rez Koimurence v zmogljivostih in ceni 8 pomnilnikov, velik LCD-zaslon, sistem Real-Time-Procesing (RTP), poenostavljeno programiranje s pomočjo dvosmernih klecnih tipk, obširen osnovni program s funkci¬ jami za letalske modele F3A, F3B, F3C, F3D in F3E, helikopterski program, ki omogoča uporabo stan- ^ dardne glave ter sistema . Heim in 120° (CCPM), /jjjc uporabniku prijazna izbira programov, štoparica s funkcijo »countdovvn«, možnost nastavitve velikosti hoda servomehanizmov, funkcija Sub-Trim-Memory, kombinirani mešalnik za povelje nagib/smer z možnostjo izklapljanja, Dual-Rate, nastavljiv na dveh pozici -/ jah, z možnostjo nastavitve k velikosti odklonov od 5 do t 125 % za 3 servomehanizme, t L vgrajen računalniški alarmni tl sistem. t M t # mC12 ft K mikroračunalniški f M komplet za RV ' m Kat. št. 4724 za m območje 35 MHz W Kat. št. 4724.B za J območje 35 MHz-B Kat. št. 4725 za območje 40 MHz Na §liki je prikazan popolnoma oprem¬ ljen oddajnik mc-12f Podrobnejše irtformapije najdete VGrpupnerjevem katalogu FS z'novostmi. v/ s > ,, ». • ' /- S ^ ^ . .■ y ^ - ; <■ v , *v~ i ' - A • ' ,_;GRAyPNER GmbH & Co.-l^G vPpstfach 1242 • D-73220 KircJnheimTTeak '• r ' ^ ' •' ^. www.graupnervde KAZALO 9 10 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAJ-JUNIJ 2001, LETNIK XXXIX, CENA 660 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: Ladislav Jalševac telefon: 01/479 02 12 e-pošta: jalsevac@tehniska-zalozba.si Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1001 Ljubljana, p. p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: joze.cuden@tehniska-zalozba.si internet: http://www.tehniska-zalozba.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, faks: 01/479 02 30, e-pošta: tzs-lj@siol.net Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 330 SIT, naročnina za prvo polletje pa 1650 SIT. Žiro račun pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana: 50101-601-280532 Celoletna naročnina za tujino znaša 6600 SIT (65 DEM oziroma 30 USD). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Glavni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Tiskarna Ljubljana, d. d. Revijo sofinancirajo: Ministrstvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Starjet ne pritegne pozornosti samo s futuristično obliko in dvomotornim pogonom z značilnim zvokom, prepričljiv je tudi v letu. Foto: Nina Čuden KAZALO 1 86671 2 5 8 10 14 17 19 20 22 24 26 28 30 43 44 46 47 48 51 52 53 54 56 59 62 64 64 66 68 69 70 72 MODELARSKE NOVOSTI NA SEJMU V NURNBERGU. SVETOVNI REKORD V KORIST ZNANOSTI ELEKTRIČNO GNANI MODELI V PUNITZU LJUBLJANSKI TRAMVAJ RAKETNI MODEL KATEGORIJE S3B PO NOVIH TEKMOVALNIH PRAVILIH. PLASTIČNA OHIŠJA ŽELEZNIŠKIH MODELOV DEŠČICA ZA BRUŠENJE PROJEKT FORMULA F2-75 IZDELAVA MODELA ČOLNA TIMOV TEST - STARJET. MODELARSKA GORIVA KAKO POBARVATI RADIJSKO VODENI MODEL LETALA IZDELAVA KALUPOV IZ SILIKONSKEGA KAVČUKA ZA ULIVANJE DELOV LETALSKIH MAKET. MODELI SLOVENSKIH JADRALNIH LETAL (7. DEL) - ŠTORKLJA. FREKVENCE ZA RADIJSKO VODENE MODELE ELEKTRIČNI POGON - BATERIJE (3. DEL) * J? LIGHTSHOW (KRMILNI DEL) NOVO NA TRGU. SNEMANJE DATOTEK Z INTERNETA STARE STEKLENIČKE V NOVI PREOBLEKI PRENOSNA NAPIHLJIVA JADRNICA (2. DEL) TIMOVO IZLOŽBENO OKNO CHALLENGER I KFOR (CHALLENGER I MK.III) LETNO KAZALO RAKETA NA ELASTIKO. TIMOV TEST - MODEL RIBIŠKE BARKE ANJA SL 35 ... ŠAH DEKORATIVNA ŠKATLA ZA ŠIVALNI PRIBOR OBNOVA LIKALNE MIZE OKRAŠEVANJE TEKSTILA S PAPIRNATIMI PRTIČKI STARANJE IZDELKOV Z UPORABO POKAJOČEGA LAKA. OKRAŠEVANJE KARTONSKIH IN KOVINSKIH ŠKATEL S PAPIRNATIMI PRTIČKI OKRAŠEVANJE S PAPIRNATIMI PRTIČKI, »PODLOŽENIMI« Z MODELIRNO MASO . . UGANKARSKI KOTIČEK TIKE io maj-junij 2001 1 REPORTAŽA Modelarske novosti na sejmu v Nurnbergu ALENKA PAVKO-ČUDEN Vodilne modelarske hiše vsako leto iz¬ koristijo ntirnberški sejem igrač za pred¬ stavitev svojih novosti. Teh je toliko, da jih je težko že našteti, kaj šele predstaviti v kratkem slikovnem pregledu. Zato smo se odločili za ožji izbor zanimivejših, za katere menimo, da bodo prek uvoznikov kmalu, ali so medtem že, naprodaj v naših modelarskih trgovinah. Nekatere od teh modelov izdelujemo tudi pri nas, v pod¬ jetju Mibo modeli in so naprodaj pod Graupnerjevo blagovno znamko. Večina modelov, ki jih predstavljamo, je tudi cenovno dostopnih, zato je priča¬ kovati, da zanimanje zanje med modelarji ne bo majhno. Lepo oblikovani mali RV-modeli na električ¬ ni pogon iz serije Junior Line (GRAUPNER) Bogo Štempihar, direktor podjetja MIBO modeli, ob RV-polmaketi akrobatskega letala giles G 202, ki ga za Graupnerja izdelujejo v Lo¬ gatcu Maketa jadralnega letala ventus 2c z razpetino kril 5500 mm in maso 9800 g prav tako nastaja v logaškem Mibu (GRAUPNER). Soaring star z razpetino 3700 mm je visoko sposoben tekmovalni model kategorije F3J (GRAUPNER). Vsem dobro znani aermacchi MB 339/A P.A.N. italijanske akrobat¬ ske skupine Frecce tricolori. Maketo z razpetino kril 1850 mm poga¬ nja turbina jetcat P 80 ali P 120 (GRAUPNER). Threedee, privlačni fun-fly model, poganja motor tipa 400 z reduktorjem. Model z raz¬ petino kril 800 mm dobimo skoraj povsem izgotovljen (SCORPIO). Polmaketa slavnega angleškega lovca spit- fire na električni pogon z motorjem tipa 400 in reduktorjem (SCORPIO) Polmaketo mosquito poganjata dva manj¬ ša elektromotorja (SCORPIO). 2 maj-junij 2001 TEETiio REPORTAŽA Štirimotorni cargo (4 x permax 400) z razpetino kril 1600 mm tehta 2 kg. S tem pogonom lahko v trupu nosi in odmetava različen tovor (MULTIPLEX). Nesporna zvezda Multiplexovega pa¬ viljona je bil stiro- porni twin jet. Po¬ ganjata ga dva mo¬ torja permax 400 (M UL TIPLEX). Pico cub je odslej na voljo s plovkami, kijih lahko prilagodimo tudi za kak drug park- fly model (MULTIPLEX). Izjemno lahek model lupo - pri razpetini kril 920 mm tehta le 220 g - je pravi model za dvoransko letenje (MULTIPLEX). Maketa mediteranske jadrnice madeline, primerna za začetnike, ima priložena tudi navodila za gradnjo v slovenščini. (MANTUA MODEL) Model čolna magin one je primeren za tekmovanja v kategoriji mono-2. Z motorjem power 710 in 12 celicami Ni-Cd dosega hitrosti prek 40 km/h (ROBBE). Impression - novi hot-line model je prirejen tako za električni pogon kot za pobočno jadranje. Dobi se v dveh izvedbah: pripravljen za prekrivanje ali že prekrit (ROBBE). Novi Larojev dirkalnik razreda I : 5 poga¬ nja motor OPS 22 cm■' (LARO). Novi OPS-ov motor 22 cm ' je namenjen za pogon avtomobilov 1:5 (OPS). Privlačni jadralni RV-model lift offXXS na električni pogon je namenjen za izkušene pilote. Na voljo je v treh različicah. (SIMPROP) Hunter 400 je model reaktivnega letala s potisnim propelerjem, narejen iz vakuum¬ sko oblikovanega penastega polistirena. Po¬ ganja ga elektromotor tipa 400. Razpetina kril je 790 mm (ROBBE). Novi motor 3,5 cm ' za pogon avtomobilskih modelov off-road (OPS) Izpopolnjen hidravlični zavorni sistem za modele avtomobilov 1:5 (LARO) TEBIl ifl maj-junij 2001 3 REPORTAŽA Avtomobilski model classic v merilu 1:10 z motorjem 2 cm 3 je zdaj na voljo tudi z novimi karoserijami (MANTUA MODEL). Philippe Lachat, vrhunski tekmovalec in konstruktor, s profesionalnim modelom kategorije off-road diablo D4 (LARO) Mantuin rally race gold je vrhunski tekmo¬ valni model za kategorijo rally 1 : 8 (MAN¬ TUA MODEL). Novi hrošč beetle nadaljuje tradicijo uspe¬ šnega predhodnika (MANTUA MODEL). Ekonomična različica modela diablo D4 je primerna tudi za začetnike v kategoriji off- road (LARO) (desno). MANTUA MOD MANTUA MODEL d. o. o, LJUB C. Andreja Bitenca 36 1210 Ljubljana - SLOVE Tel.: (01) Faks: (01) 512-OSj E-pošta: mantua@mantu CENA KOMPLETA: 66.900 SIT NasiEKtnil; popularnega hrošča z izboljšanim in ojačenim podvozjem. Možnost predelave v model za vožnjo po tarami’ in dograditve štirikolesnega pogona. Hitrost do 70 km/h. Komplet vsebuje model z motorjem, RV-napravo in vsem potrebnim priborom. CENA KOMPLETA: 69.900SIT www.mantua-model.si ORGANIZIRAMO TEČAJE SESTAVLJANJA LETALSKIH IN AVTOMOBILSKIH MODELOV IN ŠOLO LETENJA Z RADIJSKO VODENIMI MODELI l.olnlski modnih AVIOMODELLI, MANTUA, SCORPIO Modoli :V/tomobilov'/ iipmil I : 8: MANTUA, LARO Modoli avtomobilov v rnoriin I : 10: MANTUA, TAC Motorji: OPS, THUNDER TIGER P.loktromotorji in krmilniki vriljnjov: SCORPIO iV/ nnprnvo: SANWA i Morton starih indij ir losa: MANTUA, PANART, SERGAL Akumulatorji: SANYO, G P, FIAM Orodj i: MINICRAFT, EXCEL, MANTUA folijo ra prokrivanjo: ORACOVER I.opilo: UHU, ZAP, MANTUA l.ob/ioo: BALZA, OREH, JAVOR, MAHAGONIJ Varano ploščo: TOPOL, FINSKA BREZA, OREH, MAHAGONIJ, BALZA Ploščo in bloki: BALZA 4 maj-junij 2001 TEE-Ilio % __REPORTAŽA Svetovni rekord v korist znanosti GUY REVEL, WOLFGANG SCHAPER Bralci se bodo morda spomnili, da sem pred letom v članku Proti soncu s soncem poročal o zadnjem svetovnem re¬ kordu, ki ga je postavil znani nemški mo¬ delar Wolfgang Schaper. Dr. Wolfgang Schaper je znanstvenik svetovnega forma¬ ta na področju aerodinamike in vesoljskih tehnologij, bil pa je tudi pobudnik in eden organizatorjev tekmovanja Od zore do mraka, ki je potekalo pred svetovnim prvenstvom električnih modelov. Cela vr¬ sta svetovnih rekordov v kategorijah FAI za električne modele in modele na sončni pogon kaže na njegove izjemne sposob¬ nosti. Zadnji višinski svetovni rekord mo¬ dela na sončno energijo je bil uvod v ne¬ verjetno pustolovščino pod himalajskimi vrhovi. V e-pošti, ki sem jo 24. februarja prejel iz Nepala, je dr. Wolfgang Schaper poja¬ snil nekatere podrobnosti o znanstvenem raziskovanju z uporabo električno gnanih modelov v skrajnih razmerah. Poglejmo, kaj o tem pravi dr. Schaper: »Približno pred letom dni sem od Univer¬ ze v Miinchnu dobil prošnjo z vpraša¬ njem, ali bi bilo mogoče leteti z radijsko vodenim modelom na veliki višini in zbi¬ rati meteorološke podatke v nevihtnih razmerah. V Miinchnu so slišali za moj svetovni rekord za modele na sončno energijo, ko sem maja 1999 dosegel viši¬ no 2065 metrov (glej članek S soncem proti soncu) in si predstavljali, da bi lah¬ ko s tal vodil modele, leteče na dveh kilo¬ metrih tudi med šesttedensko odpravo v Himalajo. Da sem med rekordnim pole¬ tom vodil model iz toplozračnega balona, letečega na tej višini, jim ni bilo znano. Meteorologi so zahtevali let na viši¬ ni 1500 metrov (5000 čevljev) nad zem¬ ljo, kar je pomenilo še dodatnih 3900 me¬ trov (13.000 čevljev) ali skupaj 18.000 čevljev oziroma nivo letenja FL 180. Pri takšnih višinskih razlikah je ključni dejav¬ nik vidnost. Številni višinski poleti so me naučili, da lahko upravljam model na višini 2500- kratne širine njegovih kril brez optičnih pomagal. Če ta znaša 30 cm lahko letim z modelom na 750 metrih višine. Ob upora¬ bi daljnogleda s trikratno povečavo piloti¬ ranje modela tudi na 2000 metrih z zem¬ lje ne bi bilo nemogoče. Dogovoril sem se o razvoju modela za takšen namen in z njim letel vse poletje. Ključni elementi so bili žiroskop za stabi¬ lizacijo modela v višinskih vetrovih, pose¬ bej prirejena RV-naprava Futaba (evrop¬ ska) FC-28 PCM ter na glavi nameščen Zeissov daljnogled. Meteorološka oprema (merilnik tla¬ ka ali višine, temperature in vlažnosti) je razvil Dieter Wuertenberger na osnovi svoje znamenite opreme MiniLogger. K sreči je masa celotne opreme, vključno z lastnim virom napajanja, le 85 gramov, kar je v primerjavi z vzletno maso 3 kg zanemarljivo. Pogon izkorišča dobre strani najnovej¬ šega brezkrtačnega motorja Hacker z re¬ duktorjem Maxon 4,4 : 1 in s keramičnim ležajem. 2000 metrov je mogoče doseči le ob uporabi novih baterij Ni-MH s 3000 m- Ah. Pri 20 amperih so dlje zdržale Panaso- nicove in tako na koncu zamenjale bateri¬ je Sanyo. Medtem se je pilotska ekipa okrepila s Stephanom Laemmleinom in Phillipom Prototip kali 1 pristaja s povsem odklonjenimi krmilnimi površi¬ nami. Za boljšo vidnost je bil prototip pisano pobarvan. Trup je natlačen z elektroniko. Vzlet na začetku preizkusnega poleta na višino 1500 metrov mruš maj-junij 2001 5 REPORTAŽA Kolbom, dvema izmed najboljših nemš¬ kih pilotov v kategoriji F3J. Preizkušanju prototipa in njegovega tovora sta se pri¬ družila, potem ko sta se vrnila s svetovne¬ ga prvenstva kategorije F3J v Grčiji. Svetovni rekord kot preizkus Jeseni 2000 sem se po več kot 40 pole¬ tih počutil zadosti samozavestnega in po¬ skusil postaviti nov višinski svetovni re¬ kord v FAI-kategoriji F5S (letalski modeli z baterijami za večkratno polnjenje), ki ga je z 2026 metri že devet let držal Rus Ana- tolij Dubinecki. Za nedeljo 19. novembra so vse vre¬ menske napovedi obljubljale z zahoda bli¬ žajočo se toplo fronto s tanko plastjo vi¬ šinskih oblakov, kar bi prispevalo k moč¬ nejšemu kontrastu in tako boljši vidnosti. Na žalost oblakov ni bilo, vendar sem si namesto tega pomagal z zelo širokim trakom kondenzacijskih par potniškega letala. Razen dosežene višine je bil polet zelo podoben toliko prejšnjim in posebnosti ni bilo. Model je poletel ob 11.20 v mirno ozračje tik nad zemljo ter na višini 400 metrov priletel v močan jugozahodnik. Njegova hitrost je bila nekje med 10 in 12 m/s, torej le malo nižja kot 12,8 m/s mode¬ la med vzpenjanjem. Hitrost in smer vetra sta ostali stalni vse do največje višine, kar Nekaj tehničnih podatkov o modelu kali-1: Razpetina kril: Dolžina: Ploščina kril: Krilna obtežba: Vir energije: Elektromotor: Propeler: 2070 mm 1295 mm 60,4 dm 2 46,6 g/dm 2 14 x Panasonic HHR300SC (Ni-MH) brezkrtačni, Hacker H 50 26-S Aeronaut, cam carbon 16x10 Reduktor: keramični, Maxon 4,4 : 1 RV-naprava: Robbe Futaba FC-28 PCM Servomehanizmi: Robbe FS 500 MG, delujoči na 6 V Žiroskop: Ikarus wing gyro Polnilnik baterij: Simprop intelli-control and NC-manager Optična oprema: na glavi nameščen daljno¬ gled Carl Zeiss 3x12 Zložljiva počitniška postelja olajša pilotira¬ nje modela na velikih višinah. je pomenilo preprosto letenje proti vetru brez večjih zavojev. Medtem ko sem piloti¬ ral, ležeč na zložljivi počitniški postelji, so sodniki z daljnogledom spremljali model. Kontrolni stolp letališča Friedrichshafen, oddaljenega kakšnih 10 kilometrov, je za čas mojega poleta zaprl ta del zračnega prostora za ves promet. Po sedmih minutah nenehnega vzpe¬ njanja sem bil prepričan, da je stari re¬ kord presežen, in ugasnil motor, kljub preostali energiji, ki je zadostovala za še 150 metrov vzpona. Še večji višini sem se odrekel, ker nisem hotel tvegati izgube prototipa modela za himalajski projekt. Z odklonom krilc in zakrile v položaju me¬ tulj sem model pričel spuščati s 4,5 m/s, kljub temu pa je spust trajal nenavadno dolgo. Po skupaj osemnajstih minutah po¬ leta je model pristal kakih 10 metrov od mesta vzleta. Izpisek višinomera, vgraje¬ nega v model, je pokazal največjo višino 2205 metrov nad terenom, kar je bilo sko¬ raj 200 metrov više od starega rekorda. (Medtem je FAI že priznala njegov novi svetovni rekord - 2200 m). Višina leta je bila zabeležena z novim, zelo točnim CicloSportovim višinome¬ rom. Njegova ločljivost je en meter, po ponovni nastavitvi pa je napaka pri več kot 2200 metrih višine znašala vsega 5 metrov.« Priprava na znanstveno odpravo Do konca januarja 2001 sta dve spe¬ cializirani podjetji izdelali vsaka enajst pa¬ rov kril in trupov. Vsi modeli so bili opremljeni z RV-komponentami, od kate¬ rih jih je šest imelo kompletno opremo. Časa je že zmanjkovalo in velika pusto¬ lovščina se je začela sredi februarja z le¬ tom v Nepal. Odprava je najprej krenila do doline Kali Gandaki pod vrhom Ana¬ purne in nato prek 4200 metrov visokih prelazov proti meji s Tibetom, kjer se je konec februarja pričel podvig. Znanstvena ekipa skupaj z modelarji je 19. februarja z letom iz Munchna pris¬ pela v Katmandu v Nepalu, od koder so po celodnevni vožnji z avtobusom prispe¬ li v Pokharo. Naslednjega dne je sledil ne¬ pozabni let s twin otterjem vzdolž pogor¬ ja Anapurne, ki je ekipo ponesel do njene¬ ga začetnega delovnega mesta na 2700 metrih nadmorske višine. To je vas Jona¬ som v dolini Kali Gandaki. Istoimenska reka, ki teče skozi dolino, pada s strehe sveta in zareže eno od najglobjih zajed med goro Dhaulagiri na zahodu (8167 m) in Anapurno (8091 m) na vzhodu. V tej izredno globoki dolini nastajajo prav po¬ sebne vetrovne razmere, ki so botrovale tej znanstveni odpravi. Po prihodu je bilo treba preveriti vse¬ bino 34 aluminijastih zabojev, v katerih je bila znanstvena oprema (skupaj z enajsti¬ mi modeli in rezervnimi deli), vsega za 1150 kg tovora. Jadralni modeli so ostali nepoškodovani celo po dolgem potova¬ nju z drugega konca sveta. Brez odlašanja so člani odprave postavili tri generatorje na veter, s katerimi so zadovoljili vse svo¬ je potrebe po električni energiji. Brez izgubljanja časa je bila celotna oprema pripravljena za delo. Že naslednji dan (20. februarja) sta bila opravljena dva preizkusna poleta s kali 2 (drugi model od enajstih), ki sta potrdila brezhibno de¬ lovanje modelov. Veselje na tleh po uspešnem letu na 2200 metrov Dolga pot proti Lo-Mathangu, glavnemu mestu starodavne kraljevi¬ ne Mustang, ob meji s Tibetom 6 maj-junij 2001 iTIR llio REPORTAŽA Stefan Laemmlein in kali 2 med prvim vzletom vjomsomu Med potjo proti mestu za zbiranje podatkov ob vznožju Annapume Otroci šerp pazljivo opazujejo Philipa Kol¬ ba, ki sestavlja jadralno letalo. Prisotnih je bilo tudi kar veliko gledal¬ cev, ki so uživali v nenavadni letalski predstavi. Okoli mesta, s katerega so vzle¬ tali modeli, se je hitro nabralo nekaj več¬ jih ptic, da bi si bolje ogledale nove nena¬ vadne in pisane tovarišice. Tudi med do¬ mačini so nenavadne leteče naprave pri¬ tegnile precej pozornosti. Odprava je bila s preizkusnimi poleti zadovoljna. Model, ki ga je ob tej prilož- Mestna vrata v Lo-Mathang nosti vodil Stefan Laemmlein, je za trenu¬ tek izgubil vzgon, kar je člane odprave opomnilo na dosti manjšo gostoto zraka na 3600 metrih nadmorske višine, kot je sicer nad bolj običajnimi letalnimi površi¬ nami. Ker so bili v naslednjih tednih načr¬ tovani poleti tudi na višinah do 5000 me¬ trov, smo na to vsekakor morali biti po¬ zorni. Med nadaljnimi poleti v sredo, 22. fe¬ bruarja, je model dosegel višino 1900 me¬ trov nad zemljo ali 4600 metrov nadmor¬ ske višine. Če upoštevamo redkejše ozrač¬ je, je takšen dosežek celo pomembnejši kot svetovni rekord. Takšne višine je brez večjih težav mogoče doseči le z modelom na elektromotor, ker bi druge vrste pogo¬ na zahtevale cel kup zapletene dodatne opreme, npr. zračni kompresor. Takoj po startu modela sta se mu v nenavadni for¬ maciji pridružila dva velika orla, kar je bilo zaradi skoraj enakega razpona kril ptic in modela videti še posebej zanimivo. Pojav nenavadnega novega letalca je ver¬ jetno zmotil tudi druge večje ptice, kajti kmalu so se ujede pričele zbirati z vseh koncev doline. Električni jadralni modeli so zanimali tako lokalna meteorologa, ki sta delala skupaj z ekipo, kot tudi njihove kolege v Katmanduju. Leteči modeli prinašajo šte¬ vilne možnosti v meteorološke raziskave. Kmalu so se pojavila vprašanja, kako za¬ pleteno je leteti s takšnimi modeli. Seve¬ da so modelarji obljubili, da bodo po kon¬ cu raziskav, če bo čas to dopuščal, prika¬ zali, kako so uporabljali modele za zbira¬ nje podatkov. Številni domačini so že delali za pred¬ hodne znanstvene odprave. Nove goste so pozdravili z dobrodošlico in jim bili v pomoč pri številnih drobnih nalogah, nujnih ob prihodu ekipe. Sirdar Kami, vodja tamkajšnjih šerp, je s tipično azij¬ sko gostoljubnostjo organiziral dolgo petdnevno odpravo do konca doline, z vsem tovorom, ki so ga prenesli na člo¬ veških in živalskih hrbtih. Po Vzhodni poti, ki tu in tam preseže 4000 metrov vi¬ šine, se je ekipa odpravila proti Lo Mant- hangu. Po enotedenskem zbiranju podat¬ kov naj bi se vrnili nazaj v Jomsom po Za¬ hodni poti. Podatke naj bi zbirali tudi na skrajnemu spodnjemu koncu doline, kjer so vetrovi najmočnejši. Običajno prično pihati ob enajstih dopoldne in dosežejo Philip Kolb, Stephan Laemmlein in Wolf- gang Schdper z otroki pred Annapurno hitrost 40 do 60 km/h. Wolfgang Schiiper je nameraval leteti do hitrosti vetra 65 km/h in upal, da ne bi uničil preveč mo¬ delov. Znanstveno delo Medtem se je odprava že vrnila s poti po Himalaji. Kako je potekal letalskomo- delarski del odprave, bomo bolj podrob¬ no poročali v naslednji številki Tima, za začetek pa si lahko ogledamo nekaj foto¬ grafij, ki so po elektronski pošti prispele z oddaljene Himalaje. Radijsko vodeni modeli so znanosti lahko v veliko pomoč, najbolj znana pa je njihova uporaba v meteorološke namene. Tako je Guy Sennequier, prijatelj iz mode¬ larskega kluba, pred časom že sodeloval v raziskovalni meteorološki odpravi, takrat na Antarktiki. Modeli so leteli v močnih vetrovih (tudi do 100 km/h) na višini 3794 metrov nad ognjenikom Erebus in zbirali vzorce ognjeniških par. Toda to so bili modeli z motorji 0.60 in ne električno gnani modeli. TEKI .10 maj-junij 2001 7 REPORTAŽA Električno gnani modeli v Punitzu BOŠTJAN PERDAN MiG 15 Christiana Pelzmanna čaka na nov polet. Člani društva Modra ptica smo obiska¬ li lansko prireditev Nitro-Days, miting modelov reakcijskih letal v Punitzu na av¬ strijskem Štajerskem, ki ga vsako leto ob pomoči kolegov organizira Peter Cmyral. Zadnji miting je bil že deveti po vrsti, če ne upoštevamo predlanskega svetovnega prvenstva Jet Masters, ki ga je organizirala ista ekipa kot miting v Punitzu in je zato slednji odpadel. Na pot smo se odpravili v zgodnjih ju¬ tranjih urah sobotnega dne in jo prek Šentilja mahnili proti Gradcu ter naprej do Punitza, kamor smo prispeli okoli poldneva. Vreme je bilo pretežno jasno, pihal je precej močan bočni veter. Slednji nas je dobro premrazil in nekoliko pona¬ gajal pilotom, ki so začeli leteti ravno v ča¬ su našega prihoda. Po prihodu smo si na hitro ogledali sodelujoče modele in si pri¬ voščili kosilo, ki so ga gostitelji pripravili v bližnjem hangarju. Čas po kosilu smo iz¬ koristili za podrobnejši ogled modelov in klepet z njihovimi lastniki, ki je trajal vse do večera. Zatem so nam modelarji pri¬ pravili lepo predstavo z nočnim letenjem. V nedeljo dopoldne je bilo vreme še slab¬ še kot v soboto, z nizko oblačnostjo, obča¬ sno je celo rosilo. Ko je že kazalo, da iz¬ boljšanja ne bo, se je po drugi uri na naše veliko veselje zjasnilo in posijalo je sonce, ki nas je posušilo in ogrelo. Tedaj je bil na sporedu tekmovalni del mitinga in lahko smo uživali v lepi predstavi večine nasto¬ pajočih modelov. Proti koncu se je mode¬ lom reakcijskih letal pridružil še jadralni model z električnim pogonom kategorije F5B in se dokaj uspešno kosal z njimi. Punitz je spet pokazal, kam gre razvoj. Plinske turbine so že zelo izpopolnjene, saj veliko modelarjev upravlja z njimi kar prek oddajnika. Slednje so včasih zahteva¬ le ekipo dveh do treh pomočnikov, da je vse potekalo kolikor toliko normalno. Ne¬ koliko so se znižale tudi njihove cene, ki pa so še vedno dokaj zasoljene. Opaziti je vse manj »impelerskih« modelov, ki jih že¬ ne batni motor z notranjim zgorevanjem. Ti počasi izumirajo, saj sta bila na letošnji prireditvi le še dva. Njihovi nasledniki so modeli z električno turbino, ki se lahko uspešno kosajo z njimi, za povrh pa imajo precej bolj realističen zvok. Slednji so precej napredovali, saj so bile zmogljivo¬ sti nekaterih modelov res presenetljive. Modelarji jih vse pogosteje uporabljajo kot uvodno stopnjo pred modeli s plinsko turbino! Tovrstni modeli so precej cenej¬ ši, letalne lastnosti pa imajo enake kot ve¬ like »zverine«, ki ob strmoglavljenju zlah¬ ka požgejo bližnjo njivo s koruzo. Modeli z električno turbino so bili zastopani v podobnem številu kot prejšnja leta. Žal sta manjkala dva modela letala de havil- land vampire, ki sta prejšnja leta navduše¬ vala z odličnimi letalnimi lastnostmi. Praz¬ nino pa so več kot uspešno zapolnili novi modeli. Največji model na električni pogon je bil MiG 15 v merilu 1 : 7, s katerim je letel Robert Donner. Model z razpetino 1,45 m je izdelan iz kompleta firme Rabel, ki je v osnovi namenjen pogonu z batnim mo¬ torjem z notranjim zgorevanjem. Trup je iz epoksidnega laminata, krila pa iz stiro¬ pora, prekrita z abahijevim furnirjem. Ro¬ bert je z električnim pogonom opremil že gotov model, kar se pozna tudi na masi modela, saj tehta kar 5,1 kg. Model je opremljen s pnevmatskim uvlačljivim Največji model na mitingu je bil MiG 15, ki ga je izdelal Robert Don¬ ner (zgoraj). Kyoshev F-16sta skupaj izdelala Tim Lindauer in Raimund Oberhu- ber (desno). 8 maj-junij 2001 lTIK.Iiio podvozjem spring air in kljub nekoliko večji masi leti zelo dobro. Maksimalna po¬ raba znaša kar 45 A, poleti pa so običajno dolgi tri minute in pol. Z modelom letala MiG 15 je letel tudi Christian Pelzmann, ki ga je izdelal po nekoliko modificiranem načrtu Daniela Schiibelerja. Slednji je znan predvsem po električnih turbinah, ki slovijo kot ene najboljših. Izdelane so ročno iz ogljikovih vlaken in tehtajo manj kot ena sama celica velikosti sub C. Model lesene gradnje je letel res odlično, verjetno najbolje izmed vseh. Christian si je pri startu pomaga z gumijasto vrvjo, ki jo napne čez stezo in nanjo pripne model. Za proženje uporab¬ lja nožni mehanizem, pri čemer model dobesedno skoči v zrak. Plin doda tik po ločitvi. Model ima pod trupom smučko, v kateri se nahaja pogonska baterija, hkrati pa mu omogoča, da lahko pristaja kar na asfaltni podlagi. V soboto je model zaradi prazne baterije strmoglavil, a ga je Chri¬ stian do naslednjega dne že popravil in z njim tudi uspešno letel. Odlično je letel tudi L-39 albatros, ki ga je izdelal Nemec Tim Lindauer. Glede na to, da je trup izdelan iz epoksidnega la¬ minata, predvidevam, da je iz kit komple- Hermann Siber z learjetom (Kyosho) pred testnim poletom Martin Krolik in njegova verzija priljublje¬ nega modela delte pibros REPORTAŽA Tim Lindauer iz Nemčije in njegov L 39 Al¬ batros ta firme Schreiner & Savex. Na žalost so se nemški modelarji v nedeljo odpravili domov še pred izboljšanjem vremena, zato smo Albatrosa lahko občudovali le dan prej, ko je letel skupaj z migom Chri¬ stiana Pelzmanna. Ob električnemu pogonu si lahko da¬ nes omislimo model reakcijskega letala že za razmeroma malo denarja. Korak naprej je storil Kyosho, ki ponuja skoraj dokon¬ čane sestavljanke tovrstnih modelov. Nji¬ hov prvi izdelek je bil model letala T33 shooting star, zadnja novost pa sta mode¬ la F-16 fighting falcon in learjet. Vsi so iz¬ delani iz stiropora, slednja pa imata povr¬ šino še dodatno prevlečeno s plastiko. V kompletu sta priložena tudi motor in tur¬ bina. Primerka obeh modelov sta letela tudi na mitingu v Punitzu. F-16 sta s skup¬ nimi močmi izdelala Tim Lindauer in Raj¬ mund Oberhuber iz Nemčije, žal pa je njun model kmalu po štartu iz roke str¬ moglavil. V nedeljo je z enakim modelom letel še nek drugi modelar in prikazal od¬ lično letenje. Prav zanimivo bi bilo med seboj primerjati modela T33 in F-16. Na prvi pogled se zdi, da ima F-16 precej boljše zmogljivosti. Learjet je izdelal Her¬ mann Siber. Model sem fotografiral še pred opravljenim preizkusnim poletom v soboto. Letel je tudi v nedeljo in nas vse očaral z elegantnim videzom in realistič¬ nim letenjem. Opremljen je s fiksnim podvozjem in lahko brez težav vzleta z as¬ faltne površine. Napajanje motorjev je lo¬ čeno, kar se pozna na koncu, ko eden iz¬ med motorjev deluje dlje od drugega. Lo¬ čeno napajanje priporoča celo proizvaja¬ lec, za kar pa ni logične razlage, saj so prednosti skupnega napajanja več kot očitne. Martin Krolik je letel z za 20 % poveča¬ nim modelom delte pibros, ki ga je opre¬ mil z električno turbino WeMoTec mini fan 480. Slednja je vgrajena v osi modela in na spodnji strani zaščitena s sankami, ki jo varujejo pred poškodbami. Model poleti iz roke in je v zraku precej živahen, poleti pa trajajo tri minute in pol. Zanimiv je bil tudi model francoskega letala dassault super mystere, ki ga je v sa¬ mogradnji izdelal Wolfgang Nenning. Pol- maketo v merilu 1 : 10, ki je v celoti izde¬ lana iz stiropora, poganja motor Graup- ner ultra 930/6 prek turbine Schvverdtfe- ger premera 90 mm. Ta pogonski paket je eden najcenejših v svojem razredu in se dokaj uspešno kosa s konkurenco, kar je dokazal tudi model, ki je letel zelo reali¬ stično. Wolfgang in Robert Donner sta omenjeno kombinacijo uporabila že v mnogih modelih in zagotavljata, da lahko uspešno poganja kateri koli model mase do 2,5 kg. Wolfgatig Nenning s polmaketo letala das¬ sault super mystere TIKIio maj-junij 2001 9 MAKETARSTVO Ljubljanski tramvaj ŽELJKO HALAMBEK Minilo je več kot 40 let, odkar je po ljub¬ ljanskih ulicah zadnjič peljal tramvaj. Toda spomini nanj še živijo, k čemur je prispeval tudi Tadej Brate s svojo knjigo, v kateri je opisal zgodovino, pomen tramvaja in mož¬ nost za ponovno uvedbo tramvajskega prometa. Ljubljanski tramvaj je začel javno voziti 6. septembra 1901. Prve tramvaje je izdelala tovarna Siemens & Halske z Dunaja. Ljub¬ ljančani so ga sprejeli z velikim navduše¬ njem in je bil na začetku prvovrstna atrakci¬ ja. V 30-tih letih se je s širjenjem mesta raz¬ vejilo tudi tramvajsko omrežje, v tovarni tir¬ nih vozil v Slavonskem Brodu so nabavili nove tramvaje in zgradili novo remizo v Šiš¬ ki. Kljub temu njihovo število ni zadostovalo za vse potrebe. Rešitev so našli v nakupu rabljenih tramvajev iz Opatije, ki so jih ka¬ sneje rekonstruirali, in v izdelavi novih v lastnih delavnicah. Kljub hitremu razvoju po 2. svetovni vojni, ko so izdelali tudi nove pri¬ kolice, so zaradi slabega položaja tramvaj¬ skega podjetja začeli razmišljali o njegovi na¬ daljnji usodi. Poskus izdelave povojnega tramvaja se ni obnesel. V začetku 50-tih let so trolejbusi postopoma začeli neusmiljeno izrinjati tramvaj. Usodni dan, ko se je tramvaj zadnjikrat popeljal po ljubljanskih ulicah, je napočil 20. 12. 1958. Z ukinitvijo tramvaja je bila zavrženo tudi dragoceno zna¬ nje in izkušnje pri izdelavi doma¬ čih tramvajev. Zadnji tramvaj, na¬ rejen v lastnih delavnicah, je bil voz št. 53. Izdelan je bil na podvoz¬ ju starega opatijskega tramvaja in je predstavljal tudi zadnji poskus posodobitve tramvajskega prome¬ ta. Redno je začel voziti leta 1953- Prav tramvaj št. 53 je maketar Dražen Bijelič izbral za izdelavo modela v merilu HOm (M 1 : 87, ši¬ rina tira 12 mm). Narejen je pre¬ težno iz pločevine, plastike in žic. Zaradi specifične konstrukcije ga je začel graditi pri strehi. Izdelava modela Model izdelamo tako, da naj¬ prej iz medeninaste pločevine izrežemo ploščico v obliki tlorisa strehe, ki nam bo služila za podla- Sprva so bili tramvaji še rdeči in so imeli odprte čelne ploščadi. (Iz Zadnji tramvaj, narejen v lastnih delavnicah, je bil voz št. 53. (Iz zbirke T. Brateta) zbirke T. Brateta - foto: A. Luft) 10 maj-junij 2001 TEJLIjio MAKETARSTVO go. Iz pločevine izrežemo pravokotno ploš¬ čico dolžine karoserije brez zoženih delov tlorisa tramvaja in širine, enake obsegu oval¬ nega loka strehe. Ploščico nato na primer¬ nem valjastem predmetu blago ukrivimo v želeni profil strehe ter robove obdelamo s kleščami in škarjami za pločevino. Tako obli¬ kovano pločevino prispajkamo na prej izde¬ lano podlago. Zožene dele strehe zapolnimo s poliestrskim dvokomponentnim avtomo¬ bilskim kitom ter z njim popravimo obliko srednjega dela strehe. Ko se kit posuši, zač¬ nemo z modeliranjem strehe, piljenjem in brušenjem. Z modelarskim rezkarjem na če¬ lih strehe izdolbemo pravokotni vdolbini, v kateri s sekundnim lepilom prilepimo pro¬ zorno kvadratno PVC ploščico, debelo 3 mm, ki ponazarja čelno zastekljeno škatlico za napise. Špranje okoli ploščice zapolnimo s kitom. Na spodnjo stran izgotovljene strehe začnemo s spajkanjem pritrjevati navpične nosilce iz medeninastih žičk 0 1 mm, ki jih nato povežemo še z vodoravnimi žičkami. Tako dobimo okvirno nosilno konstrukcijo. Paziti moramo, da bo tlorisna širina nosilne konstrukcije za debelino stranic manjša od širine strehe. Bočne stranice izdelamo samo do višine oken, in sicer iz medeninaste plo¬ čevine, enako tudi čelne stranice, pri katerih trapezni videz oblikujemo s kleščami. Nav¬ pične okvirje vrat v vsej višini izdelamo prav tako iz medeninaste pločevine in jih prispaj¬ kamo na nosilno konstrukcijo. Čelne in bočne stranice pokitamo in kit nanesemo tudi na spodnji rob čelnih stra¬ nic, kjer bo odprtina za spenjačo. Ko se kit posuši, stranice popilimo in pobrusimo ter na spodnjem robu čelnih stranic oblikujemo odprtino. Z modelarskim vrtalnikom pazlji¬ vo izvrtamo luknjici za luči, za katere bomo uporabili medeninaste cevčice 0 3 mm. Ko- nektorje poleg luči lahko oblikujemo iz pla¬ stičnih paličic 1,5/1,0 mm tako, da dobijo trapezno obliko. Na stranice tramvaja nale¬ pimo še navpične trakove iz samolepilne fo¬ lije in karoserija je nared za barvanje. Pred barvanjem pregledamo in po potre¬ bi s kitanjem in brušenjem popravimo more¬ bitne napake. Za temeljno barvo vzamemo mat sivo ter po ponovnem pregledu karose¬ rije še zeleno. Notranjost tramvaja pobarva¬ mo na rjavo. Sedaj začnemo izdelovati detaj¬ le notranjosti, komandne plošče z ročicami in sedežev. Iz 0,5 mm debele plastike izdela¬ mo stenski pregradi in pod ter vse skupaj us¬ trezno pobarvamo rjavo. Ne pozabimo še na kromirane vodoravne ročaje ob oknih. Manjka nam še primeren voznik in nekaj potnikov. Poiščemo jih lahko v katalogu to¬ varne Preiser, ki ima bogato izbiro človeških figur v merilu HO. Preden prilepimo dno tramvaja na karo¬ serijo, vgradimo okna in vrata. Bočna okna izrežemo iz enega kosa prozorne plastike, enako tudi čelna, s to razliko, da morajo biti trapeznih oblik, pozorni pa moramo biti tudi na geometrijo, saj so na čelni strani bla¬ go nagnjena. Pri lepljenju oken na karoseri¬ jo pazimo, da jih z lepilom ne zameglimo. Vrata prav tako v celotni višini izdelamo iz prozorne plastike. Pred montažo nanje nale¬ pimo belo samolepilno folijo s pravokotni¬ mi izrezi na zgornjem in spodnjem delu. Na ta način zgoraj ponazorimo okna, spodaj pa leseno oblogo vrat. Spodnjo polovico vrat zato pobarvamo v zeleno. Iz plastike debeli¬ ne 1 mm izrežemo stopničke in jih pred vgradnjo pobarvamo sivo. Ker smo za zgor¬ njo polovico bočnih in čelnih stranic upora¬ bili prozorno plastiko, nam oken ne bo tre- TTREjio maj-junij 2001 11 Iz medeninaste pločevine izrežemo ploščico v obliki tlorisa strehe ter pravokotno ploščico dolžine karoserije brez zoženih delov tlorisa tramvaja in širine, enake obsegu loka strehe. Ploščico blago ukrivi¬ mo v želeni profil strehe in robove obdelamo s kleščami in škarjami za pločevino. Na spodnjo stran strehe prispajkamo navpične nosilce iz tankih me¬ deninastih žičk, kijih nato povežemo še z vodoravnimi, da dobimo nosilno konstrukcijo. Primerjava z modelom avta v enakem merilu 12 maj-junij 2001 'T IBJ lio Bočne in čelne stranice izdelamo iz medeninaste pločevine samo do višine oken. Tudi nav¬ pični okvirji vrat so po vsej višini iz medeninaste pločevine in jih prispajkamo na nosilno konstrukcijo. Tako bočna kot čelna okna so narejena iz enega kosa prozorne plastike. Pri lepljenju oken pazimo, da jih z lepilom ne zameglimo. Nanje prilepimo belo samolepilno folijo z računal¬ niško izrezanimi okni. Vrata prav tako v celotni višini izdelamo iz prozorne plastike. Pred montažo nanje nalepimo belo samolepilno folijo s pravokotnimi izrezi na zgornjem in spodnjem delu. Tako zgoraj ponazorimo okna, spodaj pa leseno oblogo vrat. Spodnjo polo¬ vico vrat zato pobarvamo v zeleno. ba izrezovati, ampak nanje prilepimo belo samolepilno folijo z računalniško oblikova¬ nimi okni. V programu AutoCad narišemo načrt, po katerem rezalnik izreže folijo. Vodoravne okrasne srebrne letve nare¬ žemo na širino 0,5 mm in jih prile¬ pimo nad in pod okni ter na spod¬ nji del stranic tramvaja. Ne pozabi¬ mo tudi na zložljive stopničke ob vratih za dostop na streho. Dražen jih je izdelal iz tanke plastike in jih pobarval temnosivo. Na streho tramvaja prilepimo na temnosivo pobarvano samole¬ pilno folijo, ki mora biti nekoliko ožja in krajša od tlorisa strehe. Precej potrpežljivosti bo treba za izdela¬ vo pantografa. Zanj potrebujemo tri debeli¬ ne žičk: 0 0,1 mm, 0 0,3 mm in 0 0,5 mm. Najtanjše bodo služile za diagonali pantogra¬ fa, srednje za samo konstrukcijo pantografa in drsalnika ter najdebelejše za spodnji ok¬ vir pantografa. Žičke so na sklepih povezane v vozel, na drugih spojih pa so spajkane. S plastičnimi letvicami prereza 1x1 mm nare¬ dimo nosilec pantografa in izolatorje ter vse skupaj pred montažo pobarvamo sivo, ena¬ ko tudi škatli na čelih strehe, narejeni iz pla¬ stičnih ploščic. Za ponazoritev lesenih rež na strehi je najbolje uporabiti Kibrijevo re¬ brasto plastiko. Po želji lahko pantograf po¬ vežemo z nitkami, ki predstavljajo vrv za nje¬ govo spuščanje. Naš model nima pogona (izvedba dummy), zato iz plastičnih ploščic debeline 1 mm izdelamo podvozje in vstavimo kuplje¬ na kolesa s premerom 8 mm. Spodnji del podvozja zapremo s tanko plastiko. Iz tanke plastike ne pozabimo narediti še maske pod¬ vozja, zaščitnih letev in košar, vse v sivi bar¬ vi. Na koncu nam ostaneta še spenjača in zaščitna ograjica. Oboje izdelamo iz žičk in dele pobarvamo s sivo. S fotografij se vidi, da Dražen na modelu še nima napisov. Lahko jih naredimo na več načinov: s tiskalnikom na prozorno samolepilno folijo ali na vodne nalepke ali pa uporabimo črke letraset. Viri: Tadej Brate: Ljubljanski tramvaj. Slike iz zbirke T. Brateta. mm maj-junij 2001 13 Raketni model kategorije S3B po novih tekmovalnih pravilih ALENKA PAVKO - ČUDEN Foto: Nina Čuden S 1. januarjem so začela veljati dopolnila športnega pravilnika Mednarodne aeronav¬ tične zveze (FAI) za raketne modele, ki pri¬ našajo številne radikalne spremembe. Od¬ slej se s povečanjem totalnega impulza ozi¬ roma višjo podkategorijo spreminjajo tudi dimenzije modelov. Tako v kategorijah raket s padalom (S3) in raket s trakom (S6) ostaja¬ jo le v podkategorijah A (2,5 Ns) enake ome¬ jitve kot prej, modeli za podkategorijo B pa so že precej večji. Pri teh velja, da mora naj¬ manj polovica modela imeti premer, ki ne sme biti manjši od 40 mm, celoten model brez stabilizatorjev pa mora biti dolg naj¬ manj 500 mm. Modeli so po velikosti torej nekje med dosedanjimi modeli v skladu s pravili FAI in večjimi modeli našega nacio¬ nalnega razreda. Sprememba pravil, ki mi¬ mogrede ni prinesla težko pričakovanega znižanja višin poletov, je med modelarji na¬ letela na precej negodovanja, saj bodo poslej vsa tekmovanja za člane potekala v višjih podkategorijah, le mladinci bodo tekmovali v istih kot prej. Prav hitro bo treba pristopiti k izdelavi kalupov in izdelati nove modele. Za tiste, ki so prepozno začeli razmišljati o novih kalu¬ pih za laminirane modele in so že v časovni stiski pred bližnjimi tekmovanji, predlaga¬ mo v izdelavo klasični model s trupom iz pa¬ pirnatih komponent in glavo iz stirodura. Model je tako glede aerodinamike kot po te¬ ži konkurenčen laminiranemu, le proti vlagi je manj odporen. Pazljivo izdelan model brez pristajalnega sistema ne sme biti težji od 10 gramov, kolikor je tehtal tudi prototip (slika 1). Slika 2. Lepilni trak druge plasti navijamo v nasprotni smeri in ga sproti vlažimo z gobico. Izdelava modela Telo rakete - va¬ ljasti trup (št. 2) in nosilec motorja (št. 4) navijemo na ko¬ vinskih ali plastič¬ nih valjastih kalupih (0 40 x 400 mm in 0 10,5 mm x 150 mm) po znanem po¬ stopku iz dveh ovo¬ jev rjavega lepilnega traku z vodotopnim lepilom, ki ga izde¬ luje celjski Aero (dobi se v industrij¬ ski prodajalni Ae- rošpica v Celju, tel.: (03) 548-17-29). Na kalup, ki ga najprej Slika 1. Papirnati model je v mnogih pogle¬ dih enakovreden modelu iz epoksidnega laminata. fino vodno obrusimo, obrišemo do suhega in zloščimo, najprej spiralno navijemo zaš¬ čitni vmesni sloj iz pomaščenega papirja za peko. Sledi sloj lepilnega traku, ki mora biti obrnjen z lepljivo stranjo navzven, ter na¬ slednji ovoj z lepilom navznoter, ki ga sproti vlažimo (slika 2). Z valjarčkom povsod izti¬ snemo zračne mehurčke (slika 3). Ko je pa- Slika 4. Adapter je prilepljen neposredno na cev nosilca motorja. Slika 3- Morebitne zračne mehurčke z valjarčkom iztisnemo izpod navitih plasti trupa. Slika 5. Površino trupa premažemo z epoksidno smolo, razredčeno z nekaj kapljicami metanola. Sestavine je treba natančno odtehtati. maj-junij 2001 TIKIio 14 260 MODELARSTVO 1 pir popolnoma suh, površino prebrusimo z vodnobrusilnim papirjem (400) in premaže¬ mo z epoksidno smolo, razredčeno z nekaj kapljicami metanola (slika 4). Trup lahko prelakiramo tudi z razredčenim nitrolakom, vendar ne bo enako trden. Suh premaz pre¬ brusimo s finim vodnobrusilnim papirjem (800) in zloščimo. Trup odrežemo na mero in snamemo s kalupa. Na enak način izdela¬ mo tudi cev nosilca motorja (št. 4) in cevko za vodili (št. 8). Adapter (št. 3) ali zožitev trupa naredi¬ mo iz 80- do 100-gramskega papirja. Plašč adapterja moramo najprej izračunati. Za to uporabimo znani obrazec za središčni kot kolobarja: a = 180° di 180°-d 2 Ko smo izračunali središčni kot, na¬ tančno narišemo razviti plašč in dodamo še nekaj kotnih stopinj oziroma milimetrov, da ga lahko zlepimo. Vzdolžna robova na tanko premažemo s kontaktnim lepilom (UHU- por ali greenit), počakamo nekaj minut in trdno pritisnemo dru¬ gega čez drugega. Pri lepljenju si pomagamo s kalupom za izdelavo cevi nosilca motorja, ki nam služi za oporo. Prej moramo ugotoviti, ali se rob na širši strani ladij¬ skega repa natančno prilega trupu. Adapter z notranje strani tanko premažemo z razredče¬ no epoksidno smolo, z zunanje pa ga obdelamo enako kot prej valjasta dela, vendar šele potem, ko so vsi deli telesa že zlepljeni med seboj in je stik med njimi obru- šen. Najprej sestavimo adapter in cevko nosil¬ ca motorja (slika 5). Ta naj bo kake tri milime¬ tre daljša, da jo lahko potisnemo skozi spod¬ njo odprtino adapterja in prilefjimo z modelar¬ skim (UHU-hart) ali hi¬ trim epoksidnim lepi¬ lom (UHU schnellfest) neposredno na plašč adapterja. Zgornji trup in adapter povezuje cen- trirni obroč (št. 6) iz 2 mm debele lahke balze, ki ga najlaže izrežemo z nastavljivim Olfinim re¬ zalnikom krogov (slika 6). Obroč z modelar¬ skim lepilom vlepimo do polovice debeline v cev (slika 7), nanj nataknemo adapter z no¬ silcem motorja in ga prilepimo na tem me¬ stu. Pri spajanju delov trupa ves čas pazimo na njihovo soosnost. Obroč (št. 7) iz lahke balze 1,5 mm z nekoliko manjšo odprtino (okoli 25 mm) vlepimo v notranjost trupa na razdalji, ki ustreza velikosti zloženega pri¬ stajalnega sistema. Njegova naloga je, da za¬ držuje padalo ali trak v položaju za izmetava- nje, hkrati pa zagotavlja trupu ustrezno trd¬ nost in obliko. Glavo (št. 1) izstružimo na lesni hobijski stružnici iz modrega oziroma zelenega stiro- dura. Pripravimo kos stirodura, ki naj bo ne¬ koliko večji od glave modela. Natanko v sre¬ dino obdelovanca privijemo močnejši in daljši (vsaj 80 mm) lesni vijak, ki mu prej odžagamo glavo in ga vlepimo z belim lepi¬ lom za les (UHU coli express). Obdelovanec vpnemo le enostransko, da lahko postru- žimo tudi konico (slika 8). Najprej jo na gro¬ bo oblikujemo s strugarskim dletom, nato pa še z brusilnimi papirji različnih zrnatosti. Površino obdelamo z modelarskim kitom, ki Slika 6. S pomočjo Olfinega nastavljivega rezalnika je izrezova¬ nje centrirnih obročev hitro in natančno. Rezalnik krogov je ne¬ pogrešljiv pripomoček vsakega raketnega modelarja. Konstruiral: J. Čuden Slika 7. Obroček za povezavo valjastega trupa z adapterjem, ki je do polovice debeline vlepljen v cev, služi za natančen spoj z adapterjem. Obroček z manjšo odprtino bo v trupu opora prista¬ jalnemu sistemu. lETKEiio maj-junij 2001 15 MODELARSTVO Slika 8. Na Mantulni modelarski stružnici lahko izdelamo tudi ne¬ koliko večje glave iz stirodura. Slika 9. Modelarski kit za stirodurno glavo mora biti na vodni osnovi. Pripravimo ga lahko z brezbarvnim Belinkinim akrilnim lakom Am- bient, ki mu dodamo ustrezno količino smukca ali otroškega pudra. Slika 10. Glavo izvotlimo z modelarskim nožem ali skalpelom, da je čim lažja. Glava na sliki tehta 1,8 g. Slika 11. Pri izrezovanju stabilizatorjev skrbno pazimo na smer letnic v balzi. Slika 12. Pred leplje¬ njem stabilizatorjev plašč trupa razdeli¬ mo natančno na tretjine in zarišemo mesta lepljenja. ga tokrat pripravimo na akrilni osnovi, saj bi nitrolak razjedel strukturo stirodura. V ta na¬ men uporabimo brezbarvni Belinkin akrilni lak na vodni osnovi, Ambient, in vanj vmeša¬ mo ustrezno količino smukca ali otroškega pudra. Za nanašanje s čopičem naj bo še te¬ koč, za kitanje večjih por pa gost kot pašteta (slika 9). Najbolje je, če površino kitamo, do¬ kler je glava še vpeta v stružnici, saj je tako z brušenjem in poliranjem mnogo manj dela. Glavo na koncu izvotlimo z modelarskim nožičem ali skalpelom, opremljenim s pri¬ mernim rezilom, da je čim lažja (slika 10). Stabilizatorje (št. 5) izrežemo iz mehke, 1 mm debele balze. Pri tem pazimo, da je smer letnic vzporedna z vpadnim robom sta¬ bilizatorjev (slika 11). Najprej jim poravna¬ mo robove, da so vsi enaki, nato pa vsakega posebej zbrusimo v obliko simetričnega profila, ki je najdebelejši na prvi tretjini. Suho brusimo najprej s srednje grobim (240) in nato še s finejšim (400) vodnobru- silnim papirjem. Stabilizatorje enkrat pre¬ mažemo z razredčeno epoksidno smolo ali najmanj trikrat z redkim modelarskim kitom (zmes nitrolaka in smukca) in jih, ko je posa¬ mezni nanos suh, zgladimo s finim vodno- brusilnim papirjem. Na nosilec motorja in spodnji del adapterja zarišemo na vsakih 120° oznake, na katere z modelarskim lepi¬ lom prilepimo stabilizatorje (slika 12). Spoj na obeh straneh vsakega stabilizatorja še do¬ datno okrepimo s tankim nanosom lepila. Za povezavo glave in telesa uporabimo tanjšo, toda močno bombažno ali poliestr¬ sko vrvico (št. 9), na katero v bližini glave privežemo elastiko, ki deluje kot blažilnik. Navezavo na eni strani prilepimo z epoksid- nim lepilom v notra¬ njost glave, na drugi pa jo napeljemo po zunanji strani trupa skozi luknjico na notranjo stran,kjer jo dobro prilepimo na steno. Naš tekmovalni model lahko vzleta z najmanj en meter Slika 13- Metalizirano poliestrsko folijo za padala lahko lepimo s kontaktnim lepilom UHU greenit, ki ga razredčimo z nitroraz- redčilom. dolge paličaste lansirne rampe premera 5-6 mm. V tem primeru na trup modela prilepi¬ mo dve vodili (št. 8) iz papirnate cevčice 0 5 mm ali ukrivljeni iz tanke jeklene žice (0 0,4 mm). Vodili morata biti nekoliko večjega premera od lansirne rampe, da modela pri vzletu ne zavirata. Mnogi modelarji za izstre¬ ljevanje modelov uporabljajo batni lanser. Tedaj vodila niso potrebna, saj je model z motorjem vpet v lansirno napravo. Model v kategoriji S3B pristaja s pada¬ lom (št. 10). Za izdelavo padala je najpri¬ mernejša 3-4 mm debela metalizirana po¬ liestrska folija, ki je običajno široka 500 mm. Ker je za tekmovanja optimalni pre¬ mer padala okoli 800 mm je treba folijo zle¬ piti po širini. Folijo lepimo dvostransko s kontaktnim lepilom npr. UHU por ali z raz¬ redčenim UHU greenitom (slika 13). Pada¬ lo izrežemo v obliki 8- ali 10-kotnika, na ka¬ terega oglišča s samolepilnim trakom prile¬ pimo tanke bombažne niti dolžine 1,2 pre¬ mera padala. Za tekmovanja priporočamo minimotor Delta B2-4 (5) češke proizvodnje ali podo¬ ben motor Ultra jugoslovanskega izvora, oba premera 10,3 mm. 16 maj-junij 2001 TEKTio I /H MAKETARSTVO Plastična ohišja železniških modelov ZEUKO HALAMBEK Pri izvedbi sodeloval Ivan Halambek Eden večjih problemov vsakega ma- ketarja, ki se ukvarja s samogradnjo, je izdelovanje zaobljenih delov ohišij. Predvsem v železniškem maketarstvu imamo pogosto opraviti s koritasto zaobljenimi strehami vagonov. To je iz¬ vedljivo na več načinov, vendar je naj¬ bolje izbrati postopek, ki ni zamuden in je tudi učinkovit. Ovalno streho lahko naredimo iz lesa, lite plastike, litega alu¬ minija, z zvijanjem pločevine ali kako drugače. V tem prispevku bomo predstavili postopek likanja tanke plastike. Upora¬ bili bomo tanko plastiko s trgovskim imenom folija kalander. Zvijali oziro¬ ma likali jo bomo čez model iz tršega lesa. Z lesnoobdelovalnimi stroji naj¬ prej pripravimo gredico z grobimi me¬ rami, ki naj bo vsaj 10 cm daljša in 3 cm višja od načrtovane dolžine ohišja. Prečni profil karoserije s pomočjo šab¬ lone prenesemo na prerez gredice. Potrebujemo dva likalnika, enega za gretje in drugega, hladnega, samo za likanje. Profil začnemo oblikovati z oblanjem. Nadaljujemo s piljenjem in brušenjem do končne oblike profila modela. Pri tem pazimo na točnost profila po vsej dolžini modela. Če smo res natančni, mora biti leseni model en milimeter ožji od predvide¬ ne širine ohišja, da to po krivlje¬ nju ne bo preširo¬ ko. Kalander izre¬ žemo v velikosti: dolžina ohišja + min. 2 cm x ob¬ seg profila ohišja + min. 2 cm. Z vsake strani smo dodali centimeter zaradi morebit¬ nih manjših zasu¬ kov ali deforma¬ cij, ki se pojavijo Folijo skupaj s krpo nategnemo čez model. pri segrevanju. Presežek kasneje od¬ stranimo ob končnem razrezu na toč¬ ne mere. Na spodnjo stran lesenega Leseni model in ukrivljena ohišja Na spodnji strani lesenega modela z žebljič¬ ki pripnemo likalno krpo. Folijo kalander s samolepilnim trakom prilepimo okoli 2 cm od spodnjega roba modela, da jo lahko sku¬ paj s krpo zvijemo v isto smer. □ □□□ □ □□ □ □□ Od grobo oblikovane lesene gredice do modela, prek katerega bomo krivili folijo kalander. Leseni model naj bo iz praktičnih razlogov višji in daljši ter za 1 mm ožji od načrtovanega ohišja. dolžina ohišja + min. 20 mm Folijo kalander izrežemo tako, da meram razgrnjene mreže ohišja z vsake strani dodamo po 1 cm. mi ii! maj-junij 2001 17 MAKETARSTVO Z vročim likalnikom prek krpe segrejemo folijo, da se omehča. S hladnim močno pritiskamo in likamo v smeri od roba, kjer je folija prilepljena, ter jo nategujemo čez model. S šestilom označimo, kjer bodo na ohišju odprtine. Pri tem si pomagamo z lesenim modelom. Po končanem krivljenju z modelar¬ skim nožem ukrojimo ohišje na točne mere in izrežemo vse odprtine. Pri tem za podlago uporabimo leseni model. Ker je folija kalander zelo prožna, mo¬ ramo ohišja iz nje utrditi s tršo plastiko (npr. foreks) debeline 1 mm. V ta na¬ men naredimo nekakšno prostorsko sa- monosilno konstrukcijo, ki bo dovolj toga, še posebej, če bo v ohišje modela vgrajen pogon. Osnovno konstrukcijo bodo sestavljale bočne stranice, strop, prečne stranice (pregrade) in podni okvir. Začnemo z bočnimi stranicami. modela z žebljički pripnemo krpo, ka¬ kršna se uporablja za likalno podlago, tako da je likalna površina na zunanji strani. Leseni model trdno vpnemo v primež, da se med likanjem ne premi¬ ka. Folijo prilepimo s samolepilnim trakom okoli 2 cm od spodnjega roba modela tako, da jo lahko skupaj s krpo zvijemo v isto smer. Za likanje potre¬ bujemo dva likalnika, vročega za gretje in hladnega samo za likanje. Folijo sku¬ paj s krpo z roko napnemo čez model ter jo hkrati z vročim likalnikom greje¬ mo, da se omehča. Greti jo začnemo s strani, kjer je pritrjena. Takoj zatem jo s hladnim likalnikom z močnim priti¬ skanjem prelikamo v smeri od roba, kjer je prilepljena s samolepilnim tra¬ kom, in jo nategujemo prek modela. Ker pa ne moremo naenkrat segreti vse folije, ki se hitro ohladi, postopek ponavljamo, dokler ne zlikamo celotne površine oziroma do¬ končno oblikujemo ohišja po modelu. Sestavni deli samonosilne konstrukcije, s katerimi povečamo togost ohišja. Za primer je vzet srednji vagon gomulke. Rezanje odprtin z modelarskim nožem . TRAK ZA POVEČANJE TOGOSTI STREHE OHIŠJE IZ FOLIJE KALANDER VLOŽEK IZ KAPALINA _ BOČNA STRANICA Prerez skozi ohišje PODNA OKVIRNA KONSTRUKCIJA PODVOZJE 18 maj-junij 2001 10 MAKETARSTVO Rezanje bočnih stranic za okrepitev ohišja Bočna okrepitvena stranica Lepljenje stranice ohišja Nanje prenesemo oblike odprtine, ki so že na ohišju iz folije kalander, le da so nekoliko večje, da kasneje ne bo težav pri lepljenju oken z notranje stra¬ ni ohišja. Za to je najprimernejše se¬ kundno lepilo. Iz plastike foreks izreže¬ mo trakove, široke 1,5 mm in za 5 mm krajše od dolžine ohišja. Z modelarskim nožem vzdolž trakov do polovice debe¬ line plastike zarežemo dve zarezi z raz¬ mikom okoli 5 mm, po katerih bomo trak blago zvijali v koritasto obliko stre¬ he ohišja. Trak prilepimo na spodnjo stran strehe in ji na ta način povečamo togost. Nato na zlepljene bočne strani¬ ce prilepimo strop. Prazen prostor med stropom in streho zapolnimo z goba¬ stim kartonom kapalinom, ki je nekoli¬ ko debelejši od odprtine, in tako dodat¬ no povečamo togost koritaste strehe. Prečne pregrade razporedimo odvisno od tega, kako nameravamo urediti pro¬ stor znotraj ohišja; ali bomo ponazorili notranjost vlaka ali pa bo tam nameš¬ čen pogon. Talno konstrukcijo naredi¬ mo v obliki okvirja, da bomo imeli ka¬ sneje, ko bo ohišje končano, dostop v notranjost. Pri tem moramo upoštevati tudi, kakšno podvozje bomo uporabili in kako bomo izvedli odpiranje modela. Vstavljanje gobastega kartona kapalina med strop in streho Namestitev stropa, ki ima že izrezane odpr¬ tine za namestitev pantografa Prečne pregrade razporedimo glede na iz¬ vedbo notranjosti vlaka (zgoraj). Vstavljanje talne okvirne konstrukcije Deščica za brušenje MARJAN KLENOVŠEK 50 35 Danes proizvajalci izdelujejo množico elek¬ tričnih strojev in pripomočkov, namenjenih mo¬ delarjem, vendar je deščica za ročno brušenje še vedno eno najpomembnejših orodij, ki jih pri na¬ tančni obdelavi lesa uporabljamo v modelarstvu. Običajno je to deščica iz tršega lesa ali iverke, na¬ njo pa je prilepljen brusilni papir. Sčasoma se brusilni papir obrabi in ga moramo zamenjati. Ker sem za odstranjevanje izrabljenega papirja in lepljenje novega porabil preveč časa, sem izdelal deščico, ki omogoča hitro menjavo papirja. Kot vidite na sliki 1, je takšna deščica tako pre¬ prosta, da je opis izdelave odveč. Mere, ki so po¬ dane na risbi 1, so zgolj informativne, priporo¬ čam pa, da deščico izdelate iz tršega lesa, npr. bu¬ kovine ali hrastovine, ker vam bo služila dolga leta. Želim vam mirno roko pri brušenju! TI!!Lio maj-junij 2001 19 PRILOGA Projekt formula F2-75 Izdelava modela čolna BORUT BATTESTIN Vrstni red izrezovanja modela iz bloka stiropora Gradnja iz stiropora Za gradnjo modela potrebujemo osem plošč stiropora ali stirodura z go¬ stoto 20 kg/m 3 . Plošče velikosti 1000 x 500 mm zlepimo med seboj, kot je pri¬ kazano na načrtu, da dobimo velik sti- roporni blok. Za lepljenje uporabimo lepilo za stiropor UHU por ali podob¬ no, ki stiropora ne topi. Lahko pa upo¬ rabimo tudi 5-minutno epoksidno lepi¬ lo, kar je najhitrejša rešitev. Lepilo ob¬ vezno nanašamo samo po sredini ploš¬ če, ker nam pri rezanju stiropora z upo¬ rovno žico zlepljeni spoji onemogočajo natančno rezanje. Risanje šablone Na zlepljene plošče najprej s floma¬ strom po vsej dolžini zarišemo srednji- co, ki nam bo v pomoč pri nadaljnjem risanju. Na razdalji 680 mm od krme proti premcu narišemo pravokotnico na srednjico, od katere naprej bomo narisali še premec čolna. Enako pravo¬ kotnico narišemo še na razdalji 210 mm od začetka krme. Za natančno zari- sovanje premca čolna potrebujemo 1 m dolgo letvico s presekom 5x5 mm, ki jo s pomočjo žice ali tanjše vrvi ukri¬ vimo tako, da se bosta tloris premca in stranski ris natančno ujela. S tem dobi¬ mo lepo oblikovan premec. Postopek ponovimo na spodnji strani, le da dol¬ žino letvice tokrat skrajšamo za 30 cm. Ko imamo spodnji in zgornji premec zarisan, ju še povežemo, da dobimo ko¬ bilico čolna. Na krmo nalepimo rebro št. 1, ki ga izrežemo iz 9-mm vezane plošče. Rebro nastavimo točno na sredino in ga po Oznake na bloku stiropora so v pomoč pri rezanju. vsej površini pri¬ lepimo s 5-minut- nim epoksidnim lepilom. Rezanje in brušenje Vrstni red iz¬ rezovanja modela je označen na na¬ črtu. Pri rezanju naj nam še kdo pomaga, saj je po¬ trebna velika na¬ tančnost, ker rez- ljače z uporovno žico ne moremo nikamor nasloni¬ ti, da bi jo prepro¬ sto vodili. Izrezan model najprej ob¬ rusimo z brusil¬ nim papirjem zrnatosti 400, nato pa še z nekoliko finejšim (600). Obrušen mo¬ del je nared za laminiranje. Laminiranje Model začnemo prekrivati na spod¬ nji strani. Za prekrivanje sem uporabil stekleni tkanini s površinsko maso 250 g/m 2 ter 140 g/m 2 . 250-gramsko tkani¬ no položimo na model, ter jo obrežemo 10 cm pod robom. Da nam med lamini- ranjem ne bi drsela po modelu, jo na nekaj mestih pritrdimo z bucikami. Za nanašanje smole po modelu uporabimo nekoliko bolj širok čopič. Ko nanesemo prvo plast, se takoj lotimo naslednje s 140-gramsko tkanino, ki jo položimo na površino, da sama vpije smolo. Prese¬ žek smole, ki smo jo nanesli, preprosto odstranimo z nekoliko širšim kosom pločevine. Obrezane robove zavihamo navznoter in jih dobro pritrdimo z bu¬ cikami, da dobimo lep rob čolna. To je pomembno, saj nam napihnjeni ali ne- prilepljeni deli lahko kasneje pri pre¬ krivanju palube povzročajo obilo pre¬ glavic. Ko se smola posuši, se lotimo še palube. Postopek je enak kot pri prekri¬ vanju spodnjega dela čolna, le da vlak¬ na obrežemo točno ob zgornjem robu modela. Prostor za motor Pred brušenjem in kitanjem mora¬ mo narediti še prostor, kamor bomo vstavili motor, komande in druge dele. V ta namen izrežemo prostor velikosti 660 mm x 290 mm in globine 170 mm. Za izrez stiropora v modelu uporabimo rezljačo z uporovno žico ali oster nož. Vdolbino petkrat prekrijemo s stekleno tkanino in epoksidno smolo, da dobi¬ mo kad, v katero bomo lahko namestili vse potrebno. Pri tem pazimo, da so vsi deli in pore v notranjosti modela dobro zamazani s smolo, saj bi ob razlitju gori¬ va lahko prišlo do razjedanja stiropora, kar pa ni priporočljivo. Pri oblikovanju kadi in mašenju vrzeli z epoksidno smo¬ lo ne varčujmo preveč. Kabina Za izdelavo kabine uporabimo 10 mm debelo balzo. Kabino lahko obli- Na spodnji strani modela so dobro vidni žlebovi. 20 maj-junij 2001 TIKtko Motor Solo 40 omogoča modelu zelo veliko hitrost. Nalepke so oblikovane računalniško s pomočjo programa CorelDraiv. kujemo poljubno, tisti, ki pa so zado¬ voljni s tako, kot jo ima naš prototip, jo bodo naredili po merah z načrta. Za pokrov kabine uporabimo 6-mm veza¬ no ploščo. Kitanje, lakiranje in poslikava Model pred kitanjem dobro obrusi¬ mo, da zagotovimo boljši oprijem polie¬ strskemu kitu. Dobimo ga v vsaki neko¬ liko bolje založeni trgovini z barvami in laki. Sloj poliestrskega kita natančno obrusimo ter čezenj nanesemo še kit za brizganje. Nanos fino obrusimo, da do¬ bimo popolnoma ravne in gladke povr¬ šine. Sledi lakiranje modela. Model pre¬ barvamo z belo dvokomponentno bar¬ vo, seveda lahko izberete tudi kak drug odtenek. Prebarvan model okrasimo še z nalepkami. Za izdelavo mojih nalepk je poskrbelo podjetje Retis, d. o. o, iz Ljubljane. se lahko odloči za motor Cobra VI2 s kar 20 KM pri 17.000 vrt./min. Ta bo žep olajšal kar za milijon in pol SIT, ven¬ dar bo z njim model malodane poletel. Sam sem vgradil vmesno izvedenko motorja Solo 40 s 3,5 KM (možnost na- vitja do 5 KM) pri 12.000 vrt./min, ki modelu omogoča zelo veliko hitrost, se¬ veda ob izbiri ustrezne elise. Kaj lahko se nam zgodi, da bi se elisa pri taki mo¬ či motorja zavrtela v prazno. Težava pa je v tem, da na našem trgu ni dobiti tako velikih elis, kot jih ti modeli potre¬ bujejo. Najbolj preprosto in poceni eli- so ponuja Graupner, za malo boljše pa se bo treba pozanimati pri enem vodil¬ nih proizvajalcev Octuri, ki ima celo vr¬ sto različnih elis in pribora. Pri modelu Formula sem uporabil Graupnerjevo plastično eliso premera 75 mm, kar za¬ dostuje za navedeno moč motorja in hi¬ trost čolna. stega profila, nosilci in preostali vitalni deli pa iz 8-mm aluminija, kar zagotavlja dovolj veliko trdnost in masivnost pri velikih obremenitvah. Da aluminij ne bi oksidiral, so vsi zunanji deli prebarvani s prozornim akrilnim lakom, kar daje delom tudi visok sijaj. Pogonski del je narejen tako, da lahko naklon elise roč¬ no spreminjamo za +/- 5°, če bi bilo to potrebno. Ce želimo na svojem modelu s pomočjo servomehanizma spreminja¬ ti kot elise tudi med vožnjo, lahko z ne¬ kaj znanja in spretnosti izdelamo gibal¬ ni mehanizem, ki nam bo to omogočal. V eni od naslednjih številk Tima bomo objavili tudi načrt takega mehanizma, ki ga je načeloma mogoče uporabiti tudi pri manjših modelih. Vodenje in zaščita Vodenje tako hitrega modela je že kar zahtevno in terja od voznika dobr¬ šno mero zbranosti. Za vodenje potre¬ bujemo zanesljivo RV-napravo in dovolj močne servomehanizme. Seveda je po¬ membno, da model zavarujemo pred morebitnimi trki ali drugimi napakami, saj bi bilo škoda, če bi se poškodoval ali nam celo ušel iz nadzora. Da bi se temu izognili, je v model vgrajen Fail Safe (FSM-1), ki preprečuje, da bi model ob morebitnem prevelikem padcu napeto¬ sti v elektroniki, izgubi signala ali dru¬ gih motnjah drvel po svoje in ogrožal ljudi na obrežju ali kopalce. Fail Safe ob izpadu signala, padcu napetosti v spre- jemniških baterijah pod 4,3 V ali drugih motnjah izklopi motor in krmila obrne v skrajni levi položaj. Model bo sicer krožil po vodni gladini, vendar bo ostal cel in nepoškodovan, kar pa je najbolj pomembno. V model lahko vgradimo pomožni motorček, s katerim ga bomo lahko pripeljali nazaj in ugotovili, kje je bila napaka. Za konec Kdor se bo odločil za izdelavo tega ali nabavo podobnega modela, bo ob še tako enostavni konstrukciji potreboval kar precej znanja, časa in tudi denarja. Če bi pri gradnji naletel na kakršno koli težavo ali potreboval podrobnejše na¬ črte, se lahko obrne na elektronski naslov avtorja prispevka (bbattestin- @hotmail.com), ki mu bo z veseljem svetoval. Pogon in krmila Krmila so na¬ rejena iz 3 mm de¬ belega aluminija- Prvi preizkus modela na Koseškem bajerju Izbira motorja in propelerja Tovrstni modeli so zelo hitri in do¬ sežejo hitrost do 100 km/h, nekateri tudi več. Poganjajo jih motorji različnih proizvajalcev. V večini primerov se uporabljajo motorji znamke Zenoah 23G z 2,2 KM, ki jih ponuja Graupner za dobrih 50.000 SIT. Lahko se odloči¬ mo tudi za dražjo varianto nemškega proizvajalca MHZ-motors (3 x 22,5 cm-' in 12 KM ali 6 x 15 cm 3 in 14,7 KM), za katero pa bo treba odšteti že od 200.000 do 550.000 SIT. Komur pa tudi to ni dovolj in nima težav s financami, Pogonska gred Za prenos vrtenja z motorja na ladij¬ ski vijak sem uporabil upogljivo (zvija- vo) pogonsko gred - jekleno pletenico premera 6 mm, ki je vodena v medeni¬ nasti cevi. Smer navitja (sukanja) plete¬ nice je odvisna od smeri vrtenja motor¬ ja. Ker se ta v mojem primeru vrti v levo stran, sem izbral pletenico, ki je navita (sukana) v desno. S tem sem pre¬ prečil, da bi se pletenica med vrtenjem odprla in povzročila težave. Pri nepra¬ vilni smeri vrtenja se lahko pletenica zagozdi v vodilu ali sname z motor¬ ja. Premer plete¬ nice 6 mm zadoš¬ ča za pogon vijaka s premerom 75 mm, če pa vgradi¬ mo močnejši mo¬ tor, moramo nuj¬ no povečati tudi premer pletenice na 8 mm. mr io maj-junij 2001 21 MODELARSTVO — Timov tesf Starjet BORIS SEKIRNIK Letošnja Graupnerjeva novost v skupi¬ ni modelov, izdelanih iz stiropora, je star¬ jet. Model zanimive futuristične oblike poganjata dva elektromotorja serije 400 ali serije 480. Stiroporne modele običaj¬ no dokaj hitro sestavimo, in to velja tudi za ta model. Zanj sem porabil šest ur in prvi polet sem opravil še isti dan. Vseka¬ kor je dandanes to zanimiv podatek za marsikaterega modelarja. Sestavljanje je preprosto in je natančno opisano v navo¬ dilih, opremljenih s fotografijami za hitro izgotovitev modela. Model je zapakiran v lični kartonasti škatli, v kateri je vsega skupaj pet glavnih sestavnih delov, nalep¬ ke in vrečka z drobnim materialom. Star¬ jet ni zahteven za letenje in ga priporo¬ čam vsem, ki že obvladajo osnove letenja z RV-modeli. Opis modela Starjet je leteče krilo oblike delta. Kot puščice je 30°, profil krila, ki je 11-odsto- ten pa je v obliki črke S. To so t. i. avtosta- bilni profili, katerih značilnost je, da se s povečanjem vpadnega kota prijemališče aerodinamične sile vzgona pomika nazaj, moment, ki suče profil na nos, se s tem povečuje ter tako skuša zaustaviti večanje vpadnega kota. Lega masnega središča, ki je označeno na načrtu, je približno 7 cm pred nevtralno točko krila. Na krilu nisem zaznal aerodinamičnega ali geometrijske¬ ga zvitja. Med letenjem se je izkazalo, da je model dovolj stabilen v vseh položajih. Upravljanje modela Model upravljamo prek dveh krilc, ki služita za krmiljenje po višini in po nagi¬ bu. Za krmiljenje zato potrebujemo funk¬ cijo mešanja »delta-wing«, ki jo imajo no¬ vejše RV-naprave. Graupner priporoča naprave od mc-10 do mc-24. Servomehanizma, ki ju vlepimo s pet¬ minutnim lepilom, sta velikosti mikro. Od¬ prtine v krilu so natančno izdelane za ser- vomehanizme tipa C-341 ali C-351. Za re¬ gulacijo vrtljajev elektromotorjev proizva¬ jalec priporoča krmilnik »pico MOS 35«, lahko pa uporabimo kateri koli krmilnik, ki zmore tokove do 35 A. Tu bi rad opozo¬ ril, da je natančna vezava motorjev s krmil¬ nikom opisana v navodilu, ki ga dobimo ob nakupu kompleta elektromotorjev. Izrezovanje krilc Odtiskavanje položaja šarnirja z iglo Nalepka služi kot šarnir. Sestavni deli kompleta modela starjet Preden vlepimo servomehanizma, preverimo pravilno delovanje. 22 maj-junij 2001 TTHio MODELARSTVO Izbira pogona in pogonskih celic Proizvajalec nudi možnost izbire dveh pogonskih kompletov. To sta eco in com- petition, ki se med seboj razlikujeta po zmogljivosti in po ceni. Komplet eco vse¬ buje dva elektromotorja speed 400 7,2 V, dva zračna vijaka firme Gunther in pri¬ ključne kable. V kombinaciji s celicami Sanyo 7N - 2400 RC omogoča 12 minut dolge polete. Pogonski komplet competition sestav¬ ljajo dva levovrteča se elektromotorja speed 480 L 7,2 V z zračnima vijakoma cam speed prop 14x11 cm in priključni kabli. S tem pogonskim sklopom in celica¬ mi Sanyo 10N - 2400 RC sem pri »polnem plinu« dosegal 6 minut dolge lete. Hitrost letenja je bila večja, izvajanje akrobacij pa preprosto. V tabeli so navedeni rezultati meri¬ tev obeh pogonskih sklopov, ki smo jih opravili na Ljubljanskem barju. Pogonski komplet eco sem testiral s sedmimi celi¬ cami Sanyo 2400 RC, osmimi celicami Sanyo 1250 SCR, osmimi celicami Pana¬ sonic 2000 Ni-Mh ter devetimi celicami Sanyo 1250 SCR, pogonski komplet com¬ petition pa z desetimi celicami Sanyo 2400 RC. Vse vrednosti so izmerjene po enomi¬ nutnem delovanju motorjev pri polnem plinu. Zunanja temperatura zraka je bila ta dan 20 °C. Na osnovi meritev in izkušenj pri lete¬ nju z RV-modeli priporočam za pogon modela starjet naslednja pogonska sklo¬ pa. Za dolgo letenje je vsekakor najpri¬ mernejša kombinacija kompleta eco in sedmih celic Sanyo 2400 RC ali osmih ce¬ lic Panasonic 2000 Ni-Mh. V obeh prime¬ rih je vzletna masa modela 1300 g in s tem obtežba krila samo 32 g/dm 2 , čas lete¬ nja s celicami Panasonic 2000 Ni-Mh pa približno devet minut. Za modelarje, ki si želijo hitrosti in akrobacij, pa bo ustrez¬ nejši komplet competition z desetimi ce¬ licami Sanyo 2400RC. Masa modela je v tem primeru enaka, kot jo predpisuje proizvajalec, in znaša 1470 g. Letenje in letalne sposobnosti Trimanje Odklone krmil¬ nih površin sem nastavil po pro¬ izvajalčevih pripo¬ ročilih, ki so se iz¬ kazala za pravil¬ na. Dodatno sem nastavil še funkci¬ jo exponential in A, Elektromotor v termoskrčljivi cevki prilepi¬ mo s petminutnim epoksidnim lepilom. Pri montaži pazimo, da je krmilnik hitrosti čim dlje od sprejemnika. STARJET VRSTA MODELA: MASA MODELA: LETEČE KRILO Z ELEKTRIČNIM POGONOM 1300g do 1470g DOLŽINA MODELA: KRILO: POGON: 780 mm RAZPETINA: 1200 mm PLOŠČINA: 40,8 dnt J PROFIL: A VTOSTABILNIS-PROFIL SPEC. OBTEŽBA: 31-36 g/dm- MOTOR: SPEED 400 7,2 V, SPEED 480L 7,2 V ELISA: GUNTHER 125 x 110 mm CAM SPEED PROP 140 x 110 mm AKUM. BATERIJA: 7 x SANYO 2400 RC 8 x PANASONIC 2000 Ni-MH 10 x SANYO 2400 RC GRADNJA MODELA: RV-NAPRAVA: UPRAVLJANJE: STIROPOR mc-10 do mc-24 VIŠINA, NAGIB, VRTLJAJI MOTORJA ZAHTEVNOST GRADNJE: PREPROSTA MODEL JE PRIMEREN ZA: REKREATIVNO LETENJE PROIZVAJALEC: GRAUPNER GmbH UVOZNIK: MIBO MODELI PRIPOROČLJIVA CENA: 19-900 SIT Meritve na Ljubljanskem barju Starjet v modelarski delavnici nmi maj-junij 2001 23 MODELARSTVO Za napajanje so zelo primerne celice Ni-MH Panasonic 2000. Vzlet para starjetov meclpreizkusom na Ljubljanskem barju funkcijo različnega odklona krilc. Starjet s tako nastavitvijo leti mehkeje in bolj rea¬ listično. Položaj masnega središča je vri¬ san na fotografiji načrta in je za prve lete pravilen. Sam sem ga po nekaj poletih premaknil na zadnji rob vdolbine oz. me¬ sta, kjer primemo model pri startu iz roke. Pomikanje masnega središča še bolj nazaj odsvetujem, saj model lahko posta¬ ne nestabilen. Start Za pomoč pri prvem štartu zaprosimo pomočnika in ga opozorimo, da nastane pri hitrem dodajanju plina velik moment nosa modela navzdol. Starjet ima nizko obremenitev krila, tako da štart modela ne povzroča nobenih težav. V veliko po¬ moč so tudi tri odprtine za dober prijem modela. Letenje Po vzletu pustimo, da model doseže svojo hitrost, nato pa je izvajanje akroba¬ cij v naših rokah. Seveda velja vertikalne akrobacije izvajati na začetku, ko pa mo¬ torja nekoliko izgubita na moči, je čas za nizke prelete in letenje na hrbtu. Pristanek Za pristanek se odločimo, ko imamo še vedno dovolj energije za ponovitev pri¬ stanka. Vedno si zamislimo svoj t. i. šolski krog za pristanek, ki je seveda odvisen od terena, na katerem letimo. Starjet tudi z ugasnjenimi motorji lepo jadra, težave utegnejo nastati le pri močnem čelnem vetru. V takem primeru pristajamo z malo plina, ki ga odvzamemo tik pred pristan¬ kom. Kot modela tik pred pristankom je dokaj velik, kar je normalna lastnost mo¬ delov s krili delta. Ker sta obtežba in hi¬ trost modela pri pristanku majhna, poš¬ kodb modela do danes še nisem imel. Končna ocena Starjet je izredno prijeten model. Zara¬ di specifičnega pogona, ki model potiska, in značilnega zvoka, ki ga proizvajata zrač¬ na vijaka, ima lastnosti modela jet. Kritič¬ no bi ocenil belo barvo stiropora, iz kate¬ rega je model izdelan, saj bi bil lepši v sivi ali kaki drugi barvi. V Graupnerjevem ka¬ talogu je zapisano, da bodo kmalu sledili tudi starjeti v drugih barvah stiropora, zato upamo, da bo res tako. Dobre letalne sposobnosti, kratek čas sestavljanja in sprejemljiva cena vsekakor govorijo v prid nakupa modela starjet. Modelarska goriva SAŠO BABIČ Veliko je bilo že napisanega o motor¬ jih z notranjim zgorevanjem, njihovem delovanju in nastavljanju. Zelo malo pa je prispevkov o modelarskih gorivih, ki so včasih tudi vzrok nepravilnega delovanja motorja (visok prosti tek, pregrevanje ...). Namen članka je predstaviti sestavine go¬ riva za dvotaktne ali »glow« motorje, kot jim pravimo v žargonu, ter odgovoriti na najpogostejša vprašanja in razjasniti dvo¬ me, ne pa podati univerzalni recept za »pravo« gorivo. Veliko modelarjev goriva preprosto kupuje, pri čemer nikoli ne vedo zares, kakšno gorivo je v posodi. Predvsem niso jasni podatki o vsebnosti olja ter njegovi vrsti. Tisti, ki gorivo mešajo sami, ponava¬ di prisegajo na svojo preizkušeno receptu¬ ro. Malo pa jih ve, da različni motorji po¬ trebujejo različna goriva. Gorivo za dirkal¬ ni ABC 2,5 cm’ ne more biti enako kot za športni motor 15 cm' z obročkom ali 30- cm' motor modela za zračno vleko. Pri se¬ stavi goriva moramo upoštevati zasnovo motorja, njegovo prostornino in namen. Za začetek si oglejmo sestavine mode¬ larskega goriva. Metanol Metanol je glavna sestavina modelar¬ skega goriva. Ponavadi ga gorivo vsebuje 60-90 %. To je najpreprostejši alkohol, ki je zelo vnetljiv, strupen in higroskopen. Higroskopnost je lastnost snovi, da nase veže vodo. Zaradi tega mora biti gorivo sveže in dobro zaprto. Gorivo, ki je nase vezalo veliko vode, spoznamo po tem, da ima z njim motor nemiren prosti tek in neenakomerno pospešuje, v vseh režimih delovanja pa pokašljuje. Metanol je raz¬ meroma poceni in ga je lahko dobiti. Olje Večina proizvajalcev motorjev v svo¬ jih navodilih za uporabo predpisuje iz¬ ključno gorivo z ricinusovim oljem, in to ne brez razloga. Pri uporabi sintetičnega olja v motorju, ki potrebuje izključno rici¬ nusovo olje, sledijo neizogibne posledice takega ravnanja. Najpogosteje pride do pregrevanja (do tega pride tudi, če je v gorivu premalo olja) in zračnosti na ojni- ci. Vsebnosti olja v gorivu so različne: od 10 % (npr. pri motorju Super Tigre G- 4500) pa do 20 % (tipični športni motorji do 6,5 cm 3 ). Tu so mnenja med modelarji deljena: eni so vneti zagovorniki ricinusa, drugi pa sintetičnega olja. Nekaj je tudi takih, ki uporabljajo mešanico ricinusovega olja in sintetičnega. Na splošno velja, da je rici¬ nusovo olje primernejše za motorje ABC (Aluminium, Brass, Chrome - aluminijasti bat in trdo kromana medeninasta puša), sintetično pa je prijaznejše do motorjev z batnim obročkom. Na kaj je treba paziti? Gorivo in njegove komponente so strupene, zato jih shranjujemo proč od dosega otrok in z njimi previdno rokuje¬ mo. Gorivo mešamo na odprtem prostoru in upoštevamo varnostne ukrepe. Če je gorivo dobro zaprto in shranjeno v temi, je obstojno dalj časa. Recepti Sestava goriva je odvisna od motorja. Izhodiščno razmerje za gorivo brez nitro- metana je 20 % olja in 80 % metanola. Več- 24 maj-junij 2001 jTTE.IIio Motor Magnum .15 GP na modelu basic 4 star, narejenem po Timo¬ vem načrtu. Model je izvrstno opravil svojo trenažno nalogo, motor pa seje izkazal kot trpežen in zelo zanesljiv. Preprosta in učinkovita montaža motorja in rezervoarja za gorivo v Great Planesovem modelu easy šport .40. Rezervoar je skrit pod pokrovom iz vezane plošče, ki je privit na trup. ja ko je prostornina motorja, manj olja po¬ trebuje za mazanje. Preveč olja nam zama¬ že motor, posebej, če uporabljamo samo ricinusovo. Ob vprašanju kolegom, katero olje uporabljajo za posamezne motorje, dobi¬ mo zelo različne odgovore. Največ je ti¬ je v gorivu razmeroma veliko ricinuso¬ vega olja, to motorja ne zamaže oziroma njegovi sledovi na motorju in v njem (nezgoreli ostanki v notranjosti motorja) niso vidni. Gorivo z 18 % olja mi že dolgo časa odlično služi na motorjih od prostor¬ nine 1,75 cm 5 (OS max .10 FP) do 7,5 cm’ Ricinusovo olje Pri ricinusovem olju velja najprej omeniti, da lekarniški ricinus kot mazivo ni uporaben, ker je rafiniran! Lastnosti modelarskega ricinusovega olja, ki je po¬ ceni in široko dostopno, so naslednje: Rezervoar za gorivo je zavit v peno iz lateksa, ki preprečuje prenaša¬ nje vibracij nanj. Tako se gorivo ne peni. Med rezervoarjem in upli- njačemje ventil, s pomočjo katerega se rezervoar napolni z gorivom. stih, da je ricinusovo olje edino pravo. Kljub trditvam modelarskih »strokovnja¬ kov« sem kot popoln začetnik s trenažnim modelom basic 4 star in motorjem Mag¬ num .15 GP naletel 52 ur izključno na go¬ rivo s sintetičnim oljem (Motul). Motor ni kazal nikakršnih znakov obrabe. Na njem še nisem zamenjal ojnice (kot so mi napo¬ vedovali), zračnosti pa so povsod v mejah normale. Motor še danes brez obotavlja¬ nja lepo vžiga na roko. Vse to je posledica dobrega goriva z nizko vsebnostjo nitro- metana in skrbnega ravnanja z motorjem.., Kaj posameznemu motorju (in njegove¬ mu lastniku) ustreza, pa je treba preizku¬ siti. Sam se nagibam k mešanici olj, v kate¬ ri je polovica ricinusovega in polovica sintetičnega olja oziroma natančneje: 9 % ricinusovega olja, 9 % sintetičnega olja, 82 % metanola. Tako poskušam, enako kot zadnje čase tudi vse več modelarjev po svetu, združiti najboljše od obeh vrst olj. Kljub temu da Nitrometan Nitrometan je sestavina, ki buri največ duhov. Ponavadi ga je v gorivu od 0-15 % pri bolj »navitih« letalskih športnih mo¬ torjih. Z dodajanjem dobimo gorivo, ki da motorju občutno več moči. Pri tem na up- linjaču ne pozabimo nekoliko odpreti igle oziroma obogatiti mešanico, da se motor ne bo pregreval. Z dodajanjem ni- trometana dobimo zanesljivejši in nižji prosti tek motorja. Če ga je v gorivu 5 %, postane motor bolj prijazen in ubogljiv (lažje vžiga in ima mirnejši prosti tek), pri 10 % pa dobimo iz pohlevnega motorja opazno močnejšega. Vsak motor ima opti¬ malno kompresijsko razmerje. Z višanjem vsebnosti nitrometana motorju to razmer¬ je na umeten način povišamo (nitrome¬ tan omogoči, da motor pri delovanju po¬ rabi več zraka) in tako motor bolj obre¬ menimo. Poleg tega motor deluje tudi pri višji temperaturi. Pri daljši uporabi goriva s previsoko vseb¬ nostjo nitrometana trpijo ležaji in ojni- ca, ki kaj kmalu po¬ stanejo skoraj po- trošni material. Pod vplivom UV žarkov nitrometan razpa¬ da, zato gorivo shranjujemo v te¬ mi. Nitrometan je drag, zato znatno poveča ceno goriva. (Magnum .46 PRO). Gorivu za motorje večjih prostornin je treba vsebnost olja že znižati. Za tre¬ nutno popularne motorje za zračni boj, MWS 2,5 cm’, pa uporabljam iz¬ ključno »klasično« mešanico: 19 % ricinusovega olja, 76 % metanola, 5 % nitrometana. Vsak modelar naj za svoje motorje po¬ skusi poiskati optimalno gorivo. Pri tem se mora zavedati, da sta od dobrega in za motor primernega goriva odvisna življenj¬ ska doba in optimalno delovanje motorja. Oglejmo si glavne značilnosti vsakega olja posebej: Sintetična olja Truplo maj-junij 2001 25 MODELARSTVO Kako pobarvati radijsko vodeni model letala ROMAN KRAMBERGER Ker sem po poklicu avtoličar in ker me mnogi modelarski kolegi sprašuje¬ jo, kako in s čim naj pobarvajo svoj mo¬ del, da bo ta dovolj privlačen, sem se odločil, da svoje izkušnje in ugotovitve predstavim širšemu krogu modelarjev. Nobena težava ni lepo pobarvati mo¬ del, če nanesemo veliko slojev brizgal¬ nega kita, barve in končnega laka. Ko pa tak model postavimo na tehtnico, lahko ugotovimo, da je primeren le še za na polico kot razstavni eksponat. Kako torej pobarvati model in kate¬ re materiale uporabiti, da ne bo prete- žak? Najprej moramo vedeti, kakšen model je sploh primeren za barvanje. Pri manjših modelih je priporočljivo barvati samo trup s smernim stabiliza¬ torjem, višinskega stabilizatorja in kril¬ nih površin pa ne. Tu nam običajno os¬ tane zelo malo rezerve v teži (pribl. 100-300 g), ki bi jo lahko izkoristili pri barvanju. Večje modele z razponom kril 1600 mm in več lahko barvamo v celoti, saj je pri teh ta rezerva že 1000 g in več. Vedeti moramo, da je barva najboljša zaščita pri motornem modelu, kjer upo¬ rabljamo olja za mazanje motorja. Folija in podobne zadeve namreč kmalu po¬ pustijo. Če je model lesene konstrukci¬ je, se ta kaj hitro prepoji z oljem in lah¬ ko kaj dobesedno razpade, saj marsika¬ tera lepila popustijo, popravila pa obi¬ čajno niso več mogoča. Barvamo lahko skoraj vse materiale, iz katerih gradimo modele - les, kovino, umetne mase itd. Barvanje lesa Začnimo z lesom, ki ga še vedno naj¬ pogosteje uporabljamo pri gradnji in je tudi najzahtevnejši za barvanje. Les se pri različni vlagi in temperaturi razteza in krči. Večina lesnih vrst ima letnice oziroma pore, ki neugodno vplivajo na končni videz in obstojnost barve. Les moramo zato prej ustrezno pripraviti, oziroma nevtralizirati podlago, da bo primerna za barvanje. Med modelarji sta se uveljavila dva načina. Prvi je že zelo star z japonskim papirjem in nitro- celuloznim lakom, drugi pa s stekleno tkanino, prepojeno z epoksidno smolo. V obeh primerih pa moramo paziti, da je površina dovolj fino obrušena. Priprava podlage z japonskim papirjem Ko smo les fino obrusili s suhobru- silnim papirjem granulacije P 220, s čo¬ pičem nanesemo 50-odstotno razred¬ čen nitrocelulozni lak. Počakamo, da se lak posuši in površino znova narahlo obrusimo s suhobrusilnim papirjem P 220. Nato s poliestrskim kitom pokita- mo še razne luknjice, raze in izbokline. Če bi kitali pred nanosom laka, bi les vsrkal sikative kita (trdilec), kar vpliva na kakovost in končno trdoto kita. Na¬ nos kita obrusimo s suhobrusilnim pa¬ pirjem P 180. Sledi prekrivanje z japon¬ skim papirjem. Za prekrivanje prav tako uporabimo 50-odstotno razredčen nitrocelulozni lak, vendar ga nanašamo na papir tako, da ga s čopičem gladimo toliko časa, da se skoraj osuši. To je po¬ membno zato, da s tem iztisnemo ves zrak, saj bi nam kasneje zračni mehurč¬ ki močno nagajali. Ko je model prekrit in lak osušen, obrusimo vse nepravilno¬ sti, ki so nastale pri prekrivanju, kot je na primer dvojni sloj japonskega papir¬ ja, saj bi bil po končnem barvanju ta rob preveč opazen. Pri tem pazimo, da odbrusimo le zgornji sloj papirja. To storimo s suhobrusilnim papirjem P 220, napetim čez tršo ravno deščico. Priprava podlage s stekleno tkanino Enako kot v prvem primeru tudi tu model najprej fino obrusimo s suho¬ brusilnim papirjem P 220. Sledi prekri¬ vanje s tkanino, prepojeno z epoksidno smolo. Za to uporabimo čim tanjšo, le 25- do 30-gramsko tkanino. Pri nanaša¬ nju kosov tkanine pazimo, da s prekri¬ vanjem robov tkanine ne pretiravamo, Stojalo za barvanje letalskih modelov ker bi imeli kasneje preveč dela z bru¬ šenjem in izravnavo nanosov. Če z lami- niranjem ne končamo v istem dnevu, moramo tista mesta, kjer se bodo plasti tkanine prekrivale, prej obvezno obru¬ siti, kajti epoksidna smola ima slabo lastnost, da se ne sprime s podlago, če ta ni ustrezno obdelana. Za to uporabi¬ mo suhobrusilni papir P 220, napet na brusilno deščico. Ko se smola povsem strdi, celotni model obrusimo s suho¬ brusilnim papirjem P 220. Posebej pazi¬ mo, da temeljito obrusimo in izravna¬ mo spoje tkanine. Če so slučajno ostale še kakšne nepravilnosti, kot so luknjice ali slabo izpeljane linije, jih pokitamo s poliestrskim kitom in obrusimo enako kot v prvem primeru. V modelarstvu se ta načina najpogo¬ steje uporabljata za nevtraliziranje le¬ sne podlage. Oba imata dobre in slabe lastnosti. Odločitev je odvisna od tega, kaj potrebujemo. Za prvi način velja, da je preprost in cenen, vendar podlaga ne zagotavlja odpornosti proti topilom. To dobi šele s kakovostnimi pokrivnimi laki. V drugem primeru dobimo proti topilom odporno površino, ki celotno konstrukcijo modela še nekoliko utrdi, vendar pa model pri tem precej pridobi na teži. Zato pri manjših modelih ta po¬ stopek odsvetujem. V obeh primerih pa to še ni dovolj dobra podlaga za nanos končnega laka. Tako pri papirju kot pri tkanini ostane¬ jo drobne luknjice, ki jih je težko zapol¬ niti, ne da bi model pridobil na teži. Nanašanje kita Od tod naprej bomo uporabljali dvokomponentne premaze, ki so bolj ali povsem odporni proti topilom, kot so metanol, bencin in olja. Luknjice za¬ polnimo z akrilnim brizgalnim kitom, le da ga nanesemo s čopičem, pri če¬ mer pazimo, da ga ne nanašamo prede¬ belo. Akrilni kit obrusimo s suhobrusil¬ nim papirjem P 220 na brusilni deščici, toda ne preveč, da ga ne odstranimo v celoti, ampak le toliko, da odbrusimo sledove čopiča. Pri naslednjih postop¬ kih barvanja nam bo v veliko pomoč stojalo za barvanje modelov, ki je prika¬ zano na risbi. Lahko ga izdelamo sami in ga prilagodimo svojim potrebam. Sedaj začnemo z nanašanjem akril¬ nega brizgalnega kita. Za ta postopek že potrebujemo nekaj ličarskega orodja. Če tega nimamo in se nam zdi strošek nabave prevelik, bomo morali prositi za 26 Nanašanje brizgalnega kita maj-junij 2001 TTKIiio MODELARSTVO pomoč kakšnega ličarja, da opravi to delo. Isto velja, če nismo preveč spretni z brizgalno pištolo. Za nanašanje upora¬ bimo brizgalno pištolo, ki ima šobo pre¬ mera 1,6-1,8 mm. Na model nanesemo 2-3 tanke enakomerne sloje. Ko se kit osuši, ga obrusimo s suhobrusilnim pa¬ pirjem P 360 ali P 400. Po kotih si lahko pomagamo z brusilno krpico 3M scotch brite tipa red. Pazimo, da brizgalnega kita ne prebrusimo, ker se bo to lahko kasneje videlo v sami barvi. Tako pri¬ pravljen model je nared na barvanje. Načini barvanja Model običajno barvamo na tri nači¬ ne. Najcenejši in tudi najmanj kakovo¬ sten je nanos avtolaka syntol, pri kate¬ rem priporočam uporabo utrjevalca. Potrebni so 2-3 nanosi barve z brizgal¬ no pištolo s šobo premera 1,2-1,5 mm. Pri večbarvni kombinaciji morate med nanosi različnih barvnih odtenkov po¬ čakati vsaj dva dni. Drugi način je z akrilnim lakom. To je dvokomponentna barva, odporna proti vsem tekočinam in gorivom, ki jih uporabljamo v modelarstvu. Nanašamo jo enako kot v prvem primeru. Pri več¬ barvni kombinaciji med nanosi prav tako počakamo vsaj dva dni. Zakaj vsaj dva dni, bom razložil pri izdelavi ostrih črt in robov. Preostane nam še tretji način, to je barvanje z barvo basa in prozornim akrilnim lakom. Tega tudi sam najraje uporabljam, saj omogoča neomejene možnosti barvnih kombinacij, pri več¬ barvni pa je delo veliko hitreje in kako¬ vostneje opravljeno. Tudi tu nanesemo 2-3 enakomerne nanose barve. Pri več¬ barvni kombinaciji lahko že po 1-2 urah nanašamo drugo barvo, kajti barva basa je tedaj že praktično suha. Ko smo model pobarvali v vseh barvnih odten¬ kih, nanesemo še 1-2 enakomerna na¬ nosa prozornega akrilnega laka, ki zago¬ tavlja potrebno zaščito pred gorivi. Sama barva basa ni obstojna proti topi¬ lom. Tako kot v prejšnjih primerih tudi tu barvo in lak nanašamo z brizgalno pi¬ štolo s šobo premera 1,2-1,5 mm. Barvanje umetnih mas in kovin Na kratko si oglejmo še, kako barva¬ mo površine iz umetnih mas. Najpogo¬ stejši umetni masi sta epoksidni lami¬ nat in ABS. Iz epoksidnega laminata je običajno trup, izdelan v kalupu. Če mo¬ ramo trup oziroma njegove sestavne Brušenje brizgalnega kita dele pobarvati, lahko to storimo po na¬ slednjem postopku. Ker se pri izdelavi epoksidnih trupov za ločevanje modela iz kalupa uporabljajo različni ločilci, moramo laminat dobro očistiti. Najprej ga operemo z vodo in osušimo, nato pa razmastimo z nitrorazredčilom. Površi¬ no temeljito obrusimo s suhobrusilnim papirjem P 220 in nato še enkrat razma¬ stimo z nitrorazredčilom. Brizgalni kit se bo dobro oprijel in se ne bo luščil le, če smo površino prej očistili po nave¬ denih korakih. Sedaj lahko vse nepravil¬ nosti pokitamo tudi s poliestrskim ki¬ tom. Nanašanje in brušenje brizgalnega kita ter končnega nanosa barve je ena¬ ko kot pri lesenem modelu. Če je model iz plastike ABS, ga naj¬ prej razmastimo z antistatičnim čisti¬ lom in nato nanesemo temeljno barvo (»primer«) za plastiko. Postopek nana¬ šanja brizgalnega kita, barve in bruše¬ nje kita je enako kot prej. Če so trup ali deli, ki jih želimo pobarvati gladki, lah¬ ko brizgalni kit kar preskočimo in na¬ nesemo barvo neposredno na temeljno barvo za plastiko. Kovine barvamo ena¬ ko kot umetne mase, le da pazimo pri izbiri temeljne barve. Maskiranje Ko želimo izdelati (pobarvati) kak¬ šno črto ali napis, moramo sosednje po¬ vršine zaščititi oziroma prelepiti. Naj¬ boljše razultate sem dosegel s 3M-ovim trakom za linije, ki se dobi v treh različ¬ nih širinah 1, 3,2 in 6,2 mm. Za nadalj¬ nje varovanje uporabimo 3M-ov krep trak (ličarski lepilni trak) ali enak izde¬ lek kakega drugega proizvajalca. Pri barvanju modelov nasploh velja upoštevati naslednja navodila: - Ko delamo črte in podobno, mora¬ mo pri izdelavi zaščitne maske vedno paziti, da je barva dovolj suha. Ta še ni suha, ko jo lahko primemo, ne da bi si umazali prste. Končno trdnost doseže, odvisno od temperature in vlažnosti zraka, po nekoliko daljšem času. Če le¬ pilni trak prezgodaj nalepimo na tako površino, lahko kisline, ki so prisotne v lepilih na traku, načnejo zgornji sloj barve. Zaradi tega se na površini vidi odtis traku in jo tudi s poliranjem zelo težko vrnemo v prvotno stanje. - Z brizgalnimi pištolami dosežemo najboljši rezultat pri uporabi šobe s premerom 1,8 mm za brizgalne kite in 1,3 mm za barve. - Orodje po uporabi vselej dobro očistimo z nitrorazredčilom. - Vedno zmešajmo le toliko dvo- komponentnega premaza, kolikor ga bomo potrebovali, in pazimo na mešal¬ na razmerja v skladu z navodili proizva¬ jalca, saj bomo le tako dosegli dober oprijem, trdnost in kakovost premaza. Proizvajalci barv Za lažjo izbiro navajam še tabelo proizvajalcev s poimenovanjem in vr¬ stami materiala ter kje jih je mogoče ku¬ piti. Največ podatkov imam od izdelkov podjetja Akzo Nobel program Sikkens, ki jih uporabljam pri vsakdanjem delu in imam z njim tudi največ izkušenj. Sikkens zastopa in prodaja podjetje Spekter iz Ložnice pri Žalcu, kjer imajo tudi lepo urejeno trgovino, izdelke Standox dobimo v trgovinah Chemo in Mešalnica barv maj-junij 2001 27 MODELARSTVO Mavrica (samo v nekaterih), Glasurito- ve prodaja podjetje Glaso iz Mengša, iz¬ delke domačih podjetij Helios in Color pa dobimo skoraj v vseh trgovinah z barvami in laki. Na našem trgu se pojav¬ lja še nekaj tujih proizvajalcev barv, kot so ICI, PGP itd., vendar ne vem, kdo jih zastopa in kakšen je njihov program. Če pa imate možnost uporabe teh mate¬ rialov, se pri trgovcu pozanimajte, ali ta ustreza materialom, ki sem jih omenil v tem članku. Podjetji Spekter in Glaso zastopata in prodajata tudi suhobrusil- ne papirje podjetij 3M in SIA ter 3M- ove lepilne trakove (maskirni sistem). Pri Spektru naročeno pošljejo tudi po pošti. Kdor bo pri barvanju modelov nale¬ tel na kakšne težave, ki niso opisane v teh vrsticah, lahko to sporoči na moj e-naslov ( roman.kramberger@s5.net ) ali po telefonu 041/267 027 in z vese¬ ljem bom pomagal rešiti problem. Izdelava kalupov iz silikonskega kavčuka za ulivanje delov letalskih maket VITAL PRETNAR Uvod Tokrat bomo opisali izdelavo kalu¬ pov iz silikonskega kavčuka za izdelavo delov letalskih maket, v prihodnji šte¬ vilki pa za ulivanje delov letalskih ma¬ ket iz poliuretanske smole. O izdelavi tovrstnih kalupov in o silikonskem kav¬ čuku smo že pisali v Timu 9-10, letnik 1995/96. Preden se lotite izdelave kalu¬ pov, svetujem, da ga preberete. Izdelava kalupa za trup 1. Priprava pramodela Pramodel mora biti pred izdelavo kalupa popoln. Na njem ne sme biti no¬ benih napak ali smeti. Dobro je tudi, da ga na tanko namažemo z ločilnim sreds¬ tvom (slika 2). Zavedati se moramo, da bodo točno takšni, kot je pramodel, tudi ulitki - z vsemi napakami vred! 2. Izdelava delilne ravnine in vstavljanje pramodela Delilna ravnina določa mejo med obema polovicama kalupa. Sam sem jo izdelal kar iz 15 mm debele balze, lahko pa jo izdelamo tudi iz vitroplasta ali kakšnega drugega, po možnosti nepo- roznega materiala. Iz ploščice, ki ima obliko tlorisa kalupa, izrežemo obris trupa, razširjen za kak milimeter, da trup z lahkoto vstavimo v izrez. Sledi vstavljanje in pritrditev trupa v nivo de¬ lilne ravnine. Trup mora stati v izrezu stabilno in trdno, vendar tako, da ga ka¬ sneje brez težav odstranimo. Pomaga¬ mo si z nekoliko segretim plastelinom, ki ga podstavljamo pod trup, dokler ta ni v pravi legi. Nato zatesnimo špranje med delilno ravnino in trupom. To sto¬ rimo tako, da spoj trupa in delilne rav¬ nine naokrog obdamo s svaljki iz plaste¬ lina, debelimi kaka 2 mm, ki jih potem z močno segreto kovinsko ploščico vtre- mo v špranje (slika 3). 3. Izdelava kadičke za ulivanje kavčuka Kavčuk ulijemo v vnaprej priprav¬ ljeno kadičko. Izdelamo jo tako, da okrog pramodela napravimo ograjico v želeni obliki kalupa. Izdelamo jo iz 1,5 mm debele balze ali vitroplasta ali dru¬ gega primernega materiala, in sicer tako, da jo s sekundnim lepilom na ne¬ kaj mestih prilepimo na ploščico delil¬ ne ravnine. Nato izdelamo še pokrov za čez ograjico, ki nam bo pozneje služil kot stojalo kalupa, obenem pa bo pre¬ prečeval zvijanje kalupa oziroma ulitka med strjevanjem. Pokrov izdelamo iz balze, debele 6 mm. Bolje je, da je neko¬ liko večji od kadičke, tako da je kalup Slika 1. S pomočjo kalupov iz silikonskega kavčuka mimogrede uli¬ jemo nekaj takih modelčkov (levo). Slika 2. Priprava pramodela (zgoraj) maj-junij 2001 TTRI lio 28 MODELARSTVO Slika 3 • Vse je nared za ulivanje prve polovice kalupa: pramodel je nameščen v delilno ravnino, vse špranje so zatesnjene s plastelinom, ograjica pa določa obliko bodočega kalupa. Slika 6. Črtkana črta prikazuje potek delilne ravnine pri kalupu za krilo, ki je večkrat lomljeno in opremljeno z zaključki kril. bomo iskali, ko bomo ulivali, in zmeša¬ mo kavčuk. Svetujem dodatek spodnje meje deleža trdilca. Tako je odprti čas daljši in imamo več časa za rokovanje z njim; ker je kavčuk dalj časa tekoč, lah¬ ko več zračnih mehurčkov splava na površino. Ko je kavčuk zmešan, ga zač¬ nemo nanašati. Najprej s čopičem po celotni površini nanesemo milimetrsko plast. Kavčuk (uporabljal sem kavčuk RTV/NV) je dokaj dobro tekoč, se z lah¬ koto nanaša in prodre v najmanjše pore. Začetno plast pustimo mirovati nekaj minut, da se izločijo vsi mehurč¬ ki. Zatem lahko dodamo preostali kav¬ čuk, vendar raje ne vsega naenkrat. Pri¬ poročljivo je, predvsem v prvih plasteh, da ga nanašamo nekoliko počasneje, v plasteh po nekaj milimetrov, in med posameznimi nanosi počakamo, da se izloči čim več mehurčkov. Ko je kadič¬ ka napolnjena, jo pokrijemo s pokro¬ vom - stojalom za kalup. Pomembno je, da se kalup suši obrnjen, da se zračni mehurčki pomikajo proti zunanji strani kalupa, stran od pramodela. 7. Ulivanje druge polovice kalupa Drugo polovico ulijemo na enak na¬ čin kot prvo. 8. Ločevanje obeh polovic kalupa in odstranjevanje pramodela Ko se je strdila tudi druga polovica kalupa, previdno ločimo obe polovici. Pri tem si lahko pomagamo z izvijačem. Izdelava kalupa za krila Kalup za krilo izdelamo na podoben način kot kalup za trup, zato si oglejmo le, kje so razlike. Druge priprave in po¬ stopki so enaki kot pri kalupu za trup. Krilo z delilno ravnino predelimo na zgornjo in spodnjo polovico. Težava je v tem, da mora delilna ravnina slediti obliki krila - na mestu, kjer je krilo lom¬ ljeno, mora biti lomljena tudi delilna ravnina. Če je krilo opremljeno z za¬ ključki kril (winglets), delilne ravnine ne speljemo ob robovih zaključkov, am¬ pak jih pustimo, da bodo celi v enem delu kalupa. 5. Ločevanje prve polovice kalupa od delilne ravnine Ko se kavčuk strdi, ločimo prvo po¬ lovico kalupa od delilne ravnine. Pri tem ne smemo biti pregrobi, ker se kav¬ čuk rad strga. Delilno ravnino odstrani¬ mo tako, da pramodel ostane v kalupu. To je bistveno za nadaljnje delo, saj če ga izvlečemo, lahko pri ponovnem vstavljanju nastanejo med kalupom in pramodelom drobne reže, kamor pri iz¬ delavi druge polovice steče kavčuk in pokvari prvo polovico. Previdno od¬ stranimo še plastelin, ki je ostal na po¬ vršini kalupa, in se lotimo izdelave og¬ rajice za kadičko druge polovice kalupa. Slika 4. Ko kadičko napolnimo s kavču¬ kom, jo pokrijemo s pokrovom oz. bodočim stojalom za kalup. Ta ima posebna rebra, da se bolje prime na kavčuk. kasneje med delom stabilen. Ker se sili¬ konski kavčuk zelo nerad prime na vse, predvsem pa na gladke površine, mora¬ mo stično ploskev pokrova stojala na- hrapaviti ter izdelati še rebra, da se sto¬ jalo potem, ko se kavčuk strdi, zasidra v kalup (slika 4). 4. Ulivanje kavčuka Pred ulivanjem preverimo, ali je vse pripravljeno. Vse potrebne pripomoč¬ ke zložimo na delovno mizo, da jih ne Slika 5. Prva polovica kalupa je izgotovljena. Sledi izdelava kadičke za drugo polovico. 6. Izdelava kadičke za drugo polovico kalupa Kadičko in po¬ krov stojalo izde¬ lamo na enak na¬ čin kot pri prvi polovici. Razlika je le v tem, da to¬ krat ograjico na¬ mesto na delilno ravnino nalepimo na podstavek pr¬ ve polovice kalu¬ pa (slika 5). Slika 7. Spodnji polovici kalupa za krila v katerih sta še pramodela Ko smo pripravili delilno ravnino, vanjo vpnemo krilo, dobro zatesnimo vse špranje ter naredimo ograjico za ulivanje in stojalo za bodoči kalup. Pri ulivanju kavčuka pazimo še zlasti okrog zaključkov kril, da tam ne ostanejo zrač¬ ni mehurčki. Za krilo lahko izdelamo tudi enodel¬ ni kalup, ki se odpira kot knjiga. Tak ka¬ lup je prerezan vzdolž zadnjega roba krila. To metodo sem uporabljal na za¬ četku, dokler nisem ugotovil, da ima nekaj pomanjkljivosti. Večkrat lomlje¬ nih kril praktično ne moremo ulivati, ker zaradi specifičnega načina odpira¬ nja kalupa livna masa pri ulivanju ob straneh rada izteka. Vseeno pa je ta me¬ toda primerna za enostavna krila ali podobne ulitke. ,m,i maj-junij 2001 29 MODELARSTVO Modeli slovenskih jadralnih letal (7. del) Štorklja Dvosedežno šolsko jadralno letalo štorklja, ki so ga v tistih časih klicali roda, so konstruktorji Šoštarič, Kartalja in Arežina razvili iz Šoštaričevega eno¬ sedežnega letala kavka. Štorklje niso bile ravno vrhunec tedanje letalske teh¬ nike, vendar pa so omogočale varnejše začetniško šolanje pilotov kot enose¬ dežna začetniška letala vrabec. Bile pa so tudi poceni, trpežne in preproste za vzdrževanje. Zlahka so prenašale obre¬ menitve pri vzletanju z vitli, ki je bilo precej cenejše kot vzletanje z aerovle- kom. V aeroklubih so jih množično uporabljali, zato si vsekakor zaslužijo, da jih omenimo v naši seriji o letalih lažjega vzletanja je imelo letalo dokaj veliko kolo, nos pa je bil dodatno zašči¬ ten s kovinsko smučko. Trup je bil po¬ polnoma odprt, vendar so letalci v klu¬ bih štorklje pogosto opremljali z različ¬ nimi izvedbami polzaprtih kabin iz ve¬ zane plošče in platna (slika 2). S tem so zmanjšali upor letal in dosegli nekoliko boljša drsna razmerja, letenje s štorklja¬ mi pa je bilo udobnejše in varnejše. Štorklje so imele krila z razponom 12,7 m, površino 16,7 m 2 in vitkostjo 9,7. Dolžina letala je bila 7,05 m, višina pa 2 m. Prazna letala so tehtala 125 do 135 kg. Drsno število (finesa) je bilo 15, pri letalih s kabino pa nekoliko večje. Slika la. Med poletom (Grčija) Slika 2. Štorklja s polzaprto kabino (Krila, april 1988) Slika lb. Štorklja je služila tudi za šolanje grških pilotov. slovenskih konstruktorjev. Za osnovno šolanje pilotov so štorklje uporabljali tudi v Grčiji (sliki la in b), kjer so piloti šolanje nadaljevali na kavkah. Štorklje so od enosedežnih kavk po¬ dedovale lesena, z vezanim lesom in platnom prekrita krila, ki so bila podpr¬ ta z opornicama. Tudi oba repa sta bila skoraj enaka kot na kavkah, popolnoma drugače zgrajen pa je bil trup iz jekle¬ nih cevi. Bil je nekoliko daljši kot kav- kin, sedeža za učenca in učitelja pa sta bila nameščena eden za drugim. Zaradi Najmanjša hitrost padanja je bila prib¬ ližno 1 m/s. Izdelava modela Polmaketa štorklje je zasnovana kot kompromis med letečo in statično ma¬ keto. Gradnja modela je razmeroma zahtevna, zato ni primerna za začetni¬ ke, modelarji z nekaj izkušnjami pa pri gradnji ne bodo imeli težav. Gradivo za model je predvsem lahka balza, bolj obremenjeni deli pa so iz vezane plošče in bambusa. Kot že pri nekaj letalih v letošnji se¬ riji, sem tudi na krilu modela štorklje uporabil profil jedelsky EJ-85. Nosilni del krila modela je iz balze 4 mm, za iz¬ tek pa je uporabljena balza 1,5 mm. Za povezavo obeh delov potrebujemo 8 reber. Štiri naj bodo iz balze 2 mm, po dve pa iz 1,5 in 3 mm debele balze. Re¬ bra izdelamo iz 74 mm dolgih in 7 mm širokih balzovih letvic, ki jih spnemo z bucikami in obrusimo. Krilo sestavlja¬ mo na šablonski deski. Na papir nariše¬ mo krilo s pravilnimi oznakami položa- 30 maj-junij 2001 __l-io MODELARSTVO ja reber in obeh balzovih plošč ter ris¬ bo prilepimo na šablonsko desko in jo prekrijemo s peki papirjem. Rebra z bu¬ cikami pritrdimo na desko tako, da pre¬ lomne točke reber natančno sledijo čr¬ ti, ki deli obe balzovi plošči. Da pri se¬ stavljanja krila in trupa ne bomo imeli težav, mora biti razdalja med obema re- broma v sredini krila vsaj 4,5 mm. Levo in desno polovico nosilnega dela krila izrežemo iz balze 4 mm in oba dela v sredini prilagodimo z brušenjem. Z be¬ lim lepilom ju nato prilepimo na rebra in utrdimo z bucikami. Iz balze 1,5 mm izrežemo še obe polovici zadnjega dela krila in ju obrusimo tako, da se prilega¬ ta sprednjemu delu. Z belim lepilom ju nato prilepimo le na rebra, stik obeh plošč pa bomo utrdili kasneje (slika 3). Ko se lepilo posuši, krilni polovici sna¬ memo z deske in na spodnji strani na¬ tančno uravnamo stik obeh balzovih plošč. Zlepimo ju s cianoakrilatnim le¬ pilom in z brušenjem zgornjega dela nosilnih plošč oblikujemo profil krila, spodaj pa odbrusimo odvečne dele re¬ ber. Levo in desno polovico krila bomo zlepili šele, ko bomo izdelali tudi trup in bomo lahko natančno prilagodili raz¬ daljo med obema rebroma v sredini krila. Trup modela sestavljata pravzaprav dva dela: sprednji del s polzaprto kabi¬ no in zadnji rešetkasti del. Gradnja tru¬ pa je dokaj zahtevna, zato sem značilne faze gradnje fotografiral. Nosilni skelet trupa sestavimo na šablonski deski (sli¬ ka 4). Osnovo sprednjega dela trupa iz- žagamo iz 2,5 mm debele vezane plošče in jo z bucikami pritrdimo na desko. Nanjo prilepimo spodnjo vzdolžno bambusovo letvico zadnjega dela in jo pritrdimo s križnim zabijanjem bucik, nato pa na desko pritrdimo še zgornjo letvico. Za letvice zadnjega dela upora¬ bimo tanke okrogle bambusove paliči¬ ce za peko na ražnju, ki jih lahko kupi¬ mo v trgovinah s prehrano. Med obe le¬ tvici prilepimo smerni stabilizator iz 2- milimetrske balze. Ker je balza nekoli¬ ko tanjša kot letvice, stabilizator podlo¬ žimo s koščkom 0,25 mm debelega pa¬ pirja. Na bolj obremenjenem delu tru¬ pa pod krilom prilepimo med obe vzdolžni letvici navpični letvici iz bam¬ busa. Diagonalni bambusovi letvici z brušenjem stanjšamo na debelino 2 mm, na zadnjem delu trupa pa med vzdolžni letvici prilepimo diagonali iz 2 mm debele balze. Stiki med letvicami morajo biti natančni, zato konce verti¬ kalnih in diagonalnih letvic prilagodi¬ mo z okroglo pilo. Letvice lepimo s cia¬ noakrilatnim lepilnim gelom, ki dobro zapolni slabše stike. Ko je skelet trupa zlepljen, ga sna¬ memo z deske in stik sprednjega dela trupa in spodnje vzdolžne letvice na obeh straneh okrepimo z 1 mm debelo vezano ploščo. Z brušenjem stanjšamo obe vzdolžni letvici zadnjega dela trupa na širino 2 mm, zaokrožimo zadnji rob smernega stabilizatorja, v sprednji del trupa pa vstavimo obtežitev iz svinčene pločevine. Na oba boka sprednjega dela trupa prilepimo koščke 1 mm debele balze, nato pa odvečno balzo odbrusi¬ mo. Prilepimo še obe polnili iz balze 4 mm v nosu trupa, nato pa vse štiri dele dna kabine iz 3-milimetrske balze. Boke trupa obrusimo, nato pa iz 2 mm debele vezane plošče izžagamo trikotni nosilec krila. Robove nosilca zaokroži¬ mo, ga z natančnim brušenjem prilago¬ dimo, nato pa prilepimo med dno kabi¬ ne in zgornjo letvico trupa (slika 5). Na stiku trupa in krila na zgornjo le¬ tvico prilepimo polnilo iz balze 2,5 mm, na dno kabine pa vsa tri prečna re¬ bra (slika 6). Rebra lahko segajo nekoli¬ ko čez rob trupa. Na spodnjo stran pri¬ lepimo 2 mm debelo podlogo za kolo, del kabine za zadnjim sedežem pa zgo¬ raj zapremo z dvema kosoma balze, de¬ bele 1,5 mm. Odvečne dele reber od¬ brusimo in z belim lepilom prilepimo obe bočni balzovi opiati 1,5 mm in ju utrdimo z bucikami (slika 7). Kljub temu da trup počasi postaja podoben štorkljinemu, nas čaka še precej dela. Najprej dokončamo zgornji del trupa, kjer bo nameščeno krilo. S koščkoma iz 1 mm debele vezane plošče utrdimo stik bambusovih letvic na zgornji strani trupa in na obeh straneh vzdolžne letvi¬ ce prilepimo še koščke balze 1 mm. Od¬ večno gradivo odbrusimo, nato pa z brušenjem obdelamo še zgornjo stran nosa trupa in prilepimo oba pokrova iz balze 1,5 mm (slika 8). Na spodnjo stran trupa prilepimo kos iz balze 3 mm in z brušenjem oblikujemo nosilec kolesa. Kolo izžagamo iz 2 mm debele vezane plošče, ga obrusimo in prilepi- Slika 5 . Trup z dnom kabine in trikotno podporo krila Slika 6. Polnilo na zgornji letvici in prečna rebra kabine so prilepljeni. m maj-junij 2001 31 MODELARSTVO MODELARSTVO ■ % 32 maj-junij 2001 TEK.S 10 TEHLE 10 maj-junij 2001 41 Slika 9 • Tako vgradimo kolo in oba sedeža. Slika 10. Trup štorklje je izdelan in polakiran. Slika 11. Krilo je prilepljeno na trup in utrjeno z opornicama. Slika 12. Model štorklje, polakiran z brezbarvnim nitrolakom mo v utor, ki smo ga z modelarskim no¬ žem pazljivo izrezali v nosilec kolesa. Oba sedeža izžagamo iz lahke tanke ve¬ zane plošče, lahko pa tudi iz trše 1 mm debele balze in ju prilepimo v kabino (slika 9). Zgornji del smernega stabili¬ zatorja in smerno krmilo izdelamo iz balze, debele 2 mm. Stabilizator prilepi¬ mo na zgornjo letev trupa, z brušenjem poravnamo zadnji rob, nato pa s kratki¬ mi koščki bakrene žice 0 0,4 mm pritr¬ dimo smerno krmilo (slika 10). Trup obrusimo z vodnobrusilnim papirjem in ga polakiramo z razredčenim brez¬ barvnim nitrolakom. Delo nadaljujemo s sestavljanjem kri¬ la. Krilni polovici v korenu obrusimo, tako da dosežemo pravilen V-lom. Med obema rebroma v sredini krila moramo hkrati doseči razdaljo vsaj 4,5 mm, ki je potrebna zaradi montaže krila na trup. Krilo zlepimo na šablonski deski, nato pa preizkusimo, kako se ujema s tru¬ pom. Če je razdalja med rebroma preve¬ lika, razširimo zgornjo stran trupa tako, da na obeh straneh prilepimo opiati iz primerno debele balze. Na zadnjem robu sredine krila izpilimo utor med re¬ broma, nato pa krilo prilepimo na trup. Krilo je utrjeno z 2,5 mm širokima opor¬ nicama iz 1 mm debele vezane plošče. Na obeh bokih kabine izrežemo utora, tako da opornici segata do prečnega re¬ bra v kabini. Utora izrežemo tudi v re¬ bra krila, nato pa prilagodimo dolžino opornic in ju prilepimo (slika 11). Vodoravni rep izdelamo iz 2-milime- trske balze. Tako kot smerno je tudi vi¬ šinsko krmilo pritrjeno na stabilizator s koščki bakrene žice 0 0,4 mm. Sestav¬ ljen in obrušen rep prilepimo na trup in ga utrdimo z opornicama iz 1 mm de¬ bele trde balze. Model polakiramo z raz¬ redčenim nitrolakom, ga obrusimo, nato pa poiščemo položaj težišča. To mora biti 20 mm za sprednjim robom krila. Če je težišče preveč nazaj, nos ne¬ koliko obtežimo, če pa je preveč na¬ prej, zadnji del modela še enkrat polaki¬ ramo. Če to ne zadošča, rep modela ob¬ težimo in štorklja je gotova (slika 12). Štorkljo lahko še polepšamo tako, da s tankim proti vodi odpornim črnim flomastrom na krilu zarišemo krilca, z letrasetnimi črkami napišemo oznake letala in na rep prilepimo še nalepke za zastavo. Teža polakiranega modela je okrog 24 g, seveda pa je odvisna od ka¬ kovosti gradiv ter od količine lepila in laka na modelu. Pri tej teži je obtežba krila okrog 9 g/dm 2 , to pa modelu za¬ gotavlja solidne letalne lastnosti. Ker so deli modela občutljivi, priporočam, da štorkljo spuščate le na travnatih po¬ vršinah. Viri: Revija Krila 2/1956. Revija Krila 2/1988. Več avtorjev (ZLOS): Jadralno letal¬ stvo. Internet: www.paragliding.gr/gliding/ TIMOVI OGLASI PRODAM knjige: Jadralno letalstvo, RIC Scale models, Scale boats, Ducted fan model jets, Fly- ing colours, Secret aircraft projects 1945, Ger¬ man secret weapons, Albatros experimentals, Iz¬ vori napajanja, Osnove tranzistorske tehnike, Po¬ pravilo elektromotorjev, TV in UHF antene, Elek¬ tronika v avtomobilu, Merilni inštrumenti, Male elektrarne, Metode borbe Brucea Leeja, Eksplo¬ zivne materije ter petdeset načrtov letal in tri motorje (1 cm 5 in 3,2 cm 3 ). Marjan Hvalič, Partizanske tehnike 1 5000 Nova Gorica Tel.: (05) 302-15-36 PRODAM nov letalski, modelarski štiritaktni mo¬ tor OS max-15 cm 3 z vsemi pripadajočimi dodat¬ ki. Prodam tudi začetniški elektromotorni letal¬ ski model z razpetino kril 1,5 m. Gorazd Gačnik Tel.: (041)850-382 KUPIM motor OS-max 2,5 cm' po ceni do 6.000 SIT. David Beloglavec, Dravinjski vrh 59 2284 Videm pri Ptuju Tel.: (031) 279-613 PRODAM 4-kanalno RV-napravo Robbe /Futaba 35 MHz s sprejemnikom in dvema servomeha- nizmoma za 15.000 SIT ali po dogovoru. Prodam tudi model motornega letala vrste arf (še v origi¬ nalni škatli) za motor od 2,5-5 cm 3 ali speed 600 BB. Razpetina kril 1400 mm, profil Clark Y. Za krmiljenje potrebuje 4-kanalno RV-napravo. Cena je 20.000 SIT ali po dogovoru. Matej Tel.: (040) 275-609 (po 18. uri) PRODAM model avta na električni pogon z RV- napravo ter tekmovalni RV-čoln z motorjem speed 600. Vse zelo ugodno. Andraž Tel.: (01) 786 24 38 ali (031) 553-024 42 maj-junij 2001 TTEIio MODELARSTVO Slika 9■ Tako vgradimo kolo in oba sedeža. Slika 10. Trup štorklje je izdelan in polakiran. Slika 11. Krilo je prilepljeno na trup in utrjeno z opornicama. Slika 12. Model štorklje, polakiran z brezbarvnim nitrolakom mo v utor, ki smo ga z modelarskim no¬ žem pazljivo izrezali v nosilec kolesa. Oba sedeža izžagamo iz lahke tanke ve¬ zane plošče, lahko pa tudi iz trše 1 mm debele balze in ju prilepimo v kabino (slika 9). Zgornji del smernega stabili¬ zatorja in smerno krmilo izdelamo iz balze, debele 2 mm. Stabilizator prilepi¬ mo na zgornjo letev trupa, z brušenjem poravnamo zadnji rob, nato pa s kratki¬ mi koščki bakrene žice 0 0,4 mm pritr¬ dimo smerno krmilo (slika 10). Trup obrusimo z vodnobrusilnim papirjem in ga polakiramo z razredčenim brez¬ barvnim nitrolakom. Delo nadaljujemo s sestavljanjem kri¬ la. Krilni polovici v korenu obrusimo, tako da dosežemo pravilen V-lom. Med obema rebroma v sredini krila moramo hkrati doseči razdaljo vsaj 4,5 mm, ki je potrebna zaradi montaže krila na trup. Krilo zlepimo na šablonski deski, nato pa preizkusimo, kako se ujema s tru¬ pom. Če je razdalja med rebroma preve¬ lika, razširimo zgornjo stran trupa tako, da na obeh straneh prilepimo opiati iz primerno debele balze. Na zadnjem robu sredine krila izpilimo utor med re¬ broma, nato pa krilo prilepimo na trup. Krilo je utrjeno z 2,5 mm širokima opor¬ nicama iz 1 mm debele vezane plošče. Na obeh bokih kabine izrežemo utora, tako da opornici segata do prečnega re¬ bra v kabini. Utora izrežemo tudi v re¬ bra krila, nato pa prilagodimo dolžino opornic in ju prilepimo (slika 11). Vodoravni rep izdelamo iz 2-milime- trske balze. Tako kot smerno je tudi vi¬ šinsko krmilo pritrjeno na stabilizator s koščki bakrene žice 0 0,4 mm. Sestav¬ ljen in obrušen rep prilepimo na trup in ga utrdimo z opornicama iz 1 mm de¬ bele trde balze. Model polakiramo z raz¬ redčenim nitrolakom, ga obrusimo, nato pa poiščemo položaj težišča. To mora biti 20 mm za sprednjim robom krila. Če je težišče preveč nazaj, nos ne¬ koliko obtežimo, če pa je preveč na¬ prej, zadnji del modela še enkrat polaki¬ ramo. Če to ne zadošča, rep modela ob¬ težimo in štorklja je gotova (slika 12). Štorkljo lahko še polepšamo tako, da s tankim proti vodi odpornim črnim flomastrom na krilu zarišemo krilca, z letrasetnimi črkami napišemo oznake letala in na rep prilepimo še nalepke za zastavo. Teža polakiranega modela je okrog 24 g, seveda pa je odvisna od ka¬ kovosti gradiv ter od količine lepila in laka na modelu. Pri tej teži je obtežba krila okrog 9 g/dm 2 , to pa modelu za¬ gotavlja solidne letalne lastnosti. Ker so deli modela občutljivi, priporočam, da štorkljo spuščate le na travnatih po¬ vršinah. Viri: Revija Krila 2/1956. Revija Krila 2/1988. Več avtorjev (ZLOS): Jadralno letal¬ stvo. Internet: www.paragliding.gr/gliding/ TIMOVI OGLASI PRODAM knjige: Jadralno letalstvo, RIC Scale models, Scale boats, Ducted fan model jets, FIy- ing colours, Secret aircraft projects 1945, Ger¬ man secret weapons, Albatros experimentals, Iz¬ vori napajanja, Osnove tranzistorske tehnike, Po¬ pravilo elektromotorjev, TV in UHF antene, Elek¬ tronika v avtomobilu, Merilni inštrumenti, Male elektrarne, Metode borbe Brucea Leeja, Eksplo¬ zivne materije ter petdeset načrtov letal in tri motorje (1 cm 3 in 3,2 cm 5 ). Marjan Hvalič, Partizanske tehnike 1 5000 Nova Gorica Tel.: (05) 302-15-36 PRODAM nov letalski, modelarski štiritaktni mo¬ tor OS max-15 cm 3 z vsemi pripadajočimi dodat¬ ki. Prodam tudi začetniški elektromotorni letal¬ ski model z razpetino kril 1,5 m. Gorazd Gačnik Tel.: (041)850-382 KUPIM motor OS-max 2,5 cm' po ceni do 6.000 SIT. David Beloglavec, Dravinjski vrh 59 2284 Videm pri Ptuju Tel.: (031) 279-613 PRODAM 4-kanalno RV-napravo Robbe /Futaba 35 MHz s sprejemnikom in dvema servomeha- nizmoma za 15.000 SIT ali po dogovoru. Prodam tudi model motornega letala vrste arf (še v origi¬ nalni škatli) za motor od 2,5-5 cm 3 ali speed 600 BB. Razpetina kril 1400 mm, profil Clark Y. Za krmiljenje potrebuje 4-kanalno RV-napravo. Cena je 20.000 SIT ali po dogovoru. Matej Tel.: (040) 275-609 (po 18. uri) PRODAM model avta na električni pogon z RV- napravo ter tekmovalni RV-čoln z motorjem speed 600. Vse zelo ugodno. Andraž Tel.: (01) 786 24 38 ali (031) 553-024 42 maj-junij 2001 TTUCio RADIJSKO VODENJE Frekvence za radijsko vodene modele ANDREJ MARINŠEK Uvod Za uspešno radijsko vodenje mode¬ lov je ena osnovnih zahtev tudi dovolj nemoten radijski kanal. Da je to mogo¬ če doseči v praksi, še posebno, kjer se na istem prostoru hkrati udejstvuje več¬ je število modelarjev, morata biti izpol¬ njena dva pogoja: prvi, da država (ki je izključni upravljalec frekvenčnega pro¬ stora) modelarjem nameni dovolj frek¬ venc, in drugi, da se uporabniki mode¬ larskih kanalov ne motijo med seboj, da torej istega kanala ne uporabljata dva modelarja hkrati, če se nahajata blizu drug drugemu. V nadaljevanju si bomo ogledali, katere frekvence in za katere namene so dovoljene pri nas. Frekvence za modelarstvo V preteklosti so bili modelarjem pri nas dolgo časa uradno na razpolago samo štirje kanali, in to na 40 MHz. Fe¬ bruarja 1998 je prvi frekvenčni plan v samostojni državi dovolil 24 kanalov, od avgusta 2000 pa je za modelarstvo na razpolago 47 kanalov. V tem pogle¬ du so bili podatki v raznih modelarskih katalogih, pa tudi v člankih (vsaj do av¬ gusta 2000), kar precej dolgo napačni, delno so tudi še sedaj. Kanale, namenje¬ ne modelarstvu, prikazuje spodnja ta¬ bela. Njihove številčne oznake niso uza¬ konjene in so samo neobvezujoč dogo¬ vor med (evropskimi) modelarji. Še nekaj pojasnil, dopolnil in opozoril a) Navedene so osrednje frekvence kanalov, ki so vsi široki 10 kHz. b) Kanali s frekvenčnega območja 27 MHz niso ravno primerni za resnejše modelarstvo, ampak bolj za vodenje igrač. Natančno vzeto je na razpolago samo 5 kanalov. Ker je to splošno ob¬ močje za telemetrijo (v industriji in po¬ dobno), delovanje modelarskih postaj v njem kjerkoli med frekvencama 26,990 MHz in 27,260 MHz (kanali s številkami od 4 do 30) ni posebno problematično. Seveda pa se je treba sprijazniti z večji¬ mi motnjami in zato ni primerno za vo¬ denje letečih modelov. c) Pri nas ni dovoljena uporaba ka¬ nalov z območja B na 35 MHz (frekven¬ ce od 35,820 MHz do 35,910 MHz - ka¬ nali od 182 do 191) in tudi ne kanalov na območju 41 MHz, ki se sicer uporab¬ ljajo samo v Franciji. d) Dovoljena je uporaba frekvenc od 433,050 MHz do 434,790 MHz, ki služijo predvsem za prenos informacij v smeri od modela proti modelarju za razne meritve (hitrost, višina in podob¬ no), vendar je to območje namenjeno tudi drugim uporabnikom za različno daljinsko upravljanje in telemetrijo ter je zato dokaj zasedeno in tudi moteno. e) Kanale z območja 35 MHz je do¬ voljeno uporabljati samo za vodenje le¬ talskih modelov; taka ureditev je zaradi manj verjetnih motenj s strani drugih modelarjev in s tem večje varnosti lete¬ nja precej običajna tudi drugje. Pri nas pa je na frekvenčnem območju 40 MHz dovoljeno vodenje vseh vrst modelov, tudi letalskih. Razlogi so praktične ozi¬ roma zgodovinske narave, saj so se zara¬ di že omenjenih omejitev pri frekven¬ cah kupovale predvsem naprave za 40 MHz. Pri vodenju letalskih modelov je v tem pasu zato priporočena dodatna previdnost, še posebej, če je kje v bliži¬ ni avtomobilski ali ladijski modelarski poligon. f) Računati je treba s tem, da so končni kanali v vseh pasovih zaradi bližnjih drugih nemodelarskih uporab¬ nikov frekvenc z radijskimi postajami večjih moči lahko bolj moteni. Malce poseben primer so tudi prvi štirje kana¬ li v območju 40 MHz (od 50 do 53), ker je pas od 40,660 MHz do 40,700 MHz namenjen tudi daljinskemu upravljanju za domačo (gospodinjsko) uporabo z majhno močjo (do 10 mW). Ker imajo naši oddajniki 10-krat večjo moč (100 mW) in ker je zelo malo verjetno, da bomo nanje naleti kje na odprtem, kjer letimo z modeli, nam te napravice pra¬ viloma ne bi smele povzročati težav. Zaključek Modelarji bodo imeli pri upravlja¬ nju svojih modelov najmanj težav, če bodo uporabljali samo njim namenjene radijske frekvence, saj tako ne bodo motili drugih uporabnikov frekvenc. Še pomembneje pa je zanje to, da jim tudi drugi ne bodo povzročali motenj ali ka¬ kih še bolj neprijetnih dogodkov. r HUMOR ' [TEKIiio maj-junij 2001 43 MODELARSTVO Električni pogon Baterije (3. del) BOŠTJAN PERDAN Hranjenje celic Celice naj daljše obdobje počivajo prazne, baterijo izpraznimo na 1 V na celi¬ co in jo skladiščimo na suhem pri tempe¬ raturah od 0 °C do 30 °C. Če baterijo hra¬ nimo na hladnem, bodo celice precej bo¬ lje vzdrževale naboj. Celici, ki dalj časa počiva, se poveča notranja upornost in se spet zmanjša pri vnovični uporabi. Bateri¬ jo »prebudimo« do polnega potenciala tako, da jo nekajkrat napolnimo in izpraz¬ nimo. Celice s poškodovanim oziroma izrab¬ ljenim separatorjem so med počivanjem v izpraznjenem stanju dovzetne za kratek stik. To je prvo znamenje slabih celic, ki jih je treba zamenjati. Delni stiki povzro¬ čijo, da se celice samostojno praznijo hi¬ treje, kot je normalno. Priporočljivo je, da pred vnovičnim polnjenjem po daljšem premoru, preverimo napetost posamez¬ nih celic. Celice, v katerih je prišlo do kratkega stika, bodo imele napetost 0 V. V določenih primerih lahko napako odpra¬ vimo s počasnim polnjenjem, a je bolje celico zamenjati, saj bo prej ali slej popol¬ noma odpovedala. Baterijo, ki je dalj časa počivala, polnimo počasi s tokom C/10, jo izpraznimo in postopek še enkrat ponovi¬ mo, preden jo uporabimo v modelu. Selektiranje celic Celice nimajo povsem enakih lastnosti in se med seboj nekoliko razlikujejo; bate¬ rija iz takšnih celic ima slabše zmogljivo¬ sti od optimalnih. Slednje lahko pričaku¬ jemo v primeru, ko imajo celice v baterij¬ skem paketu sicer enake karakteristike, predvsem kapaciteto in povprečno nape¬ tost. Selektiranje (ang. matching) je eden izmed možnih načinov izboljšanja zmog¬ ljivosti baterij, ki se ga poslužujejo pred¬ vsem tekmovalci. Baterija, sestavljena iz odbranih celic, ki »delujejo« izenačeno, je boljši vir energije in ima daljšo življenjsko dobo kot baterija iz poljubno izbranih ce¬ lic. Pri slednjih spominski efekt zmanjšu¬ je zmogljivosti bolšjih celic na raven naj¬ slabše celice v bateriji, ki zato ne dajo vse¬ ga od sebe. Selektiranje - odbiranje praviloma prepuščamo proizvajalcem in prodajal¬ cem baterij, ki so za to ustrezno opremlje¬ ni. Celice selektirajo tudi nekateri tekmo¬ valci, predvsem tisti, ki tekmujejo z letal¬ skimi modeli F5B, saj so naprodaj le dolo¬ čene vrste tovrstnih celic. To so pred¬ vsem novejše celice velikosti sub C, ki jih na veliko uporabljajo avtomobilski in la¬ dijski modelarji. Celice selektiramo tako, da jih preizkusimo večjo količino in izde¬ lamo baterijo iz čim bolj podobnih si ce¬ lic. Preizkusiti moramo vsako celico pose¬ bej, kar terja precej časa, potrebujemo pa jih večjo količino, kar ni ravno poceni. Iz¬ med vseh celic izberemo najboljše, ki so si tudi najbolj podobne. Nabijanje (angl. boosting) celic Tehnika obnavljanja starih celic Ni-Cd z grobim polnjenjem je skoraj tako stara kot celice same. Kasneje pa so odkrili, da izboljša tudi nove celice. Proces obsega polnjenje večjega števila kondenzatorjev in izpraznitev v celico. Končni rezultat je manjša notranja upornost celice, zaradi česar napetost pri visokih tokovih ne pade tako močno kot sicer. Zaradi višje napetosti je posledično večja razpoložlji¬ va moč pogona. Baterije se zaradi manjših izgub tudi manj grejejo. To metodo upo¬ rabljajo predvsem tekmovalci v kategoriji jadralnih modelov F5B z električnim po¬ gonom. Pri teh modelih so baterije obre¬ menjene s tokovi do 100 A, zato je majhna notranja upornost še kako pomembna. Zanimivo je, da so to metodo iznašli prav modelarji, ter da je proizvajalci bate¬ rij ne priznavajo, saj ni še nikomur uspelo znanstveno dokazati, zakaj pride do iz¬ boljšanja karakteristik celice. Morda od tod izvira tudi problem samega poime¬ novanja metode, obstajajo namreč kar tri¬ je angleški izrazi: boosting, zapping in pushing. Bi bil primeren slovenski izraz nabijanje ? Celice Ni-MH Celice Ni-MH (ang. Nickel Metal Hydride) niso nove, prisotne so že nekaj let, a so do nedavnega napajale predvsem mobilne telefone in prenosne računalni¬ ke, kjer so obremenitve razmeroma majh¬ ne. Prve celice Ni-MH namreč niso dobro prenašale hitrega polnjenja in visokih to¬ kovnih obremenitev, ki jih zahtevamo modelarji. Uporabili smo jih lahko kvečje¬ mu za napajanje sprejemnika, kjer so obremenitve precej manjše, baterije pa običajno polnimo počasi. Najnovejše celice Ni-MH se obnašajo podobno kot celice Ni-Cd. Polnimo jih lahko z običajnim polnilnikom, a ne tako hitro. Lahko jih hitro polnimo s tokom, ekvivalent¬ nim C do 2 C, pri čemer moramo pa¬ ziti, da se preveč Celice Li-ion, pri¬ merne za pogon večjih modelov, je prvo ponudilo pod¬ jetje Saft. ne segrejejo. Celice dobro prenašajo to¬ kovne obremenitve od 20 do 30 A, pri viš¬ jih tokovih pa se trenutno še vedno bolje obnesejo celice Ni-Cd. Poglavitna pred¬ nost celic Ni-MH je predvsem večja kapa¬ citeta pri nespremenjeni velikosti in masi. Najnovejše celice imajo kapaciteto 3000 mAh in so velikosti sub C. To je eden največjih napredkov doslej in omo¬ goča daljše trajanje poletov brez poveča¬ nja mase. Pomanjkljivosti sta še nekoliko daljši čas polnjenja, delno zaradi večje ka¬ pacitete, delno zaradi omejitve maksimal¬ nega toka polnjenja, in večji padec nape¬ tosti pri višjih tokovih. Nižja operativna napetost celic Ni-MH je manjša pomanj¬ kljivost, saj se karakteristika celic Ni-MH ne ujema z visoko začetno napetostjo ce¬ lic Ni-Cd, ki pa hitro pade, vendar te celi¬ ce med praznjenjem vzdržujejo bolj kon¬ stantno napetost in imajo položnejšo kri¬ vuljo. Celice Ni-MH Panasonic 3000 velikosti sub C so na voljo že nekaj časa. Že nekaj časa so na voljo celice Ni-MH Saft 3000 in Panasonic 3000, oboje veli¬ kosti sub C. Čeprav nosijo oznako 3000, dejansko ne dosegajo kapacitete 3000 mAh, vsaj ne pri tokovih, ki jih zahtevamo modelarji. Zadnja novost je celica Ni-MH Sanyo RC3000H. Na voljo so tudi celice Ni-MH kapacitete 2000 mAh, na primer Panasonic HHR 2000 SCP, ki so enake ve¬ likosti in mase kot celice Ni-Cd Sanyo N-1250SCR. Celice Ni-MH se stalno izbolj¬ šujejo in bodo verjetno nekoč povsem na¬ domestile celice Ni-Cd. Vsaj za zdaj pa slednje še niso za v staro šaro. Celice Li-ion Litij je idealen material za baterije, ki jih uporabljamo v letalskih modelih. To je najlažji kovinski element, hkrati pa ima visok električni potencial. Litijevoionske (Li-ion) celice imajo, v nasprotju s celica¬ mi Ni-Cd in Ni-MH, nominalno napetost 3,6 V namesto 1,2 V. Posledica majhne mase in visoke nominalne napetosti je ce¬ lica z visoko gostoto energije. Celice Li- ion trenutno srečamo predvsem v mobil¬ nih telefonih in prenosnih računalnikih, kjer so tokovne obremenitve v primerjavi z zahtevami modelarjev dokaj majhne. Modelarji uporabljamo tovrstne baterije maj-junij 2001 TIHCio 44 predvsem za napajanje majhnih in lahkih počasi letečih modelov vrste slow-fly. Ne¬ davno so se pojavile tudi večje celice, s katerimi lahko napajamo že kakšen večji model. Celice Li-ion, ki utegnejo biti primer¬ ne tudi za pogon večjih modelov, je prvo ponudilo na trg francosko podjetje Saft. Celice odlikuje dolga življenjska doba, saj ohranjajo 85 % imenske kapacitete po 500 ciklih uporabe oziroma 75 % po 1000 ciklih. Celice tudi zelo dobro ohranjajo naboj. Po enomesečnem počitku od zad¬ njega polnjenja vsebujejo kar 95 % prvot¬ nega naboja in so imune proti spominske¬ mu efektu. Ker znaša imenska napetost litijevih celic 3,6 V, jih ne moremo neposredno primerjati z drugimi vrstami celic, zato med seboj primerjamo karakteristike ek¬ vivalentnih baterijskih paketov imenske napetosti 7,2 V. Paketa Ni-Cd in Ni-MH sta sestavljena iz 6 celic velikosti sub C, Li- ion paket pa iz dveh celic z maso 150 g. Njihove karakteristike so navedene v ta¬ beli. Ugotovimo, da ima baterija Li-ion v primerjavi z Ni-MH pri enaki masi kar dvojno kapaciteto in še večjo v primerjavi z baterijo Ni-Cd. Za celice Li-ion je značil¬ no, da je njihova napetost neposredno povezana s količino naboja, ki ga vsebuje¬ jo. Na ta način dobimo neposredno indi¬ kacijo o stanju celic, to pa tudi pomeni, da bodo celice, ki jih polnimo do iste na¬ petosti, enako polne. Polnimo jih pri kon¬ stantni napetosti s tokom, ki je enak ali manjši od imenske kapacitete C. Še naj¬ bolj pomemben podatek pa je tok, ki ga tovrstne celice lahko prenesejo. Celica MP176065, ki smo jo uporabili za primer¬ javo v tabeli, prenese konstantni tok 11 A, oziroma višjega v krajših intervalih, na primer 17 A v intervalih, dolgih eno mi¬ nuto, ki jim sledijo štiri minute počitka, v krajših intervalih pa so možni še višji to¬ kovi. Nova tehnologija ni poceni in tudi celice Li-ion niso izjema, naš paket dveh celic stane približno štirikrat toliko kot ekvivalentni paket šestih celic Ni-MH. Se¬ veda lahko pričakujemo, da se bo njihova cena sčasoma znižala, zmogljivosti pa iz¬ boljšale. Odlaganje celic Celice spadajo med nevarne odpadke, zato jih ne smemo odvreči med gospo¬ dinjske odpadke. Označene so s simbo¬ lom v obliki prečrtanega zabojnika za smeti, ki nas opozarja na obvezno ločeno zbiranje, pod njim pa je navedena vseb¬ nost težkih kovin, nevarnih za okolje. V primeru celice Ni-Cd je to kadmij (Cd). Temu znaku je dodan še znak v obliki treh puščic v trikotniku, ki nas opozarja, da je celice mogoče reciklirati. Pri celicah Ni-Cd je proces dokaj drag in ga celica sama ne poplača. Recikliranje celic Ni-MH je enostavnejše, dohodek pa več kot po¬ plača stroške procesa. Pri celicah Li-ion je izkupiček še večji. Na kratko si oglejmo, kaj pravi o rav¬ nanju z baterijami zakonsko določen pra¬ vilnik, ki je pričel veljati 30. 11. 2000. Od¬ padne baterije, ki so bile dane v promet še pred uveljavitvijo pravilnika, moramo oddati zbiralcu odpadkov oziroma izva¬ jalcu javne službe ravnanja s komunalni¬ mi odpadki v okviru zbiranja nevarnih komunalnih odpadkov. Skratka, stare ba¬ terije oddamo neposredno v zbirne cen¬ tre, kjer bodo poskrbeli za ustrezno reci¬ kliranje. Odpadne baterije, ki so bile dane v promet po uveljavitvi pravilnika pa odda¬ mo trgovcu v trgovini na drobno, ki ima urejeno prevzemno mesto, oziroma jih oddamo v zbiralnici, ki jo upravlja dobavi¬ telj. Trgovec mora prevzeti odpadne bate¬ rije brezplačno v neomejeni količini in brez obveznosti nakupa blaga, če gre za odpadne baterije iste vrste in istega proi¬ zvajalca, kot jih prodaja trgovec, in v koli¬ čini, ki je enaka kupljenim baterijam, če gre za odpadne baterije iste vrste in dru¬ gega proizvajalca, kot so v prodaji pri tr¬ govcu. Prodajalec baterij mora od dobavi¬ telja pridobiti pisno izjavo, da bo zagoto¬ vil prevzemanje odpadnih baterij, ki jih bodo prodajalcu prepustile stranke, sled¬ nji pa mora poskrbeti za prevzemanje od¬ padnih baterij, njihovo zbiranje in prede¬ lavo ali odstranjevanje. ©piniem , „ Trgovsko podjetje GASILSKA OPREMA d. o. o. Trgovina »MLADI TEHNIK« Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 421-87-80, faks: (01) 426-22-43 Odprto: od 8.00 do 19.00 ure, ob sobotah do 13.00 ure Prodajamo izdelke proizvajalcev: MULTIPLEX: RV-naprave in pribor, modeli letal in pribor; IKARUS: modeli helikopterjev na električni pogon, modeli slow-fly in pribor; KONTRONIK: elektronski krmilniki in brezkrtačni motorji; JAMARA: modeli letal in pribor; ROBOTRONIK: RV-modeli avtomobilov in pribor; LRP: elektromotorji, krmilniki hitrosti, polnilniki in akumula¬ torji; ACADEMY: RV-modeli avtomobilov in pribor; GRAUPNER: modeli in pribor; WALACHIA: makete lesenih hiš; WEICO: modeli letal, avtomobilov, pohištva in živali iz lesa; REVELL, ITALERI, HELLER, ACADEMY, DRAGON: plastične makete. Jamara - park flyer poppy z elektromotorjem 400 G in propelerjem (20.500 SIT) Ikarus - model helikopterja eco 8 (49.500 SIT) Multiplex - twin jet, model z razpetino 910 mm, dolžino 802 mm in dvema elektromotorjema permax 400 / 6 V (23.500 SIT) Model čolna ECO (9.000 SIT) Multiplex- servomehanizem cockpit BB (5.600 SIT) Neo - RV-model cestnega avtomobila 1 : 10 (33.000 SIT) OBČASNO POSEBNI POPUSTI ZA DOLOČENE IZDELKE! POMAGAMO S STROKOVNIMI NASVETI PRI GRADNJI! maj-junij 2001 45 ELEKTRONIKA Lightshow (Krmilni del) JANEZ REKEU Uvod Že kar nekaj časa je minilo, odkar smo v Timu pripravili serijo prispevkov o generiranju svetlobnih efektov. Na¬ pravica, ki jo predstavljamo tokrat, je preprosta za izdelavo in jo boste lahko uporabili na svojih zabavah, ki jih naj¬ brž nikoli ne manjka. Srce lightshowa je mikrokrmilnik PIC16F84. Ko sem pred časom pripravil članek o mešalni¬ ku servomehanizmov s tem mikrokr- milnikom, sem bil malce negotov, ven¬ dar je bil odziv zainteresiranih bralcev kar dober. Prijetno me je presenetilo tudi to, da imajo nekateri bralci mož¬ nost programiranja PIC-ov in sem jim lahko program poslal kar po elektron¬ ski pošti. Opis Morda bo kdo negodoval, zakaj po¬ trebujemo nov lightshow, ko pa jih je 6 6 6 6 8 8 8 8 "Z Z 5 Z Z Z 8 8 8 8 8 8 Risba 2. Tiskano vezje bilo v TIM-u objavljenih že toliko. De- setkanalni (deset žarnic) lightshow, ki je pred vami, se navzven res ne razliku¬ je dosti od drugih, vendar pa ima neka¬ tere zanimive lastnosti. Utripa namreč po notranjem taktu, kar pomeni, da de¬ luje neodvisno od takta glasbe. Marsik¬ do se bo strinjal z menoj, da je to celo boljše, kot utripanje po taktu glasbe. Tako namreč žarnice nikoli ne prene¬ hajo utripati, tudi če se glasba prekine. Napravico upravljamo s tremi tipka¬ mi (T+ , T- in TP). S tipkama T+ in T- lahko nastavimo hitrost utripanja žar¬ nic. Razpon je tako velik, da lahko na¬ stavimo celo tako hitro utripanje, da je že skoraj neuporabno, saj imamo obču¬ tek, da vse žarnice svetijo. Tudi upoča¬ snimo jih lahko podobno. Ko priključi¬ mo napravo, začno utripati z vgrajenim taktom, ki se mi zdi za pop glasbo že kar primeren. S tipko TP izbiramo pro¬ grame. Napravica ima pripravljenih šest programov utripanja. Ko priključi¬ mo lightshow, začne delovati prvi pro¬ gram utripanja in se odvija nepretrgo¬ ma, dokler ne pritisnemo tipke P, sledi drugi program itd. Zadnji, šesti izvaja prvih pet programov, drugega za dru¬ gim, vsakega nekaj časa. Med programi utripanja seveda ne manjka »leteča luč« (knight raider), me¬ šano utripanje in še kaj. Napravica ima tudi rešet, zatemnitev vseh žarnic in vklop vseh žarnic naenkrat. To storimo s hkratnim pritiskom na tipki T+ in T-. Takrat ugasnejo vse žarnice. Ob priti¬ sku poljubne tipke zasvetijo vse žarni- Seznam elementov: Ploščica za T1V IC1 1C2 Transformator D 1 C1 02,03 Q R1-R10 R11-R13 D1-D10 TP, T+, T- 51 x90 mm PIC 16F84 + podnožje 18 pin napetostni regulator 7805 primar 220 V, sekundar 12 V/100 mA graetzev mostiček 25 V / 100 mA kondenzator 1000 pF/ 16 V kondenzator 100 nF, keramični kristal 4 MHz upor 470 £2 upor 1 kQ LED-dioda tipka 46 maj-junij 2001 TTRCjio ELEKTRONIKA ce, ob ponovnem pritisku napravico re- setiramo, oziroma postavimo v stanje, kot če bi jo pravkar vključili. Delovanje programa Program v mikrokrmilniku ima vpi¬ sanih pet različnih tabel kombinacij za pet programov utripanja. Vrstice v po¬ samezni tabeli so podatek, ki pove, na katerih nožicah mikrokrmilnika naj se pojavi logična ena ali logična ničla, (lo¬ gična ena = žarnica sveti, logična ničla = žarnica ne sveti). Vsaka vrstica v tabe¬ li ima svojo zaporedno številko, ki je njeno ime. Program se izvaja nekako takole: Mi- krokrmilnik »pokliče« prvo vrstico v ta¬ beli kombinacij po imenu. Nato prebe¬ re njen podatek in ga pošlje na nožiče. Zatem počaka nekaj časa. To stori tako, da šteje do neke določene številke (za lažje razumevanje vzemimo, da je to spremenljivka X). Po preteku tega časa »pokliče« naslednjo vrstico v tabeli. To stori tako, da staremu imenu vrstice prišteje ena. Medtem ko čaka, šteje, in seveda pregleduje, ali je morda pritis¬ njena katera od treh tipk. Za tipki T+ in T-, ki predstavljata spremenljivko X, ima ob vklopu že vgrajeno vrednost, za¬ pisano v pomnilniku. Če pritisnemo T+ ali T-, tej vgrajeni vrednosti prišteje ali odšteje ena in shrani novo vrednost. Spremenljivka X torej predstavlja ča¬ sovni presledek med prikazom dveh različnih kombinacij na nožicah mikro¬ krmilnika. Ko pritisnemo tipko P, po¬ kliče prvo vrstico iz naslednje tabele kombinacij. Tako zamenja program utripanja. Izdelava Ploščico tiskanega vezja naredimo tako kot vedno z jedkanjem. Mikrokr¬ milnika ne spajkamo, temveč ga vstavi¬ mo v podnožje. V vezalni shemi (risba 1) in na razporedu elementov (risba 3) so označene priključne točke (11+110 in M = masa), na katere prispajkamo ži¬ ce za krmiljenje močnostnega dela lightshowa. Kondenzator C 3 prispajka¬ mo vzporedno k tipki TP kar na njene priključke, tako kot je narisano v vezal¬ ni shemi. Tokrat objavljamo samo krmilni del, ki je lahko že sam zaključena celo¬ ta, saj deluje brez močnostnega dela. Tega bomo predstavili v eni prihod¬ njih številk. Sam imam vsako vezje na svoji ploščici. Tako lahko zamenjam samo krmilni del, če se ga naveličam, močnostni del, ki s triaki in vtičnicami za žarnice pomeni največji strošek, pa ostane. Krmilni in močnostni del sem vgradil vsakega v svojo škatlico in ju povezal s kablom in konektorjem za ti¬ skalnik. Vse informacije v zvezi z lightshowom lahko dobite na e-pošti janezrekelj@email.com ali telefonski številki (04) 201-14-55, kjer lahko do¬ bite tudi programirane mikrokrmilni- ke ali program. Novo na trgu BMW Z3, MERCEDES SLK LM, POR¬ SCHE 911 GR, MCLAREN F1 GTR RV cestni električni avtomobili v merilu 1 : 12 so primerni za najmlajše, ki se želijo poskusiti v avtomobilskem modelarstvu. V kompletu je popolnoma sestavljen mo¬ del z vgrajeno RV-napravo in oddajnikom. Cena je 14.990 SIT. GRAUPNER ECO-POWER Hitropolnljivi akumulatorji Ni-Cd 2,0 Ah, primerni za modele letal, čolnov in avto¬ mobilov, so na voljo po ugodni ceni za standardne akumulatorje, Cene: 6N-2000 RC (nar. št. 2480) 3.941 SIT, 7N-2000 RC (nar. št. 2482) 5.049 SIT in 8N-2000 RC (nar. št. 2483) 5.489 SIT. FOKKER E.III IN SLJNWHEEL Privlačna slow-fly modela iz stiropora imata vse dele že izgotovljene. Za pogon modelov je predviden elektromotor z re¬ duktorjem speed 280 FG 3 z 8 celicami Ni-Cd 0,27 Ah. Fokker E.III (nar. št. 4623) stane 15.150 SIT in sunwheel (nar. št. 4657) 17.988 SIT. SEA DART Model čolna sea dart dolžine 555 mm z motorjem in mehanskim krmilnikom vrt¬ ljajev je primeren tudi za kategorijo eco start. Zanj boste odšteli 14.500 SIT. PROFI CAR 301 RACING SET EP V kompletu je 3-kanalni oddajnik (AM/ FM) s tremi spomini, 5-kanalni sprejem¬ nik pico, par kristalov, dva servomehaniz- ma, kabel s stikalom, sprejemniški aku¬ mulator in kabla za polnjenje. Cena je 43.500 SIT. ROAD RUNNER Road runner je že sestavljen avtomobilski off-road model 2-WD z elektromotorjem in mehanskim krmilnikom vrtljajev. Mo¬ del stane 13.000 SIT. PANASONIC 2000 Ni-Mh in 3000 Ni-Mh Akumulatorji Panasonic 2000 Ni-Mh 2/3 velikosti C, 41 g (1.250 SIT) in 3000 Ni-Mh, veli¬ kosti sub C (1.540 SIT). DAEWOO MATIZ 1 : 10 Avtomobilski cestni model 2-WD z elek¬ tromotorjem in mehanskim krmilnikom hitrosti. Cena je 14.500 SIT. Trgovina MIBO modeli, d. o. o., Stara c. 10, 1370 Logatec, tel: (01) 750-90-60, mibo.export@siol.net Mladi tehnik, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: (01) 421-87-80, faks: (01) 426-22-43 maj-junij 2001 47 RAČUNALNIŠTVO Snemanje datotek z interneta DARJA ZOREC Internet je prava svetovna zakladnica najrazličnejših podatkov in informacij. Lahko bi rekli, da je kot nekakšna velikan¬ ska knjižnica, kjer lahko najdemo prav vse. Nekdo je nekje zapisal: »Cesar ni moč najti na internetu, tega tudi v resnici ni«. Mislim, da bo kar držalo. Res pa je tudi, da je na internetu tudi veliko razne navlake z neresnično, neprimerno in celo neoku¬ sno vsebino. Kakor koli že, prej ali slej se znajdemo pred tem, da med brskanjem po internetu najdemo kaj zanimivega in to želimo shraniti na domači računalnik. Zadevo lahko tudi preprosto natisnemo, vendar pa je v tej obliki ne moremo spre¬ minjati. Preden si bomo ogledali shranjevanje datotek z interneta na trdi disk domačega računalnika, moramo razjasniti dve stvari. Prvič: mogoče ne veste, da se vse, kar vaš brskalnik pokaže, v bistvu nahaja v vašem računalniku. Preden se določena spletna stran prikaže na zaslonu, se njeni sestavni deli (besedilo, slike, zvočne datoteke,...) z interneta oziroma z nekega spletnega strežnika (vseeno kje, v Sloveniji ali na drugem koncu sveta) prenese na trdi disk v mapo z začasnimi spletnimi stranmi (C:\Windows\Temporary Internet Files). Šele, ko se datoteka v celoti prenese v to mapo, se pokaže v oknu brskalnika. Kljub temu da so datoteke z interneta že na tr¬ dem disku, pa so te razmeroma težko do¬ stopne in neurejene. Kot drugo pa moramo razjasniti, iz če¬ sa so pravzaprav sestavljene spletne stra¬ ni. Spletna stran je lahko sestavljena iz ve¬ likega števila različnih datotek. V osnovi predstavlja spletno stran datoteka s konč¬ nico htm ali html, v kateri je zapisano, kaj in kako naj brskalnik prikaže njeno vsebi¬ no. V tej datoteki je tudi besedilo spletne strani. Vsi drugi sestavni deli (slike, zvok, animacjie, ...) so shranjeni v svojih datote¬ kah. V osnovni datoteki so le povezave do teh datotek. Shranjevanje s pomočjo ukaza Shrani kot Na sliki 1 vidimo preprosto spletno stran, ki vsebuje najosnovnejše elemente - besedilo in slike. Njeno vsebino lahko shranjujemo na več različnih načinov. Najpreprostejši način je s pomočjo ukaza Shrani kot ... (Save As ...), ki se, kot pri vseh okenskih programih, nahaja v meni¬ ju Datoteka (File). Postopek je popolno¬ ma enak, kot če bi shranjevali besedilo v Wordu ali sliko v Slikarju. Odpremo meni Datoteka in kliknemo na možnost Shrani kot (slika 2). Pri tem se odpre znano okno za shranjevanje datotek, kjer izberemo us¬ trezno mapo. Če mape še nimamo, jo iz¬ delamo s pomočjo gumba Ustvari novo mapo (slika 3). Ko določimo mapo, lahko izberemo vrsto shranjevanja. To je no¬ vost, ki jo je program Internet Explorer (internetni raziskovalec) dobil v svoji če- Slika 1 Slika 2 3 Slika 3 trti različici. Izbiramo lahko med kar štiri¬ mi različnimi vrstami shranjevanja, od ka¬ terih je vsaka po svoje zanimiva (slika 4). Vsekakor najpogosteje uporabimo vrsto Spletna stran, vse (*.htm, *.html), pri ka¬ teri se v izbrano mapo na disku ali disketi shrani celotno besedilo, vse slike in vse morebitne skriptne datoteke, vezane na to spletno stran. V ciljni mapi se tako po¬ javi izvorna datoteka HTML in podmapa s preostalimi elementi spletne strani. Če se- Slika 4 daj to datoteko poiščemo z raziskovalcem in nanjo dvakrat kliknemo, se odpre br¬ skalnik in prikaže njeno celotno vsebino, vključno z vsemi slikami. Ta vrsta shranje¬ vanja je zanimiva predvsem zato, ker so vsi elementi strani (slike, zvok, skripti...) zbrani na enem mestu in jih lahko z us¬ treznimi programi (PhotoPaint, Photo¬ shop, Beležka ...) odpremo in po želji ob¬ delamo. Seveda pa pri tem ne smemo po¬ zabiti na avtorske pravice. Druga vrsta shranjevanja je Spletni ar¬ hiv za posamezno datoteko (*.mht). Pri tej izbiri se celotna vsebina spletne strani shrani v arhiv, ki ga Internet Explorer zna prikazati na zaslonu. Ta vrsta shranjevanja je kot naročena v primeru, ko želimo kako spletno stran poslati nekomu po elektronski pošti. Zanimivo je tudi, da kljub temu da je to Microsoftova domisli¬ ca, zna vsebino arhiva v zadovoljivi obliki prikazati tudi Netscape. Tretja in četrta vrsta shranjevanja pa sta znani že iz prejšnjih različic Internet Explorerja. Vrsta Spletna stran, samo HTML shrani samo osnovno datoteko HTML brez vseh drugih elementov (na¬ mesto slik so na spletni strani le prazni okvirčki). Če pa izberemo možnost Bese¬ dilna datoteka, shranimo besedilo s spletne strani v najosnovnejšo besedilno datoteko TXT. Čeprav ta datoteka vsebuje le golo besedilo (sistemska pisava, brez oblikovanih odstavkov in drugih lepotnih dodatkov), pa je njena uporabna vrednost precejšnja. Uporabimo jo lahko v vseh grafičnih in besedilnih programih. Shranjevanje s postopkom »kopiraj - prilepi« Odlika tega preprostega načina shra¬ njevanja je predvsem hitrost. Tako kot iz drugih okenskih programov lahko tudi vsebine, ki jih prikazuje internetni brskal¬ nik, shranjujemo s postopkom kopiraj - prilepi (copy - paste). Žal pa ima ta način shranjevanja določene pomanjkljivosti. Uporaben je namreč le za besedila in sli¬ ke (tudi ozadja), kar sicer največkrat po¬ trebujemo. Besedilo, ki ga želimo prene¬ sti z določene spletne strani, označimo z miško. Z njeno pomočjo postavimo kazal¬ ko na začetek besedila, pritisnemo na levo tipko na miški in potegnemo čez be¬ sedilo. Nato nad označenim (potemnje¬ nim) besedilom kliknemo z desno tipko na miški in v priročnem meniju izberemo Kopiraj (slika 5). Pri tem se označeno be- Slika 5 48 maj-junij 2001 TIRCjio RAČUNALNIŠTVO sedilo shrani v računalnikov pomnilnik, kjer je na voljo za vnos v druge programe. Vendar le do naslednje uporabe ukaza Ko¬ piraj. Takrat se pomnilnik napolni z novo vsebino, prejšnja pa se izgubi. Besedilo iz pomnilnika lahko vstavi¬ mo v skoraj vsak okenski program. Slika 6 prikazuje Wordovo okno z vstavljenim besedilom. Vstavljanje sprožimo z gum¬ bom Prilepi ali pa z uporabo menija Ure¬ janje (Edit), v katerem kliknemo na mož¬ nost Prilepi (Paste). Slika 6 Na enak način lahko kopiramo in vstavljamo tudi slike na spletnih straneh in ozadja spletnih strani. Nad izbrano sli¬ ko preprosto kliknemo z desno tipko na miški in v priročnem meniju, ki se pri tem prikaže, izberemo Kopiraj (Copy). Sliko iz pomnilnika lahko vstavimo tako v grafični program (npr. CorelDraw, Photo- Paint ...), kot tudi v program za urejanje besedil (npr. Word). Zanimivo je, da lah¬ ko slike vstavljamo tudi v poljubne mape. V Raziskovalcu preprosto izberemo mapo, v njej kliknemo z desno tipko na miški in izberemo Prilepi. Shranjevanje slik Slike s spletnih strani lahko shranjuje¬ mo tudi drugače. Miško postavimo nad iz¬ brano sliko in kliknemo z desno tipko. Pri tem se odpre priročni meni s številnimi možnostmi (slika 7). Če izberemo Shrani Slika 7 Slika 8 Slika 9 sliko kot se odpre meni za shranjeva¬ nje datotek in sliko na običajni način shranimo v ustrezno mapo (slika 8 in 9). Sliko s spletne strani lahko uporabimo tudi kot ozadje namizja. Postopek je silno preprost. V prej omenjenem priročnem meniju kliknemo na možnost Kot slika za ozadje in na ozadju se pojavi slika s splet¬ ne strani. Izvorna koda Čeprav izvorna koda, s katero je napi¬ sana spletna stran, za marsikoga ni prav nič zanimiva, je na tem mestu skoraj ne moremo izpustiti. Vsaka spletna stran je napisana v preprostem skriptnem jeziku (ne v programskem jeziku), ki brskalniku pove, kaj in kako naj pokaže na zaslonu. Ce nas zanima, kako je to videti, v Inter¬ net Explorerju odpremo meni Pogled in kliknemo na možnost Izvorna koda (slika 10). Pri tem se odpre Beležnica in prikaže izvorno kodo spletne strani (slika 11). Za izdelovalce spletnih strani je to prava zla¬ ta jama idej in rešitev, saj jo lahko v celoti ali po delih shranimo in po mili volji spre¬ minjamo. Seveda pa ne smemo pozabiti na avtorske pravice. Tudi izvorna koda je avtorsko delo, prav tako kot računalniški programi, grafični izdelki, besedila ... Webreaper (Spletni žanjec) Nekateri tarnajo, da je internet drag, drugi pa se smejejo in trdijo, da je zelo poceni. Oboji imajo prav. Predvsem je od¬ visno od tega, kaj počnemo na internetu, ali le brezciljno tavamo od spletišča do spletišča, ali pa iščemo koristne informa¬ cije. Predvsem pa je pomembno, da na in¬ ternet nismo priključeni brez potrebe. Tudi če naš brskalnik prikazuje ves čas isto spletno stran, impulzi neusmiljeno tečejo. Zato je bolj pametno in gospodar¬ no, če spletno stran, ki bi jo radi v celoti prebrali, shranimo na trdi disk domačega računalnika, prekinemo povezavo in jo v miru preberemo. Kako to storimo, smo si ogledali že v prvem delu tega članka. Kaj pa, če bi radi shranili več med seboj pove¬ zanih strani? Večina spletnih vsebin se na¬ mreč nahaja na več spletnih straneh, opremljenih s hiperpovezavami, ki omo¬ gočajo listanje spletnih strani in preska¬ kovanje z ene na drugo. Pri shranjevanju spletnih strani s pomočjo brskalnika te hi- perpovezave še vedno kažejo na datoteke na internetu. Tudi če vse strani eno za drugo shranimo na domači računalnik, povezave še vedno ne bodo pravilno delo¬ vale. Torej, potrebovali bi programček, ki bi znal z interneta »sneti« datoteke, jih shraniti na trdi disk domačega računalni¬ ka in preurediti hiperpovezave tako, da bi omogočale brskanje »offline« (brez pove¬ zave). Webreaper (Spletni žanjec) omo¬ goča prav to. S pojavom spletnih strani so se kmalu pojavili tudi programčki za snemanje ce¬ lotnih spletnih strani. Eden med njimi je Webreaper, ki ga najdemo na internet¬ nem naslovu: www.webreaper.net (slika 12). Programček je majhen, hiter, pre¬ prost in, kar je najpomembnejše, brezpla¬ čen. Najnovejša verzija omogoča celo pre¬ nos posebnih multimedijskih dodatkov (npr. animacije v Flash-u). Slika 12 Snemanje datotek s pomočjo Webrea- perja je zelo preprosto. Najprej v naslovni vrstici v brskalniku označimo naslov spletne strani, ki jo želimo prenesti v do¬ mači računalnik. Nad označenim naslo¬ vom kliknemo z desno tipko na miški in v priročnem meniju, ki se pri tem odpre, iz¬ beremo Kopiraj (slika 13). Nato se prese- Slika 13 iTIKIiio maj-junij 2001 49 RAČUNALNIŠTVO limo v Webreaper, z desno tipko na miški kliknemo v njegovo naslovno vrstico in pritisnemo na ukaz Paste (Prilepi). S tem vnesemo naslov spletne strani, ki jo želi¬ mo sneti. Preden z gumbom GO (Začni) sprožimo prenos, moramo določiti še cilj¬ no mapo. To storimo s pomočjo gumba Options (Možnosti), ki na zaslon prikliče okno Webreaper options (Možnosti splet¬ nega žanjca), kjer najdemo vse potrebne nastavitve. Ciljno mapo določimo v polju Save doivnloaded sites in (Shrani prene¬ sene datoteke v) oziroma jo poiščemo v oknu Iskanje mape, ki se odpre, če klik¬ nemo na gumbek na desni (slika 14). Po¬ membna nastavitev je tudi največji dovo¬ ljeni čas prenosa - Maximum Total Doumload Time (slika 15), kjer določimo, koliko časa bo programček prenašal dato¬ teke. Po pretečenem času se prenos usta¬ vi, povezava pa prekine. Slika 15 Žetev spletnih strani sprožimo s kli¬ kom na gumb GO in okna programčka oživijo (slika 16). V njih lahko spremlja¬ mo, kaj se dogaja, lahko pa se preselimo v brskalnik in »deskamo« naprej. Pri tem moramo računati na nekoliko počasnejše delovanje brskalnika oziroma na poča¬ snejše prikazovanje novih strani v brskal¬ niku, saj si isto telefonsko linijo delita Webreaper in brskalnik. Ko se prenos konča, prekinemo pove¬ zavo z internetom in se lotimo brskanja po prenesenih spletnih straneh. V Razi¬ skovalcu poiščemo mapo, ki smo jo v We- breaperju določili za cilj, in kliknemo na ustrezno bližnjico (slika 17). S tem pože¬ nemo brskalnik, ki pokaže začetno splet¬ no stran. Brskamo pa lahko tudi po razve¬ jeni strukturi map in podmap, ki jih Ža- Slika 16 njec izdela v ciljni mapi. Ta struktura je v bistvu kopija strukture map na spletnem strežniku, s katerega je Žanjec prenesel datoteke. Ime glavne mape pa je enako naslovu, na katerem so shranjene prene¬ sene datoteke, kar s pridom uporabimo, ko želimo spet obiskati originalni naslov. TIMOVA NAGRADNA AKCIJA Pred vami so končni rezultate letošnje Timove nagradne akcije, katere namen je spodbujati zanimanje mladih za tehniko, jim približati domačo tehnično literaturo ter razširiti krog bralcev revije Tim. Akcija je tudi tokrat naletela na najbolj množičen odziv na osnovnih šolah, saj so največ naročnikov zbrali učitelji in mentorji tehničnih interesnih dejavnosti. Med šo¬ lami z največjim številom naročenih izvodov je precej istih kot lani, nekaj pa je tudi novih imen. Vsem poverjenikom gre priznanje, da je bila akcija ponovno uspešna. Ti¬ ste, ki imajo največ zaslug za uspešen potek akcije, seveda tudi tokrat čakajo lepe na¬ grade. Šole z največjim številom naročnikov revije TIM: 1. OŠ Otočec, g. Marjan Jenko, Otočec 4,8222 Otočec 2. OŠ Križe, g. Janez Zazvonil, C. Kokrškega odreda, 4294 Križe 3. OŠ Jurija Dalmatina, ga. Marta Zorko, Šolska 1,8270 Krško 4. OŠ Ivana Skvarča, g. Robert Marin, C. 9- avgusta 44,1410 Zagorje 5. -6. OŠ Gornja Radgona, ga. Ana Zagorc, Prežihova 1,9250 Gor. Radgona 5.-6. OŠ Frana Albrehta, ga. Metka Bizjak, Šolska 1,1240 Kamnik 7. OŠ Renče, g. Dušan Gabrijelčič, Renče 24, 5292 Renče 8. III. OŠ, ga. Zvonka But, Vodnikova 4, 3000 Celje 9. -11. OŠ Draga Bajca, ga. Bojana Bole, Vinarska 5,5271 Vipava 9.-11. OŠ Bojana Ilicha, g. Martin Knuplež, Mladinska 13, 2000 Maribor 9.-11, OŠ Preserje, ga. Marija Goršič, Preserje 60,1352 Preserje 12. OŠ Simona Jenka, ga. Marija Polovšek, 31- divizije 7/a, 4000 Kranj 13. OŠ Louisa Adamiča, ga. Jana Tomažin, Tovarniška 14,1290 Grosuplje 14. -15. OŠ Puconci, g. Ignac Čeh, Puconci 178,9201 Puconci 14.-15. OŠ Lava, g. Henrik Primc, Pucova 7, 3000 Celje V nagradni sklad so letos svoje izdelke prispevali naslednji sponzorji: MIBO modeli iz Logatca, Mantua model iz Ljubljane, GM&M iz Gro- suplja, Unihem iz Ljubljane, Gasilska oprema - Mladi tehnik iz Ljublja¬ ne, MACH industries iz Loke pri Zidanem mostu in Top-modeltehnik iz Nove Gorice. Trem najuspešnejšim poverjenikom bomo nagrade podelili na seji uredniškega odbora revije Tim, drugim pa jih bomo poslali po pošti. Nagrajencem se zahvaljujemo za prizadevnost in čestitamo za lep dosežek v skup¬ ni akciji, vse pa znova vabimo k sodelovanju tudi v naslednjem šolskem letu. 124 izvodov 111 izvodov 36 izvodov 32 izvodov 29 izvodov 29 izvodov 25 izvodov 24 izvodov 21 izvodov 21 izvodov 21 izvodov 19 izvodov 18 izvodov 17 izvodov 17 izvodov TIMOVI NAČRTI - KNJIGE Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - BASIC 4 STAR. motorni letalski RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 2 - LIPA I. RV-model jadrnice. 550,00 TIMOV NAČRT 3 - HOT-94. jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 4 - CESSNA 180. polmaketa letala. 700,00 TIMOV NAČRT 5 - KIM I, RV-model katamarana. 550,00 TIMOV NAČRT 6 - TIMOV HLG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke... 550,00 TIMOV NAČRT 7 - HOT-95, jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 8 - TIMOV HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 - T0MY-E, elektromotorni jadralni RV-model.... 700,00 TIMOV NAČRT 10 - POLIKARPOV 1-15 BIS. polmaketa lovskega letala. 550,00 TIMOV NAČRT 11 - GITA, jadralni RV-model. 700,00 TIMOV NAČRT 12 - RAC00N HLG-3. 650,00 TIMOV NAČRT 13 - AKROBAT 40. trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 14 - UTVA-66H, maketa vodnega letala. 550,00 TIMOV NAČRT 15 - RV-MODEL TRAJEKTA. 550,00 TIMOV NAČRT 16 - SPITFIRE. RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 TIMOV NAČRT 17 - TRENER 40. trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 18 - LUPO, elektromotorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 WARHAWK, RV-polmaketa za zračne boje. 650,00 TIMOV NAČRT 20 - POTEPUH. RV-model motorne jahte. 650,00 TIMOV NAČRT 21 - BAMBI, šolski jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 22 - SLOVENKA. RV-jadrnica metrskega razreda .. 650.00 TIMOV NAČRT 23 - E-TRAINER, trenažni RV-model z električnim pogonom. 650,00 TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D MUSTANG. RV-polmaketa za zračni boj. 550,00 Načrte lahko naročite na naslov uredništva: Revija TIM. Lepi pot 6. 61000 Ljubljana, tel.: (01) 479-02-24. Poleg načrtov vam iz našega knjižnega programa priporočamo še naslednje izdaje: J. Čuden. R. Snoj: RAKETNO MODELARSTVO.. . 3.240,00 R. Zupančič: LADIJSKO MODELARSTVO .2.400,00 V. Zupan: MALE ŽELEZNICE . 2.400,00 Dr. R. Cajhen: RADIJSKO VODENJE LETALSKIH MODELOV.2.700,00 M. Zorec: Svetovni splet 2.900,00 J. Bohm: Elektronika v domači delavnici .3.985.00 F. Klessllng: Izdelajmo sami: 6.156.00 D. Bajt: VSEVEDNIK (3. predelana izdajal . 6 990.00 M. Ban: ELEKTRONIKA ZA ZAČETNIKE 820.00 MLADINSKA ENCIKLOPEDIJA ZNANOSTI .2.980,00 Delft. Botermans. Oker: MISELNE IGRE VSEGA SVETA.3.980.00 Slikovni pojmovnik IZNAJDBE IN ODKRITJA . 1.426,00 PRATIKA ZA RADOVEDNE STARŠE . 4.104,00 Naročniki revije TIM imajo pri nakupu knjig 20 % popusta. 50 maj-junij 2001 iTIB -iin Stare stekleničke v novi preobleki MATEJA ČERV Pomlad je in vse naokrog rastejo spomladanske cvetlice. Velikokrat se zgodi, da za ljubke pisane šopke, ki jih naberemo mimogrede na sprehodu ali izletu, nimamo primerne majhne vaze, pa jih zato vtaknemo kar v kakšen koza¬ rec, kjer šopek ni več videti tako lep, kot je v resnici. Rešitev je preprosta. Stekleničke sokov, kokte, sirupov in podobnega bomo z malo truda in domišljije spre¬ menili v čudovite in seveda unikat¬ ne vaze, ki so prav primerne tudi za darilo. Potrebujemo: - nekaj stekleničk ali manjših ko¬ zarčkov od gorčice, kumaric ..., - klobčič navadne vrvice, - čopiče, - pinceto, - univerzalno lepilo (magnetin, UHU alleskleber), - belo lepilo za les UHU coli, - drobno mivko, kamenčke, školjke, razna semena, suho cvetje ..., - tempera barve, - brezbarvni nitrolak in razredčilo za čiščenje čopiča. Izdelava vaz Z vrvico ovita vaza Stekleničko lahko oblepimo z vrvi¬ co, ki jo po želji prej obarvamo s poma- kanjem v razredčene tempera barve. Tako bomo dobili prelivajoče se odten¬ ke. Po barvanju vrvico otremo v papir¬ nato brisačo in jo popolnoma posuši¬ mo. Nato se lotimo lepljenja. Univer¬ zalno lepilo postopoma nanašamo na oprano in suho stekleničko, da se nam prehitro ne posuši. Vrvico začnemo ovijati pri dnu stekleničke. Biti mora dovolj dolga, da bo ovila celo steklenič¬ ko, zato je najbolje, da jo sproti odvija¬ mo s klobčiča. Lepimo počasi in na¬ tančno. Med ovoji ne sme biti rež, ra¬ zen seveda, če ne želimo s tem ustvari¬ ti posebnega vzorca. Zadnji ovoj še po¬ sebej natančno prilepimo, da se ne bo kasneje odlepil. Ko se lepilo posuši, lahko na stekleničko prilepimo manjše kamenčke, školjke ali druge naravne okraske. Na koncu vse skupaj prelaki- ramo z brezbarvnim nitrolakom. Z mivko oblepljena vaza Belo lepilo za les zmešamo z nekaj drobne mivke in nastalo zmes zlijemo v več lončkov. V vsakega dodamo nekaj želene tempera barve in dobro preme¬ šamo. Nastale peščene barve z debelim čopičem nanašamo na oprano in suho stekleničko. Da bomo laže barvali, na¬ taknemo stekleničko na palico, ki jo vtaknemo v vrat večje steklenice. Tako nam stekleničke med barvanjem ne bo treba držati. Ko se nanos barvnega lepi¬ la posuši, stekleničko prelakiramo z brezbarvnim nitrolakom. lepilo tempera za les mivka barva Vaza, okrašena s cvetovi in semeni Na stekleničko z univerzalnim lepi¬ lom nalepimo reliefni vzorec iz raznih semen in ploščatih suhih cvetov. Lepi¬ mo natančno in počasi, da se bodo na¬ lepljeni okraski res dobro prijeli. Ko se lepilo popolnoma posuši, stekleničko prelakiramo z nitrolakom. Po končanem lakiranju ne pozabi¬ mo očistiti čopičev z nitrorazredčilom. Ker imata lak in razredčilo močan vonj, delamo pri odprtem oknu. To je le nekaj idej, kako navadno ste¬ kleničko spremenimo v lep in upora¬ ben izdelek. Možnosti je še veliko, zato le pustite ustvarjalnosti prosto pot in prav gotovo boste zadovoljni s svojim delom. rms maj-junij 2001 51 IZDELEK ZA DOM Prenosna napihljiva jadrnica (2. del) TOMAŽ PETAUER Tako kot pri deskarskem jadru potre¬ bujemo tudi lok. Na začetku vsake polovi¬ ce je 70 cm dolga toga plastična alkaten- ska cev 0 25 mm (0 notr. 20 mm). Ker je zvita v širokih kolobarjih, je ravno prav ukrivljena za lok. Vanjo tesno vtaknemo leseno palico ustreznega premera (npr. za karniso), lahko tudi palico iz primor¬ ske kanele ali trstike, ki pa je prešibka za jambor. Na njen konec nataknemo 25 cm dolg teleskopski podaljšek spet iz alkaten- ske cevi; spodnji podaljšek jadra je na¬ mreč za okoli 20 cm širši od osnovnega ja¬ dra. Da raztegnjeni podaljšek ne spolzi nazaj, na 5 cm od njegovega začetka zvrta¬ mo luknjico, vanjo vtaknemo žebljiček in ga prekrijemo s tesnilnim obročkom, da ne izpade iz luknjice. Polovici loka spre¬ daj spojimo s 15-20-cm PVC cevjo za na¬ makanje 0 20 mm, v obe cevi pa zvrtamo luknjici in vanju privijemo vijačka, da se pri večjih obremenitvah spojna cev ne more iztakniti. Zadnja konca (podaljška) povežemo z ovoji toge izolirane žice, ki ima nazaj obrnjeno kljukico, v katero vpnemo elastično zanko z zadnjega voga¬ la jadra. Lok spredaj z debelejšo elastično vrvico privežemo na jambor v izrez žepa. Namesto v zglob kot pri jadralni deski peto jambora vtaknemo v plastično čašo, pritrjeno na nosilno ploščo, najbolje na plastični pladenj z zaobljenimi robovi. Pladenj položimo povprek na dno čolna, priporočljivo pa je, da nanj eno za drugo privijemo dve čaši (tudi starejše jadralne deske imajo po dve puši za jambor, mo¬ dernejše pa tračnico), da lahko s pretika- njem jambora iz ene v drugo uravnavamo težišče jadra v vetru (namesto da bi pomi¬ kali pladenj po dnu čolna). Gredelj je sestavljen iz dveh desk (pri¬ merna je smrekova opažna deska 10 x 1 cm) in plošče. Pri dolžini čolna 185 cm je sprednja deska dolga 85 cm, zadnja pa 1 m. Sprednjo zadaj ovijemo z 0,5-mm alu¬ minijasto pločevino, ki sega 15 cm nazaj, da dobimo vodilo, v katero vtaknemo zad¬ njo desko. Pri 200 cm dolgem čolnu sta obe deski za 7,5 cm daljši. Na zgornji rob vsake deske privijemo kotni PVC profil. Na njegovi zgornji ploskvi izvrtamo luk¬ njici (na 26 cm od sprednjega konca prve in 15 cm od zadnjega konca zadnje de¬ ske), kamor z vijakom privijemo 30 cm dolgi letvici, ki služita kot prečna oporni¬ ka gredlja na dno čolna. Pri prenašanju gredlja sta obrnjeni vzporedno z njim, pri montaži pa ju obrnemo za 90°. Luknjici iz¬ vrtamo tudi na koncu profila prve in na začetku profila zadnje deske, da ju skoz¬ nju povežemo ali spnemo. Ploščo veliko¬ sti 40 x 30 cm iz 1 mm debele aluminija¬ ste pločevine, ki ji za večjo trdnost zapog¬ nemo sprednji in spodnji rob, pritrdimo na zadnji konec zadnje deske. Ker bi bilo prenašanje desk s pritrjeno ploščo nerod- 52 maj-junij 2001 TEEPio jf MAKETARSTVO Timovo izložbeno okno Challenger I KFOR (challenger I Mk.lll) (Revell, kat. št. 3120, M 1 : 72) no, svetujem naslednje: zgornji rob ploš¬ če potisnemo med desko in kotni profil (na mestih, kjer je profil privit z vijaki, za¬ režemo v zgornji rob plošče dovolj široke utore), nižje pa ploščo privijemo skozi iz¬ vrtano luknjico v desko. Ker za vsakokrat¬ no privijanje in odvijanje potrebujemo iz¬ vijač, ki ga sicer le imejmo v priboru, pri¬ vijemo stalni vijak, v ploščo na tem mestu izvrtamo širšo luknjico, da lahko ploščo skoznjo nataknemo na vijak in spoj zava¬ rujemo s pločevinastim varovalom, ki ga z zarezo potisnemo med ploščo in glavo vi¬ jaka. Sprednji konec gredlja pritrdimo na čoln z najlonsko vrvico, ki jo povlečemo skozi luknjico v profilu. Vrvica naj ima na drugem koncu kljukico (iz dovolj trde izolirane žice), ki jo vtaknemo v sprednje ušesce za vlečno vrv. Pritrditev mora biti dovolj čvrsta, da se gredelj ne premika sem ter tja. Zadnji dve ušesci na čolnu po¬ vežemo s 5-mm elastično vrvico, ki ji v sredini 10 cm vsaksebi napravimo zanki. Na vsaki strani gredlja speljemo okoli prečnega opornika vrvici ali jermena in ju s kljukicami vtaknemo v zanki. Pritrdi¬ tev mora biti dovolj močna, da gredelj ne bo poplesaval. Se nekaj potrebščin in prijemov, ki nam bodo pripomogli k celodnevnemu užitku na vodi: - Ustno napihovanje gumenjaka je prenaporno in zamudno, zato potrebuje¬ mo še nožno zračno tlačilko. - Ker vsakič, ko se vkrcamo in dvig¬ nemo jadro, zanesemo v čoln nekaj vode, ki se nima kam odteči, pregrnemo dno s penasto gumo (moltopren), ki jo ob po¬ stankih izvlečemo in ožmemo. - Da nam ob postankih čolna ne odne¬ se ali potisne ob obalo, kjer bi se poškodo¬ val, ga moramo zasidrati. Ker bi ga sidro z ostrimi kraki lahko preluknjalo, si na obali poiščemo primeren kamen, ga vtaknemo v platneno vrečko in s 5 m dolgo vrvico privežemo ali s kljukico pripnemo na obroč za veslo. Tako nam tudi ni treba ves čas prenašati dodatnega bremena. - Vesel niti ne potrebujemo, pred¬ vsem pa so nam v tesnem prostoru v na¬ poto, zato si raje izdelajmo preprosta ve- selca, ki jih z zankami iz širokega elastič¬ nega traku nataknemo na dlani. Lahko jih izrežemo iz stranic odpadne oglate pla¬ stenke. Tako lahko jadramo in hkrati tudi veslamo, če držimo lok le z eno roko, z vesljaji pa si pomagamo tudi pri obratih proti vetru. - Dolgotrajno držanje jambora za lok se zdi naporno, vendar si lahko pomaga¬ mo z dvema trikoma. Jambor podpremo z upognjenim kolenom, ali pa okoli njega v izrezu za vpenjanje loka speljemo (prive¬ žemo ali pritrdimo s kljukico) vrvico sko¬ zi obroč za veslo. - Ostanek prtljage lahko prevažamo s seboj zavit v vreči za smeti, da se ne zmo¬ či. Ta zavoj nam služi tudi kot naslonjalo. Če upoštevamo, da je razvoj jadralnih desk od leta 1967 prinesel številne izpo¬ polnitve, potem lahko to pričakujemo tudi pri tej jadrnici. Prtljaga z nahrbtni¬ kom, hrano, pijačo in najnujnejšimi po¬ trebščinami vred tehta okoli 12 kg, kar je za prenašanje na krajših razdaljah povsem sprejemljivo, cena materiala in potrebš¬ čin pa brez napihljivega čolna in nahrbt¬ nika znaša okoli 10.000 SIT. ANDREJ KOGOVŠEK Glavni britanski bojni tank challen¬ ger I je nastal v sredini 70-tih let p. s. po naročilu iranske vojske in kot tak tudi dobil ime shir 2. Po padcu perzijskega vladarja šaha Reze Pahlavija ob koncu 70-tih let pa je nova islamska oblast pre¬ trgala vse stike z zahodom in odstopila od že dogovorjenega naročila. Ravno v tistem času je tudi britanska vojska is¬ kala naslednika za svoje ostarele chief- taine in je že dokončani tank z določe¬ nimi modifikacijami določila za svoj novi »MBT« (Main Battle Tank - glavni bojni tank). Poimenovala ga je challen¬ ger (izzivalec) in ga 1984 uvedla v oborožitev. Revell je že pred nekaj leti izdal ma¬ keto prve verzije tega tanka (Mk. I). To¬ krat pa so zaradi aktualnih dogodkov na Kosovu na trg poslali zadnjo, izbolj¬ šano različico (Mk. III). Maketo sestav¬ lja 134 v temnozeleno in nekoliko meh¬ kejšo plastiko ulitih delov, ki že na prvi pogled presenetijo z zelo natančno po¬ nazoritvijo površinskih detajlov, še po¬ sebej, če upoštevamo, da je maketa 72- krat manjša od originala. S sestavlja¬ njem v glavnem ne boste imeli težav, saj kitanja špranj skoraj ni. Opozoril bi le na previdnost pri sestavljanju dodatne¬ ga sprednjega oklepa, ki nekako ni in ni hotel pravilno sesti na sprednji del tan¬ ka. Edino resno težavo pomenijo sicer lepo detajlirane gosenice, saj zgornjega dela zaradi pomanjkanja prostora pod »blatniki« nisem mogel prilepiti na svo¬ je mesto, kar pa ni nič tragičnega, ker stranske oklepne plošče to napako po¬ polnoma skrijejo, pa tudi sicer se tega dela gosenic sploh ne vidi. Opozoril bi še na dve resnejši pomanjkljivosti. Ko¬ šara (dela št. 65 in 57), ki naj bi jo na¬ mestili na levi stani kupole, za različico Mk. III ni značilna. Tanki te verzije ima¬ jo na tem mestu podolgovato škatlo šestkotne oblike (glej sliko). Škatlo sem zato izdelal sam. Druga napačno izdela¬ na dela sta dela št. 73, dodatna bočna zaščita nad gosenicami, ki sta značilna samo za verzijo Mk. III. Dela sta vsaj za 1 mm predebela, in če ju nalepite na oz¬ načeno mesto, bo nanju praktično ne¬ mogoče pravilno prilepiti bočne oklep¬ ne plošče. Predlagam, da delov ne št. 73 ne uporabite. Avtentičnost končnega izdelka zaradi tega ne bo bistveno trpe¬ la. Revellova sestavnica nam za barva¬ nje in označevanje ponuja puščavski (Desert Storm) in splošni angleški barv¬ ni vzorec. Sam sem raje izbral slednjega in tako upodobil enega od tankov bri¬ tanske kraljeve vojske, ki na Ko¬ sovu opravljajo delo mirovnih sil. Le priložene na¬ lepke so nekoliko debele, tako da je uporaba mehčal¬ ca nalepk za lažjo namestitev skoraj¬ da nujna. Gradnjo makete kljub opi¬ sanim manjšim netočnostim to¬ plo priporočam; čeprav ima make¬ ta skromne di¬ menzije, ponuja zelo natančen po¬ snetek originala. Modelarsko-maketarski klub Logatec prireja III. PREHODNI POKAL MMK LOGATEC v kategoriji CIVILNA LETALA M 1 : 144-200 Dodatna disciplina: CIVILNA LETALA M 1 : 72 in več Datum: 15. september 2001 Kraj: Galerija Tržnica, Stara cesta, Logatec Prijave: od 9.00 do 10.00 ure Prijavnina: 1.000 SIT za eno maketo Informacije: MMK Logatec, p. p. 17, 1370 Logatec E-pošta: mmk.logatec@siol.net V sodelovanju z galerijo TRŽNICA, Logatec Vabljeni! Tim maj-junij 2001 53 ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2000/2001 Avtomobilsko modelarstvo Dirkalni avtomobilček 1/38 (priloga) Dodatek koledarju modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 8/11 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 7/6 Modelarska goriva 9-10/24 Z mercedesom A na tekmovalno stezo 4/26 Elektronika in elektrotehnika Elektronski časovnik za raketne modele 7/34 in 8/28 (popravek) Lightshotv (krmilni del) 9-10/46 Medpostajni avtomat 8/28 Napajalnik za polnilnik 5/32 Radijski UKV-sprejemnik 2/28 Zamenjava izrabljenih akumulatorskih celic 2/31 Izdelek za dom Adventni svečnik 3/34 Graviranje ogledala l/26Kam s strešnim kovčkom 7/31 Lopatka za preživetje 1/32 Namizna baterijska svetilka 1/25 Nenavadno stojalo za računalnik 3/29 Obnova likalne mize 9-10/64 Prenosna napihljiva jadrnica (1. del) 8/30 Prenosna napihljiva jadrnica (2. del) 9-10/52 Stenska ura z nihalom 1/28 (priloga) Stenska vitrina za maketo 6/33 Stojalo za svinčnike 1/32 Svetilka 6/27 Zamenjava izrabljenih akumulatorskih celic 2/31 Ladijsko modelarstvo Dodatek koledarju modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 8/11 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 7/6 Ladjica na zračni pogon 8/34 Model ribiške barke Anja SL 35 9-10/59 Modelarska goriva 9-10/24 Model RV-čolna Graupner stiletto 7/26 Modeli enotrupnih čolnov na električni pogon - modeli kategorij mono (1. del) 5/34 Modeli enotrupnih čolnov na električni pogon - modeli kategorij mono (2. del) 6/36 Pripomoček za obdelavo letvic za opiate ladijskih modelov in maket 4/25 Projekt formula F2-75 8/5 Projekt formula F2-75 - izdelava modela čolna 9-10/20 (priloga) Slovenka - RV-jadrnica metrskega razreda 2/16 (priloga) Tanker Santa Monica 8/12 (priloga) Timovnik - model motornega čolna (1. del) 6/30 (priloga) Timovnik - model motornega čolna (2. del) 8/10 Letalsko modelarstvo in maketarstvo, zmaji ASW 28 4/7 (priloga) Bambi 1/10 (priloga) Čavka (kavka) 2/12 Dodatek koledarju modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 8/11 Električni pogon - Reduktorji 1/14 Električni pogon - Propelerji 3/10 Električni pogon - Krmilniki hitrosti (1. del) 4/14 Električni pogon - Krmilniki hitrosti (2. del) 5/12 Električni pogon - Baterije (1. del) 6/12 Električni pogon - Baterije (2. del) 8/26 Električni pogon - Baterije (3. del) 9-10/44 E-trainer (1. del) 5/27 (priloga) E-trainer (2. del) 6/9 Inka II 4/10 (priloga) Izdelava delov ELSV s pomočjo pozitivnega kalupa 4/16 Jastreb 5/15 Kako pobarvati radijsko vodeni model letala 9-10/26 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 7/6 Modelarska goriva 9-10/24 Musa 3/14 Navijalo za zmajevo vlečno vrvico 2/15 Nekatere zmogljivosti letalskih modelov 5/30 P-51 B/D mustang 6/6 (priloga) Polmaketa jadralnega letala Vrabec 8/14 Polmaketa letala Pilatus PC-9 na gumo 6/15 Pomožni voziček za vzlet jadralnih modelov v aerozapregi 4/13 RV-polmaketa letala pilatus PC-9 3/30 (priloga) Polmaketa jadralnega letala Sokol 7/14 Svetovni rekord v korist znanosti 9-10/5 Štorklja 9-10/30 Tekmovalni deltoidni zmaj 1/12 Test motorja OPS.15 3/12 Terry - parkfly model za zabavo 3/8 Težka industrija za lahke modele 1/2 Tiger moth 7/8 (priloga) Vpliv spremembe velikosti modela na njegove lastnosti in zmogljivosti 6/11 Vrtanje lukenj v nosilec motorja 5/31 Zmaj iz stiropora 2/14 Maketarstvo Dodatek koledarju modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 8/11 Gagarinova raketa 8/6 (priloga) In memoriam - Marcel Blažina 7/10 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 7/6 Ljubljanski tramvaj 9-10/10 Maketa kliperja 5/7 Pilatus PC-9 1/34 Pilatus PC-9 - slovenske barvne sheme 1/35 Plastična ohišja železniških modelov 9-10/17 Pripomoček za obdelavo letvic za opiate ladijskih modelov in maket 4/25 Stenska vitrina za maketo 6/33 Tanker Santa Monica 8/12 (priloga) Male železnice Dodatek koledarju modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 8/11 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 7/6 Ljubljanski tramvaj 9-10/10 Male železnice na niirnberškem sejmu 8/2 Medpostajni avtomat 8/28 Novost jesenskega bolšjaka 4/6 Obisk Marklinovega muzeja in sejma Modellbahn stid 6/4 Plastična ohišja železniških modelov 9-10/17 Novo na trgu 1/31, 4/27, 6/26, 7/29, 8/27, 9-10/47 Plastično maketarstvo Airbus A 321 Swissair 4/28 Augusta a-109 KM 6/14 Bachem Ba 349A z izstreliščem 8/4 Boeing 737-800 »KLM« 3/27 Challenger I KFOR (challenger I Mk.III) 9-10/53 DEMAG lt Zgkw D7 7/30 Dodatek koledarju modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 8/11 F-15E strike eagle 4/28 Focke wulf Fw 190 D-11 5/14 54 maj-junij 2001 TEK£lio Heinkel He 177 A-5 5/14 Izdelajmo podlago za maketo 3/25 Izdelava kalupov iz silikonskega kavčuka za ulivanje delov letalskih maket 9-10/28 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 7/6 Lockheed Martin F-117 nighthawk 6/14 LSRS strela-1 (SA-9 gaskin) - maketorama 2/33 (priloga) in 4/27 (popravek) Messerschmitt Me 163B-Ia komet 2/11 Messerschmitt 262A-la/U-3 - izvidniška različica 1/16 Novosti med plastičnimi maketami na nurnberškem sejmu 7/2 Pilatus PC-9 - maketorama 2/6 Saab JAS-39 gripen 1/16 Samohodni raketni sistem zračne obrambe 9K31M strela-1 (SA-9 gaskin) 1/6 Suhoj S-37 berkut 7/30 Računalništvo, internet Brezplačna računalniška pošta 6/28 Hišna elektronska pošta (1. del) 1/30 Hišna elektronska pošta (2. del) 2/29 Hišni splet (1. del) 3/26 Hišni splet (2. del) 4/29 Snemanje datotek z interneta 9-10/48 Spletni klepetalnik - MSN Messenger 7/32 Strežnik na klic 5/36 Radijsko vodenje Dodatek koledarju modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 8/11 Frekvence za radijsko vodene modele 9-10/43 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 7/6 RV-naprava cockpit 2/25 RV-sprejemnik serije »R« 7/28 Raketno modelarstvo in maketarstvo Dodatek koledarju modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 8/11 Elektronski časovnik za raketne modele 7/34 in 8/28 (popravek) Gagarinova raketa 8/6 (priloga) Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 7/6 Model rakete stirostar 1/8 Raketa na elastiko 9-10/56 Raketni model kategorije S3B po novih tekmovalnih pravilih 9-10/14 Raketnomodelarska tekmovanja FAI v letu 2001 7/13 Reportaža Dodatek koledarju modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 8/11 Električno gnani modeli v Punitzu 9-10/8 Evropsko prvenstvo z letalskimi modeli v kategorijah F-l-A, B in C 2/2 In memoriam - Marcel Blažina 7/10 Koledar modelarskih prireditev v Sloveniji za leto 2001 7/6 Koseška olimpiada ladijskega modelarstva 4/2 Male železnice na nurnberškem sejmu 8/2 Modelarske novosti na sejmu v Niirnbergu 9-10/2 Nova modelarska trgovina v Logatcu 7/13 Novost jesenskega bolšjaka 4/6 Novosti med plastičnimi maketami na nurnberškem sejmu 7/2 Obisk Miirklinovega muzeja in sejma Modellbahn stid 6/4 Prvo svetovno prvenstvo v bojih z radijsko vodenimi letalskimi maketami 5/2 Slovenija gre naprej... 6/2 Svetovni rekord v korist znanosti 9-10/5 Tekmovanje MMK Logatec 1/4 Težka industrija za lahke modele 1/2 Timova novoletna delavnica 5/6 Vrhunski dosežki slovenskih raketnih modelarjev 3/2 Zračni boji na tekmi za svetovni pokal v Crngrobu 4/4 2. evropsko prvenstvo ladijskih modelarjev v kategorijah M 3/6 12. Alpski pokal 2/3 12. pokal Mobby trophy 7/5 22. Pokal Ljubljane 5/4 Timov portret Andrej Vrbec 4/5 Timov test Električna režij ača Scheppach ds 401 5/9 Električna vbodna žaga KS 631 9-10/65 Garnitura Minicraft MX 2 5/9 Model ribiške barke Anja SL 35 9-10/59 Model RV-čolna Graupner stiletto 7/26 Natančni električni vrtalnik MiniMax MX 1 2/32 Natančni vrtalnik MB 1012 2/32 Pripomočki za graviranje Minicraft 1/27 Rezkalnik KW 780 E 6/35 RV-naprava cockpit 2/25 Stabilni brusilnik Minicraft MB 450 4/33 Stabilni krožni žagi Black & Decker KS 805 / KS 810 6/35 Starjet 9-10/22 Terry - parkfly model za zabavo 3/8 Test akumulatorjev Ni-MH Sanyo RC-3000H 7/11 Test motorja OPS.15 3/12 Vbodna žaga MB 552 3/35 Timova priloga ASW 28 - TIM 4 Bambi - TIM 1 Dirkalni avtomobilček - TIM 1 E-trainer - TIM 5 Gagarinova raketa - TIM 8 Inka II - TIM 4 Jaslice - TIM 4 Laterna - TIM 4 LSRS strela-1 (SA-9 gaskin) - maketorama - TIM 2 P-51 B/D mustang - TIM 6 Projekt formula F2-75 - Izdelava modela čolna - TIM 9-10 RV-polmaketa letala pilatus PC-9 - TIM 3 Slovenka - RV-jadrnica metrskega razreda - TIM 2 Stenska ura z nihalom - TIM 1 Tanker Santa Monica - TIM 8 Tiger moth - TIM 7 Timovnik - model motornega čolna - TIM 6 Za spretne roke Dekorativna škatla za šivalni pribor 9-10/64 Deščica za brušenje 9-10/19 Gravirani pirhi 8/35 Izdelajmo papir za voščilnice 4/30 Izdelki iz plutovinastih zamaškov 3/36 Jaslice 4/31 (priloga) Ladjica na zračni pogon 8/34 Laterna 4/36 (priloga) Miklavž (ali Božiček) iz papirja 3/28 Mlinček na vodo in vetrnica iz plastenk 2/36 Nakit iz prosojnih plastičnih cevi in okrasnih vrvic 5/38 Nakit iz varnostnih zaponk 7/36 Noč čarovnic 2/37 Novoletna jelka 4/39 Okrasne sveče 6/38 Okrasne sveče iz želejnega voska 3/38 Okraševanje kartonskih in kovinskih škatel s papirnatimi prtički 9-10/69 Okraševanje keramike s papirnatimi prtički 7/38 Okraševanje pirhov s papirnatimi prtički 8/36 Okraševanje plastičnih in steklenih izdelkov 8/38 Okraševanje s papirnatimi prtički, »podloženimi« z modelirno maso 9-10/70 Okraševanje tekstila s papirnatimi prtički 9-10/66 Podstavka za pirhe 8/32 Primež za barvanje pirhov 8/36 Raketa na elastiko 9-10/56 Staranje izdelkov z uporabo pokajočega laka 9-10/68 Stare stekleničke v novi preobleki 9-10/51 Šah 9-10/62 Šatulja iz furnirja 4/38 Ugasni svečo skozi lijak 1/25 Voščilnice 7/37 Zvezda 4/35 m ilili maj-junij 2001 55 ZA SPRETNE ROKE Raketa na elastiko DARJA ZOREC je nekoliko nenavadna in prav nič aerodi¬ namična, se pa pri tem načinu pogona zelo dobro obnese. Raketa namreč ni na¬ meščena ob izstrelitveni rampi, temveč teče izstrelitvena palica skoznjo (slika 1). Izdelava rakete Trup rakete naredimo iz kartonastega tulca za papirnate brisače. Na obeh kon- Prav gotovo ni modelarja, ki si ne bi želel izdelati vsaj ene rakete. Pri tem mi¬ slim na tisto pravo raketo na modelarski raketni motorček. Žal pa marsikateri mo¬ delar začetnik nima pravega mentorja, ki bi mu jo pomagal izdelati. Čeprav so na voljo raketni kompleti celo za predšolske otroke, pa brez strokovne pomoči pri iz¬ delavi in nadzora pri izstreljevanju ne gre. Tudi še tako majhen raketni motorček ima v sebi pogonsko snov, ki zahteva pri¬ merno ravnanje Pred časom smo si v Timu ogledali iz¬ delavo nekoliko drugačnih raket, ki za po¬ gon ne uporabljajo pravih raketnih mo¬ torjev: raketo na vodo in stisnjen zrak (TIM 9/10, 1999/2000) in raketo na šu¬ mečo tabletko (TIM 9/10, 1998/1999). Prva za pogonsko sredstvo uporablja vodo, ki jo stisnjen zrak z veliko hitrostjo potisne skozi šobo na spodnjem delu ra¬ kete. Na istem principu deluje tudi druga raketa, le da v tem primeru vodo potisne plin C0 2 , ki se izloča pri raztapljanju šu¬ meče tabletke v vodi. Čeprav sta obe raketi precej nenavad¬ ni, pa se od raket na pravi reakcijski mo¬ tor v bistvu zelo malo razlikujeta. Pri vseh gre za princip akcije in reakcije - snov, ki z veliko hitrostjo izhaja na zadnjem delu rakete, potiska (odriva) raketo v nasprot¬ no smer - v zrak proti nebu. Raketi na al¬ ternativni pogon se po doseženi višini si¬ cer ne moreta kosati s pravimi raketami, sta pa zato prav tako vznemirljivi. Rakete lahko izstreljujemo tudi druga¬ če, npr. z elastiko. Najbrž bo zdaj začel marsikateri izkušen raketni modelar ne¬ godovati in prigovarjati, da to sploh ni več raketno modelarstvo. Mogoče res ne, je pa zagotovo tak model zanimiva igrača, ki jo lahko otroci z majhno pomočjo odra¬ slega izdelajo sami in se z njo zabavajo. Raketa na elastiko je tudi primeren iz¬ delek za pouk tehnike (npr. v 6. razredu osnovne šole) ali poučen naravoslovni projekt. Raketa na elastiko Raketa na elastiko se od raket na obi¬ čajni pogon razlikuje predvsem po tem, da ne nosi pogonskega »goriva«, temveč energijo za premagovanje gravitacijske sile dobi od zunanjega vira - elastike. Zato je tudi njena izstrelitvena naprava pravo čudo tehnike (slika 1). Če si dobro ogledate sliko 1, boste videli, da v bistvu sploh ni tako komplicirana, kot je videti na prvi pogled. Še najbolj je podobna loku z vdelano izstrelitveno rampo. Najbrž se sprašujete, s čim je prekrita raketa na sliki 1. Čeprav raketa ne poleti visoko (do 10 m), za pristanek potrebuje padalo, ki upočasni njeno padanje. Ker pa ta raketa ne more sama izvreči padala, jo preprosto prekrijemo z njim. Pri vzletu se padalo iz tanke in mehke folije rakete oprime, ko pa raketa začne padati, se pa¬ dalo napolni z zra¬ kom in razpre. Za¬ deva je zelo pre¬ prosta in zaneslji¬ vo deluje, žal pa ima tudi slabo stran. Padalo med poletom rakete po¬ vzroča namreč ve¬ lik zračni upor, ki zmanjša njen do¬ seg. Če se boste domislili boljšega načina, nam pišite (zorec@tehniska- zalozba.si) in vašo inovacijo bomo z veseljem objavili. Tudi namesti¬ tev rakete na iz¬ strelitveno rampo Slika 1 Slika 2 Slika 3 cih vanj prilepimo okroglo ploščico iz balze (slika 2). Izdelamo ju iz dveh plasti vsaj 1,5 mm debele balze, ki ju zlepimo tako, da se letnice posameznih plasti kri¬ žajo pod kotom 90°. Zlepljeni ploščici ob¬ težimo in počakamo, da se lepilo dobro posuši. Ko je lepilo suho, ploščici prelaki- ramo z nitrolakom. S križnim lepljenjem in lakiranjem dobimo trdni ploščici iz si¬ cer lahke in mehke balze. Na sredini obeh ploščic zvrtamo luknjo premera 10 mm. Na koncu trup še dvakrat prelakiramo z nitrolakom. Trup postavimo na mizo in z ravnilom preverimo, ali stoji navpično (slika 3), nato pa označimo mesta, kamor bomo prilepili stabilizatorje (slika 4). Ker gre za eksperimentalno raketo, oblika stabiliza¬ torjev niti ni tako pomembna. Bolj po¬ membno je, kako so usmerjene letnice na stabilizatorjih. Potekati morajo vzpored¬ no z zgornjim robom krilc, saj so le na ta način dovolj trdni in se ne krivijo. Stabili¬ zatorje izdelamo iz 1,5-2 mm debele bal- Slika 4 56 maj-junij 2001 TTETiio ze po načrtu na sliki 5. Zgornje robove stabilizatorjev z brusilnim papirjem neko¬ liko zaoblimo, s čimer zmanjšamo zračni upor. Tudi stabilizatorje dvakrat prelaki- ramo in jih z dvokomponentnim lepilom natančno prilepimo na trup. Glavo rakete izdelamo kar iz risalnega papirja (šeleshamerja). S šestilom nariše¬ mo krog s polmerom 10 cm in ga izreže¬ mo. Nato naredimo zarezo do središča kroga in ga zvijemo v stožec. Notranji in zunanji konec zlepimo in počakamo, da se lepilo dobro posuši. Nato stožcu odre¬ žemo konico, pri čemer naj bo odprtina glave (slika 6) nekoliko večja kot odprtini na trupu (npr. 12 mm). Tudi glavo polaki¬ ramo in jo, ko se lak posuši, prilepimo na trup. Slika 7 prikazuje dokončano raketo brez padala. Slika 8 Padalo naredimo iz tanke in mehke plastične folije (npr. iz zaščitne folije, ki se uporablja pri beljenju stanovanja). Izrežemo krog s polmerom, enakim višini rakete (približno 30 cm), in v središču na¬ redimo odprtino za izstrelitveno rampo. Dobro je, če rob odprtine utrdimo s sa¬ molepilnim trakom. Na zunanji rob pada¬ la s kratkimi koščki samolepilnega traku (1,5 cm) prilepimo 50 cm dolge kose su¬ kanca. Pri tem na koncu sukanca naredi¬ mo vsaj dva vozla, s čimer preprečimo, da bi se izmuznil pod samolepilnim trakom. Enakomerno razporeditev vrvic doseže¬ mo z navzkrižnim lepljenem. Ko prilepi¬ mo vse vrvice, padalo primemo na sredini in ga poravnamo v smeri vrvic. Vrvice zberemo in privežemo na trup (slika 8). Izdelava izstrelitvene naprave Izstrelitvena naprava (risba 9) je v bis¬ tvu zelo preprosta in popolnoma zložlji¬ va. Sestavljena iz dveh delov, podstavka in izstrelišča. Podstavek je tako preprost, da skoraj ne kaže izgubljati besed. Na vzdolž¬ no nosilno letev (1) sta priviti dve prečni nogi (2, 3), ki zagotavljata stabilnost ce¬ lotne konstrukcije. Nogi sta na nosilno le¬ tev pritrjeni z vijakoma in krilnima mati¬ cama (sliki 10 in 11). Pri tem moramo med nogi in nosilno letev vložiti dve pod- ložki, ki omogočata gladko premikanje se¬ stavnih delov. Slika 10 Na sredini nosilne letve izvrtamo tri luknje (slika 12). Manjši s premerom 7 mm sta namenjeni pritrditvenim vijakom izstrelišča, luknja v sredini pa dodatno uč¬ vrsti izstrelitveno palico (sliki 13 in 14). Tudi izstrelišče ni nič posebnega. Na spodnji del (7) sta s šarnirji pritrjeni dve palici, na kateri sta nameščeni elastika in izstrelitvena palica. Palici za elastiko bi bili lahko tudi negibljivi, vendar bi to one- Slika 12 iTIHko maj-junij 2001 57 mogočalo zanimivo in poučno iskanje op¬ timalnega kota palic in dolžine elastike. Elastika in pritrditvene vrvice so na palici pritrjene z vijakom v obliki črke U, ki ga lahko vzamemo iz spojke za spajanje jeklenih pletenic. Ta vijak omogoča po¬ ljubno spreminjanje dolžine elastike in pritrditvenih vrvic. Drugi del spojke na¬ mestimo na vrh palice, kjer služi kot vodi¬ lo za elastiko (sliki 15 in 16). Kot se vidi na slikah 15 in 16, smo za izstrelitveno elastiko vzeli kar večnamenski napenja- lec. Kljuke na njegovih koncih ne odstra¬ nimo, saj služi kot varovalka, ki prepreču¬ je, da bi se napeta elastika izmuznila iz¬ pod vijaka. Iz istega razloga napenjalca tudi ne režemo ali krajšamo. Na koncu izdelamo še sprožilno napra¬ vico. Iz varilne žice debeline 1 mm naredi¬ mo dve podolgovati zanki (slika 17). Prva ima dva ozka in približno 5 cm dolga ovo¬ ja, druga pa le en ovoj in kake 3 cm dolg zatič. Na sliki 18 vidimo, kako prvo zanko namestimo na izstrelišče (vijak obenem pričvrsti tudi izstrelitveno palico). Med ovoje zanke vstavimo podložke, ki prepre¬ čijo zvijanje, in vse skupaj z vijakom pritr¬ dimo na vznožje izstrelišča. Manjšo zanko privežemo na 2-3 m dolgo vrvico. Izstrelitev Vijake, s katerimi so elastika in pritrdi¬ tvene vrvice pritrjene na palici, nekoliko popustimo in s spreminjanjem dolžine vr¬ vic postopoma določimo kot izstrelišča. Nato iz manjšega kosa vrvice naredimo zanko, jo nataknemo na izstrelitveno pali¬ co in z njo napnemo elastiko (slika 19) proti sprožilni napravici. Drugi konec zanke vstavimo med ovoja sprožilne na¬ pravice in ga z zatičem učvrstimo (slika 20) . Nazadnje nataknemo še raketo s pa¬ dalom in jo namestimo na elastiko (slika 21) . Dobro je, če na spodnjem delu trupa za lažjo namestitev naredimo dva manjša utora. Slika 15 Slika 16 Slika 17 Slika 18 Slika 19 Slika 20 Slika 21 Opozorilo: Pri nameščanju rakete na izstrelitveno palico, se nihče ne sme doti¬ kati vrvice z zatičem. Ko je vse nared za izstrelitev, se za ne¬ kaj korakov odmaknemo od izstrelišča, opozorimo gledalce in sunkovito poteg¬ nemo za vrvico. S tem izvlečemo zatič, zanka popusti, prožnostna energija iz ela¬ stike se sprosti in raketa šine navzgor. Da bi se raketa zgubila med oblaki, se res ni treba bati, lahko pa pristane na strehi so¬ sedove hiše. 58 maj-junij 2001 TIRIio MAKETARSTVO Timov test Model ribiške barke Anja SL 35 Počitniški dnevi so kot nalašč za iz¬ delavo modela čolna, ladje ali jadrnice, saj je takrat tudi največ časa in možno¬ sti za njegovo preizkušanje oziroma Odločili smo se za Graupnerjev komplet za izdela¬ vo modela ribiške ANJA SL 35 Slika 1. Vsebina Graupnerjevega kompleta za izdelavo modela ribiš¬ ke barke Anja SL 35 Slika 15. Model ribiške barke Anja SL 35 na sliki je narejen po kom¬ pletu, ki ga lahko (prav tako ko tudi motorček in akumulatorje) do¬ bite v trgovini slovenskega zastopnika firme Graupner (M1BO mo¬ deli, Stara cesta 10, Logatec, tel. 01/750-90-60) oziroma v bolje zalo¬ ženih modelarskih trgovinah po Sloveniji. spuščanje. Čeprav vsako leto v dvojni številki revije TIM objavimo kak načrt, ki je ravno prav zahteven, da se z njim lahko spoprimejo tudi začetniki, bomo letos naredili manjšo izjemo. Po¬ gosto se namreč izkaže, da celo za do¬ končanje preprostejšega izdelka kljub razmeroma dolgim počitnicam zmanj¬ ka časa. Vzrokov za to je več: prvotno navdušenje nad gradnjo sčasoma ne¬ koliko pojenja, neredko zmanjka po¬ trpljenja, ker model »ne gre skupaj« sam od sebe, delo prekine odhod na morje ali kam drugam, kamor ni mo¬ goče »preseliti« cele domače ladjedel¬ nice, ipd. Zdi se, da imajo mladi mode¬ larji največ težav z izdelavo trupa, ki tudi pri še tako preprostem modelu zahteva precej izkušenj in časa. Zato smo se letos odločili, da vam namesto popolne samogradnje ladijskega mo¬ dela od začetka do konca predstavimo komplet, v katerem je trup že narejen, vi pa morate sestaviti nadgradnjo in seveda vgraditi motor, če nameravate model spuščati po vodi. Slika 2. Neenakomerno debele in preveč razmaknjene črte, ki ponazarjajo ladijski pod na krovu, je najbolje prebrusiti ali pre¬ lepiti z ozkimi trakovi furnirja. barke Anja SL 35 v merilu 1 : 60 (dol¬ žina 358 mm, širi¬ na 114 mm), ki je namenjen vsem ti¬ stim, ki želijo največ en teden po ti¬ stem, ko prinesejo škatlo iz trgovine, na bližnjem ribniku že preizkušati plovne sposobnosti sestavljenega modela (sli¬ ka 15). Pri odločitvi za ta komplet je imela poleg kakovosti izdelave njegove vsebine in videza končnega izdelka po¬ membno vlogo tudi cena. Ta znaša 5.617 tolarjev. Morda se bo komu zdela visoka, toda upoštevati morate, da so v kompletu poleg zelo preglednega načr¬ ta in podrobnih navodil (žal ne tudi v slovenskem jeziku) ter že prej omenje¬ nega plastičnega trupa še vsi izsekani sestavni deli iz vezane plošče, letvice za jambore, furnir, medeninaste pripone, cela vrečka drobnih dodatkov, celuloid za »zasteklitev« oken v kabini, vrvice, ja¬ dro, krmilo in celo tuba lepila UHU hart (slika 1). Dokupiti morate torej le bar¬ vo. Tudi nakup pogonskega motorja vas ne bo preveč udaril po žepu, saj Graup¬ nerjev pogonski komplet Multispeed 140 (kat. št. 1147), v katerem sta poleg motorja Speed 280 z zobniškim preno¬ som 1 : 2 še gred, os in trikraki ladijski vijak s premerom 30 mm, stane le 3.738 tolarjev. Za njegovo napajanje lahko uporabite akumulatorski komplet (npr. Graupner 4N - 1500 RC, eco-power 4,8 V / 1,5 Ah; kat. št. 2494) ali navadne ba¬ terije. Modelar z nekaj izkušnjami, ki ima v svojem delovnem kotičku najnuj¬ nejše modelarsko orodje (rezljača, nož, komplet iglastih pilic, miniaturni elek¬ trični vrtalnik s svedri in drugim pribo¬ rom, majhne klešče in izvijač), ter nekaj drobnih pripomočkov, kot so bucike, ščipalke in elastike, lahko omenjeni model naredi v 20-25 urah. Natančnej¬ ša izdelava, prelepljanje krova s trakovi furnirja in finejša dodelava podrobno¬ sti pa ta čas seveda podaljšata. Krov in nadgradnja ribiške barke sta iz 1,5 mm debele vezane plošče. Posa¬ mezne sestavne dele je treba po zaseka¬ nih črtah previdno izrezati z nožem in jim obrusiti vse robove, ki so ponekod nekoliko krivi. Edina večja pomanjklji¬ vost kompleta, ki bi jo izdelovalec lah¬ ko odpravil brez večjih težav, so neena¬ komerno debele, preveč razmaknjene in zelo površno odtisnjene črte, ki po¬ nazarjajo ladijski pod na krovu (slika 2). To slabost lahko obidete tako, da čr¬ te zbrusite z brusilnim papirjem in s tankim flomastrom narišete nove. Pre¬ cej lepši videz izdelka pa boste dosegli, če boste krov (9) ter tudi vse zunanje površine sestavljenega dvignjenega dela (18, 19, 20 in 21) prelepili s 4 mm širokimi in 0,5 mm debelimi trakovi Slika 3- Povišan okvir pravokotne odprtine na krovu se mora tesno prilegati nadgrad¬ nji s krmarsko kabino. Trii!,! maj-junij 2001 59 orehovega furnirja, ki jih dobite v neka¬ terih modelarskih trgovinah (slika 3). Ko se lepilo posuši, površino obrusite s finim brusilnim papirjem in vsaj dva¬ krat prelakirajte. Da se bo krov lepše prilegal žlebu na notranji strani plastič¬ nega trupa, mu s spodnje strani po vsem obodu nekoliko stanjšajte rob. Vzdolž obeh daljših stranic pravo¬ kotne odprtine krova s spodnje strani prilepite že prej zlepljene in obrušene dele 11 in 14, ki držijo krov v nekoliko usločeni obliki, ter mednje še krajši stranici 15. Tik ob njih prilepite koščke smrekove letvice s prerezom 5x5 mm, ki služijo za okrepitev stika, obenem pa Slika 4. Lepljenje 4 in 6 mm širokih trakov furnirja, ki ponazarjajo okvirje oken in vrat na kabini omogočajo zanesljivejšo postavitev jamborov. Dobljeni okvir, ki prepreču¬ je vdiranje vode v notranjost trupa, ob¬ delujte toliko časa, da se bo čim tesneje prilegal pokrovu s krmarsko kabino. Z njenim sestavljanjem ne bi smeli imeti težav. Pomagajte si s ščipalkami, elasti¬ kami in bucikami, na koncu pa vse do¬ bro obrusite. V kompletu je sicer prilo¬ žen kos furnirja, namenjen izdelavi tra¬ kov za ponazoritev okvirjev oken in vrat na kabini, a imeli boste manj dela, če boste spet uporabili kar kupljene 4 in 6 mm široke trakove orehovega fur¬ nirja (slika 4). Kabino dvakrat prelaki¬ rajte, z notranje strani prilepite koščke celuloida in od zgoraj oba dela strehe, ki ju prej prebarvajte z belo barvo. Da se model ne bi prevračal, morate narediti podstavek. Zanj potrebujete nekaj 5 ali 6 mm debele vezane plošče in dva 170 mm dolga kosa okrogle bu¬ kove palice s premerom 8-10 mm (sli¬ ka 5). Notranja robova opor (njuna ob¬ lika je v polovičnem risu podana na na¬ črtu) morate na zgornjem delu nekoli¬ ko posneti, da se bosta natančneje pri- Slika 5. Opori podstavka modela se morata čim bolje prilegati obliki trupa. legala obliki trupa. Podstavek zlepite, obrusite, prekitajte in nekajkrat prebar¬ vajte. Na notranji rob opor lahko nale¬ pite tanek trak usnja ali filca, da ostri robovi podstavka ne bodo poškodovali nanosa barve na trupu. Jambora, burna in druge drobne dele izdelajte oziroma sestavite po ris- Slika 6. Za vrtanje lukenj v jamborih upo¬ rabite miniaturni modelarski vrtalnik. Slika 7 . Krmilo je sestavljeno iz dveh sime¬ trično oblikovanih kosov plastike. bah na načrtu. Za vrtanje lukenj v jam¬ borih uporabite električni modelarski vrtalnik s čim tanjšim svedrom (slika 6). Krmilo sestavite iz dveh polovic, ki jih previdno izrežite iz prilože¬ nega kosa plastike, zgladite s fi¬ nim brusilnim papirjem in trd¬ no zlepite (slika 7). V trup najprej na označenih mestih z ostrim 3,5-mm sve¬ drom previdno (najbolje kar z roko) izvrtajte luknje za krmilo, vodilo gredi in odprtine tik nad robom krova. Do zahtevane ob¬ like jih povečajte z okroglo in ploščato iglasto pilico. Šele nato z ostrimi škarjami natanč¬ no odstrizite odvečni zgornji del korita in ga zgladite s finim brusilnim papirjem. Da ga kasneje ne bi po ne¬ rodnosti poškodovali ali zama¬ zali z lepilom, v trup še pred njegovim barvanjem prilepite nosilec osi krmila. Drugače je z nosilcem motorja in baterije, ki ga v trup dokončno prilepite šele po barvanju notranje strani ograje krova. Ce nameravate za pogon uporabili komplet Mul- tispeed 140, boste morali pri njegovi vgradnji v model ubrati nekoliko drugačno pot, kot je prikazana na načrtu. V kos veza¬ ne plošče iz kompleta izžagajte 15 x 27 mm veliko odprtino ter nanj prilepite še en kos 5 mm debele vezane plošče. (Obrisa obeh v naravni velikosti kaže risba 8.) Ob strani prilepite tudi dva kosa smrekove letvice s prerezom 5 x 5 mm in ju na spodnji strani s fino rašpo ali grobim brusilnim papirjem nekoliko posnemite, da se bosta čim bolje prilegala obliki trupa (slika 9). Se¬ daj elektromotor z dvema 10 mm dolgi¬ ma vijakoma M 3 poskusno privijte v iz¬ vrtani luknji in se prepričajte, ali nosi¬ lec in vodilo gredi motorja ležita popol¬ noma vodoravno. Zaradi potrebe po morebitnih »vzdrževalnih posegih«, pa tudi zato, da boste motor lahko še kdaj vzeli iz modela, obe matici na spodnji strani prilepite na les (slika 10), zaščit¬ nemu plastičnemu pokrovčku zobniš¬ kega prenosa pa odžagajte spodnji, pol¬ krožno oblikovani del (slika 11). Sedaj se lahko lotite barvanja trupa, ki je na notranji strani bel, na zunanji pa živordeč (z izjemo črte v višini krova in klinastega dela na sprednji strani). Za barvanje je najbolje uporabiti akril¬ ne barve v pršilki, s katerimi ni težko delati, hitro se sušijo in so zelo obstoj¬ ne. Ko prebarvate notranji zgornji del trupa z belo barvo, prilepite nosilec z motorjem v trup. Po možnosti uporabi¬ te dvokomponentno lepilo, s katerim dobro namažite oziroma zalijte vse stič¬ ne površine (slika 12). Pazite, da vodilo gredi motorja na zadnji strani ne bo gle¬ dalo iz trupa več kot 5 mm. (Na tem me¬ stu velja omeniti še to, da je v original¬ nem načrtu prikazana tudi možnost Risba 8. Oblika obeh delov, ki sestavljata nosilec motorja in baterij (merilo 1:1) 60 maj-junij 2001 iTIB^i in MAKETARSTVO Slika 9. Nosilec je prilagojen motorju iz Graupnerjevega pogonske¬ ga kompleta Multispeed 140 (kat. št. 1147). Slika 12. Položaj prilepljenega nosilca z motorjem v trupu modela Slika 10. Pogled na nosilec z motorjem s spodnje strani; matici sta prilepljeni. Slika 11. Zaščitnemu plastičnemu pokrovč¬ ku zobniškega prenosa je treba zaradi ka¬ snejše možnosti snemanja odžagati spod¬ nji, polkrožno oblikovani del. iiarv Slika 13. Trup modela je najlažje prebarva¬ ti z akrilnim lakom v pršilki. Slika 14. Še dobro uro dela - in model bo lahko prvič zaplul! (slika desno) vgraditve naprave za radijsko vodenje v model, ki pa v okviru te predstavitve kompleta ni posebej opisana.) Prebarvani del nato zaščitite z ličar¬ skim lepilnim trakom, notranjost trupa (motor) pa s kosom lepenke, ki ga ukrojite po obliki krova (slika 13). Zu¬ nanjo stran prebarvajte z rdečo barvo. Ko se ta posuši, z lepilnim trakom in pa¬ pirjem zaščitite vse dele razen izbočene črte okrog vsega trupa in klinastega dela na kljunu. Te površine morajo biti bele. Sledi lepljenje krova. Lepilo previd¬ no nanesite v žleb, da z njim ne zapac¬ kate okolice. Med sušenjem lepila trup postavite v stojalo in na sredini narahlo stisnite z eno ali dvema svorama, nato pa nadaljujte z montažo vseh preostalih delov (slika 14) - jamborov, vrvic, jadra in zastavice, signalnih luči itd. Na dno trupa prilepljeni nosilec motorja je obenem tudi ležišče za baterije. Da se te med vožnjo ne bi premikale sem in tja po modelu, uporabite 5 cm dolg kos sprijemnega traku (velcro); del s ka¬ veljčki prilepite na dno modela, kosma¬ ti del pa na baterijski komplet. Stikalo za vključitev in izključitev motorja pri¬ trdite na kakšno manj opazno, vendar še lahko dosegljivo mesto na krovu. Do¬ stop do motorja in baterij je mogoč sko¬ zi odprtino na krovu, potem ko odstra¬ nite nadgradnjo s krmarsko kabino, ro¬ čico krmila pa dosežete skozi pokrov¬ ček na zadnjem delu krova. Os krmila utrdite s priloženima maticama ravno toliko, da se to ne bo moglo premikati samo od sebe. Če ste bili pri delu skrbni, imate pred seboj ličen model ribiške barke (slika 15), ki vam bo popestril počitniš¬ ke dni, kasneje pa bo lahko služi tudi kot okras na knjižni polici. Za konec povejmo, da je v Graup- nerjevi ponudbi še nekaj zanimivih za¬ četniških ladijskih modelov, ki so nare¬ jeni na podoben način kot Anja 35 SL, tj. imajo plastičen trup in bolj ali manj »klasično« nadgradnjo. To so vlačilec Pollux (5.617 SIT), turistična ladja Cari¬ na (6.599 SIT) in vlačilec Fuchs (14.905 SIT). Vsi so prirejeni za pogon z elek¬ tromotorjem. miliš maj-junij 2001 61 Slika 12. Videz narejene šahovnice z izrezljanimi figurami Šah ANTON PAVLOVČIČ Igra šah izvira iz Indije. Razvila se je iz posebnega obreda na sveti plošči, imeno¬ vani »aštapada« (slika 1). Število 8 je imelo v veri bramanov in budistov posebno me¬ sto. V času ved je dobil kvadrat aštapade 8 x 8 korakov, še kasneje pa so nanj začeli postavljati figure, ki so sprva ponazarjale pet staroindijskih elementov narave, ka¬ sneje pa sliko vojne. Približno v 6. stoletju je nastala igra »čaturanga«, ki so jo kmalu Slika 1. Slika iz 17. stoletja kaže indijski par med igro na plošči aštapada. prevzeli Perzijci in za njimi Arabci, v Evropo pa je kot »šatrandž« prišla okrog 10. stoletja. Leta 1283 je špan¬ ski kralj Alfonz X. Modri napisal knji¬ go o šatrandžu, še¬ le v 15. stoletju pa lahko govorimo o igri, ki je po različ¬ nih spremembah in dopolnitvah do¬ bila obliko šaha, kakršnega pozna¬ mo danes. Za zače¬ tek obdobja sodob¬ nega šaha štejemo leto 1475 in ob koncu 15. stoletja je v Španiji izšla prva tiskana knjiga o tej priljubljeni igri. Z italijanskih dvorov se je šah v 18. stoletju preselil v pariške in lon¬ donske kavarne, v 19. stoletju pa so sprva v Evropi in nato še v Ameriki začeli nasta¬ jati prvi šahovski klubi. Prvi šahovski klub pri nas je začel delovati 31. januarja 1912 v Ljubljani. Leta 1924 je bila v Parizu usta¬ novljena Mednarodna šahovska zveza (FIDE), ki od leta 1927 naprej prireja ša¬ hovske olimpiade. Ta največji šahovski dogodek bo prihodnje leto na Bledu, o če¬ mer lahko več preberete na lepo urejenih spletnih straneh Šahovske zveze Slovenije (http://www.sah-zveza.si/). Na njih naj¬ dete še mnogo zanimivosti o šahu in po¬ vezave na številne druge spletne strani. Posebej velja omeniti dva večja naslova: http://chess. about. com/games/chess/ in http://w3- chess. net/. Ker v slovenskem jeziku obstaja veli¬ ko začetniške in nadaljevalne literature o šahu, bomo v tem prispevku čisto na krat¬ ko povzeli le nekaj glavnih pravil. Šahov¬ nica ima 8 x 8 = 64 polj, na katera razpo¬ redimo 32 figur - 16 belih in 16 črnih (oziroma svetlih in temnih). Vsaki strani pripadajo naslednje figure: 1 kralj (K), 1 dama (D), 2 trdnjavi (T), 2 lovca (L), 2 skakača (S) in 8 kmetov (brez oznake). Vodoravne vrste, gledane s strani igralca z belimi figurami, so oštevilčene od 1 do 8, navpične pa z malimi črkami od a do h. Bele figure stojijo na vrstah 1 in 2, črne pa na vrstah 7 in 8. V šahovski notaciji po¬ teze zapisujemo s kombinacijo črke, ki označuje figuro, ter položajem figure na šahovnici pred potezo in po njej. Tako npr. premik lovca s polja f8 na polje c5 skrajšano zapišemo Lf8-c5. Posamezne šahovske figure imajo svoj pomen in zato tudi pravila, po katerih jih lahko premikamo po šahovnici. Kmetje se lahko premikajo le za eno polje naprej, skakači se premikajo v obliki črke L v vse smeri, lovci samo diagonalno (po belih oziroma črnih poljih), trdnjave samo vo¬ doravno in navpično, dama pa v vse sme¬ ri. Ne glede na to, da je dama torej »naj¬ močnejša« figura na šahovnici, se vsa igra pravzaprav vrti okoli kralja. Namen obeh igralcev je namreč nasprotnikovemu kra¬ lju onemogočiti premik na katero koli po¬ lje - tj. ga matirati. Risba 2. Obrisi šahovskih figur in podstavka v naravni velikosti. Ker za šahovsko igro potrebujete 32 figur - 16 belih in 16 črnih (oziroma svetlih in temnih) -, morate iz vezane plošče izžagati 2 kralja, 2 dami, 4 trdnjave, 4 lovce, 4 skakače in 16 kmetov ter seveda 32 okroglih podstavkov. KRALJ DAMA TRDNJAVA SKAKAČ LOVEC KMET maj-junij 2001 TIK Ilio 62 ZA SPRETNE ROKE Slika 3. Lepljenje fotokopij z odstranljivim lepilom Slika 4. Brušenje šahovskih figur pred barvanjem oziroma lepljenjem Izdelava V preteklosti so bili kompleti za šahi¬ ranje izdelani ročno, zato so bili prave mojstrovine. Največkrat so bili umetelno izrezljani iz lesa ali slonovine. Tudi da¬ nes je mogoče v trgovinah dobiti kom¬ plete za šahiranje različnih izvedb, veli¬ kosti in iz različnih gradiv. Nekateri so izredno lepi, temu primerno dragi (ozi¬ roma dragoceni) in lahko služijo tudi kot zanimiv okras, več pa je takih, ki sicer niso nič posebnega, a v večini primerov povsem dobro služijo svojemu namenu. No, če pri hiši še nimate figur in šahovni¬ ce, jih lahko naredite tudi sami (slika 12). Na risbi 2 so v naravni velikosti nari¬ sani obrisi vseh figur. Da bi se izognili njihovemu zamudnemu in nenatančne¬ mu prerisovanju, jih raje nekajkrat prefo- tokopirajte (slika 3) in razstrižene kose papirja z odstranljivim lepilom Scotch Attacca Stacca prilepite na gladko obru- šen kos 5 mm debele vezane plošče. Oblike figur so zelo preproste, zato se njihovega izžagovanja z modelarsko rezljačo lahko lotijo tudi popolni začet¬ niki, ki si bodo tako pridobili precej iz¬ kušenj. Zares paziti je treba le pri izdela¬ vi pravokotnih utorov v okroglih pod¬ stavkih. Bolje je namreč izžagati nekoli¬ ko ožje in jih potem popraviti z majhno iglasto pilico, kot pa preširoke, in kasne¬ je imeti težave pri lepljenju oziroma se¬ stavljanju figur. Ko ste z žaganjem gotovi, figuram obrusite vse robove (slika 4), nato pa jih eno polovico zlepite. To bodo vaše bele figure. Drugo polovico (črne figure) prej prebarvajte s temnim lužilom ali kakim drugim zaščitnim premazom za les in še¬ le nato zlepite. V nasprotnem primeru se barva na mestih okoli stikov, zamazanih z lepilom, ne bi prijela, kar bi kvarilo vi¬ dez takih figur. Da bi bile bolje zaščitene pred vlago in umazanijo, vseh 32 figur na koncu še dvakrat prelakirajte s pro¬ zornim lakom na vodni ali nitro osnovi. Za čas, ko jih ne boste potrebovali, jih spravite v primerno veliko kartonsko ali plastično škatlico. Figure torej imate, sedaj pa potrebu¬ jete še šahovnico. Če se vam že zelo mudi šahirat, je najbolje, da na 36 x 36 Slika 5 . Risanje črt in njihovo prelepljanje pred rezanjem Slika 6. Lepilni trak preprečuje trganje fur¬ nirja med rezanjem. cm velik kos debelejšega kartona ali le¬ sonita z debelim flomastrom narišete mrežo s 64 polji (4x4 cm). Črna polja lahko pobarvate oziroma prelepite s čr¬ nim kolažnim papirjem ali samolepilno folijo. Precej več dela je z izdelavo ša¬ hovnice iz furnirja (slike 8-10), ki pa je zato tudi precej lepša. Zanjo potrebuje¬ te 36 x 36 cm velik kos 8-10 mm debe- Slika 7. Da bi bili stiki med polji šahovnice čim bolj natančni , trakove stisnite med dve letvi in obrusite po obeh robovih. Slika 8. Pri vnovični delitvi na osem trakov si pomagajte s kotnikom. le iverne plošče oziroma dveh zleplje¬ nih plošč lesonita ter nekaj kosov čim debelejšega in enakomerno raščenega svetlega in temnega furnirja s skupno površino nekaj manj kot četrt kvadrat¬ nega metra. Če imate samo furnir svetle barve, ga polovico vsaj dvakrat enako¬ merno prebarvajte s temnim lužilom. Na osušeno površino narišite 40 mm ši¬ roke pasove in jih prelepite z lepilnim trakom (slika 5) ter ob jeklenem ravnilu ali dovolj dolgem ravnem kosu vitropla- sta razrežite z ostrim modelarskim no¬ žem ali posebnim fino ozobljenim no¬ žem za furnir (slika 6). Dobljene trako¬ ve stisnite med dve letvi in jim z brusil¬ nim papirjem, ovitim okoli ravne lesene kladice, poravnajte robove (slika 7). Se¬ daj štiri pobarvane in štiri nepobarvane trakove izmenično položite tesno dru¬ gega poleg drugega na ravno podlago in na treh ali štirih mestih zlepite s koščki lepilnega traku. S pomočjo ravni¬ la in kotnika razdelite površino na osem 40 mm širokih trakov (slika 8) ter jih prelepite z lepilnim trakom, da po reza¬ nju ne bodo razpadli. Zlepek še enkrat razrežite na trakove in jih narahlo ošte¬ vilčite s svinčnikom. Trakove izmenič¬ no zamaknite za eno polje navzgor ozi¬ roma navzdol, odvečne kvadratke fur¬ nirja pa prestavite na nasprotno stran, kjer manjkajo (slika 9). Ko vse skupaj spet tesno zlepite s koščki lepilnega tra¬ ku, pri čemer morate paziti, da so zuna¬ nje stranice pravokotne druga na dru¬ go, je pred vami »intarzirana« šahovni¬ ca. Obrobite jo s približno 25 mm širo¬ kimi trakovi enako debelega furnirja mik? maj-junij 2001 63 Slika 9■ Zamikanje trakov za eno polje navzgor oziroma navzdol kake druge vrste, ki jih na vogalih zare¬ žite pod kotom 45° (slika 10). Na nosilno ploščo šahovnice s čopi¬ čem enakomerno nanesite belo lepilo za les, nanj položite plast iz zlepljenih Slika 10. Trakove furnirja, iz katerih je na¬ rejena obroba šahovnice, na vogalih zare¬ žite pod kotom 45°. ZA SPRETNE ROKE Slika 11. Stranske robove je najbolje zaščiti¬ ti s trakovi nekoliko debelejšega furnirja ali tankimi letvicami. kosov furnirja in vse skupaj dobro sti¬ snite s čim več mizarskimi svorami. Pu¬ stite, da se zlepek zares dobro posuši; šele potem z ostrim nožem previdno obrežite presežek furnirja. Šahovnica bo lepša, če boste z ozki¬ mi trakovi furnirja ali s tenkimi letvica¬ mi oblepili tudi njene robove (slika 11). S konico modelarskega noža previdno odstranite ves lepilni trak in z zelo finim brusilnim papirjem zgladite vso površi¬ no. Ne pritiskajte preveč, da ne poško¬ dujete nanosa lužila na temnih poljih. Šahovnico na koncu še nekajkrat prela- kirajte s prozornim lakom. Da se na gladki površini ne bi premikala sem in tja, na vse štiri vogale s spodnje strani prilepite okrogle koščke plastike ali gume, s kakršnimi so opremljene noge stolov in miz, da med premikanjem ne odrgnejo tal. Obnova likalne mize Najbrž bo kak bralec vihal nos, češ kakšno zvezo ima likanje z modelarsko re¬ vijo. Pač; tudi modelar mora imeti kdaj zli¬ kano srajco. In če znate mamo prositi, naj vam zarobi in zlika jadra za model jadrni¬ ce, je prav, da se ji tudi vi kdaj s čim od¬ dolžite. Da sploh ne omenjamo, s koliko lažjim srcem jo boste prihodnjič, ko boste šli mimo modelarske trgovine, »nažicali« za kak dodatni tolar ... Nekoliko starejši modeli likalnih miz so bili večinoma sestavljeni iz zložljivega kovinskega podnožja, na katero je bila privijačena likalna površina iz iverne plošče. Čeprav je les zelo vzdržljivo gradi¬ vo, pa ima tudi svoje slabosti. Zaradi upo¬ rabe likalnikov na paro skozi likalno pre¬ vleko v iverno ploščo prodre veliko vlage in jo začne počasi »razjedati« (slika 1). Po¬ vršina likalne deske ni več ravna, na nje¬ nih robovih pod prevleko se začnejo na¬ birati drobci lesa in likanje je vedno bolj oteženo. Prav zato imajo novejše likalne mize mrežasto plastično ali kovinsko li¬ kalno površino. Slika 1. Vlaga, ki med likanjem prodira sko¬ zi prevleko v likalno površino, povzroči razpadanje iverne plošče. Če imate doma likalno mizo, ki že dol¬ go služi svojemu namenu, je prav mogo¬ če, da jo je načela vlaga. Ne glede na to, da nova stane od 4 do 7 tisoč tolarjev, lahko v enem popoldnevu skoraj brez izdatkov obnovite staro, da bo spet taka kot včasih, še hitreje pa naredite novo (slika 6). Naj¬ prej odstranite prevleko in odvijte vse ko¬ vinske dele (slika 2). S sesalnikom in met¬ lico odstranite vse drobce lesa in stran, ki je bila prej obrnjena navzgor, nekajkrat premažite z razredčenim belim lepilom Slika 2. Z »na glavo« postavljene likalne mize odstranite kovinsko podnožje in drža¬ lo likalnika. Dekorativna škatla za šivalni pribor DANIJELA RING Na podoben način, kot je narejena šahovnica, je z dvema različnima vrsta¬ ma furnirja mogoče okrasiti tudi škatle za šivalni pribor, pa oglate ali valjaste po¬ sode in šatulje za nakit ali drobnarije. Obod škatle naredite iz gosto rašče- nih poskobljanih smrekovih letvic s prerezom 40 x 10-12 mm, dno in po¬ krov pa iz vezane plošče ali lesonita. Obod prilepite na dno, pokrov pa pri- vijte z dvema majhnima šarnirjema. Furnir s škarjami (ali z nožem ob jekle¬ nem ravnilu) razrežite na enako velike kvadratke, ki jih nato drugega poleg drugega lepite na površino, dokler je popolnoma ne prekrijete. Seveda ni nujno, da so kvadratki na vseh površi¬ nah enako veliki. Izdelate lahko tudi motiv, ki je poleg kvadratkov sestav¬ ljen še iz pravokotnikov in trikotnikov (glej Tim 4, str. 38). V tem primeru vzorec narišite najprej na papir in ga nato prenesite na les. Ko se lepilo posuši, površino zgla¬ dite z brusilnim papirjem in prelakiraj- te. Za lažje odpiranje na pokrov pritr¬ dite ročaj, ki ga lahko izstružite sami, ali pa ga kupite v trgovini z okovjem. Če bo škatla služila shranjevanju ši¬ valnega pribora, na notranjo stran po¬ krova prilepite ustrezno velik kos mah- gume za vbadanje igel in bucik. 64 maj-junij 2001 TIKEjio za les ali kakršnim koli lakom. V tem pri¬ meru imate lepo priložnost, da porabite vse stare ostanke lepila in laka, ki imajo že prekoračen rok uporabe, v katerih so se nabrale smeti oziroma zaradi kakšnega drugega razloga niso več primerni za »re¬ sno« uporabo. Naloga lepila oziroma laka je, da sprime načeto površino in prepreči njeno nadaljnje propadanje. Likalno ploščo nato obrnite, jo po vsej površini in robovih obrusite ter vsaj dva¬ krat prelakirajte (slika 3) - tokrat s »sve¬ žim« lakom. Ta bo poslej preprečeval pro¬ diranje vlage v les. S pomočjo kotnika, merilnega traku, šila in tankega črnega flomastra, ki je odporen proti vodi (slika Slika 3■ Nepoškodovana stran, ki je bila prej obrnjena navzdol, bo odslej zgoraj, zato jo je treba z lakom zaščititi pred vlago. Slika 4. Zarisovanje položaja izvrtin za vi¬ jake na nasprotni strani likalne površine Slika 5. Pri odvijanju in privijanju vijakov si lahko pomagate z akumulatorskim vijač- nikom. Slika 6. Če se likalne površine zaradi dotra¬ janosti ne splača obnavljati, je najbolje na¬ rediti novo. Njeno obliko s flomastrom pre¬ nesite na ustrezno velik kos enako debele iverne plošče in izžagajte z električno vbod¬ no žago. ZA SPRETNE ROKE 4), natančno prenesite medsebojne polo¬ žaje izvrtin za vijake s spodnje (gladke) strani na zgornjo (hrapavo), pri čemer vse nove luknje obvezno zamaknite za 1 cm v desno (ali levo). Če tega ne bi storili, bi se lahko zgodilo, da bi nekateri vijaki z druge strani »naleteli« na isto luknjo, zara¬ di česar bi slabše držali. Na označena me¬ sta z vijaki pritrdite kovinsko podnožje in držalo likalnika (slika 5), na koncu pa li¬ kalno površino prekrijte še (po možnosti) z novo prevleko. Električna vbodna žaga KS 631 Black & Deckerjeva električna vbod¬ na žaga KS 631 spada med standard¬ ne izdelke te vrste. Namenjena je do¬ mačim mojstrom in uporabi v šolskih delavnicah, saj je dovolj zmogljiva in trpežna ter ima sprejemljivo ceno (12.971 SIT). Orodje, ki ga v električno omrežje pri¬ ključimo s 3 m dolgim kablom, poga¬ nja 400-vatni elektromotor. Vključu¬ jemo in izključujemo ga z velikim gumbom pod ročajem. Tik ob njem je skozi ročaj nameščen še en gumb, ki ga lahko pritisnemo z leve ali desne; z njim pri daljšem obratovanju žage »zaklenemo« stika¬ lo (kot pri električ¬ nih vrtalnikih). Šte¬ vilo nihajev žagi- nega lista je 3-200/ min. Glede na upo¬ rabljeni list lahko žagamo les do de¬ beline 65 mm (pri žaganju pod pra¬ vim kotom), barv¬ ne kovine do debe¬ line 10 mm in jeklo do debeline 4 mm. Kot žaganja lahko poljubno nastavlja¬ mo od 0 do 45°. Orodje ima na zad¬ nji strani šobo za priključitev sesalni¬ ka, na levi strani ohišja pa preklop¬ nik, s katerim izbiramo možnost se¬ sanja oziroma odpihovanja lesnega prahu z delovne površine, kar pripo¬ more k boljši vidljivosti črte. Sistem Superlok omogoča hitro in preprosto menjavo žaginega lista: dovolj je, da s kazalcem dvignemo vzvod, potisne¬ mo list do konca v držalo in vzvod spet spustimo. Vodilno kolesce žagi¬ nega lista skrbi za njegovo oporo in omogoča večjo natančnost žaganja. Vbodna žaga KS 631 se ponaša še z eno zanimivo last¬ nostjo. Žagin list namreč lahko za¬ sukamo za 90° v levo oziroma v de¬ sno, s čimer posta¬ ne orodje uporab¬ no za natančno ža¬ ganje na mestih, kjer z vbodno žago brez te možnosti ne bi imeli kaj is¬ kati (npr. tik ob steni ali v kotu, kjer ni dovolj pro¬ stora za obračanje žage). Ob nakupu so orodju dodani štirje listi za žaga¬ nje lesa. Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah BAUMAX-X Šmartinska 152 G 1000 Ljubljana Tel,: 061/540-1150 BAUMAX-X Tržaška c. 1 2000 Maribor Tel.: 062/320-73-20 BAUMAX-X Mariborska c. 100 3000 Celje Tel.: 063/404-21-01 MERKUR, TC Vič Gerbičeva 101 1000 Ljubljana Tel.: 061/200-06-20 MERKUR, TC Studenci Sokolska 58 2000 Maribor Tel.: 062/109-21-10 MERKUR Koroška c. 1 4000 Kranj Tel.: 064/267-466 SOČA, d. d. SKUPINA MERKUR TC SLAVČEK Šmarska cesta 2, 6000 Koper Tel.: 05 611-40-00 Novi prodajni programi v letu 2001 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black&Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft. Ime in priimek: Naslov:_ BLACK Poštna številka in kraj:_ _ DECKER »w MINICRAF T ^ G-M&M proizvodnja in marketing d. o. o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si MERKUR NOVOTEHNA, TC BRŠLJIN TC MERKUR Kočevarjeva 7 Obrtna ulica 39 8000 Movo mesto 9000 Murska Sobota Tel.: 07 371-84-48 Tel.: 02 530-10-50 irim maj-junij 2001 65 Okraševanje tekstila s papirnatimi prtički ALENKA PAVKO - ČUDEN Čeprav se okraševanje tekstila s t. i. servietno tehniko sliši neverjetno, je s papirnatimi prtiči mogoče polepšati celo vrsto tekstilnih izdelkov, npr. ku¬ hinjske komplete, nakupovalne torbe, dišavne in darilne vrečke, bejzbolske čepice ipd. Za okraševanje so najpri¬ mernejši izdelki, namenjeni darilni em¬ balaži, spominki ter izdelki, ki se ne pe- rejo. Potrebujete tekstilni izdelek ali me¬ trsko blago (če boste izdelek končali kasneje), trislojne papirne prtiče, lepil¬ no kopreno, peki papir, prosojni akril¬ ni lak na vodni osnovi, čopič, škarje in likalnik (slika 1). Tekstilni izdelek ali blago je lahko bele ali naravne barve, lahko je tudi obarvan. Upoštevati je treba, da je prtič dokaj prosojen, zato temnejša barva blaga preseva skozi servietni motiv. Pri okraševanju tekstila s servietno tehniko se v primerjavi z drugimi te¬ meljnimi materiali uporablja lepilna ko¬ prena, ki utrdi papirnati motiv na bla¬ gu. Metrsko lepilno kopreno izdeluje tovarna Zvezda v Kranju; kupiti jo je mogoče v njihovi trgovini ali naročiti po pošti. Uporaben je tudi lepilni trak za robljenje, ki ga je mogoče kupiti v pozamenterijskih trgovinah. Zadosto¬ val bo za lepljenje majhnih in trakastih motivov. Za utrjevanje papirnatega prtiča se uporablja prosojni akrilni lak na vodni osnovi. V hobijskih trgovinah je mogo¬ če kupiti lak za sevietno tehniko, name¬ njen okraševanju tekstila; je posebno Slika 4. Čez prtič s kopreno položite kos peki papirja ustrezne velikosti, da popolno¬ ma prekriva kopreno. Slika 1. Potrebujete tekstilni izdelek ali metrsko blago, trislojne pa¬ pirnate prtiče, lepilno kopreno, peki papir, prosojni akrilni lak na vodni osnovi, čopič, škarje in likalnik. Slika 5 . Prtič, prekrit s kopreno in peki papirjem, prelikajte z vročim likalnikom, da koprena trdno poveže prtič in peki papir. Slika 2. Papirnati prtič razgrnite in odstra¬ nite odvečna vpojna sloja. Slika 3■ Iz metrske koprene izrežite pravo¬ kotni kos, ki ustreza velikosti motiva. Polo¬ žite ga na hrbtno stran prtiča. Slika 6. Prtič obrnite na lično stran in izre¬ žite želeni motiv. 66 maj-junij 2001 lTIK .Pi n Slika 7. Odstranite peki papir. Slika 8. Servietni motiv položite na blago z licem navzgor. Prekrijte s peki papirjem in prelikajte z vročim likalnikom. Slika 9. Servietni motiv prelakirajte s pro¬ sojnim akrilnim lakom. gibek, proizvajalci pa zagotavljajo, da je mogoče tudi ročno pranje z njim prela- kiranih izdelkov. Za uporabo v šolah je primeren akrilni lak Ambient domače¬ ga proizvajalca Belinke; mnogo cenejši je od specialnih lakov za servietno teh¬ niko, se lepo nanaša in je ekološki. Servietni motiv pripravite tako, da papirnati prtič razgrnete in odstranite odvečna vpojna sloja (slika 2). Iz metr¬ ske koprene izrežete pravokotni kos, ki ustreza velikosti motiva, in ga položite na izbrani motiv na hrbtno stran prtiča Slika 10. S servietno tehniko je mogoče okrasiti darilne in dišavne vrečke ter jedilne komplete. Slika 11. Nakupovalna torba, okrašena s papirnatim prtičem (slika 3). Čez prtič s kopreno položite kos peki papirja ustrezne velikosti. Po¬ polnoma mora prekriti kopreno, da se ta pri likanju ne prilepi na likalnik (sli¬ ka 4). Prtič, prekrit s kopreno in peki papirjem prelikajte z vročim likalni¬ kom, da koprena trdno poveže prtič in peki papir (slika 5). Prtič obrnite na lično stran in izreži¬ te želeni motiv, zlepljen s peki papir¬ jem (slika 6). Odstranite peki papir (sli¬ ka 7); ker je nevpojen, lepilna koprena ostane spojena s servietnim motivom. Peki papir je najlažje odstraniti kmalu po likanju, ko je še topel. Če se je med izrezovanjem motiva shladil, ga še en¬ krat prelikajte. Servietni motiv položite na blago z licem navzgor in lepilno stranjo proti blagu. Prekrijte ga s peki papirjem in prelikajte z vročim likalnikom (slika 8). Vzemite nov kos peki papirja, saj je na tistem, ki ste ga pravkar odstranili s pr¬ tička, lahko ostalo nekaj lepilne kopre¬ ne, ki bi se prilepila bodisi na lično stran servietnega motiva bodisi na likal¬ nik. Servietni motiv mora biti enako¬ merno prilepljen na blago. Če so vidni zračni mehurji ali gube, motiv čez peki papir znova prelikajte in likalnik pri tem močneje pritisnite na blago. Ser¬ vietni motiv prelakirajte s prosojnim akrilnim lakom na vodni osnovi (slika 9). Pri tem pazite, da lak nanašate le na papir in ne čez rob na samo blago. Za večjo obstojnost izdelka je potrebno dvakratno lakiranje. Pri izbiri uporabe izdelka upoštevaj¬ te, da je lakirani del bolj tog od temelj¬ nega blaga. S servietno tehniko je mogoče okra¬ siti darilne in dišavne vrečke ter jedilne komplete (slika 10). Izdelki ne zdržijo pogostega pranja. Če se umažejo, jih je treba nežno ročno oprati v mlačni vodi brez namakanja, drgnjenja in ožemanja z zvijanjem. Lika¬ nje je dovoljeno na hrbtni strani z to¬ plim likalnikom. Najprimernejša je uporaba za izdel¬ ke, ki se ne perejo, npr. za nakupovalne vreče za nekajkratno uporabo (slika 11) in darilne vrečke (npr. božične, no¬ voletne, velikonočne ipd., ko je na voljo obilo prtičev s priložnostnimi motivi). Okraševanje tekstila s servietno tehniko je prijetna zabava za male in velike. mi maj-junij 2001 67 c c ZA SPRETNE ROKE Staranje izdelkov z uporabo pokajočega laka ALENKA PAVKO-ČUDEN Običajno si želimo novih in lepih okra¬ snih predmetov brez napake, nad okrušeni¬ mi robovi in odpadajočim lakom pa se zmr¬ dujemo. Zadnje čase je v trgovinah opaziti vse več modernih, a »starikavih« izdelkov, ki so videti, kot bi jih potegnili iz babičine shrambe. Mednje sodijo tudi leseni izdelki z videzom popokane in odpadajoče lakirane površine. Če so vam takšni, umetno postara¬ ni okrasni predmeti všeč, si jih lahko izdela¬ te sami; običajnim pripomočkom je treba dodati le še pokajoči lak. Potrebujete torej lesen izdelek, npr. ok¬ vir, desko, škatlo, pladenj ipd., akrilni lak za les v dveh odtenkih, pokajoči lak ter čopiče. V hobijskih trgovinah prodajajo celo vrsto lesenih polizdelkov, pa tudi tržnice so polne suhe robe. Če želite postarani izdelek še na¬ dalje okrasiti, se lahko lotite servietne tehni¬ ke; potrebujete še papirnati prtič in prosoj¬ ni akrilni lak na vodni osnovi (slika 1). Leseni izdelek prelakirajte z akrilnim la¬ kom v temeljnem odtenku, tj. barva razpok (slika 2). Lak je lahko prosojen ali prekriven. Med prosojnimi laki je primeren Ambient proizvajalca Belinke, v hobijskih trgovinah pa lahko izbirate med vrsto prekrivnih la¬ kov. Če želite, da so na izdelku vidne razpo¬ ke v temeljni barvi lesa, ga prelakirajte z brezbarvnim prosojnim lakom. Ko se temeljna barva posuši, nanesite pokajoči lak (slika 3); ta je zelo gost in visko¬ zen ter se težje nanaša. Nanos pokajočega laka mora popolnoma prekriti temeljno bar¬ vo, biti mora enakomeren in ne prav tanek. Prek pokajočega laka lakirajte z akrilnim lakom v vrhnjem barvnem odtenku (slika 4). Vrhnji lak nanesite, še preden se pokajoči lak posuši. Velikost in smer razpok sta odvi¬ sni od debeline nanosa pokajočega laka in od smeri nanašanja vrhnjega laka. Tanka plast pokajočega laka oblikuje drobnejše in tanjše razpoke, debelejša pa debelejše raz¬ poke in večje razpokane površine. Če nana¬ šate lak vedno v isti smeri, so razpoke pravil¬ nejših oblik. Če nanašate vrhnji lak s potegi čopiča v nasprotnih smereh, so razpoke us¬ merjene, a različnih oblik, če pa nanašate vrhnji lak v vseh smereh, so razpoke neena¬ komerne in razpršene. Lak nanašajte le en¬ krat, saj razpoke nastajajo neposredno po la¬ kiranju z vrhnjim lakom. Kadar uporabljate prosojni lak, je treba upoštevati, da vrhnja barva ne prekrije po¬ polnoma temeljne, zato pride do mešanja barvnih učinkov (slika 5). »Postaran«, popokano obarvan leseni iz¬ delek lahko še dodatno okrasite s servietno tehniko (slika 6). Pri tem upoštevajte, da so tudi papirni prtiči prosojni; barva lesenega izdelka običajno preseva skozi servietni mo¬ tiv. Če nameravate leseni izdelek naknadno okrasiti še s prtičem, je priporočljiva upora¬ ba prekrivnih akrilnih lakov ter temnejšega Slika 2. Leseni izdelek prelakirajte z akril¬ nim lakom v temeljnem odtenku. barvnega tona temeljnega laka in svetlejšega barvnega tona vrhnjega laka. Popokano obarvana rezalna deska, okra¬ šena s papirnatimi prtiči, je prijeten kuhinj¬ ski stenski okras (slika 7). Starinska, porjave¬ la fotografija se odlično poda v popokan le¬ seni okvir (slika 8). Slika 3■ Ko se temeljna barva posuši, nane¬ site pokajoči lak. Slika 4. Čez pokajoči lak nanesite akrilni lak v vrhnjem barvnem odtenku. Slika 1. Potrebujete torej lesen izdelek, akrilni lak za les v dveh od¬ tenkih, pokajoči lak ter čopiče. Če želite postarani izdelek še nadalje okrasiti, potrebujete še papirnati prtič in prosojni akrilni lak na vodni osnovi. Slika 5. Pri uporabi prosojnih akrilnih lakov barvni kontrasti niso tako izraziti, posebno če je vrhnja barva svetlejša od temeljne. 68 maj-junij 2001 TTE,Iiio Slika 7. Popokano obarvana rezalna deska, okrašena s papirnatimi prtiči, je prijeten kuhinjski stenski okras. Slika 8. Porjavela fotografija se odlično poda v popokan leseni okvir. ZA SPRETNE ROKE Okraševanje kartonskih in kovinskih škatel s papirnatimi prtički ALENKA PAVKO - ČUDEN Slika 6. S pokajočim lakom obarvan leseni izdelek lahko še dodatno okrasite s serviet- no tehniko. V zadnjih številkah revije Tim smo opisali okraševanje keramike, stekla, pla¬ stike in čestitk s papirnatimi prtički. Zapi¬ sali smo tudi, da je uporabnosti t. i. ser- vietne tehnike okraševanja zelo široka, za¬ torej bomo navodila za okraševanje s pa¬ pirnatimi prtiči razširili še na druge ma¬ teriale. Kovinske škatle se okrašujejo podob¬ no kot stekleni ali plastični izdelki, saj je kovina prav tako neporozen material kot steklo ali plastika. Poleg kovinske škatle, ki jo lahko kupite v hobijskih trgovinah, potrebujete še trislojni papirnati prtič z motivom ustrezne velikosti, prosojni akrilni lak na vodni osnovi (npr. Ambient proizvajalca Belinke ali kak drug hobijski lak), škarje in čopič. Iz prtiča izrežite mo¬ tiv ter odstranite odvečna vpojna sloja. Na površino kovinske škatle kanite kapljo laka, da motiv pritrdite. Izrezani servietni okras nalepite z lakiranjem z akrilnim la¬ kom od sredine motiva proti zunanjim ro¬ bovom (slika 1). Morebitne gube zlahka odstranite z glajenjem s prstom, saj ser¬ vietni motiv drsi po nevpojni kovinski po¬ vršini (slika 2). Lakirajte le površino ser- vietnega motiva. Kartonske škatle je mogoče okrasiti na podoben način kot papirne čestitke. Potrebujete kartonsko škatlo, trislojni pa¬ pirnati prtič z motivom ustrezne veliko¬ sti, prosojni akrilni lak na vodni osnovi, škarje in čopič. Servietni motiv pripravite in nanašate podobno kot na kovinsko škatlo. Karton je vpojen, zato vsrka več laka, pa tudi gube je malce težje poravna¬ ti, saj sveže lakirani prtič po kartonu ne drsi tako gladko kot po kovini. Pri nanaša¬ nju laka ni treba paziti na obrobe motiva, saj se lak nanaša po vsej kartonski škatli in ne le čez motiv (slika 3). S papirnatimi prtiči lahko okrasite ko¬ vinske škatle za živila, darilne škatle, šatu- lje ipd. (slika 4). Delo je preprosto, hitro in zabavno, zahteva pa nežno roko, saj se pri pregrobem lakiranju motiv iz papirna¬ tega prtiča lahko raztrga. Slika 3■ Pri nanašanju laka ni treba paziti na obrobe motiva, saj se lak nanaša po vsej kartonski škatli in ne le čez motiv. Slika 4. Kovinska in kartonska škatla, okrašeni s papirnatimi prtiči Slika 1. Izrezani servietni okras nalepite z lakiranjem s prosojnim akrilnim lakom od sredine motiva proti zunanjim robovom. Slika 2. Nastale gube zlahka odstranite z glajenjem s prstom, saj servietni motiv drsi po nevpojni kovinski površini. TTEIliS maj-junij 2001 69 M- ZA SPRETNE ROKE Okraševanje s papirnatimi prtički, »podloženimi« z modelirno maso ALENKA PAVKO - ČUDEN O okraševanju s papirnatimi prtiči je bilo v reviji TIM že mnogo napisanega. Opi¬ sana je bila tehnika nanašanja servietnih mo¬ tivov neposredno na različne materiale, da nastanejo ploskovni vzorčni učinki. Običaj¬ na tehnika okraševanja s papirnatimi prtiči je preprosta in hitra ter zahteva zmerno na¬ tančnost. Če ste osvojili vse glavne pasti ploskov¬ ne servietne tehnike in če ste se pripravljeni lotiti zahtevnejšega in bolj natančnega dela, bo za vas ravno pravšnja tehnika reliefnega okraševanja s papirnatimi prtiči, »podloženi¬ mi« z modelirno maso. Za delo potrebujete lesen izdelek, npr. kuhinjsko deščico, škatlo, pladenj, okvir ipd., trislojne papirnate prtiče, mehko mo¬ delirno maso, prosojni in barvni akrilni lak na vodni osnovi, aluminijasto folijo, majhen valjar, pribor za modeliranje, škarje, mode¬ larski ali kuhinjski nož s tankim rezilom ter čopič (slika 1). Izdelek, ki ga želite okrasiti, je lahko iz surovega ali lakiranega lesa. Pred reliefnim okraševanjem ga lahko sami prelakirate s prosojnim ali prekrivnim lakom; izdelek tako ohrani barvo in/ali strukturo lesa, ali pa je prekrivno obarvan (slika 2). Škatla na sli¬ ki 2 je bila npr. obarvana z ekološkim prosoj¬ nim akrilnim lakom na vodni osnovi Am- bient proizvajalca Belinke iz Ljubljane, ser¬ virna deska na sliki 13 pa je bila že ob na¬ kupu prelakirana s prosojnim svetlečim lakom. Za okraševanje izberite papirnate prtič¬ ke z večjimi in preprostimi vzorci s polnimi površinami. Za kuhinjske izdelke so npr. zelo primerni vzorci sadja ali zelenjave. Za nastanek reliefnega vzorca je serviet- ni motiv treba podložiti z modelirno maso. V hobijskih trgovinah prodajajo celo vrsto modelirnih mas. Izberite takšno, ki se lepo gnete in valja. Za opisana izdelka je bila upo¬ rabljena modelirna masa Soft&Light proizva¬ jalca Eberharda Fabra, ker je lahka, gnetljiva in se zlahka gladi z vlažnimi rokami. Če se posuši, jo je mogoče spet »oživiti« z dodat¬ kom vode, kljub temu pa jo je treba hraniti v zaprti posodi ali vreči. Kos modelirne mase položite na alumi¬ nijasto folijo ali peki papir in razvaljajte na debelino 2-3 mm (slika 3). Iz papirnatega prtička izrežite izbrani motiv ter odstranite odvečna vpojna bela sloja. Pri rezanju ločite glavne sestavne dele vzorca: pri jabolku npr. ločeno izrežite sadež, pecelj in liste. Če želi¬ te izdelati štrleč, zavihan obojestranski sa¬ dež ali list, izrežite tudi motiv na sosednji poli prtička; najbrž ste opazili, da so vzorci na sosednjih polah prtička simetrični, kar vam pride pošteno prav pri izdelavi oboje¬ stranskih reliefov. Škatla na sliki 12 ima štr¬ leč list, obojestransko okrašen s servietnim motivom. Na razvaljano maso položite izrezane se¬ stavne dele motiva (slika 4) in jih prelakiraj- te s prosojnim akrilnim lakom (slika 5). Laki¬ rajte od sredine navzven. Morebitne gube in zračne mehurje odpravite z glajenjem s pr¬ sti. Ker je akrilni lak izdelan na vodni osno¬ vi, bo zmehčal modelirno maso, zato ga ne nanesite preveč; servietni motiv prelakirajte s toliko laka, da se bo prilepil na modelirno maso. Ko se akrilni lak posuši, natančno izreži¬ te servietni motiv iz razvaljane modelirne Slika 1. Za delo potrebujete lesen izdelek, trislojne papirnate prtiče, mehko modelirno maso, prosojni in barvni akrilni lak na vodni os¬ novi, aluminijasto folijo, majhen valjar, pribor za modeliranje, škarje, modelarski ali kuhinjski nož s tankim rezilom ter čopič. Slika 3■ Kos modelirne mase položite na aluminijasto folijo ali peki papir iti razvaljajte na debelino 2-3 mm. Slika 2. Izdelek lahko pred reliefnim okraše¬ vanjem prelakirate s prosojnim ali prekriv- Slika 4 Na razvaljano maso položite izreza¬ nim lakom. ne sestavne dele motiva. Slika 5. Servietne motive prelakirajte s pro¬ sojnim akrilnim lakom. 70 maj-junij 2001 TISTk o Slika 6. Ko se akrilni lak posuši, natančno izrežite servietni motiv iz razvaljane mode- lirne mase. Slika 7. Servietni motiv, podložen z mode- lirno maso odluščite z alumiijaste folije. Slika 8. Reliefni vzorec položite na leseno površino; prilepite ga s pritiskanjem s prsti po vsej površini. mase (slika 6). S tankim rezilom kuhinjskega ali modelarskega noža drsite ob robu motiva tako, da je nož nagnjen navzven; tako bo spodnja ploskev modelirne mase manjša od zgornje, zunanji rob plasti modelirne mase pa minimalen. Servietni motiv, podložen z modelirno maso, odluščite z aluminijaste fo¬ lije (slika 7) in pri tem pazite, da pri upogi¬ banju ne deformirate reliefnega okraska oz. ZA SPRETNE ROKE Slika 9. Podobno kot osrednji motiv izdelaj¬ te in prilepite tudi dodatke, v našem prime¬ ru liste. Slika 10. Za štrleč list je potrebno na obe strani plasti modelirne mase prilakirati si¬ metrična motiva lista s papirnatega prtiča. Sltka 11. Robove z vidnimi ostanki modelir¬ ne mase retuširajte z lakom v temeljni bar¬ vi lesenega izdelka. ne raztrgate prelakiranega vzorca s prtiča. S prsti stanjšajte plast modelirne mase ob ro¬ bovih, da je sprememba debeline plasti od sredine motiva proti robovom čim manj os¬ tra. Z rezilom odstranite odvečno maso. Reliefni vzorec položite na leseno povr¬ šino; prilepite ga s pritiskanjem s prsti po vsej površini (slika 8). Pri tem pazite, da se papirnati prtič ne strga. Posebno previdni Slika 12. Lesena škatla, okrašena z relief¬ nim jabolkom s štrlečim listom Slika 13- Okrasna deska z reliefnimi ja¬ bolki bodite pri pritiskanju robov. Papirnati prtič mora popolnoma prekriti modelirno maso (zato je bilo pred tem treba motiv iz mase izrezati s poševno nagnjenim nožem in s pr¬ sti stanjšati rob modelirne mase). Na podo¬ ben način izdelajte in pritrdite tudi list (sli¬ ka 9). Odvečno modelirno maso, ki morebiti sili izpod papirja, skrbno odstranite z dolbe- njem z zelo poševno nagnjenim modelar¬ skim nožem. Mrvice modelirne mase od- svaljkajte z zobotrebcem in »pometite« s tr¬ šim čopičem. Štrleč list izdelate tako, da na modelirno maso s prilakiranim motivom (postopek iz¬ delave do slike 7) prilakirate simetričen mo¬ tiv na hrbtno stran modelirne mase (slika 10). Z rezilom na robovih odstranite toliko modelirne mase, da se robovi ličnega in hrbtnega prtiča stikajo. Na hrbtni strani je treba prilakirati le tisti del vzorca, ki bo štr¬ lel v prostor, preostali del plasti modelirne mase pa naj ostane »gol«, da se bo sprijel s podlago. Na leseno podlago pritisnite še štrleči list in ga zavihajte v prostor. Med lista polo¬ žite pecelj in ga prelakirajte. Ponovno prela- kirajte površino vsega reliefnega vzorca. Mo¬ rebitne preostanke modelirne mase, ki silijo na piano ob robovih, retuširajte s tankim čo¬ pičem in lakom v temeljni barvi lesenega iz¬ delka (slika 11). Prazne prostore na leseni površini lahko zapolnite s ploskovnimi ser- vietnimi motivi. Reliefna servietna tehnika je zahtevnejša od ploskovne, vendar so izdel¬ ki zanimivejši in nekaj posebnega (sliki 12 in 13). .TTllio maj-junij 2001 71 UGANKARSKI KOTIČEK ru 1^41 34 • TIKI,o * maj-junij 2001 TIKI,8 * maj-junij 2001 • 39 MM TERRY Eraupner Nova cena 36.945,- Nova cena 29.949,- Komplet vsebuje: RV-napravo mc-10, RILATUS B4 Proizvajalec: MIBO MODELI Komplet vsebuje: RV-napravo mc l sprejemniški akumulator, polnilnij idel z RV-napravo, CHACtl Kompje akumuli SrnšISM 92.610,- 7 MYSTERY Polmaketa jadralnega letala v merilu 1 : 4,5. Trup ELSV in krila stiro-abahi. R: 3330 mm RV: S, V, K, Z, R VK Vse cene so v SIT. Nekatere slike so simbolne. Pomote in tiskarske napake niso izklučene. Pridržujemo si pravico do tehničnih sprememb in izpopol¬ nitev modelov. Določeni modeli bodo dobavljivi postopoma v letu 2001. Pridržujemo si pravico do spremembe cen brez predhodne najave. Polmaketa jadralnega letala v merilu : 3,25. Trup ELSV in krila stiro-abahi z nosilcem iz ogljikovih vlaken. : 5500 mm RV: S, V, 2 x K, 2 x F, Z, R VK Polmaketa jadralnega letala v merilu 1 : 4,5. Trup ELSV in krila stiro-abahi. R: 4000 mm RV: S, V, K, F, Z, R VK g LS8, LS8/18 _ Polmaketa jadralnega letala v merilu 1 : 6. Trup ELSV in krila stiro-abahi R: 2500 / 3000 mm RV: S, V, K Model kategorije F3J, primeren tudi za pobočno letenje. Možnost vgradnje električnega pogona (10-12 celic). R: 2900 mm RV: S, V, K, Z g SVVIFT S1 Polmaketa akrobatskega jadralnega letala v merilu 1 : 5. Trup ELSV in krila stiro-abahi, dodatno okrepljena z ogljikovimi vlakni. Možnost vgradnje uvlačljivega podvozja. R: 2500 mm RV: S, V, K, Z, R VK 3 YOUNGMASTER Vrhunsko jadralno letalo, namenjeno termičnemu jadranju in pobočnemu letenju. Možnost vgradnje električnega pogona na 8-10 celic. R: 2500 mm RV: S, V, K, Z, M M: elektro Polmaketa ameriškega akrobatskega letala. Model je primeren za tekmovanja v kategoriji F3A-X. Trup ELSV in krila stiro-abahi. R: 2350 mm RV: S, V, K, M M: 60-80 cm 3 J 2 SU 31 __ Polmaketa vrhunskega akrobatskega letala. Trup ELSV in krila stiro-balza. R: 2020 mm RV: S, V, K, M M: 25-40 cm 3 PRI NAKUPU NAŠIH MODELOV Z GOTOVINO NUDIMO 10 % POPUSTA. . • ERGO 30 z motorjem OS MAX 149 . 900 ,- 52 . 4 * 7 , s krmilnikom V12 85 . 200 ,- Legenda: R - razpon kril RV - funkcije RV S - smer V - višina K - krilca- F - zakrilca Z - zavore P - podvozje VK - vlečna kljuka M - motor RR - premer rotorja ELSV - epoksidni laminat 22 . 907 , Hacker ARROVVa Začetniški model l&ene konstrukcije R: 1535 mm RV: S, V, K, M M: 6,5-10 cm 3 BOLKOVI/ JUNIOR Polmaketa letalca električni pogon lesene konstrukcije R: 1000 mm % RV: S, V, M M: speed 400 GEAR Hacker SWALLOW 40 Začetniški visokokrilni rrltidel lesene konstrukcije R: 1620 mm RV: S, V*C, Z, IVI JJ\\ 6,5-10 cm 3 ERGO 30 in ERGO 50 Model helikopterja Možnost začetniškega šolanja! R: 1181,mm /1266 mm M: 5,23 cm 3 / 7,45 cm 3 Modeli FLYING«STYRO KIT RV-modeli slow-^y in prostoleteči modeli iz stiropora STARJET Model, izdelan iz stiropora, je namenjen letenju za zabavo, R: 1200 mm RV: K, M M: 2 x speed 400 MUSTANG P-51D Ptolmaketa ameriškega lovca iz 2. svetovne vojne R: 1460 mm RV: S, V, K, R M 'M: 7,5-11,5 cm? TC4 INTERNATIONAL Vrhunski cestni model na električni pogon v merilu 1:10 FLASH 99 t Vrhunski^kmovalni model off-road 1 : 8 DRŽAVNI PRVAK 1999 in 2000 ŠALI NA Model RV-jahtenaelektrični pogon MERCEDES razred A in MINI COOPER Cestni model z motorjem 2,11 cm 3 v merilu 1 TC4 NITRO INTERNATIONAL PR02 Vrhunski cestni model v merilu 1 : 1 6 z motorjem OS MAI&12 CV-R ECO SPEED Model čolna, primeren za tekmovanje v razredu ECO TAJFUN Model čolna, primeren za tekmovanje v razredu HIDRO Informacije: MIB0 MODELI, d. o. o., p. p. 17, 1370 Logatec TRGOVINA MIB0, Stara c. 10, Logatec, odprta: pon.-pet. 10-12 h in 16-19 h sob. 9-13 h e-pošta: trgovina@mibomodeli.si, URL: http://www.mibomodeli.si Tel.: 01/750 90 60, faks: 01/756 42 84 * Micro magic RV-jadrnica dolžine 530 mm