state of health was found. v vodi močno nabrekne, nastajajo pa s preobrazbo tloemskega parenhima oz. pa- renhima "floemskih trakov, deloma ob lizi- geni vključitvi sosednjih celic. Proces za- jame na,jprej najmlajše dele neprevodnega floema, nato še starejše. Sluzne celice se pojavijo najprej pri šibkeje prizadetih dreve- sih in naj bi zato bile občutljivejši odziv na domnevne patološke spremembe od tvorbe smolnih kanalov. Po Finku in Braunu (1978} naj bi bile sluzne celice in travmatski smol ni kanali obrambni reakciji, ki varujeta kambij s floemske oz. ksilemske strani. Vzrok za navedene spremembe v lesu in skorji kot tudi za nenadno povečanje prirastka l. 1977, patološko kopičenje škroba v obolelih iglicah in njihovo rumene- nje ter zastoj rasti poganjkov imenovana avtorja pripisuj eta hipotetični virusni okužbi. Kot možni prenosniki infekcije naj bi nad zemljo prišli v poštev predvsem rastlinske uši in pelodni prah, v tleh pa koreninske fuzije, nematode in glive. Pri tem poudarja- ta, da pride obolenje do izraza le, če je drevo zaradi skrajnih podnebnih razmer k temu nagnjeno. Prenos virusov naj bi bil vsekakor mogoč tudi v ,>normalnih« obdo- bjih, seveda pa mora biti jelka dovolj vitalna, da ne oboli. Stresni dejavniki okolja poveču­ jejo možnost okužbe. G. V. 4/89 163 Slika 1. - Abies alba Mili. - prečni prerez: sluzne celice (na sliki jih vidimo kot večje svetlejše pike na spodnjem robu skorje) v neprevodnem floemu žive skorje.- 100 ,um. Slika 2.- Abies alba Mili.- prečni prerez: bariera travmatskih smolnih kanalov v lesu.- 100 ,um. Z našo raziskavo smo želeli preveriti le zvezo med pojavom travmatskih smolnih kanalov v lesu in sluznih celic v skorji ter stopnjo obolelosti oz. prizadetosti jelke. Raziskovalna ploskev, na kateri smo oce- njevali zdravstveno stanje jelk in odvzeli vzorce za histološka analize, se nahaja v ljubljanskem gozdno-gospodarskem ob- močju, na območju TOZD in TOK gozdar- stvo Vrhnika, v gozdno gospodarski enoti Vrhnika, oddelku 12, ter v gozdno gospo- darski enoti Bistra, v oddelkih 6, 7 in 11 . Oddelek 12 enote Vrhnika je v višinskem pasu od 590 do 650 m n. m., v valovitem prisojnem pobočju, na sivih, gostih in oolit- nih apnencih z vložki zrnatega dolomita jurske starosti, na katerih je nastal kom- pleks rendzin in srednjeglobokih rjavih po- karbonatnih tal. Prevladujoča oblika gozd- nega rastja so različne regresijske stopnje združbe Abieti-Fagetum dinaricum denta- rietosum, kajti gozdni sestoji zaradi naglega sušenja jelke pospešeno razpadajo in so · 164 G. v. 4189 dosegli razvojno fazo pomlajenca. Oddelki 6, 7 in 11 enote Bistra pa so v višinskem pasu od 495 do 61 O m n. m., v valovitem kraškem svetu s plitvimi vrtačami na oolitinih in gostih temnosivih apnencih s prehodi v zrnat dolomit jurske starosti, na katerih je nastal kompleks rendzin, s sred- njeglobokih in globokih rjavih pokarbonat- nih tal. Prevladujoče gozdno rastje sestav- ljajo različne oblike dinarskega jalovega bukovja in sicer Abieti-Fagetum dinaricum hacquetietosum, galietosum odoratae { = omphalodetosum) in dentarietosum. Goz- dni sestoji na raziskovalnih objektih so debeljaki jelke, smreke in bukve, ponekod vrzelasti. V strukturi lesne zaloge prevladu- jejo iglavci, saj predstavljajo tri četrtine lesne zaloge, od tega je dobra polovica jelke, vendar pa se njen delež zaradi pospe- šenega sušenja vse bolj zmanjšuje. Zdravstveno stanje testnih jelk smo oce- nili: a) vizualno, z osemstopenjsko lestvico, ). pri čemer smo navidez popolnoma zdravo drevo ocenili z 1,0, močno prizadeto drevo tik pred odmrtjem pa z 8,0; b) z meritvijo širine zadnje in zadnjih treh branik v prsni višini, kjer so fiziološki gra- dienti najbolj izostreni in c) z meritvijo upornosti kambijeve cone (CER) za pulziran istosmerni tok, prav tako v prsni višini. Vzorce skorje in lesa smo odvzeli v prsni višini julija l. 1987, jih pred mlkrotomiranjem prepojili s polietilenglikolom in po rezanju diferencialno obarvali (krizoidin/astra mo- dro oz. safranin/fast green). Frekvenco in razmestitev sluznih celic v živem delu skorje smo ugotavljali na štirih mestih, v: A - prevodnem noemu, B notranji tretjini, C - srednji in D - zunanji, najstarejši treljini neprevod- nega floema, tj. tik pod najmlajšim feloge- nom. Julija l. 1988 smo pri treh jelkah podrobno opazovali odziv na rano, do katere je prišlo zaradi odvzema vzorcev prejšnje leto. V najmlajšem delu skorje so vidne razloč­ ne branike z jasno diferencirano rano in kas- no skorjo (kot npr. pri macesnu in drugih pina- cejah). ·Rana skorja je sestavljena iz treh do petih plasti velikih sitastih cevi, ki jim sledi večinoma sklenjeni pas parenhimskih celic in nato še ena do tri vrste sitastih cevi, ki pa so vse manjše in na meji skorajda sploščene. V več primerih se pojavi še ena vrsta parenhimskih celic. Na slabših rastiš- čih ali v suhih letih so branike zožene, in sicer na račun kasne skorje, katere tvorba lahko v skrajnem primeru izostane, kot npr. l. 1940 (Holdheide 1951). Tedaj je meja sovpadala s prvim pasom parenhimskih celic, pa tudi ta ni bil povsem sklenjen. Vsako branika torej običajno označuje pas parenhimskih celic, ki leži večinoma blizu notranje meje. Sitaste cevi so vlaknaste in od drugega leta naprej postopoma kolabirajo (Hold- heide 1951). Trakovi so razločni, enoredni, in potekajo spočetka poševno, nato pa valovito in so brez kristalov. Floemska vlakna manjkajo. Sklereide, ki nastanejo s preobrazbo aksialnega floemskega paren- hima, se masovno pojavljajo na ;;;ačetku neprevodnega floema. V kristalnih mešičkih in posameznih kristalnih celicah se naha- jajo kristali kalcijevega oksalata. Jelka ohrani prvi perjderm zelo dolgo. Ritidom (lubje) je luskast in se kmalu olupi. V zunanjem delu žive skorje so tangen- cialno ovalni, bolj ali manj veliki smolni kanali s premerom do 2 mm. Difuzno ali v vrstah vzdolž trakov se pojavljajo večje >Jsluzne celice« (Holdheide 1951 ). Vsekakor je pojav sluznih celic v literaturi pomanjkljivo opisan. Fink in Braun (1978) »priznavata«, da so posamezne sluzne ce- lice normalna sestavina skorje, pa tudi Holdheide (1951 ), ki velja za avtoriteto na področju anatom ije skorje srednjeevropskih drevesnih vrst, jih navaja v opisu jelove skorje očitno kot normalen pojav. Pri neka- terih vrstah jelk (A. hofophylla, A. mayriana} sluznih celic niso opazovali (Eremin 1972a, b; 1973), najbolj obilne pa so pri A. balsa- mea, A. cephalonica, A. concolor, medtem ko jih je bilo v skorji A. pinsapo in A. numidica (Lotova 1987) malo. K slednjim naj bi sodeč po Holdheideju ter Finku in Braunu prištevali tudi našo jelko. Aksialni travmatski smolni kanali se pra- viloma pojavljajo v tangencialnih barierah, dolgih do nekaj cm. Navadno so omejeni na rani les (PANSHIN & DE ZEEUW 1980). Epitelne celice travmatskih smolnih kanalov so praviloma debelostene, s piknjami in očitno lignificirane. Redno spremljajo me- hanske poškodbe. Iz tabele 1 sledi, da zveza med pojavom sluznih celic in zdravstvenim stanjem ni jasna oz. je nl. Sluzne celice so se pojavile pri zdravi jel ki (npr. št. 1 08}, manjkale pa so tudi pri zelo prizadetih (npr. št. 38 in 105). Povezave med številom sluznih celic na mestu B (kjer so praviloma najštevilnejM še) in stopnjo obolelosti oz. prizadetosti jelke prav tako ni. Travmatske smolne kanale smo zasledili le pri sedmih obolelih in zdravih jelkah (št. 9, 15. 23, 43, 1 03, 135 in 140), pri čemer ni bilo jasne povezave med njihovim pojav- ljar]em in prizadetostjo. Ce naj bi travmatski smolni kanali veljali za simptom močnejše prizadetosti, potem bi morali imeti vsi osebki z njimi tudi veliko sluznih celic, kar pa se ne dogaja. V vseh treh primerih analize učinka me- G. V. 4189 165 Tabela 1 : število sluznih celic na štirih mestih skorje 1 in obstoj bari er travmatskih smolnih kanalov2 • Širine branik Število sluznih celic r posameznih Bariere Vizualna h= 1.3m CER mesli travmatskih Drevo ocena zadnja zadnje3 1988 N N N N smolnih st. 1988 [mm] [mm) [kohm] A B c o kanalov 63 1,0 3,35 10,05 o o o o 18 1,0 2,84 8,91 9 o o o o 108 1 ,o 1,73 4,39 11 o 15 30 o 11 1,5 6,04 18,12 8 o 1 o 17 1,5 3,00 8,40 9 2 o o o 15 8 o o 101 2,0 1,46 5,69 8 2 6 o o 117 2,0 1,48 4,07 8 7 119 25 34 149 2,0 2,95 8,85 8 o 4 o o 143 2,0 3,10 9,33 8 o o o o 16 2,0 3,06 9,18 9 9 6 10 67 2,0 1,30 4,98 9 o 94 2,0 0,43 1,50 10 6 o o 103 10 o o o 74 10 o o o 59 11 o 1 2 6 2,0 3,00 9,00 11 o 4 o o 129 2,5 2,87 9,01 8 o o o 9 135 2,5 2,04 8,43 8 o 23 o o 1 30 2,5 2,46 8,34 8 o o 1 o 29 2,5 2,67 8,66 8 o o o 124 o 142 o 31 10 o 7 22 3 122 11 1 23 9 18 10 13 37 4 1 141 2 6 16 o 83 1,08 13 o o o o 42 5,0 0,22 0,74 :- o o o o 99 5,0 0,55 1,60 9 o 3 o o 144 5,0 0,78 2,83 10 o o 4 1 140 5,0 1,09 4,67 11 o 1 o o 86 5,0 0,30 1,14 12 o o o o 147 5,0 0,79 3,09 16 o o o o 107 5,5 0,43 0,81 12 o o o 166 G. V. 4189 Drevo st. 104 Vizualna ocena 1988 Širine branik h=1.3m Število sluznih celic po posameznih Bariere CER -~--m~e_st_ih ____ travmatskih 1988 N N N N smolnih [kohm] A B C O kanalov 10 3 16 o 87 6,0 0,86 1 o 4 63 o o 120 6,0 0,35 0,73 11 o o o o 41 115 1 ____ 4_6 ____ ~6~,o ______ o~,_22 __ ~---0~,81 ____ 1_3 __ ~ ____ 9 ________ o ______ __ 105 6,0 0,19 0,64 14 o o o 88 6,0 0,19 0,48 14 76 o 3 139 6,0 0,18 0,44 16 o 4 o o 84 6,0 0,20 0,76 17 o 24 6 o 38 6,5 0,20 '1, 1 o 15 o o o o 114 7,0 0,13 0,48 7 o 54 3 o 113 7,0 0,03 0,42 11 o 211 9 1 148 7,0 0,13 0,55 13 o o o 14 7,0 1,08 3,04 13 o 1 1 3 24 7,0 0,32 1,31 13 7 o o 9 7,0 0,12 0,30 15 o 34 4 o 123 8,0 0,77 1,12 o 20 o o 53 8,0 0,11 0,20 7 87 o o o 1 glej besedilo 2 1 -obstoj travmatskih smolnih kanalov hanske poškodbe smo opazili masiven po- jav sluznih celic in bariere travmatskih smolnih kanalov. Slednje je tedaj mogoče razlagati kot barierno cono oz. steno št. 4 v smislu modelnega koncepta CODIT (SHIGO in MARX 1977). To hkrati dovoljuje sklep, da so vsaj travmatski smolni kanali posledica prezrtih mehanskih poškodb. S preiskanim gradivom nismo mogli potrditi zveze med prizadetostjo in pojavom trav- matskih smolnih kanalov v lesu oz. sluznih celic v živi (notranji) skorji pri jelki. Literatura 1. Braun, H. 'J. 1985. Untersuchungen uber Ursachen der gegenwartigen Walderkrankung. V: Was wir uber das Waldsterben wissen (izd. E. NieBiein & G. Voss): 216-221. Deutscher lnstitutsverlag, Koln. 2. Eremin, V. M. 1972a. Osobenuosti anatomi- českogo stroenija kory piht o. Sahalina. Lesn. žurn. 3: 11-14. 3. Eremin, V. M. 1972b. Anatomičeskoe stroe- nie kory eli sibirskoj i eli korejsko]. Lesnaja geobo- tanika i biologija drevesnyh rastenij. Brjansk: 34-42 (Mežuv. nauč. tr. po lesn. host-vu, vyp.1). 4. Eremin, V. M. 1973. Anatomičeskoe stroenie kory piht belokoroj i pihty cel'nolistnoj. Lesn. žurn. 3:34--38. 5. Fink, S., Braun, H. J. 1978. Zur epidemischen Erkrankung der WeiBtanne Abies alba Mill. 1. Untersuchungen zur Symptomatik und Formulie- rung einer Virose-Hypothese. Allg. Forst-u. J.- Ztg. 149: 145-150. 6. Holdheide, W. 1951. Anatomie mitteleuro- paischer Geholzrinden (mit mikrophotographi- schem Atlas). V: Handbusch der Mikroskopie in der Technik. Vol. 5: Mikroskopie des Holzes und des Papiers. l. del. (izd. H. Freund): 191-367. Umschau Verlag, Frankfurt am Main. 7. Lotova, L. l. 1987. Anatomija kory hvojnyh. ANSSR Moskovskoe obščestvo ispytateljej priro- dy, Nauka Moskva. 152 str. 8. Panshin A. J. & de Zeeuw C. 1980. Textbook of wood technology. 4. izd. McGraw-Hill Book Comp. New York itd. 9: Shigo, A. L. & H.G.. Marx. 1977. Compar- tmentalization of decay in trees (CODIT). U. S. Dep. Agric. Int. Bull. 405. 73 str. G. V. 4/89 167 Oxf.: 182.1 Gozdni pa li no loški rezervati - zakaj? Dušan ROBIČ* Izvleček Robič, D.: Gozdni palinološki rezervati- zakaj? Gozdarski vestnik, št. 4/1989. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 5. V prispevku je skicirana vloga palinoloških rezervatov, ki so vir neposrednih informacij v gozdnovegetacijskih raziskavah in pri oblikovanju gozdnogospodarskih usmeritev. V raziskovalno nalogo Zgodovina gozda in gozdarstva smo l. 1988/89 vključili sno- vanje mreže gozdnih palinoloških rezerva- tov. V sodelovanju z Znanstvenim razisko- valnim centrom pri SAZU in gozdarji iz operative bi radi načrtno uredili mrežo manjših gozdnih površin, na katerih so ohranjeni taJni profili edinstveni arhivi za palinološko proučevanje preteklosti naših gozdov. O pomenu palinoloških študij za gozdar- stvo bom spregovoril iz dveh vidikov: - gozdnogospodarskega in gozdnovegetacijskega. Oba pa se nanašata na GOZD, ki je naravni pojav in gozdarski objekt obenem. GOZDNOGOSPODARSKI POMEN PALINOLOŠKIH RAZIS KA V Zaradi večnamenske rabe gozdov, ki jo poskušamo uresničevati, in naraščajočih obremenitev gozdov in gozdnega okolja postaja gospodarjenje z gozdom iz dneva v dan zahtevnejše. Ker je učinkovitost gospodarjenja z go- zdovi odvisna tudi od kakovosti informacij, ki so nam o procesih in pojavih v gozdu na voljo, smo si vedno prizadevali pridobiti kar se da popolne informacije o dogajanjih v · gozdovih in ob njih. Brez ustreznega upo- * mag. D. R., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 000 Ljubljana, Večna pot 83, YU 168 G. v. 4/89 Synopsis Robič, D.: Forest palinonological Reservations, why? Gozdarski vestnik No. 4/1989. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 5. The article gives a brief account of the role of palinologic resevations, which represent a source · of direct information in forest vegetation research and in the defining of the directions in forest managing. števanja časovnih razsežnosti je vsakršno načrtovanje sto in več let trajajočih pro- izvodnih ciklusov nemogoče. Kljub častitljivem načrtovalskem izročilu -za nekatere gozdove so na voljo podatki o tem, kaj so gozdarji v njih delali v zadnjih sto letih (gozdnogospodarski načrti, karte, popis, gozdna kronika ipd.), pa občutimo pomanjkanje ustreznih podatkov o podobah gozdov v časovnem intervalu zadnjih stole- tij. ln prav tu lahko zaznamo pomembno vlogo palinologije in njenih metod v pridobi- vanju zanimivih podatkov za gozdarstvo. V članku M. CULIBERGOVE (1987) najdemo zanimive razlage pelodnih diagramov, ki posegajo v mlajšo zgodovino naših gozdov in gozdnega prostora. Hkrati pa so poučen zgled za to, kako se je mogoče z ustreznimi načini vzorčenja in spretno razlago pelod- nih diagramov dokopati do zanesljivih in pomembnih podatkov. Palinološki dognanji - 1) primarni raz- vojni ciklus gozdnih faz se je pri nas končal že pred 7000 leti in 2} bukovja so obvlada~ vala naš gozdni prostor že vsaj 5000 let prej kot onega z druge strani Alp - sta v očeh palinologa in biogeografa zelo zanimi- vi, privlačni, morda celo spektakularni. Za gozdarja, ki pa se denimo ukvarja s pro- blemi obnove pohorskih gozdov, pa bo vsekakor pomembnejši palinološki poda- tek, da so v Hudem kotu (pod Veliko kopo na Pohorju) našli v pelodnem diagramu poleg peloda žit le nizke vrednosti bora (2 %) in razmeroma visoke vrednosti bukve (22 %). Očitni sta namreč vsaj dve dejstvi: 1) v gozdovih Hudega kota je bilo nekoč znatno več bukve kot danes in 2) ljudje (pelod žit!) še niso bistveno posegali v zgradbo in sestavo gozdnih sestojev (nizke vrednosti bora in visoke vrednosti bukve). Zanimajo nas torej zelo konkretne ugoto- vitve v povsem določenih gozdnih okoljih, npr. koliko so stara številna barja po Pohor- ju, ki so na mariborskih gozdnogospodar- skih kartah označena kot odseki s črko »m(c (močvirja). Kakšna je zveza med njiho- vim nastankom in gospodarje njem z gozdo- vi? Zato bo od gostote in razmestitve pali- noloških rezervatov (natančneje od izsled- kov raziskovanj v njih) v marsičem odvisna tudi njihova uporabnost. Današnja podoba gozdnega rastja je an- tropogene predrugačena, ponekod bolj, drugod manj. Ker se srečujemo z motnjami v delovanju gozdnih ekosistemov, npr. s težavami pri naravnem obnavljanju gozdov, alternaci- jami drevesnih vrst, obnovo primernega gozdnega rastja na opuščenih kmetijskih zemljiščih, spreminjanjem vrstne sestave in podobno, so zanesljivi podatki in pred- stave o prvobitnih ali pa vsaj ne pretirano predrugačenih gozdovih in njihovi razvojni dinamiki nujno potrebni in vedno bolj iskani. POMEN PALINOLOŠKIH RAZISKAV ZA RAZUMEVANJE GOZDNE VEGETACIJE Po splošnih predstavah in ocenah veljajo gozdovi za nekaj trajnega in stanovitnega; do nedavnega bi jim marsikdo pripisoval celo neuničljivost, saj poznamo citate na temo »in večno šume gozdovicc. V resnici pa je gozdno rastje izrazito dinamičen pojav - zgrajeno je iz številnih rastlinskih skupnosti (rastlinskih združb, fi- tocenoz), v katerih so si gozdne rastline med trajnim rojevanjem in umiranjem izobli- kovale takšen način vzajemnega sobitja in sožitja, da so v danih razmerah lahko preživele. Prav zaradi tega je sledenje poteku doga- janj in razkrivanje mehanizmov, ki usmer- jajo in uravnavajo sukcesijske spremembe - izjemno težavno. S tem mislim predvsem na objektivizacijo raziskovalnih metod v sindinamiki, ki je na slabem glasu prav zaradi kroničnega po- manjkanja zanesljivih podatkov o dogaja- njih v preteklosti. Mnogi menijo, Josias BRAUN-BLANQUET pa je zapisal, da je prav sindinamika tista veja fitocenologije, v kateri se >>resnica in izmišljotina tako nara- združljivo prepletajo . . . in kjer se je fanta- zija tako razmahnila, da je večkrat težavno razločevati resnično od domnevnega« (1964: 608). Glede na dolžino oziroma trajanje in naravo spreminjanja lahko razlikujemo splošne in posebne spremembe rastlinske odeje. Tako štejemo med splošne spremembe filocenogenezo ali tudi fitocenogenezo (BY- KOV 1953), v kateri nastajajo in se obliku- jejo nove oblike, novi tipi rastja. Teh sploš· nih sprememb rastlinske odeje- regionalne sukcesije (COWLES), sekularne sukcesije (GAMS), klimatske in geološke sukcesije (FURRER), paleogene sukcesije (BRAUN- BLANQUET & PAVILLARD), filogenetske spremembe (SUKAČEV), etape eoserije (CLEMENTS), stoletne spremembe (RA- MENSKIJ, LAVRENKO), splošne spre- membe (JAROŠENKO) - ni mogoče prou- čevati z neposrednimi opazovanji in z eks- perimentalnimi metodami in jih lahko ugotavljamo le po njihovih posledicah. Med posebne vrste sprememb pa šte- jemo tiste, ki se uresničujejo na vsaki posa- mezni površini, ki jo pokriva rastlinska odeja -gre torej za spremembe popolnoma dolo- čenih fitocenoz. To so lokalne sukcesije (GAMS), aktualne, tudi recentne sukcesije (LODI), kratkotrajne sukcesije (RAMEN- SKIJ), kratkotrajne spremembe (LAVREN- KO), neocenogeneza (SOČA VA}. Med njimi navadno razlikujemo: - nenadne ali katastrofalne; - takšne, ki nastopijo zaradi ustvarjanja skupnosti kultiviranih rastlin, in posebne zaporedne spremembe ali tudi sukcesije v ožjem pomenu. Za vsakodnevno gozdarsko prakso so zadnje - tj. sukcesije v ožjem pomenu še posebej zanimive. Tako v gozdnogospodarskem načrtova­ nju kakor tudi pri ukrepanju je koristno (da G. V. 4/89 1 69 ne rečem nujno), če upoštevamo razvojne težnje rastja določenega kraja v določenem času. Tega pa seveda ni mogoče opraviti brez poznavanja sukcesijskih enot, kot so stadiji, faze in sukcesijske serije ter razu· mevanja mehanizmov njihovega delovanja. Ob tem želim poudariti, da so naše pred- stave o mehanizmih delovanja sukcesij zelo pomanjkljive. Deloma je za to kriva sama narava raziskovalnega objekta - rastlinske skupnosti spadajo med nadorganizemske biološke sisteme, ki so stohastične narave in je napovedovanje dogajanj v njih silno težavno - deloma pa je krivo pomanjkanje temeljnih znanj, ki odseva v velikih razloč­ kih pri razlaganju sukcesij in klimaksa in neučinkovitosti pri uporabi na eni ali pa v pretiranem poenostavljan ju na drugi strani. še nečesa ne bi smeli prezreti: v fitoce- nozi so rastline vselej prilagojene konkret- nim rastiščnim razmeram in ne morda sosednjim rastlinam posameznih vrst. Edifikatorji tj. rastline, ki v 'fitocenozi najmočneje soustvarjajo okolje, razmeroma nespecifično vplivajo na okolje. če denimo edifikator močno zasenči talno površino, se bo v senci izoblikovala sinuzija sencovzdrž- nih rastlin, ki bo ohranjevala podobno flori- stično sestavo tudi pod edifikatorjem druge vrste npr. smreka - jelka, še očitneje je to pri raznovrstnih osebkih istega rodu: Rusi navajajo zglede za Picea abies in Picea obovata; Američani pa za Picea glauca, Picea mariana in Picea rubens. Medvrstna konkurenca torej ni usmerjena v ohranitev same skupnosti, ampak preži- vetje rastlin v spreminjajočih se razmerah okolja. Zato je močno verjetno, da je število tipov rastlinskih skupnosti (rastlinskih združb) v procesu filocenogeneze posto- poma vendar trajno naraščalo. S tem pa se je seveda zmanjševala verjetnost za ponavljajoče se nastopanje enotipnih sistemov ali drugače povedano - nastajanje enakih (ali natančneje podobnih) fitocenoz je z napredujočo evolucijo manj verjetno. Potrebujemo torej čimveč materialnih do- kazov o tem, kaj se je z rastlinsko odejo v preteklosti v resnici dogajalo. O filocenogenezi, kakor navadno imenu- jemo evolucijo fitocenotskih sistemov, ni 170 G. V. 4/89 veliko znanega. Predvsem je treba pouda- riti, da o tem nimamo prav nikakršnih nepo- srednih paleontoloških pričevanj. Preosta- nejo nam namreč le bolj ali manj posrečena sklepanja in razmišljanja o tem, kaj naj bi v preteklosti bilo. Razmišljamo lahko o ekobiomorfni sestavi paleofitocenoz in o tem, kako so se rastline porazdeljevale glede na tipe rastišč. Edina materialna podlaga za vse to so neposredni podatki o rastlinstvu minulih obdobij in zato je pe- lodna analiza tista, ki lahko prispeva najbolj tehtne dokaze. Tako na primer Linda BRUBAKER (1981) v analizi dolgoročne dinamike severnoame- riških gozdov ugotavlja, da ni nujno, da bi se v preteklosti že kdaj izoblikovali takšni kompleksi oziroma povezave rastlinskih vrst, kakršne opazujemo danes. Ista avto- rica opozarja, da je potrebna precejšnja mera previdnosti pri posploševanju in eks- trapolaciji tovrstnih podatkov. Primer navajam zato, da bi podkrepil potrebo po natančnejših podatkih o dogaja- njih in pojavih na povsem določenem proM storu, ki pa jih lahko pridobimo le z gostejšo mrežo palinoloških preiskav. Palinologijo oziroma palinološko metodo dela prištevamo (glej: V. D. ALEKSAN- DROVA 1964} v širšem sklopu metod za proučevanje sprememb v rastlinski odeji med neposredne, kamor spadajo še dolgo- trajna neposredna opazovanja sprememb v rezervatih, eksperimentalne metode in metode primerjanja sodobnega rastja z mo- deli iz njene preteklosti (npr. stari načrti, karte, opisi, fotografije ipd.). Pri tem je treba poudariti, da je arzenal uporabljenih neposrednih metod soraz- merno skromen in da se imamo za večino dognanj o sukcesijski dinamiki zahvaliti po- srednim metodam, katerih objekt je bodisi samo rastje ali pa ekotip, zgodovinski viri, etnografija, ljudsko izročilo idr. ln prav v tem je motiv za živo zanimanje gozdarjev za delo in ugotovitve palinologov. Zato menim, da je prav, če po svoji moči prispevamo k odkrivanju in ohranjevanju tovrstnih )>arhivov«. ln koristi, ki naj bi jih gozdarji imeli od vsega tega? Ne bi rad napovedoval, kje in kako bomo lahko te podatke uporabili tako, da bodo prinašali denar, ker tega ne vem. Vendar pa sem prepričan, da bodo uporabni pri oblikovanju gozdnogospodarskih ciljev, pri modeliranju v gospodarjenju z gozdovi in najverjetneje še kje. Povedal bi pa rad, da ne gre le za zbiranje gradiva zaradi pregovora ))čez se- dem let vse prav pride«: z odkrivanjem, varovanjem in preiskova- njem ostankov rastlin, ki so pred stoletji naseljevale naš prostor in zapustile nepo- sredna sporočila o tem, bogatimo zaklad- nico znanja, hkrati pa se bomo s tem izognili morebitnim očitkom, da smo iz ne~ vednosti ali pa zanikrnosti spregledali, za- pravili ali pa celo uničili del naše kulturne dediščine. FOREST PALINOLOGICAL RESERVATIONS, WHV? Summary When discussing the purpose of the "Forest palinological reservations" research work, it should be pointed out that palinological results might be of great interest for forestry scientists from theoretical as well as from practical point of view. Palinology is a branch of science which essentially contributes to the gathering of direct information on the past forest events and on the forest space. Without this information, the under- standing of the forest vegetation of today is incomplete and the argumentalion at the defining of forest managing aims, measures and models too poor. Successful cooperation between forestry scien- tists who are active in forest field work and those who are · members of the Scientific Research Centre at the Slovene Academy of Science in Ljubljana (ZRC SAZU) offers a firm material basis for successful research work. VIRI 1. Aleksandrova, V. D., 1964: lzučenie smen rastitel'nogo pokrova. V: Po lev aja geobotanika, T. 3. Nauka, Moskva, Leningrad, str. 30o-447 2. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziolo- gie. Springer, Wien, New York, 865 str. 3. Braubaker, L. B., 1981: Long-Term Forest Dynamic. V: Forest Succession, Concepts and Application. Springer, New York, Heidelberg, Ber- lin, str. 95-106 4. Bykov, 8. A., 1953: Geobotanika. Izd. AN Kazah. SSR, Alma-Ata 5. Culiberg, M., 1987: Palinologija in njen po- men za gozdarstvo. Gozdarski vestnik, 45, 3: 140-144 Primer pelod nega diagrama: Ledine na Jelovici (iz A. Šerce lj: Palynological evidence of human impact on the forests in Slovenia. Human influence on forest ecosystems development in Europe, 47-57 ESF FERN-CNR, Prtagora Editrice, Bologna, 1988) G. V. 4/89 171 Oxf.: 375.12:907:(497.12) Gozdarji ohranjamo svojo dediščino, tudi tehniško Vladimir VI LMAN* 1. UVOD že kmalu po prihodu v muzej sem se jel vpraševati, v kolikšni meri utegne gozdar operativec pri svojem vsakdanjem delu pre- mišljevati o pomenu v naravne in kulturne dediščine za stroko. Ce se spomnim svojih prvih delovnih dni na Vranskem, moram priznati, da mi kaj takega tedaj niti na misel ni prišlo. Jasno, začetnik se mora i~uriti v marsikateri pomembnejši zadevi. Clovek zori počasi, pogostokrat postopno odkriva neka svoja nagnjenja, postopno se tudi seznanja z ljudmi podobnih ali sorodnih nazorov. Vsaj tako je bilo doslej v mojem iskanju somišljenikov, kolegov, ki se zave- dajo ali vsaj čutijo, da so redka cvetlica, pragozdni sestoj ali stara žaga, neka po- sebna kategorija, ki nimajo zgolj funkcijske ali uporabne vrednosti. Naš odnos do take cvetlice, sestaja ali žage je v bistvu zrcalna slika našega odnosa do narave, kulture ali zgodovine nasploh. če bi želel odgovoriti na preprosto vpra- šanje, kakšen je v bistvu pomen dediščine za današnjega človeka, bi se mi porajali vedno novi odgovori. Eden izmed mnogih bi bil tudi tale. Zavedamo se mej rasti, zato zgrožena opazujemo umiranje narave. Za- vedamo pa se tudi udobja razvite družbe, zato se zgrozimo, če nas sosed prehiti. Misel na dediščino je lahko tudi balzam za našo ranjeno dušo, saj je to misel na čas, ko je bila narava bolj zdrava in ljudje boljši, ko še niso toliko zabredli v uničevanje svojega najtesnejšega zaveznika zaradi lastnega udobja. Skrb za dediščino je lahko tudi odraz naše vesti, ki nas opozarja, da moramo vsaj spregovoriti o stvareh, ki pred- vsem zaradi nas samih počasi odhajajo. Bodimo pošteni in iskreni. Ta hip smo zaščitili planiko ali staro venecianko, na- * V. V., dipl. inž. gozd., kustos gozdarskega . oddelka TMS, Tehniški muzej Slovenije, 61353 Borovnica, Bistra, YU 172 G. V. 4/89 slednji trenutek pa že planemo v objem velemesta. Ta dvojnost našega značaja je naša realnost, specifika, prirojena in razum- ljiva zgolj človeku. 2. SEMINAR V decembru preteklega leta je potekal v Ljubljani republiški seminar o varstvu na- ravne in kulturne dediščine v gozdu in gozdarstvu. Cilj seminarja, utemljitev pred- loga, da se spomeniško varstvena funkcija gozda uvrsti med kulturno pogojene, je bil nesporno dosežen. Nabito polna predaval- nica na IGLG, živahna razprava in posebno vzdušje je dokazalo, da gozdarji resnično čutimo svojo dediščino in jo doživljamo kot pomembno etično prvino svoje stroke. Težišče referatov in razprav je bilo v problematiki varstva naravne de~iščine. Ohraniti in zavarovati pred človekom in za človeka vsaj najredkejše in najbolj vredne elemente našega prostranega zelenega bo- gastva je bila temeljna misel seminarja. To prepričanje, ki je že celo stoletje prisotno v zavesti slovenskih gozdarjev, nikakor ne sme zamreti. Nasprotno, potreben je nov polet, večje priznanje stroke in širše skup- nosti. Kot sestavni del kulturne dediščine je svoje mesto dobila tudi tehniška dediščina. Presoja, ali sta dva referata na to temo preveč ali premalo, je stvar posamezniko- vega nagnjenja. Zame je bistveno, da smo o tehniški dediščini spregovorili. V celoti pa bom zadovoljen, ko .bo delovna skupina za oblikovanje zaključkov seminarja potrdila, da je potrebno zakonsko opredeliti nalogo gozdarstva glede varstva nepremične in premične tehniške dediščine. Vsaj tiste, ki dokazuje pomembno stopnjo razvoja proiz- vajalnih sil na Slovenskem. Pa ne zaradi poveličevanja izkoriščanja gozdov, temveč kot odraz naše kulturne osveščenosti in priznanja prednikom, ki so si nenehno trudili olajšati muk polno gozdno delo. Zel im si, da se uresniči pobuda udeleže.n- cev seminarja, da predavatelji na srednji šoli in fakulteti razširijo tista poglavja, ki se nanašajo na našo dediščino. Dijaki in štu- dentje so dovzetni za marsikatero informa- cijo, potrebno jo je le doživeto podati. Naša skupna skrb bo toliko lažja, kolikor bodo šolo zapuščali mladi [judje s pozitivnim odnosom do dediščine. 3. PANTZOVA ŽIČNICA V SOTESKI Z velikim zadovoljstvom sem sprejel mo- ralno podporo udeležencev seminarja pri- zadevanjem Tehniškega muzeja Slovenije za ohranitev najstarejše gozdarske žičnice na Slovenskem v Soteski v Bohinju. Po načrtu metalurga in strojnega inženirja vi- teza Lamberta von Pantza, prvega tehnič­ nega direktorja Kranjske industrijske druž~ bet so jo zgradili leta 1882. Od tedaj je obratovala vse do leta 1964. Ob tej prilož- nosti se ne bi spuščal v opis tehniških podrobnosti. Predvsem želim opozoriti na podatek, da je Pantz spadal v najožji vrh svetovnih žičničarskih konstruktorjev. To nam potrjuje dejstvo, da je bila zgrajena prva žičnica, namenjena masovnemu tran- sportu rude l. 1868 v Coloradu v Ameriki, Pantzova žičnica za prevoz manganove rude z Begunjščice pa je začela obratovati že l. 1873. Tega leta je stekla tudi prva gozdarska žičnica v kantonu Unterwalden v Švici, v Bohinju pa istonamenska spra- vilna naprava l. 1876 v Podkoritu. Veličino konstruktorjevega dela ne povejo zgolj mi- nimalni časovni zamiki za svetovnim razvo- jem žičničarske stroke, ampak tudi geni al ne tehnične inovacije, ki so ostale edinstvene v teoriji in praksi svetovnega žičničarstva. če zremo na zapuščena in propadajoča poslopja nakladalne, izogibalne in odkla- dalne postaje v Blatnem grabnu skozi zgo- dovinsko optiko, potem nikakor ne moremo imeti popolnoma čiste vesti. Niti gozdarji niti varstveniki niti muzealci, saj se v tem trenutku prav vsi odločno upiramo vsakršni lastninski pravici. Ne bom se spuščal v polemiko razčiščevanja, kdo je formalno pravno lastnik objekta, saj vsakdo vztraja na svoji inačici. Začenjam s podmeno, da smo vsi dolžni poskrbeti za zavarovanje tega enkratnega objekta pred propadom. To dolgoročno nalogo sem si zamislil pri- bližno takole: a) formirati operativno jedro, ki bo nosi- lec teoretičnega in praktičnega dela; b) popularizirati pomen objekta tudi zu- naj gozdarskih vrst, zlasti v regionalnem merilu; c) pridobiti finančno podporo za začetek najnujnejših vzdrževalnih del; d) zagotoviti načine zbiranja denarja za najnujnejša nadaljnja vzdrževalna dela; e) prepričati Skupščino občine Radovlji- ca, da trajno razglasi objekt za kulturni spomenik; f) izdati publikacijo o pomenu konstruk- torja. za slovensko gozda~stvo. Ad a) Najverjetneje je to jedro že formi- rano, pa čeprav nismo imeli kakšnega po- sebnega ustanovnega sestanka. Menim, da smo Ivan Veber, Lojze Budkovič (TOZD gozdarstvo Bohinjska Bistrica}, Tadej Brate (Republiški zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine) in jaz pripravljeni največ storiti. Ta krog nikakor ni zaključen. Na- sprotno, veseli bomo vsakega aktivnega sodelavca. Ad b) Članek v ljubljanskem Dnevniku, dne 31. januarja 1989, je bil prvi korak popularizacije pomena objekta v širši javno- sti. Zagotovljeno pa imam objavljanje tudi v drugem dnevnem časopisju, odvisno od poteka vzdrževalnih del. Zičnica nima zgolj strogo strokovne vrednosti, temveč tudi zgodovinsko in turistično, zato ne sme ostati neznana širšemu krogu ljudi. Prvi stiki s tem širšim krogom ljudi glede kakr- šnekoli pomoči ob obnovi vlivajo zelo rahel optimizem, niso pa odklonilni. Prezgodaj bi bilo navajati potencialne sponzorje, objek- tivno pa lahko računamo na katero od DO iz radovljiške ali jeseniška občine, ki bi zadevo podprla. Ad c) Najnujnejša vzdrževalna dela se morajo začeti na spodnji postaji, ker luknja- sta streha in trhli podporni stebri ogrožajo stojnost stavbe. Strošek za les in delo bo velikt zato sem se obrnil po pomoč na Splošno združenje gozdarstva, direktorja . GG Bled in direktorja TOZD Bohinjska Bi- strica. Načelno so vsi podprli zadevo, ver- G. V. 4/89 173 jamem pa, da jo bodo tudi konkretno. Bi- stveno pa je začeti z delom čimprej. Ad d) Nadaljna vzdrževalna dela naj bi potekala po strokovnih navodilih ing. Bra- teta z Republiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Potrebna je zaščita vseh kovinskih elementov pred na- daljnjim rjavenjem, izdelava najpomem- bnejših manjkajočih delov mehanizma in insekticidna zaščita napadenih lesenih de- lov. Nerešeno je vprašanje načina zbiranja denarja za ta dela. Popolnoma jasno mi je, da bo objekt propadel, če celotno slovensko gozdarstvo ne bo podprlo te akcije. Prekra- tek čas delam v kulturi, da bi v celoti dojel · zamotana pota prerazporejanja denarja, ki nam ga gospodarstvo nakazuje. Zato mo- ram še raziskati v kolikšni meri lahko za ta dela denarno prispeva tudi Kulturna skup- nost. Ad e) Pomemben korak k organizirani skrbi za zavarovanje spravilne naprave bi storila Skupščina občine Radovljica s trajno razglasitvijo Pantzove žičnice za kulturni spomenik. Trenutno je le evidentirana kot kulturni spomenik. Na ta način ne bi zgolj legalizirali nadaljnjih denarnih zbiralnih ak- Največjo težo vozička so na svojih ramah prenesli Lojze Budkovič (sl. 1 ), Martin Šolar (sl. 2) in Ivan Veber (sl. 3). Slika 1 174 G. V.4/89 cij, temveč predvsem objektivno priznali njen izjemen strokovni in zgodovinski po- men. Na podlagi strokovnega mnenja Re- publiškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine lahko Tehniški muzej Slovenije da pobudo Regionalnem zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju za razglasitev. Slednji pa da na temelju lastne presoje pobudo Skupščini občine Radovljica. Takšen naj bi bil razplet dogoakov; kako bo potekal, pa bomo videli. Slika 2 Slika 3 Ad f) Priznati moram, da sem se navdu- šil za ohranitev žičnice šele pred kratkim, ko sem v dokumentaciji TMS naletel na določeno fotografsko gradivo, ki ga je po- snel Miloš Mehora leta 1953, ko je naprava še obratovala. Dokončno pa sem se zadeve lotil po prebranem članku mag. Smoleja v Presekih, kjer je zgoščeno prikazal Pantzov žičničarski opus v času in prostoru. Šele tedai sem v celoti dojel pomen konstruktor- jevega dela v domačem in svetovnem me- rilu. Nikakor pa kot kustos ne bom mogel biti . zadovoljen le z zamenjavo preperelih sko- del in tramov. Lambertu Pantzu je potrebno dati priznanje tudi iz gozdarskih vrst, vsaj v obliki brošure ali skromne knjižice, ki bi še bolj približala gozdarski stroki in širšemu krogu njegove delo. S samostojno sveto- valko v Arhivu SRS sva se že lotila te naloge. Literature je zelo malo, vsaj tiste, ki bi se nanašala direktno na Pantza. Upam, da bova stopila tudi v kakšen avstrijski arhiv in našla karkoli zanimivega, saj se je tam šolal, ob koncu življenjske poti pa nekaj časa tam tudi živel in deloval. Glede žičnice v Blatnem grabnu moram ob koncu zapisati, da smo 1. februarja Ivan Veber, Lojze Budkovič, Martin Šolar in jaz izvlekli iz korita hudourniškega potoka origi- nalni voziček za spravilo hlodovine. Težko je določiti njegovo starost in vzrok padca. Po besedah Alojza Žnidarja iz Nomnja, verjetno najstarejšega še živečega žičničar­ ja, ki je tam delal, so vozički dokaj pogosto iztirjali. Brez Lojzove in Martinove spretno- sti, moči in alpinistične opreme, ne bi bili uspešni, saj voziček tehta ca. 70 kg, korito hudournika pa navpično sekajo številni več- metrski slapovi. Namen izvleka vozička je shranitev originala na gozdnem obratu ali v muzeju ter izdelava kopije. (sl. 1., 2., 3.) 4. SKLEPNE MISLI Seminar je mimo. Vse dobre želje in misli na to temo so ostale zapisane na papirju. Ostala je tudi naša dediščina, ki je je iz dneva v dan vse manj. Sicer nastaja tudi nova, vendar je za nas in zanamce tista najstarejša tudi najvrednejša. Želimo si biti vsestranske osebnosti in vsestranski go- zdarji, za'o si ne bomo dovoli'li brezplodnih razprav o prioriteti naravne ali kulturne dediščine. Za nas sta pomembni obe, saj obe najkonkretneje materializirata zgodo- vinsko perspektivo, ostrita zorni kot našega dojemanja in pojmovanja naravnih in druž- benih procesov. Izogibanje entropije vedno močneje označuje doktrino sodobnega življenja. Ali lahko najdemo kali podobnega ukrepanja in razmišljanja tudi v skrbi za našo dedišči­ no? Lahko jih, le poiskati jih je treba. Dejstvo, da jaz raje zbiram stare žage, moj kolega pa skrbi za redke cvetlice, naj bo dokaz >>gozdarskega pluralizma<<, ki naju oba bogati, nikakor pa ne izključuje. Upam, da bodo tudi sklepi delovne skupine o potrebi zakonske opredelitve naloge go- zdarstva glede varstva naravne in kulturne (tudi tehniške) dediščine, v tem duhu. G. V. 4/89 175 Oxf.: 946.2:(43 Hessen) Kočevski gozdarji v gozdovih dežele Hessen Anton PRELESNIK* Junija lani smo štirje gozdarji iz GG Kočevje (Prelesnik, Andoljšek, Hartman, Vilhar) vrnili obisk nemškim gozdarjem, ki so bili na obisku v Sloveniji jeseni l. 1987. Povabljeni smo bili v tisoč kilometrov odda- ljeno deželo Hessen, tri druge skupine slovenskih gozdarjev pa so potovale v druge zahodnonemške dežele. V Marburgu smo se v nedeljo pozno popoldne oglasili pri upokojenem, vendar še zelo dej avnem gozdarju dr. Hassenkam- pu, ki nas je nato štiri dni od jutra do večera vodil iz gozda v gozd, kot je to že kar običaj na gozdarskih ekskurzijah. Kot posebnost omenjam dejstvo, da so nam nemški kolegi plačali vse stroške bivanja in prevoza. Dežela Hessen leži med pogorjema We- ser-Bergland in Schwarzwaldom. Je zna- čilna valovita, s polji, travniki in gozdovi pokrita pokrajina. Največje mesto, ki smo ga videli, je bilo staro univerzitetno središče Marburg, ki je pobratena z našim Maribo- rom. Ker je vojna prizanesla temu predelu, so mesta in vasi ohranila značilno arhitek- turo predalčne gradnje. Stare hiše in cele predele skrbno vzdržujejo, kar gotovo ni poceni, vendar pa ohranja duh časa in kulturo naroda. Dežela Hessen ima 872.000 ha gozdov (gozdnatost je 41,3-odstotna), v katerih je 45 % listavcev (največ v vsej Zahodni Nem- čiji). Državnih gozdov je 40%, občinskih 35% in zasebnih 25 %. Lesna zaloga znaša v povprečju 250 m3/ha, prirastek 7 m3/ha, etat 6,8 m3/ha, sečnja pa 38 milijonov m3, kar je vredno 450 milijonov DM. 46% gozda je ogroženega, izumi ra pa 12% gozda. Z ogroženostjo gozdov zaradi emisij in divjadi imajo podobne probleme kot pri nas. Bivali smo v hiši revirnega gozdarja v majhnem mestecu Rauschenbergu, dr. Hassenkamp pa nas je vodil po različnih * A. P., dipl. inž. gozd., Gozdno gospodarstvo Kočevje, TOZD Gozdarstvo Rog, S1330 Kočevje, Roška 40, YU 176 G. V. 4/89 gozdnih upravah in njihovih gozdovih. Mar- sikaj je bilo drugačno od tistega, kar so nas učili, vendar je bila ta različnost utemeljena s praktičnim dolgoletnim delom in uspehi pri gospodarjenju z gozdom. Obisk gozdne uprave v Lichu, ki upravlja zasebne gozdove, nas je prepričal o labil- nosti smrekovih monokultur in drugačnih možnosti gospodarjenja z njimi. Gozdarski nadsvetnik g. Kuhi nam je prikazal obnovo od vetra in žleda prizadetih gozdov smreke z listavci. Sadijo bukev in hrast, saj za zaščito pred srnjadjo zadošča že nizka ograja. Gospodarijo malopovršinsko, pa so stroški manjši in dohodek večji od goloseč­ nega sistema. Bukev daje do 70% hlodo- vina in se prodaja na licitaciji, kjer so razponi v ceni za m3 7o-400 DM. Zanimivo je, da izbor nosilcev prepuščajo naravi, kar se kaže v slabo izraženem izbirnem redče­ nju. Kljub nemškim cenam iglavce poleti lupijo ročno v gozdu, kjer se ob hladu srečujeta konj in radijsko vodeni traktor. Res pa je teren gladek, brez vsakih teren- skih ovir in strmin. Popoldanski obisk gozdov državne goz- dne uprave Butzbach pod vodstvom nje- nega upravnika dr. Stahi-Streita nas je presenetil z velikimi razsežnostmi bukev in hrastov. Ta velika drevesa so dokazovala, da je osnovno vodilo gospodarjenja vred- nostni prirastek. Bukev goje do premera 70 cm in starosti 140 let, hrast pa do premera 90 cm in starosti 200 let. S sečnjo se vračajo pogosto. Bogate izkušnje z bukvijo jih navajajo na potrpežljivost in celo uporabo prebiralnega načela (ne sistema) pri gospodarjenju z njo. Gozdnogospodarski načrti za državne gozdove so zelo preprosti. Vpisi so stiskani računalniško in vsebujejo vse taksacijske podatke in gozdnogospodarske usmeritve. Karte v drugi knjigi so izdelane za vsak oddelek. Na prekrivajočih se folijah so vri- sane spremembe in stanja sestoj ev. Vsaka drevesna vrsta ima svojo barvo, razvojne stopnje pa označujejo odtenki te barve. Uvajajo terenski računalnik, v katerega go- zdar med delom na terenu vnaša vse podat- ke, ki jih ob koncu dneva sporoča central- nemu računalniku. Ker šele začenjajo, s tem še niso bili preveč zadovoljni. Drugi dan smo si ogledovali uvajanje malopovršinskega gospodarjenja v gozdo- vih državne gozdne uprave Knullwald. Lepo jim uspeva saditev bukve, med katero se praviloma naravno nasemeni hrast. Vedno si prizadevajo za večslojni sestoj, ker omo- goča kopičenje lesnih zalog in preprečuje zapleveljenost tal. Popoldne smo bili turisti. Ogledali smo si lovski muzej in mesto Melsungen. Mesto je bilo zanimivejše od muzeja, ki dokazuje Je, kako zelo Nemci cenijo lov in vse, kar je z njim povezano. Naša ekskurzija je dosegla svoj strokovni višek tretjega dne z obiskom gozdov na področju gozdne uprave Schweinsberg. V treh zasebnih gozdovih je naš vodič dr. Hassenkamp gospodaril dvaintrideset let. Uvedel in dokazal je pred- nosti sonaravnega gospodarjenja takrat, ko so se še malokje v Evropi odločali zanj. Te gozdove sedaj vsak dan obiskujejo gozdar- ske ekskurzije, ker so vzor uvajanja sona- ravnega gospodarjenja. Čeprav so ti gozdovi zasebni, je lastni- štvo le zemljiškoknjižno, ker ni terenske razmejitve. To je seveda omogočilo uvedbo sproščenega gospodarjenja, ker je lastnike zanimal le dohodek in ne gozdnogospodar- ski sistem. Od pričakovanih 1 OO DM/ha je lastnikom danes zagotovljen dohodek 300 DM/ha. Zanimive so izkušnje in misli dr. Hassenkampa, ki jih zaradi poenostavitve taksativno navajam: - osnova gozdarskega dela je gojenje in ne pridobivanje, ki je samo del gospodarje- nja z gozdom; - gozdarsko delo zahteva veliko samo- kritičnosti, neprestano izpopolnjevanje in nepretrganost; - vsako uvajanje novega, zlasti v go- zdarstvu, rojeva nasprotnike; - ekonomsko uspešna je le celostno obravnavana gozdna proizvodnja, kar se dobro pokaže pri primerjavi uspešnosti ma- lopovršinskega in golosečnega sistema go- spodarjenja (visokovredni sortimenti in maj- hne izgube zaradi ujm nasproti malovred- nim sortimentom in pogostim ujmam); - drevesne vrste se v različnih podnebjih in v naravi pogosto obnašajo drugače, kot učijo učbeniki; - manjši gozdni obrati so boljši, ker je ukrepanje lahko bolj intenzivno, predvsem pa je mogoče delati to, kar je potrebno, in ne, kar je predpisano; - če je mladja veliko, ga ne more uničiti niti veliko divjadi; - gospodarjenje z odpiranjem sklepa je neugodno, ker mladje brez zastara poško- dujejo slana, mraz in vročina; - manj intenzivni posegi so vedno boljši od intenzivnejših, ker nekaj ostane za po- pravni izpit; - kar v sestoj prinese narava, je vredno negovati s pravo mero, saj je vsako mlado drevo narava testira la, zato naj ostane; to načelo naj velja tudi za mešanost in vred- nostni prirastek; - vzdrževanje gozdnega reda in vseh členov biocenoze je več vredno od vseh pasti za lubadarje (v teh gozdovih jih ni). Veliko gornjih sklepov temelji na Back- manovih ugotovitvah (npr. vzgoja svetlob- nih vrst pod zastorom) - tega dr. Hassen- kamp zelo ceni, sicer pa naštete predpo- stavke za nas niso odkritje. O tem ali onem bi seveda lahko razpravljali. Dr. Hassenkarnp zadnjih nekaj let gospo- dari s 300 ha velikim kmečkim gozdom, ker tudi kot upokojenec ne more mirovati. Na- rava se je že odzvala na nekaj njegovih odkazil, ki vodijo v sonaravni gozd. Pri tem niti ni pomembno, če so monokulture še dokaj mlade in bi jih po pri nas veljavnih merilih bilo še prezgodaj pomladiti. Nekaj časa nam je ostalo še za ogled mesta Marburga, nato pa je sledilo uradno slovo od dr. Hassenkampa in njegove prija- zne soproge. Zjutraj smo se poslovili še od našega gostitelja, g. Henninga in se polni vtisov napotili proti daljnemu domu. V deželi, ki velja za trdnjavo golosečnega monokultur- nega gospodarjenja, smo se srečali z uve- ljavljenim malopovršinskim sonaravnim go- spodarjenjem; in to tam, kjer je ekonomska učinkovitost gibalo vsega gospodarjenja. Uspehi teh nemških gozdarjev so preprič­ ljivi in nam potrjujejo pravilnost usmeritve G. V. 4/89 177 slovenskega gozdarstva, ki pa je vse pre- več odvisno od netržno naravnanega go- spodarstva. Danes ni veliko razlike med ceno hloda za luščenje ter žagovcem in samo upamo lahko, da bo kdaj drugače - k sreči drevje raste počasi. O malopovršin- skem gospodarjenju v naših gozdovih zato ne sme odločati zgibni traktor, ampak v gozdu delujoči gozdar, ki ima smisel za gozd in celostno gozdno proizvodnjo. Biti mora gozdarski idealist, še posebej v dana- šnjih razmerah, pa vendar naravnan v kar Oxf.: 425.1:425.3:48:903 najbolj pridobitno gospodarjenje. Prepričali smo se o veliki strokovni koristi le nekajčlanske ekskurzije gozdarjev. Stiki majhne skupine so tesnejši, intenzivnejša je izmenjava misli in več se da videti na terenu. Pot v svet nam potrdi pravilnost našega dela, česar s primerjavami med gozdnimi revirji ne moremo ugotoviti. Občasno potrje- vanje je nujnost, sicer postanemo malodu- šni. Ugotovitve, predlogi in sklepi Izvršnega sveta SRS Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je na 150. seji dne 2. februarja 1989 ob obravnavi Poročila o umiranju gozdov in o možnostih za zagotavljanje sredstev za ohranitev gozdov sprejel naslednje ugotovitve, predloge in sklepe. A. UGOTOVITVE 1. V Sloveniji smo začeli sistematično raziskovati propadanje gozdov zaradi one- snaževanja ozračja že v letu 1969. Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije je v sodelovanju z gozdnogospodarskimi organizacijami prvi popis poškodovanosti drevja v slovenskih gozdovih izvedel leta 1985 in ga v letu 1987 ponovil. Za ugotav- ljanja poškodovanosti gozdnega drevja je lnšUtut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije modificiral metodo ECE (United Nation Economic Commission For Europe) in daje rezultate, ki so primerljivi z rezultati drugih evropskil1 držav. Skupaj z VTOZD za gozdarstvo Biotehni- ške fakultete, Splošnim zduženjem gozdar- stva Slovenije, ·Samoupravno interesno skupnostjo za gozdarstvo Slovenije in repu- bliškimi upravnimi organi, pristojnimi za go- zdarstvo in varstvo okolja, se Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije aktivno vključuje v jugoslovanske in medna- 178 G. V. 4/89 rodne aktivnosti proučevanja propadanja gozdov. Njegovo metodo je Zvezni komite za kmetijstvo sprejel za ugotavljanje poško- dovanosti gozdnega drevja tudi za ostale republike v Jugoslaviji, sodeluje pa tudi z OZN, Alpe-Jadran, AGREALP, Donaulan- dern, IUFRO, CIPRA in z raziskovalnimi inštitucijami evropskih držav. Močno onesnaženo okolje je osnovni vzrok propadanja gozdov, hkrati pa postaja tudi odločilni zaviralni dejavnik pri gospo- darjenju z njimi. Zato je odpravljanje one- snaževanja okolja, zlasti vzrokov zanj, te- meljni pogoj, ki ga je treba izpolniti, da bi lahko racionalno in uspešno gospodariti z gozdovi in jih ohranili kot dobrino splošnega pomena. Sanacijski ukrepi, ki jih sedaj izva- jajo gozdnogospodarske organizacije, lahko le upočasnjujejo proces propadanja gozdov. 2. Funkcije gozdov kot dobrine splošnega pomena so ogrožene, zato je ogroženo uresničevanje pogojev iz 3. člena zakona o gozdovih, ki so: - trajnost gozdov in njihovih funkcij, - naraščanje prirastka in odnosov, - medsebojna usklajenost gojenja in iz- koriščanja, - trajna in racionalna regeneracija go- zdov in - najustreznejše izkoriščanje gozdnih rastišč v okviru naravnega razvoja gozdnih združb. 3. Propadanje gozdov je posledica grobih človekovih posegov v naravo. Zaradi njih sta porušena naravno ravnotežje in samo- ohranjevalni mehanizem gozdov. Poleg onesnaženega ozračja na stanje gozdov vplivajo tudi vsi uporabniki prostora: infra- struktura s strokovno premalo načrtovanimi posegi v prostor, gozdarstvo z nedosledna uporabo okolju primernih tehnologij, lovstvo v primerih preštevilčne rastlinojede divjadi, ki onemogoča naravno obnovo gozdov, itd. Za tako oslabljene gozdove so podnebni stresi, žuželke in glive vedno bolj nevarni in težje obvladljivi. Raziskave poškodovanosti gozdnega drevja in primerjava z rezultati poškodova- nosti gozdnega drevja v evropskih državah uvrščajo Slovenijo med dežele, ki imajo največji delež ogroženih in zelo ogroženih gozdov. Zadnje raziskave (Druškovič, 1988) kažejo, da je 61 % smreke v Sloveniji genetsko toliko poškodovane, da ji zdrav- stvenega stanja ni mogoče popraviti niti, če bi se takoj prenehalo z onesnaževanjem. 4. Razmere pri gospodarjenju z gozdovi se slabšajo. Proces propadanja gozdov ima poleg splošno družbenih razsežnosti in splošno družbenih posledic tudi očitne go- spodarske posledice. Spremenjeno stanje gozdov in pogojev gospodarjenja, nova spoznanja o procesu propadanja gozdov in nalogah za sanacijo propadajočih gozdov so narekovan spremembo strategije gospo- darjenja z gozdovi in dopolnitev dolgoročnih planskih aktov. Proučiti pa je treba tudi zakon o gozdovih in druge zakone ter predlagati rešitev za zagotavljanje sredstev za sanacijo poškodovanih gozdov. 5. Neposredne gospodarske posledice propadanja gozdov najbolj prizadenejo goz- dnogospodarske organizacije in zasebne lastnike gozdov zaradi trajne izgube do- nosa lesa in s tem prihodkov od prodaje gozdnih lesnih sortimentov in zaradi iz- jemno velikih izdatkov za sanacijo teh go- zdov. Zaradi zagotovitve trajnosti gozdov bo treba etate časovno in krajevno preraz- poredili in sečnje zmanjšati za 10-20%. Proizvodnja lesa je zaradi stalnega pobira- nja slučajnih pripadkov na veliki površini dražja za okoli 30 %, vrednost sortimentov pa je manjša. Vse to poslabšuje ekonomski položaj gozdarstva in zmanjšuje akumula- tivno sposobnost gozdnogospodarskih or- ganizacij in s tem možnost, da bi same iz svojih sredstev v večjem obsegu vlagale v gozdove. Za vsa na podlagi gozdnogospo- darskih načrtov planirana dela pri dejavno- stih posebnega družbenega pomena manjka že sedaj sredstev za okoli 10% vrednosti blagovne proizvodnje. Izpad dohodka bo posebno prizadel kmete -lastnike gozdov, ki so dohodkovno povsem odvisni od gozda -približno 7.500 gorskih kmetij, ki jih želimo in moramo ohraniti iz gospodarskih, kulturnih in obram- bnih razlogov. 6. Družbenoekonomske razmere gospo- darjenja so se spremenile. Združevanje sredstev za vlaganja v gozdove na podlagi samoupravnih sporazumov ne daje ustre- znih rezultatov. Zaradi nizke reproduktivne sposobnosti lesnopredelovalne industrije v zadnjem letu gozdarstvo ni dobilo niti polo- vice sredstev, ki so sicer bila planirana s samoupravnimi sporazumi. Z drugimi upo- rabniki gozdnega prostora samoupravni sporazumi o združevanju sredstev niso bili niti sklenjeni. 7. Propadanje gozdov bo imelo nepo- sredne posledice tudi za lesne predeloval- ce. Z zniževanjem prirastka se bo zniževal tudi možni posek. 8. Družbeni dogovor, s katerim bi bila natančneje razčlenjena merila za organizi- ranje gozdnogospodarskih temeljnih orga- nizacij združenega dela in temeljnih organi- zacij kooperantov, kljub zakonski obvezno- sti, ni bil sklenjen in se gozdarstvo ni organiziralo, čeprav bi bilo to potrebno. Samoupravna in poslovna organiziranost gozdarstva namreč ne omogočata uveljav- ljanja osnovnih načel za zagotavljanje traj- nosti gozdov, niti racionalnega gospodarje- nja v gozdnogospodarskih območjih. 9. Proces propadanja gozdov ni omejen na ožja območja. Postaja vseevropski pro- blem. To pomeni, da ni mogoče reševati oziroma sanirati gozdov samo s solidarno in vzajemno pomočjo gozdarstva samega, temveč je potrebna širša družbena pomoč. Za sanacijo poškodovanih gozdov na pod- lagi sanacijskih načrtov bo treba po oceni G. V. 4/89 179 iz leta 1986 letno zagotoviti 0,2% družbe- nega proizvoda Slovenije. 1 O. Na podlagi stanja gozdov, ugotovlje- nih motenj in jasno opredeljenih ciljev za ohranitev in krepitev večnamenske vloge gozdov je treba nujno uveljaviti vse tiste ukrepe, ki bodo vsaj dolgoročno vodili k izboljšanju stanja, v procesih še prevelike onesnaženosti ozračja pa čim bolj omilili posledice in preprečevali še večje škode. Za nekatere ukrepe mora poskrbeti gozdar- stvo samo, za druge širša družbena skup- nost. B. PREDLOGI Na podlagi naštetih ugotovitev Izvršni svet Skupščine SR Slovenije predlaga: 1 . Raziskovalnim in izobraževalnim orga- nizacijam, Inštitutu za gozdno in lesno go- spodarstvo Slovenije, VDO Biotehniški fa- kulteti- VTOZD za gozdarstvo, da: - s celovitim programom raziskovalnega in izobraževalnega dela dajo trdnejši odgo- vor na vprašanja, kako ravnati z gozdovi ob trajajočem negativnem vplivu biotskih in abiotskih dejavnikov in kako ravnati takrat in tam, kjer bodo prenehali škodljivi vplivi, in nova spoznanja učinkovito prenesejo v prakso; - oblikujejo predlog ustrezne metodolo- gije za celovito inventarizacijo in valoriza- cija vseh funkcij gozdov kot izhodišče za postavitev gozdnogospodarskih ciljev in kot pripomoček za vnaprejšnje preve~anje ob- čutljivosti gozdov in gozdnega prostora; - izdela rajonizacijo gozdov v Sloveniji glede na stopnjo poškodovanosti in opre- deli ustrezne ukrepe za sanacijo gozdov. 2. Republiški raziskovalni skupnosti, da dopolni skupni raziskovalni program in vključi raziskovalni projekt: Poškodovanost gozdov in gospodarjenje z njimi v razmerah obremenjenega okolja. 3. Raziskovalnim organizacijam, da iden- tificirajo okolju škodljive snovi in izvore onesnaževanja. 4. Gozdnogospodarskim organizacijam, da: a) s prožnejšim gozdnogospodarskim načrtovanjem predvidijo celovito gospodar- jenje s poškodovanimi gozdovi; b) težišče aktivnosti prenesejo na varstvo 180 G. V. 4/89 in gojenje gozdov in tako zavirajo proces propadanja gozdov, dokler ne bodo zago- tovljeni pogoji za sanacijo gozdov. 5. Samoupravni interesni skupnosti za gozdarstvo Slovenije, da skladno s spreme- njenimi pogoji gospodarjenja spremeni in dopolni srednjeročni plan gozdarstva Slo- venije in kvanti'ficira obseg potrebnih sred- stev, ločeno za: povečane stroške gospo- darjenja zaradi onesnaženega okolja, za obnovo propadajočih in propadlih gozdov in za vzdrževanje in krepitev splošnokoris- tnih {nelesnoproizvodnih) funkcij gozdov. 6. Zadružni zvezi Slovenije in Splošnemu združenju gozdarstva Slovenije, da proučita najracionalnejšo in strokovno najprimer- nejšo obliko organiziranosti kmetov -lastni- kov gozdov in gozdnogospodarskih organi- zacij. Poslovna in samoupravna organizira- nost gozdarstva morata zagotoviti učinko­ vito izpolnjevanje vseh nalog, ki jih zahte- vajo spremenjeni gozdnogospodarski cilji v gozdnogospodarskih načrtih. C. SKLEPI Izvršni svet Skupščine SR Slovenije na- laga: 1. Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v sodelovanju z Republiškim komitejem za varstvo okolja in urejanje prostora, Republiškim komite- jem za industrijo in gradbeništvo, Republi- škim komitejem za družbeno planiranje, Republiškim komitejem za zakonodajo, Re- publiškim sekretariatom za finance, Za- družno zvezo Slovenije, SlS za gozdarstvo Slovenije, Splošnim združenjem za gozdar- stvo Slovenije, Splošnim združenjem lesar- stva Slovenije, Slovensko kmečko zvezo in Zvezo kmečke mladine Slovenije pripravi analizo izvajanja zakona o gozdovih in drugih predpisov, ki urejajo dejavnosti, ki so sočasni uporabniki gozdnatega prostora in obenem pripravi predloge za ustreznejšo ureditev zlasti : - samoupravne in poslovne organizira- nosti gozdarstva; - zagotavljanja sredstev za dejavnosti posebnega družbenega pomena na po- dročju· gozdarstva in sredstev za ohranitev in razvoj vseh splošno koristnih funkcij gozdov ter za sanacijo poškodovanih go- zdov. Pri tem je treba pripraviti predloge za uvajanje dopolnilnih virov (sredstva OZD, ki so neposredno zainteresirane za lesno- proizvodne in druge splošno koristne fun- kcije gozdov: lesnopredelovalne OZD in posamezniki, papirne OZD, turistične OZD ipd.}, oprostitev organizacij, ki gospodarijo z gozdovi, plačil davkov oziroma olajšav pri davkih ter zajemanja sredstev onesnaže- valcev gozdov; - skupnega gospodarjenja z gozdovi, predvsem prometa z lesom; - strokovnih osnov za usklajevanje inte- resov v prostoru. 2. Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v sodelovanju z Republiškim sekretariatom za finance pripravi predlog za sistemsko zagotavljanje sredstev za izpolnitev vseh potrebnih del v dejavnostih posebnega družbenega po- mena v gozdarstvu, planiranih za to sred- njeročno plansko obdobje. 3. Republiškemu komiteju za energetiko, da usklajuje aktivnosti za izpeljavo naloge čiščenja dimnih plinov iz velikih termoener- getskih objektov ter za pospešeno uvajanje čistejših goriv, še posebej zemeljskega pli- na. 4. Republiškemu komiteju za varstvo in urejanje prostora, da v sodelovanju z Repu- bliškim komitejem za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano zagotovi sistematično izva- janje nadzora, preventive in sanacije tal zaradi onesnaževanja. 5. Republiškemu komiteju za industrijo in gradbeništvo, da usklajLije in usmerja tiste aktivnosti v industriji, katerih razultat bo njeno prestrukturiranje ob hkratnem zmanj- ševanju ali odpravi emisij. V tej smeri je potrebno upoštevati tudi vlogo razvojnega dinarja. 6. Republiškemu komiteju za varstvo in urejanje prostora, da zagotovi dosledno izvajanje predpisov glede mejnih emiSIJ škodljivih snovi v zrak ter Republiškemu sanitarnemu inšpektoratu, da zagotovi učin­ kovit nadzor izvajanja. 7. Zavodu SR Slovenije za družbeno planiranje, da v analizo razvojnih možnosti za naslednje srednjeročno plansko obdobje vključi narodnogospodarski izračun finan- čnih posledic propadanja gozdov in stro- škov za odpravo vzrokov emisij. Takoj je potrebno pripraviti tudi strokovni predlog financiranja aktivnosti za razreševanje tega problema. 8. Republiškemu komiteju za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da v sodelovanju s samoupravnimi interesnimi skupnostmi za gozdarstvo poskrbi, da lovske organiza- cije, ki upravljajo loviš9a, gozdnogospodar- ske oraganizacije združenega dela, kmetij- ske organizacja združenega dela, kmetijske zemljiške skupnosti, krajevne skupnosti, samoupravne organizacije in skupnosti s področja vodnega gospodarstva, varstva okolja, druge zainteresirane samoupravne organizacije in skupnosti ter občinske skup- ščine v skladu s 33. do 36. členom zakona o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter upravlja- nju lovišč sklenejo družbene dogovore o določenih skupnih zadevah pri gospodarje- nju z divjadjo in upravljanju lovišč, na pod- lagi katerih bo zagotovljena usklajenost številčnosti populacije divjadi s prehrambe- nimi možnostmi gozdnega ekosistema. Re- publiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mora ob potrjevanju gozdnogo- spodarskih načrtov preveriti njihovo uskla- jenost s sprejetimi družbenimi dogovori. Hkrati mora Republiški komite za kmetjj- stvo, gozdarstvo in prehrano zagotoviti učinkovit inšpekcijski nadzor izvajanja spre- jetih družbenih dogovorov, lovskogospo- darskih načrtov, planskih aktov in samou- pravnih sporazumov lovskih organizacij. G. V. 4/89 181 STROKOVNA Oxf.: 945.31 Podiplomski študij - potreba in zahteva sodobnega časa (Gozdarski študijski dnevi 1988) 24. in 25. novembra 1988 so bili v Gozd- Martuljku tradicionalni Gozdarski študijski dnevi, tokrat na temo Podiplomski študij- potreba in zahteva sodobnega časa. Zanje je bil vnaprej pripravljen zbornik referatov, v katerem so s prispevki sodelovali prof. dr. Iztok Winkler, doc. dr. Boštjan Anka, prof. dr. Dušan Mlinšek, mag. Jože Ajdič in asistent Milan Šinko. Razen tega pa je pet udeležencev - Igor Dakskobler, Franček Kolbl, Ivan Kolar, Hubert Dolinšek in Maks Sušek- v zborniku predstavilo tudi vnaprej pripravljene diskusijske prispevke. SKLEPI Referenti so prikazali star1je podiplom- skega študija gozdarstva in opozorili na njegov pomen za nadaljnji razvoj stroke. Opozorili pa so tudi na njegovo premajhno razvitost in učinkovitost. Podiplomsko izo- braženi strokovnjaki se tudi v gozdarstvu še niso uveljavili kot strokovnjaki, ki bi bili tesneje vključeni v našo strukturo visoko- strokovnih kadrov, posebej ne v materialni proizvodnji. Na srečanju se nismo več na splošno prepričevali o pomenu podiplomskega študija ali celo znanja sploh. Opozorili pa smo na dileme in odprta vprašanja - omeje- no na organizirane oblike podiplomskega študija - in jih kar se da razrešili oziroma poenotili mnenja o poteh in končnih reši- tvah. V razpravi smo zbližali tudi poglede na nekatera vprašanja, ki so bila obravna- vana v referatih. Odločitve o teh vprašanjih pa morajo sprejeti pooblaščeni organi v gozdnogospodarskih organizacijah, na fa- kulteti, v izobraževalni skupnosti in še kje. Le tako bodo gozdarski študijski dnevi pri- spevali k večji učinkovitosti in kakovosti podiplomskega študija ter uporabnosti pri- dobljenega znanja v praksi. 1. Pogledi na namen podiplomskega študija še vedno niso dovolj poenoteni. Najširše soglasje je doseženo v opredelitvi, 182 G. V. 4/89 da je njegov ključni namen usposabljanje in razvoj. Cilji in metode študija morajo biti prilagojeni našim razmeram in možnostim pa tudi specifičnim potrebam gozdarske stroke. Ne smemo podlegati šablonam in uniformnosti. Podiplomski študij je po svoji naravi na- daljevalni študij v sistemu visokošolskega izobraževanja. Z magistrskim in doktor- skim študijem usposabljamo slušatelje predvsem za uspešno raziskovalno in raz- vojno delo. To znanje je potrebno za širjenje razvojnoraziskovalnega dela v pod~ jetjih, pa tudi za uspešno kompleksno vode- nje nekaterih zahtevnih proizvodenj. Na specialističnem študiju pa slušatelji prido- bivajo specializirana znanja iz študijskih disciplin, ki jim omogočajo uspešno stro- kovno delo in vodenje posameznih ožjih delovnih področij v gozdarstvu. Pri oblikovanju programov podiplom- skega študija je treba ob upoštevanju dogo- vorjenih enotnih okvirov izhajati iz namena (cilja) študija in potreb kandidata. Tako oblikovan program dobi končne značilnosti bodisi magistrskega bodisi specialističnega študija pač glede na opredeljeno vsebino, zahtevnost in končni cilj. 2. Magistrski študij je lahko zasnovan kot podiplomski študij z veliko predavanj ali pa s povezanostjo z raziskovalnim delom. Prvo za gozdarstvo ni najbolj primerno, med drugim zato, ker bo gozdarski podi- plomski študij že zaradi števila kandidatov bolj ali manj individualen oziroma v majhnih skupinah. Možnost študija v majhnih sku- pinah je naša prednost, ne pa slabost. Pri magistrskem študiju morajo slušatelji poleg metodoloških znanj še bolj utrditi tudi teoretična znanja na določenem študijskem področju in se seznaniti z novostmi. Opo- zorjeni morajo biti na morebitna sporna vprašanja. različne rešitve in spremembe pojmovanj, da bi lahko kar se da svobodno razmišljali in suvereno sprejemali stališča. Zato so temeljna znanja nujen sestavni del magistrskega študija. Magistrski štu- dij pa mora biti predvsem študij ob raziskovalnem delu. To pomeni čim manj klasičnih predavanj in čim več študija in študijskih pogovorov, pa tudi posebnih oblik terenskega pouka. Primerne so zlasti semi· narske oblike študija, ki morajo biti hkrati odprte tudi za druge gozdarske strokovnja- ke. To ima trojni pomen. Poleg pridobivanja novega znanja tudi usposabljanje v pis- nem in javnem nastopanju. Sedaj ima naš magistrski študij gozdarstva štiri skupne predmete: Predmet Razvojni problemi gozdarstva v praksi ni usklajen z zapisano zasnovo. Posebej so obravnavani razvojni problemi s področja gojenja gozdov, gozdnogospo- darskega načrtovanja in ekonomika goz- darstva, predmet pa je bil zamišljen kot interdisciplinarna obravnava razvojnih vprašanj gozdarstva. Namen ni toliko pridobivanje novega go- zdarskega znanja kot spoznavanja inter- disciplinarnega obravnavanja proble- mov. Vključiti pa je treba tudi nove vidike (discipline) kot npr. urejanje krajine, tehno- logijo gozdne proizvodnje itd. Predmet Organizacija in tehnika raz- iskovalnega dela, v katerem slušatelj spo- zna razvoj znanosti in spošne znanstvene metode, organizacijo raziskovalne dejavno- sti in problematiko prenosa raziskovalnih dosežkov v prakso, je treba razširiti s ciklam raziskovalnih metod glede na ožjo študijsko usmeritev slušatelja in s problematiko infor- macijske tehnologije, v izvajanje predmeta pa vključiti tudi več zunanjih predavateljev oziroma strokovnjakov za posamezna ožja področja. Je značilni primer predmeta, ki bi ga lahko v največji meri predavali skupaj za vse podiplomce na Biotehniški fakulteti all celo na univerzi. Posebno je vprašanje dveh predmetov iz sklopa matematičnih metod - Statistične metode in Kvantitativne metode. Oba sta nadaljevanje vsebine iz dodiplomskega štu- dija. Očitno študente tudi zelo obremenjuje- ta. Zahtevnost predmetov pa ne sme biti razlog za njuno odpravo. Proučiti pa je treba, ali sta oba predmeta res potrebna za vse slušatelje ali pa sta lahko alternativ- na. Vsak podiplomec naj po pridobitvi osnov- nih metodoloških znanj dela z mentorjem predvsem pri konkretni raziskovalni nalo· gi, iz katere nastane magistrska naloga. Pregled dosedanjih tem magistrskih nalog in doktorskih disertacij kaže na preveliko nenačrtnost oziroma nepovezanost. Zaradi večje smotrnosti je teme bolje oblikovati tako, da bodo vsebinsko povezane oziroma da bo tema doktorata praviloma poglobitev teme magistrske naloge. Za raziskovalno delo je potrebno tudi še poglobljeno znanje iz nekaterih special- nih področij (predmetov). Tega podiplo- mec pridobiva predvsem individualno ob konzultacijah z učiteljem. Mentor pa ne sme biti edini strokovnjak, s katerim slušatel.i pride v stik. V izvajanje podiplomskega študija je treba vključiti tudi vrhunske domače in tuje strokovnjake (iz operative, inštitutov in drugih fakultet). Idealno bi bilo, da bi imel podiplomec so- mentorja tudi v svoji gozdnogospodar- ski organizaciji. Ne glede na pretežno individualnost po- diplomskega študija mora fakulteta zagoto- viti tudi občasna srečanja vseh podiplom- ... cev zaradi nujnih strokovnih interakcij. 3. Lastnih izkušenj pri specialističnem študiju še nimamo veliko. Jasno pa je, da stroka na določenih področjih potrebuje tudi strokovnjake s specialnimi znanji. Manj pomembno je, ali so to znanje pridobili s formalno ali neformalno obliko študija. Spe- cialistični študij pa omogoča tudi formalno pridobitev znanja in ni razlog za to, da bi se mu odrekli. Specialistični študij je se- stavni del visokošolskega izobraževanja. Ena izmed značilnosti tega izobraževanja pa je (ali mora biti) odprtost in vertikalna in horizontalna prehodnost. Zato speciali- stični študij ne sme in ne more biti »slepa ulica«. Specializacija pa ne sme pomeniti zoževanja palete znanja. V pro- gram specialističnega študija sodijo tudi nekatera splošna znanja, zlasti z mejnih področij, ki jih v dodiplomskem študiju ni. Tako je zasnovan tudi program našega specialističnega študija. Specializacija ne pomeni manj znanja od magisterija, ampak drugačno znanje. Specialistični študij je treba razširiti tudi na nova področja, katerih pomembnost s~- G. V. 4/89 183 daj podcenjujemo, npr. na zunajgozdno proizvodnjo lesa, drevesničarstvo in podob- no. 4. Fakulteta se mora pri podiplomskem študiju še bolj odpreti v svet tudi s tem, da sprejme na ta študij tudi slušatelje iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin in iz tujine. Gmotna vprašanja pri tem ne smejo biti pre huda ovira. Prav tako moramo nekaj strokovnjakov poslati na podiplomw ski študij v tujino, zlasti za usposabljanje na novih področjih in tudi v druga jugoslo- vanska gozdarska središča. 5. Vpisni pogoji za podiplomski študij so še preveč togi in formalni. Vstop na podiplomski študij mora biti rezultat spremljanja nadarjenih študentov in us~ pešnih diplomantov, pa tudi rezultat raz~ vojnih potreb gozdnogospodarskih organi- zacij. Mentorjeva vloga pri izbiri kandidatov je sicer pomembna, ne pa edina in ključna. Osrednji problem ni starost slušateljev oziroma diplomantov podiplomskega študija, ampak dejstvo, da jih je premalo. Vstop na podiplomski študij je treba od- preti kandidatom ne glede na sedanje de- lovno mesto in odpraviti zahteve po pred- hodnih enoletnih delovnih izkušnjah pri vpisu na magistrski študij. 6. Kandidati brez osnovne gozdarske izobrazbe se praviloma ne morejo vključiti v specialističlni študij, lahko pa se v ma- gistrski študij, kjer pa bi taki kandidati v okviru posebnih predmetov morali bolj spo- znati tudi nekatera temeljna gozdarska po- dročja. 7. Za uspešnost podiplomskega študija morajo biti izpolnjeni zlasti naslednji pogoji: 7.1. Moralna in materialna motiviranost kandidatov za študij. 7.2. Pripravljenost kandidata za študij in vse obremenitve, ki iz tega izhajajo. študirati na podiplomski stopnji pomeni predvsem in naJprej biti veliko sam s seboj, kar pa pomeni začasno se odpo- vedati mnogim drugim stvarem. 7.3 .. Pripravljenost visokošolske or- ganizacije, da nudi podiplomski študij s smotrnim programom in tako izvedbo, ki zagotavlja najbolj smotrn način za pridobi- tev novega znanja in ki spodbuja (privlači) slušatelje k študiju. Odgovornost fakultete kot izvajalke podiplomskega študija se 184 G. V. 4/89 mora odraziti zlasti v doslednem uresniče­ vanju dogovorjenega programa, kakovosti izvedbe in zagotavljanju možnosti za študij- ske pripomočke. 7.4. Ustrezni materialni pogoji za štu- dij tako za slušatelje kot za visokošolsko organizacijo (sredstva, oprema). 8. Treba je ustvariti pogoje, v katerih bodo slušatelji študij lahko končali v pred- videnem roku. Zato se upravičeno postav- lja vprašanje, ali je podiplomski študij mogoč ob polni delovni obremenitvi na rednem delovnem mestu? V gozdnogospodarskih organizacijah morajo slušateljem podiplomskega študija omogočiti vsaj del delovnega časa za študij, , npr. en dan v tednu, še bolje pa skoncen- trirana najmanj dva meseca letno. Idealno bi bilo, če bi podiplomci bili vsaj prvo leto razbremenjeni vseh drugih delovnih obvez- nosti. Ustvarjati pa moramo možnosti za redni podiplomski študij. V materialnem smislu moramo za to bolj izkoristiti možno- sti, ki jih ponuja akcija 2000 novih razisko- valcev. 9. Sredstva za financiranje podiplom- skega študija (in vsega pošolskega izobra- ževanja) morajo praviloma zagotavljati gozdnogospodarske organizacije, bodisi - vzajemno, z združevnajem namenskih sredstev v posebni izobraževalni skupnosti ali drugi obliki združevanja, ali - neposredno, za svoje slušatelje (ude- ležence). Cena podiplomskega študija mora vključevati le dejanske stroške študija po dogovorjenih normativih. Jasno je treba prikazati finančno zgradbo podiplomskega študija gozdarstva, šolnino pa določiti na podlagi dejansko opravljenih storitev. 1 O. Za podiplomski študij, ki je tesno povezan z raziskovalnim delom, mora imeti fakulteta več sodobne raziskovalne opre- me. Izdelati je treba srednjeročni program nakupa take opreme in zagotoviti gmotna sredstva. 11. Za učinkovitejše vključevanje goz- darskih strokovnjakov v podiplomski študij je treba v Ljubljani zagotoviti primerne bi- valne pogoje. Gozdarstvo bi moralo zdru- žiti materialna sredstva za nakup oziroma zgraditev nekaj takih bivalnih enot (5 do 1 O ležišč). 12. Rezultati boljšega dela (večjega zna- nja) v gozdarstvu niso hitro vidni, zato večjega vložka znanja tudi ni mogoče ovrednotiti. Žal tudi rezultati slabega dela večinoma niso vidni takoj. Prav zaradi tega je treba v gozdarstvu z določeno prisilo zagotoviti kakovost dela in postaviti po- goje, ki jih mora izpolnjevati delavec za opravljanje posameznih del. Podiplomsko izobražene strokovnjake potrebujemo najprej na fakulteti in v inšti- tutu. Tu ne sme biti nobenega pedago- škega delavca ali raziskovalca, ki nima vsaj osnovne podiplomske izobrazbe ali ni vklju- čen v podiplomsko izobraževanje. Odločneje si moramo zastaviti tudi vpra- šanje, kako dobiti podiplomsko izobražene strokovnjake tudi na odgovorna mesta v osrednjih gozdarskih ustanovah oziroma organih, ki so zadolženi tudi za gozdarstvo (Republiški komite za kmetijstvo, gozdar- stvo in prehrano, gozdarske inšpekcije, Za- vod SRS za družbeno planiranje, Splošno združenje gozdarstva, Samoupravna inte- resna skupnost za gozdarstvo). Mnenja o tem, kje potrebujemo podiplom- sko izobražene strokovnjake v gozdnogo- spodarski praksi, pa so še različna. Odločiti se moramo najprej za tista delovna mesta, kjer se je treba ukvarjati z razvojnimi vprašanji. Magistre gozdarstva potrebu- jejo gozdnogospodarske organizacije zlasti pri razvojnem delu (vodje in delavci v razvojno-raziskovalnih službah) in pri kom- pleksnem vodenju zahtevnejših gozdnih ' proizvodenj oz. dejavnosti (vključno z vodenjem večjih oziroma pomembnejših ozemeljskih enot), specialiste pa zlasti za vodenje posameznih sektorjev oziroma služb. Pri tem morajo biti podiplomsko izobraženi strokovnjaki, zlasti specialisti vključeni v širše strokovne delovne skupine, ki omogočjo interdisciplinarno' obravnavo problemov. Diploma na podiplomskem štu- diju pa ne sme biti končni cjlj, ampak predvsem izhodišče in obveza za nadaljnje poglobljeno strokovno delo. To je treba zagotoviti z ustrezno ureditvijo v splošnih aktih gozdnogospodarskih orga- nizacij, pa tudi s skupnim dogovorom celot- nega gozdarstva o kadrovski politiki. Vse to zahteva tudi tako kadrovsko politiko v gozdnogospodarskih organi~ zacijah, ki bo pri izbiri in napredovanju kadrov temeljila na promociji strokovnosti in povečala strokovno odgovornost za opravljeno delo. 13. Prav tako moramo v vseh gozdnogo- spodarskih organizacijah spodbuditi po- stopno organiziranje razvojnoraziskoval- nih oddelkov (službe ali skupine). Ti morajo biti vez med fakulteto oziroma inšti- tutom zlasti pri prenosu raziskovalnih do- sežkov v prakso, sami morajo tudi organizi- rati raziskovalno delo za sprotne potrebe lastne gozdnogospodarske organizacije, biti pa morajo tudi organizacijsko jedro, ki povezuje vse ustvarjalne (inovativne) sile v gozdnogospodarski organizaciji. Vse večje potrebe po novem in svežem znanju, zlasti razmah vseh oblik podiplom- skega študija, bodo zahtevale bogatejše knjižničarske enote v gozdnogospodar~ skih organizacijah in njihovo tesno pove- zanost z Gozdarsko knjižnico v Ljubljani. Za uspešen podiplomski študij je dobra knjižnica eden izmed temeljnih pogojev. Gozdarska knjižnica zaradi vedno dražjih knjig in periodičnih publikacij ne more več kontinuirano dopolnjevati svojega fonda, kar pa pomeni, da zaostaja. Podobno je z dokumentacijsko dejavnosljo. Poiskati je treba možnosti za dopolnilno financiranje teh dejavnosti. Pogoj za uspešen podiplomski študij in uveljavitev podiplomsko izobraženih stro- kovnjakov v praksi so tudi hitra odprava blokad v odnosih med fakulteto in inštitutom ter med njima in drugimi osrednjimi gozdar- skimi ustanovami, pa tudi njuno tesnejše vsakodnevno sodelovanje z gozdarsko operativo. Na študijskih dnevih smo spregovorili tudi o pripravništvu, ki sicer ne sodi v okvir organiziranega podiplomskega izobraževa- nja. Zato smo menili, da bi o njegovi vsebini in uresničevanju morali podrobneje sprego- voriti posebej. Diskusijski prispevek Franč­ ka Kolbla na to temo je koristna pobuda za tako razpravo. Fakulteta bo skupaj s Splo- šnim združenjem gozdarstva pripravila kon- kretnejša izhodišča za posebno obravnavo o pripravništvu v gozdarstvu. dr. Iztok Winkler mag. Dušan Robič G. V. 4/89 185 STALIŠČA IN ODMEVI Oxf.: 903.1 Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji V drugi številki Gozdarskega vestnika (1989/2) je bilo objavljenih kar pet prispev- kov, ki so tako ali drugače obravnavali stike gozdarstva z javnostjo v Sloveniji. Za nekaj hipov sem pomislil, da imam v rokah t. i. »tematsko« številko našega mesečnika, vendar sem po natančnejšem branju ugoto- vil, da je izbor prispevkov bolj ali manj slučajen. K razmišljanju me je spodbudil prispevek Marijane Tavčar Stiki gozdarstva z javnostjo v Sloveniji, po naslovu sodeč skoraj strateško zastavljen, pri katerem sem, ravno zaradi njegove širine, pričako­ val še več odgovorov. Ker tudi sam menim, da je čas za vzpostavitev novega, bolje organiziranega, dodal bi tudi strokovnega komuniciranja z javnostjo, bi ob omenjenem prispevku rad zapisal še nekaj svojih misli, ki jih v grobem lahko strnem v štiri poglavja: 1. Cilji 2. Metode 3. Profesionalizacija 4. Financiranje 1. Cilji Tudi v omenjenem prispevku je že takoj na začetku poudarjeno, da v gozdarstvu ne moremo in ne smemo razmišljati o potreb- nosti stikov z javnostjo. No, pogrešal sem jasnejšo pojasnitev razlogov (CILJEV) teh stikov. Z jasno razčlenjenimi cilji stikov gozdarstva z javnostjo bi si v gozdarstvu pri razvijanju te dejavnosti zelo olajšali delo in bi bili tudi učinkovitejši. Zaradi trenutnega stanja gozdov oz. go- zdarstva in zaradi vzrokov za umiranje gozdov bi cilje časovno razdelil na kratko- ročne in dolgoročne. Kratkoročni cilji {1-5 let oz. vsaj do stopnje ireverzibilnosti pro- cesa umiranja gozdov) so: 1. vključiti v saniranje posledic umiranja gozdov celotno družbo in 2. vzpostaviti tak sistem družbene reprodukcije, ki bo z ekonomskimi ukrepi zagotavljal optimalno raven kakovosti na- 186 G. V. 4/89 ravnega okolja (gospodarski sistem mora kaznovati povzročitelje negativnih vplivov na naravno okolje). Gozdarstvo bi moralo izkoristiti sorazmerno visoko ekološko za- vest prebivalcev v Sloveniji za to, da bi se kot družba - država začeli ekološko odgo- vorno obnašati (primer take akcije: z instru- menti komuniciranja z javnostjo ustvariti tako javno mnenje, ki bi omogočilo uresni- čitev pobud in zahtev, navedenih v članku Družbenoekonomski vidiki propadanja go- zdov (WINKLER, GV 2/1989) in sprejem za gozdove »Čim ugodnejšega«' novega za- kona o gozdovih). Dolgoročni cilj stikov gozdarstva z javnos~o pa je sodelovanje pri izoblikovanju ekološko odgovornega po- sameznika, katerega vedenje bo usklajeno z zahtevami naravnega okolja izključno za- to, ker se zaveda negativnih učinkov svo- jega ravnanja. Ta cilj je povezan predvsem s problemi neusklajenosti proizvodnje oz. gospodarske rasti z naravnim okoljem. Člo­ vek se v tem primeru pojavlja predvsem kot potrošnik in kot takega ga je treba tudi obravnavati. Stiki gozdarstva z javnostjo zdaj temeljijo predvsem na dolgoročnih ci- ljih, katerih dosežki - upoštevajoč vedno slabše stanje gozdov so le pičli. 2. Metode Oblike stikov z javnostjo, ki so navedene in dodatno predlagane v prispevku, so pe- stre in resnično preslabo izkoriščene. Dodal bi le, da je za pridobitev položaja, ki si ga gozdarstvo v družbi zasluži, potrebna veliko večja agresivnost v občilih kot do sedaj. Boj za ugodno mnenje v javnosti, ki lahko kijub abstraktnosti tega pojma odločilno vpliva na sprejem pomembnih odločitev, je postal gola borba za preživetje. To so že ugotovile tudi nekatere družbene dejavnosti (zdrav~ stvo), da sploh ne omenjam potreb po učinkovitejšem političnem marketingu. V gozdarstvu npr. sploh ne uporabljamo eko- nomske propagande (kot enega izmed in- strumentov komuniciranja z javnostjo) in le učimo se lahko, kako naraščajočo ekološko zavest ljudi s pridom izkoriščajo tudi neka- teri veliki onesnaževalci naravnega okolja. Ali nam bo z nekaj milijoni posajenih sadik uspelo ustvariti tako ugoden odmev kot tovarna Belinka s svojimi dvatisočimi v akciji pogozdovanja 1987/88 in ekonom- skopropagandnimi sporočili, v katerih se posredno kaže, kdo je največji škodljivec v gozdu (spomnimo se učinkovito prikaza- nega zgibnika in motorne žage v TV-spo- tu)? Ali pa tako ugoden »naravno-varstveni image((, ki si ga izključno iz komercialnih razlogov ustvarja Videm s svojo akcijo Ohranimo okolje? 3. Profesionalizacija Profesionalizacija je edini odgovor na prej zastavljena vprašanja. Komuniciranje z javnostjo je visoko strokovno delo, zaradi česar se ne morem strinjati s tem, da naj bi za stike z javnostjo skrbel gozdar. Taka »profesionalizacija« bi pomenila samo to, da bo nekdo plačan za to delo, ne zagotav- lja pa potrebne učinkovitosti. Usklajevalec stikov gozdarstva z javnostjo mora imeti ustrezno družboslovno izobrazbo. če bi se odločili za gozdarja, bi zaradi lastne narci- soidnosti pokazali naš (dostikrat omalova- žujoč) odnos do drugih strok in neznanje ter onemogočali uporabo sodobnih komuni- kacijskih metod. Seveda bi morali pri uskla~ jevalčevem delu sodelovati tudi gozdarji, in IZ TUJEGA TISKA Oxf.: 187 (048.1) to predvsem s postavljanjem ciljev, ki jih je treba doseči, in strokovnimi usmeritvami. Delo bi moralo potekati v skupini, ki bi vključevala tudi psihologe, sociologe, novi- narje in sorodne profile. 4. Financiranje Sistemsko financiranje dejavnosti stikov z javnostjo je eden izmed ključnih pogojev, ki jih je treba omogočiti. Urejenega, načrt­ nega, usklajenega, strokovnega in pred- vsem učinkovitega komuniciranja z javnost- jo ne more biti, dokler ne bodo zagotovljena namenska sredstva (npr. del prispevka za gozdnobiološka vlaganja). Komuniciranje z javnostjo mora postati ena izmed dejavnosti gospodarjenja z gozdovi. Na koncu bi rad omenil še nekaj. Ali smo res sposobni skrbeti za stike z javnostjo, ko pa se niti med seboj ne moremo ustre- zno obveščati. Kot v posmeh prispevkom o stikih z javnostjo namreč deluje objava ugotovitev in predlogov s posvetovanja na temo gozd-divjad, ki je bilo pred dvanaj- stimi meseci. Pa naj bodo objektivni razlogi za to še tako številni! V svetu namreč kroži misel, da je najstarejša stvar na Zemlji pravzaprav včerajšnji časopis in nekaj po- dobnega velja tudi za pozno informacijo. Vsem, ki jih obravnavana tematika zani- ma, priporočam knjigo lče Rojšek, Trženje in varstvo naravnega okolja (Gospodarski vestnik, Ljubljana 1987). Milan Šinko Logi - izgubljeni naravni paradiž Dister, E.; Kalble, F.; Sielmann, H.: Die Auenwalder (Logi), Wilhelm-Munker-Stif- tung, Heft 19, D-5900 Siegen, 1988, strani 64. Logi (nemško Auenwald) so gozdovi, ka- terim življenjske pogoje in razvoj odločilno oblikujeta taina in poplavna voda. Na loge naletimo ob tekočih vodah predvsem na ravninskem in občasno poplavljenem svetu. Za srednjeevropske razmere so značilni logi vrb in topolov ter doba in bresta s primesjo raznih plemenitih listavcev in log črne jelše. Sicer logi spadajo med najtvor- G. V. 4189 187 nejše in bujno razvite gozdne združbe, še zlasti dobovi in brestovi. Občasne poplave prinašajo mulj in tako gnojijo tla, pa tudi taina voda navadno vsebuje obilo mineral- nih snovi, ki jih drevje porabi za svojo prehrano. Logi se navadno nahajajo v niži- nah, kjer ne manjka poletne toplote. če so hkrati tudi tla primerno vlažna, so razmere za uspevanje gozda odlične. Logi nas z buj nostjo in raznolikostjo rastlinstva in žival- stva, še posebej pa s svojo večslojno zgrad- bo, spominjajo na tropski deževni gozd. Današnji še ohranjeni logi so zavetišče za mnoge redke ptičje vrste, netopirje, dvo- živke itn. Najlepši in najbolj razsežni logi v Evropi so bili najbrž nekdanji slavonski gozdovi, od katerih je danes ostalo zelo malo. Na loge smo se spomnili, ko nam načrto­ vane elektrarne na Muri grozijo, da nam bodo vzele približno 1600 ha logov. Še po vojni logov v Sloveniji ni manjkalo, čeprav so bili razmeroma skromni. Sava je imela na Ljubljanskem polju še naravno strugo s stranskimi in mrtvimi rokavi. Na ravnini ob Savi so rasla vrbovja, avtohtoni topoli, hra- sti, bresti, lipe, javorji itd. Danes ni od vsega tega ostalo skoraj nič, gladina talne vode se je močno znižala. Na večje strnjene površine logov naletimo le še v subpanon- ski Sloveniji, v brežiško-krški kotlini in v Pomurju. Možnosti za njihovo ohranitev so neznatne. Žal se logi navadno nahajajo na zelo lahko dostopnem in gosto naseljenem rav- ninskem svetu. 2e nekdaj so bili pod moč­ nim pritiskom prebivalstva, ki je v njih iskalo les, pašo, steljo in še kaj. Poleg tega so vodotoki v gosto naseljenih krajih privlačni za vodogradbenike, regulatorje voda, osu- ševalce zemljišč. Velike panonske reke so začeli regulirati že pred sto leti. Razni vodogradbeniki danes segajo po zadnjih ostankih naravnih rečnih krajin. Ekološko ravnotežje v ravninskih logih je izredno občutljivo. Že s poskusi uravnava- nja vodne struge ali osuševalnimi kanali lahko logom vzamemo njihovo nepogreš- ljivo življenjsko prvino -taina vodo, z zaje- zitvami pa jih lahko spremenimo v močvirje. To prizadene velike površine, kot vidimo npr. pri katastrofalnem propadanju slavon- skih gozdov. 188 G. V. 4/89 Knjižica obširno opisuje ekologijo logov z rastiščnimi dejavniki, kot so poplave, taina voda, usedanje naplavin iz poplavne vode, erozija bregov itn. Obširno predstav- lja vrste logov, oz. njihove gozdne združbe. Barvne fotografije lepo prikazujejo bujnost in razvitost ohranjenih logov. Presenečajo nas avtorjevi podatki, po katerih logi prene- sejo dosti več poplavne vode, kot si na- vadno predstavljamo. To velja tudi za naj- bolj bogate in gospodarsko zanimive loge, za gozdno združbo doba in bresta, ki se v naravnih pogojih odlikuje z bogastvom raz- ličnih drevesnih vrst listavcev, z večslojno zgradbo gozda, z raznodobnostjo. Čeprav knjižica obravnava razmere v ZR Nemčiji, je zanimiva tudi za nas. Logi so gozdne združbe, ki so izrazito odvisne od vodnih razmer rastišča, vpliv drugih rastiščnih de- javnikov pa je dosti manj pomemben. Tako imajo logi pri nas in v Nemčiji veliko skup- nega. Na ozemlju današnje ZR Nemčije je bilo nekdaj gotovo na stotisoče hektarjev logov, predvsem ob Renu, ob pritokih Donave, ki prihajajo iz Alp, ob Donavi, pa tudi v severni Nemčiji. Za severnonemške loge je zna- čilna jelša. Bolj raznoliki so logi v južni Nemčiji s svojim bogastvom vrb, topolov in plemenitih listavcev. Vodne tokove so za- čeli uravnavati že v začetku 19. stoletja (npr. velikopotezna dela na Renu). Ta v logih še niso napravila večje škode. Ka- sneje je bilo vodogradbeništva vedno več in več. Najhuje je bilo v povojnih desetletjih, ko so začeli graditi elektrarne na vseh velikih rekah. Zaradi umetne struge z viso- kimi nasipi so logi odrezani od reke, ki jim je prej dajala vodo. Kljub vsemu je danes v Nemčiji še več deset tisoč hektarjev dobro ohranjenih logov s pomembno varo- valno. socialno, rekreacijsko, navsezadnje pa tudi gospodarsko vlogo. Zaščita logov je pomembna naloga var- stva narave, saj so ti življenjski prostor za redke rastlinske in živalske vrste in tako med drugim tudi genski rezervoar. če gremo po Donavi iz Nemčije v Avstri- jo, naletimo med Dunajem in Hainburgom na 40 km dolg pas sklenjenih logov z ohranjenim naravnim vodnim režimom. Tudi te so že hoteli žrtvovati zaradi velike zajezitve za elektrarno. Ker je bila javnost proti temu, bodo logi ostali. Drugače je z velikimi logi ob Donavi na meji med Madžar- sko in Slovaško, kjer gradijo gigantsko zajezitev pri Grabčikovem. Razsežni logi so torej izgubljeni. Pomembni logi so še v Slavoniji, pa tudi v Franciji, Švici in verjetno še kje. V Nemčiji se danes že sramujejo, da so toliko vodnih tokov spravili v uravnana ko- KNJIŽEVNOST Gozdarska založba Tudi v gozdarstvu niso več tako redki primeri, ko izidejo samostojne strokovne publikacije. Kar nekaj jih je bilo v zadnjem času, ki so pomembno obogatila predvsem operativno intelektualno orožarno naše stroke; predvsem so takšne, ki pomagajo tistim strokovnim področjem, ki veljajo za specialistična. V nekem smislu so ta pod- ročja tudi alternativna in konfliktna. Neka- tera so bila še do nedavnega zapostavlja- na, ideološko izključena in podobno. Gozdarska založba pri Zvezi društev in- ženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije je v poslednjih mesecih s po- močjo raznih izdajateljev podaljšala stro- kovno knjižno polico za pet novih knjižnih enot, na poti pa je tudi že šesta. PODLUBNIK! SLOVENIJE OBVLADOVANJE PODLUBNIKOV Janez Titovšek: Podlubniki Slovenije, Obvladovanje podlubnikov (dva dela v eni knjigi -opomba recenzenta), 128 strani, 95 slik, 86 skic, faksimile prvega opisa smreko- vega lubadarja v slovenščini iz leta 1876, izdala ter založila Gozdarska založba, ti- skala tiskarna Jožeta Moškriča v Ljubljani v 900 izvodih, ovitek oblikoval Vinko Roz- man, 1988. Delo je napisano tako, da ga strokovnjak lahko obvlada, zelo primerno (ne pretežko) pa je tudi za kmete in druge, ki se zanimajo za varovanje gozdov. Seveda pa bo tudi nepogrešljiv učbenik za študente. rita in med visoke nasipe. Svoje napake skušajo popravljati. Medtem se v nerazvitih državah izživljajo z megalomanskimi zaje- zitvami, pri katerih izginja najbolj rodovitna zemlja, najlepši logi in gozdovi. Preskus naše razvitosti ali nerazvitosti so tudi na- črtovane elektrarne na Muri. Priredil dr. Marjan Zupančič Zdi se, da smo Podlubnike dobili kar pravi čas. Nekaj zaradi tega, ker že zelo dolgo niso bili celoviteje opisani, predvsem pa zaradi aktualnosti varovanja gozdov (tudi pred podlubniki), ki zanesljivo prido- biva vse večji, morda celo največji pomen v gozdnogospodarski pa tudi družbenova- rovalni problematiki naravnega prostora. Gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji v tem pogledu preveč sloni na predpostavki, da pri sonaravnem gospodarjenju z gozdovi ne potrebujemo intenzivnejšega varovanja gozdov. Risbe Boštjana Tarmana potrjujejo nje- gov talent in odkrivajo možnost, da postane pravi naravoslovni ilustrator, ki ga nima vsaka generacija. Škoda, da so fotografije marsikje medle, za študi.i premalo eksaktne in risbam neenake. Domala vsa naklada knjige je bila razde- ljena gozdnogospodarskim organizacijam Slovenije, nekaj izvodov pa je še moč dobiti pri založniku. Snov v knjigi je razdeljena v, za takšne monografske opise, značilna poglavja: - Morfologija podlubnikov - Biologija in ekologija podlubnikov - Sistematika - Strategija in tehnika obvladovanja v sistemu varstva gozdov pri nas Namesto uvoda je avtor dodal faksimile prvega opisa lubadarja v slovenščini, ki ga je leta 1876 izpod peresa Ivana Salzerja izdalo avstroogrsko Cesarsko kraljevsko G. V. 4189 189 Sk. 70. Knaver (!ps typographus), hrošč, tipalnica ministrstvo za poljedelstvo. Lepa gesta pisca J. Titovška, ki se je tako z dolžnim in dopadljivim spoštovanjem priklonil svojemu predhodniku pa tudi avstroogrskemu mi- nistrstvu, ki je zmoglo in hotelo ( !) dati Slovencem knjigo stroke in omike v njiho- vem (slovenskem) jeziku. (Ne iščite podob- nosti v sedanjih razmerah!) Pravzaprav se vse premalokrat spominjamo naše nacio- nalne strokovne prehojene poti - vsaj za kakšnih 140 let nazaj! NAVODILO ZA VARNO DELO PRI SEČNJI IN SPRAVILU V GOZDU Jernej Ude in Bogo Špiletič: Navodilo za varno delo pri sečnji in spravilu v gozdu, 48 strani manjšega formata, 27 risb Boš- tjana Koširja, izdalo Splošno združenje go- zdarstva Slovenije, založila Gozdarska za- ložba, tiskala tiskarna Pleško Ljubljana v 10.000 + 5000 izvodih, 1988. Razumljivo, jedrnato, kratko in ilustrirano navodilo, kako naj ravna tisti, ki seka, razžaguje in klesti gozdne lesne sortimente. Navodila ne veljajo le za gozdne delavce, tudi za kmete, obrtnike in vse, ki se posku- šajo s tem resnim delom, pa jim je lastna glava dragocena in pri srcu. Nesreče pri gozdnem delu so dokaj po- goste - zaradi težavnosti tega dela in zaradi nepredvidljivosti poteka dela. Te ne- sreče so tudi praviloma zelo težke. in za posameznike in družine usodne. · Seveda se s knjižico nesrečam v gozdar- stvu ne bomo mogli povsem izogniti. Toda 190 G. V. 4/89 ,Sk. 71. J. typographus, koničnik samčka in sami čke že zavest o možnosti nesreče in znanje o tem, kje najraje počiva, bo izboljšala pri- pravo dela, povečala previdnost in izbolj- šala strokovno ravnanje pri delu. Pri sestavljanju in pripravljanju te, po obsegu dokaj skromne izdaje, je sodelovalo kar neverjetno veliko ljudi. Pa se je zgodilo tisto, kar se ne bi smelo. Je že tako, da še vedno velja: Mnogo babic, kilava dete. Navodila namreč ne obravnavajo varnosti pri spravilu v gozdu, kot je zapisano v naslovu izdaje. Napako je prvi opazil tedaj že močno bolan avtor J. Ude, ki zaradi bolezni h končni pripravi knjižice ni bil vključen. Napako je odkril kajpak šele ob izidu knjižice, ko se ni dalo ničesar več storiti. Menim, da neustrezni naslov ni zavaja- nje, ampak je samo napaka. Knjižica, ki je skrbno pripravljena in opremljena z original- nimi risbami Boštjana Koširja, bo avtorjema v čast, mnogim ljudem pa koristen napotek, ki ima svoje korenine v dragocenih izkuš- njah avtorjev in njunem poštenem namenu, kako obvarovati delavca in človeka. Naklada, ki je bila skoraj v celoti razde- ljena med gozdna gospodarstva Slovenije, bi morala po najkrajši poti v prave, gozdar- jeve in kmetove roke. GOZD - DIVJAD Janez Černač, Boštjan Anko, Marko Ac- cetto, Miha Adamič, Franc Gašperšič, Ma- rijan Kotar, Janez Čop, Franc Perko, Blaž Krže, Marko Berce, Iztok Ožbolt: Gozd - divjad, 116 strani, izdala in založila Samou- pravna interesna skupnost za gozdarstvo Slovenije, natis organizirala Gozdarska za- ložba, tisk Pleško Ljubljana v 800 izvodih, 1988. Samoupravna interesna skupnost goz- darstva Slovenije je spomladi leta 1988 organizirala posvetovanje s to temo ter v tej knjižici natisnila referate pa tudi pomembnejše razprave. Enajst referatov strokovnjakov za gozdarstvo in lovstvo po- skuša razčleniti ekologijo divjadi in ekolo- gijo gozda ter organiziranost gozdarstva ter lovstva za težko nalogo usklajevanja poru- šenega ravnotežja med gozdom in divjadjo, ki na mnogih mestih ne dopušča gozdu optimalnega razvoja. Odveč bi bilo opiso- vati mnoge ugotovitve in stališča, ki v tej knjigi niso prvič zapisana. Nestrpno pa pričakujemo, kdaj bomo lahko zelo na kratko zapisali o sporazumu med lovci in gozdarji, kako bodo v prid razvoja gozda in družbe dosledno upoštevali vse strokovne in znanstvene ugotovitve. Po strokovni strani namreč o gozdu in o divjadi vemo »skoraj« vse, manjka pa nekaj družbene in politične volje. Vsekakor pa je knjiga Gozd - divjad dragoceno strokovno gradivo, ki bo genera- ciji, ki bo z voljo odstranila mnoge sedanje kaprice, ki preprečujejo rešitev tega pro- blema v Sloveniji (podobni problemi pa so tudi drugje po Evropi), dragocen strokovni pripomoček, napotilo in zgodovina. Zato zaslužijo organizatorji posvetovanja, zlasti pa izdajatelj te zbirke referatov zahvalo in spoštovanje za vztrajnost in neodnehljivost. Zapisa vreden je uredniški pristop Ja- neza Černača, ki je dal izdaji trajni opera- tivni značaj, kar aktualizira zbirko za daljši čas. S tem je zbirka referatov pridobila na vrednosti, saj pričakujemo, da bodo raz- iskovalne in znanstvene resnice o divjadi kot integralnem elementu gozdne bioce- noze prej ali slej tudi praktično uporabljene. Takrat bodo takšne izdaje hvaležno brane. KATALOG GOZDNIH ZDRUŽB SLOVENIJE Ivan Smole: Katalog gozdnih združb Slo- venije, 154 strani besedila, izdal Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, založila Gozdarska založba v 200 izvodih, tiskala tiskarna Pleško Ljubljana, 1988. Mislim, da smo bile vse ali pa mnoge generacije gozdarjev po vojni (v petdesetih, šestdesetih in sedemdesetih letih) zastrup- ljena s fitocenologijo. Kakor da so se nam odprla sezamova vrata v skrivnost naštetih procesnih vzgibov, odvisnosti, pogojenosti itd. , ki tvorijo naravni razvojni proces gozda. Zdelo se je, kot da fitocenologija odkriva vse. Skratka »Zgodila« se je fitocenologija. Vsi smo bili ali pa smo hoteli biti fotoceno- logi. Pluralizem pogledov na združbeno analizo gozda je odpiral nove privlačnosti v naši stroki, celo strokovne konfliktnosti, ~ar v gozdarstvu ni tako zelo pogosto. Stevilne fitocenološke šole in mnogi posa- mezniki so dajali neracionalno mnogo fito- cenoloških pobud. Še vedno verujoč v fito- cenologijo, ki zmore »skoraj« vse, smo jo vgradili kot temelj gozdnogospodarskemu načrtovanju, čeprav še vedno nismo imeli sistemskega konstrukta, vzorca njene ope- rativne zmožnosti. Posamezniki, toda zelo redki, so poskušali hlastnemu in ponigla- vemu širjenju statusnih oblik in rešitev te perspektivne znanosti vdahniti tudi dialek- tični smisel. Toda teh idej stroka že ni bila več voljna sprejeti in razvijati, tudi zaradi njenega naraščajočega pragmatizma. Kot rečeno: to obdobje nam je dalo nešteto novih združb, podzdružb, nešteto novih značilnic, veliko fitocenoloških avtorjev in fitocenologov. Fitocenologi na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo so ocenili, da šole in šolanje (fitocenološko seveda!) niso dovolj, da je fitocenologiji treba poiskati operativno obliko, ki bi lahko prispevala k boljšemu ekološkemu razumevanju gozdnih siste- mov. Vsem nam je ta hip zelo blizu in razumljiva tako imenovana jugoslovanska komunistična sinteza. Kakšna je možna vzporednost med to idejo in našo fitoceno- logijo odnosno Inštitutom pri sestavljanju kataloga gozdnih združb v Sloveniji. Vzpo- redba je metodološke narave: Evidentirati in zbrati vse, kar je bilo v Sloveniji nareje- nega na osnovi srednjeevropske fitocenolo- ške šole, urediti in povezati, da bi bilo primerljivo, ali kakor temu radi pravimo: vse sisteme in združbe spraviti na skupni ime- novalec. Gre za fitocenološke sisteme, ki G. V. 4/89 191 so jih razvijali po srednjeevropski metodi na Inštitutu za gozdno in lesno gospodar- stvo, na nekdanjem Biroju za gozdarsko načrtovanje v Ljubljani in na Znanstveno- raziskovalnem centru pri Slovenski akade- miji znanosti in umetnosti. Avtor Ivan Smole je dosledno spoštoval načine in obli_ke, ki so jih uporabljale sloven- ske fitocenološke avtorske hiše, da bi tako ohranil legitimnost novega dokumenta. To načelo morda nekoliko škodi razumljivosti sinteze, vendar je bil tak pristop zaradi znanstvene in zgodovinske doslednosti ra- zumljiv in racionalen. Zato lahko brez pri- držka sprejmemo oceno, da je katalog po- snetek razvoja srednjeevropskega fitoce- nološkega sistema v Sloveniji, hkrati pa inovativna sinteza, ki tej fitocenologiji odpira nove možnosti, saj sedanje ))prestreljeno« stanje ni dopuščala nobenega nadaljnjega produktivnega razvoja, celo aplikacije ne! Nekaj izvodov Kataloga gozdnih združb Slovenije imajo še pri Gozdarski založbi. Knjiga je »komorna(( študijska izdaja in je namenjena predvsem specialistom, ki slo- vensko fitocenologjjo profesionalno po- znajo. HERBlClDI V GOZDARSTVU Marjana Pavle: Herbicidi v gozdarstvu, 117 strani, štiri fotografije oziroma narisi, izšlo v zbirki Poljudna knjižnica, ki jo izdaja Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, založila Gozdarska založba, tiskala tiskarna Pleško Ljubljana v 230 izvodih, 1989. Kemija je v slovenskem go zdarstvu še vedno skoraj brez pravic. Sana- ravno gospodarjenje z gozdovi jo zelo od- klanja. Pred leti je bilo težko zagotoviti vsaj minimalni raziskovalni program o spremlja- nju kemičnih preparatov, s katerimi povsod po svetu poskušajo racionalizirati. delo v gozdarstvu in ga napraviti učinkovitejšega. Temu se sodobno gozdarstvo enostavno 192 G. V. 4/89 ne more izogniti. Na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo kljub opisani nenaklo- njenosti spremljajo razvoj rabe kemijskih sredstev v gozdarstvu. Domači in tuji prepa- rati so atestirani na inštitutskih poskusnih ploskvah. V knjižici navedene lastnosti teh preparatov niso zgolj prepisana iz prospek- tov, ampak so tudi preverjene z domačim poskušanjem. Raba različnih kemijskih pripravkov je sistematsko in pregledno predstavljena. Preglednost povečuje tudi naslavljanje na vsaki strani. Najprej so preparati zbrani glede na na- čin njihovega učinkovanja, kasneje pa tudi po načinu njihove rabe. V knjigi so tudi druge koristne informacije, tako za začet­ nike kot za specialista. Na koncu je dodan pregled vseh preparatov in pripravkov v strokovni in komercialni nomenklaturi ter slovarček manj znanih tujk. Področja rabe kemijskih sredstev so v slovenskem gozdarstvu zelo slabo razvita. Gozdarji nimamo nobenih izkušenj in no- bene tradicije. Praktično ta razvoj samo spremljamo in se ga po krivici niti ne loteva- mo. še človeka, ki ga neprimerno bolj spoštujemo kot gozd, hranimo in varujemo s kemljo. Resna in kompletna gozdarska stroka se temu področju ne more odreči, pa čeprav ga neguje le v miniaturnem obsegu. Ob tej priliki bralce Gozdarskega vestnika tudi obveščam, da je v uvodu prispevka ome~enaše~ak~~naen~a NAVODILA ZA VARNO DELO S TRAKTORJEM V GOZDU že v pripravi za tisk. Takšna navodila so pred časom že izšla. Tokrat bodo prenovlje- na, zlasti v pogledu ilustracij, ki so delo Boštjana Koširja. Marko Kmecl V BISTRO 1\JAIVIESTO NA »DINOS« Zavedajoč se preobremenjenosti naše gozdarske javnosti z vsakodnevnimi eksistenčnimi problemi, sem prvotni osnutek prispevka skrčil na obseg malega oglasa: Gozdarski oddelek TMS želi pridobiti naslednja spravilna sredstva: 1. traktor Fe-35 s priključki· Uarem, oplen, prednji vitel, kabina, gosenične verige) 2. gozdarsko polprikolico GPP-1 ali GPP-2 3. traktor goseničar - katerikoli tip 4. zgibnik Timberjack 5. večbobenski žični žerjav 3BV-250 ali 3BV-450 6. žični žerjav KS-1 s standardnim ali univerzalnim vitlom Kustos Vladimir Vilman Adaptirani traktor Fe-35 . . Foto: prof. Krivec YU ISSN 001 7-272~