ljubljanski družinski list. Izhaja vsako sredo in soboto. Ured¬ ništvo in uprava: Kongresni trg 3/1. Naročnina Din 6*— četrtletno. Posa¬ mezna številka 50 para. Inserati se računajo po ceniku. Poštnina pla¬ čana v gotovini. Telefon 970 Telefon 970 Leto II. Ljubljana, dne 28. februarja 1925. fr Štev. 33. mm Giom mm sms [sMSS [aMSS SMS [sMS sms sms SMS MAE MURRAY. Največja francoska kino-zvezda, katero bodemo spoznali v elegantnem, luksuznem ruskem filmu »Princesa Nadja«. Film se predvaja v nedeljo, ponedeljek, torek in sredo v kino Ideal. mm sms sms mm sms sms sms sms sms sms mm mm sms mm mmmm Koncerti mm mm mmmmmmt Zabava. Na splošno željo naših naročnikov bomo uvedli s prihodnjo številko tudi mali oglas¬ nik, v katerem bomo objavljali stanovanja, službe, nakup in prodajo, dopisovanje, že¬ nitve itd. Cena za male oglase: vsaka bese¬ da 50 par. najmanjši oglas 5 Din Plača se lahko tudi v znamkah. Uprava. Gledališče. Društvo »Novi oder« priredi dne 3. marca ob 20. uri zvečer v dramskem gledališču »Literarno umetniški večer« Spored je iz gledališko-umetniškega stališča zelo čedno sestavljen: Stritar: Orest (dram. fragment), Hauptmann: Potopljeni zvon (odlomek iz drame), Kette: Pijanec (in- scenirana pesem), Wittmann: Ahasver (dramski prizor), Gradnik: Pisma (in- scenirana pesem), Seliškar: Pesem re¬ volucionarjev (inscenirana pesem), Sha¬ kespeare: Julij Cezar (odlomek iz dra¬ me), Calderon: Sen — življenje (dramski prizor), Zbašnik: Materi (inscenirana pesem) in Shakespeare: Sen kresne noči (odlomek iz bajke). V glavnih vlogah nastopajo poleg režiserja in inscenatorja g. Ferdo Delaka' še gdč. Maša Slavica, g. Ljudevit Mrzel in g. Bojan Kasnov. V manjših vlogah pa sodeluje še okrog 40 ljudi. Ta večer obeta biti eden najza¬ nimivejših v letošnji dramski sezoni, ker nam bo dana možnost videti poizku¬ se iz ekstremne umetnosti nemških, ru¬ skih in laških gledaliških reformatorjev. V Društvenem domu na G linčali je v nedeljo 1. marca ob 4. uri popoldne premijera izvirne slov. mladinske igre »Potep — palček«. Spisala gg. Pa j — mc. Št. Jakobski gledališki oder. Nedelja 1. marca: »Ljubezen in ljubosum¬ nost«. Slovensko marijonetno gledališče »Atena« v Mladiki. Nedelja 1. marca ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer: »Razbojnik Moroz« (Miran Jarox), »Zakleti kalif« (Berndorf-dr. Lah). Predprodaja vstopnic od 10. do 12. ure dopoldne. Kinoprogrami. 28. februarja: »Elitni kino Matica«: Mya May. »Kino Ljubljanski dvor«: Pat in Pata- chon. »Kino Ideal«: Marija Antoinetta. 29. februarja: »Elitni kino Matica«: Salambo. »Kino Ljubljanski dvor«: Pat in Pata- chon. »Kino Ideal«: Princeza Nadja. 1. marca: »Elitni kino Matica«: Salambo. »Kino Ljubljanski dvor«: Pat in Pata- chon. »Kino Ideal«: Princeza Nadja. 2. marca: »Elitni kino Matica«: Salambo. »Kino Ljubljanski dvor«: Pat in Pata- chon. »Kino Ideal«: Princeza Nadja. V Sokolskem domu na Viču se vrši v ne¬ deljo, dne 1. marca t. 1. zvečer ob pol 8. uri pevski koncert »Ljubljanskega Zvona«, na katerega Vičane in Rožno- dolinčane opozarjamo. Vstopnice so v predprodaji v trgovini g. Jeločnika v Rožni dolini in g. Urana na Glincah in na večer koncerta pri blagajni. Slavnostni koncert Dečjega in materinskega doma kraljice Marije, ki bi se imel vršiti v pondeljek dne 2. marca, je vsled na¬ stalih zaprek preložen na pondeljek, dne 6. aprila. Predavanje. Ljubljanski Skavti. V nedeljo dne 1. marca predava g. dr. Pirc o higijeni v fizikalni dvorani na učiteljišču. Skioptične slike! • Medvedovo srce. Za elitni ples, združen s plesno tekmo, ki se vrši dne 14. marca t. 1. v dvorani »Ka¬ zine, so predpriprave v polnem teku. Ta prireditev obeta biti brezdvomno ena najlepših te sezije. V glavnem so določe¬ ne sledeče smernice: Ob 20. uri se prične ples za vse cenj. posetnike. Med 22. in 23. uro se vrši tekma za plesne amaterje in sicer v sledečih plesih: Jimmska, Tan¬ go, Five step in Boston. Razsodišče je sestavljeno iz članov »Kluba plesovodij«, katero izpopolnjujeta iz prijaznosti dva plesna mojstra in priznana strokovnjaka iz Zagreba. — Cenjene plesalke in ple¬ salci, ki žele tekmovati, naj se blago¬ volijo prijaviti do 12. marca t. 1. klubo- vemu predsedniku g. Lud. Černetu, Wol- fova ulica 3. Stran 2. PROGRAM. Štev. 33. D" OETKER-e PRAŠEK PECIVO Dobi se povsod ali pa v tovarni JOS. REICH - MARIBOR Iz Amerike. Fritz Lang, znani berlinski režiser, opisuje v dunajskem Filmbote utise iz svojega zad¬ njega potovanja po Ameriki. Predno se pride v amerikansko filmsko mesto Los Angelos, se mora voziti dva dni in pol preko pustinje, ki v brezupnosti daleč prekaša Saharo. Vsa velika pustinja je pora¬ ščena z ožgano travo in nizkim grmičjem, ki je menda samo nekaj dni v letu zeleno. Svet je skalnat in spominja na pokrajine južne Afrike. Le skrajna pažnja, ki jo posveča Ame¬ rika železnici, nekoliko omili potniku, ki po¬ tuje 120 ur iz Newyorka do Los Angelos — dolgočasno vožnjo. Nasprotno pa to potovanje nudi radovednemu filmskemu režiserju, ki se poda na romanje v Los Angelos, obilo prili¬ ke, da se seznani s prerijskimi zanimivostmi. Indijance, Co\vboyje — prerijske požare itd. sem videl tu v resnici, dosedaj seveda le v ameriških filmih. Sam za svojo osebo priznam, da mi ameri- kanski film ugaja, vsaj za posebno vrsto ame- rikanskih filmov. Ako je to slab okus ali ne, mi je vseeno. Sedim v kinu, gledam in uži¬ vam. Bodisi tolovajske zgodbe, da gledalcu vstajajo lasje na glavi, bodisi amerikanskega Pavliho Chaplina ali pa neskončne dogodiv¬ ščine Harold Lloyda. Pri vseh teh mi je lo¬ gika dejanja na platnu precej brez pomena. Pustim, da film vpliva po svoji vsebini, bo¬ disi, da me navduši ali pa ne. Nikdar se ne vprašujem: Čemu ravno tako: Enostavno, ker mi nedostaje časa. To je spas za situacijo, si¬ cer bi pa na vsa vprašanja ne dobil odgo¬ vora. Nedosegljivi so Amerikanci, kadar posne¬ majo film iz srede njihovega življenja. Na drugi strani pa jim »zgodovina« rie gre in pa kadar podajajo film o dobrih deklicah in mla¬ deničih, ki se bore za svojo ljubezen proti devetim vragom, dokler naposled, pol minute pred enajstvo z genialnim udarcem ne uni¬ čijo svojih sovragov in s tem ustvarijo, dober konec! To Amerikancem ne gre in tudi ne pristoja. Vsaj za Evropske možgane ne. Ame¬ rika ne dela z rokopisi, nego po receptu. Se¬ veda ima vsako pravilo izjemo. In tudi tukaj. Vendar če pomislimo, koliko milijonov Ame- rikancev je, ki požirajo filme in niso nikdar siti, tedaj moramo priznati, da vsi tisoči fil¬ mov ne morejo dosezati povprečnega nivoja. Ta lakota pa se lahko tolaži le z izdelavo množine filmov po enotnem in priprostem to¬ varniškem vzorcu. Dober recept je: Lepa deklina, moder dečko — vagabund (največ¬ krat meksikanski tip z malimi brkami) — nevarnost — višek nevarnosti — smrten strah — (lasje vstajajo) — bum! — polom — — rešitev!! Dobri nagrajeni — slabi kaznovani — Aleluja! Vendar sem si želel vedeti, kolikor takih filmov lahko prebavi dobro vzgojen in dostojno plačan Amerika- nec, ki ima seboj čedno dekle — ne da pri tem pogine. Pa se bojim, da ne bi mogel stva¬ ri dolgo kontrolirati. — Ker bi me veliko prej vzel vrag. Amerikanski veseli film — potrebuje le niz zaporedoma si sledečih veselih dogodkov, ki so na primer pri igralcu, kot je Harrold Lloyd — neprekinjeni, kot veriga. Vsled tega smo tudi vedno radovedni, ker so vedno novi. Chaplin je žal zapadel teoriji receptov, vsaj v večini svojih filmov. Po mojem mnenju je ravno ta teorija kri¬ va, da po vojni amerikanski film naleti vedno pogosteje v Evropi na nezadovoljstvo. .Dober amerikanski film pa sloni, kot vsi dobri filmi, predvsem na dobrem rokopisu, ki se vedno odlikujejo po celi kopici dra¬ žestnih in pomembnih posameznosti. Sploh pa je najmočnejša karakternost dobrega merikanskega rokopisa ljubeznivost posa¬ meznih epizod, v čemer isti evropske daleč prekaša. Kar sem najvažnejšega opazil v Hooly\vo- odu, je to, da je ameriški filmski rešiser za¬ res gospod neomejenih možnosti. Želel bi si samo, da te neomejene možnosti ne izrabi in trati za stvari, ki so skoro brez pomena. Ako režiser potrebuje nekaj, dobi in naj sta¬ ne kar hoče. In če bi bili zaželjeni tudi na — Marsu. Ljudi, ki sodelujejo in so sploh za- zaposleni, je ogromno. Si"er je pa to le mali del onega, kar Hollywood nudi filmskemu režiserju. Ako n. pr. potrebuje »goreče jeze¬ ro , naroči isto v oddelku, ki oskrbuje take »rekvizite« in v treh dneh ima. Pri nas si razbijamo glave in premišljujemo — mesece. Amerikanski filmski režiser rad dela pro¬ pagando za svojo Ameriko — in pravico, kaj¬ ti on ima v svoji stroki sijajno zaslombo tehnike in vseh pripomočkov, o katerih se nam v Evropi še ne sanja. Amerika se zave¬ da, da je f i 1 m izborno sredstvo za propagan¬ do, da ima velikanski vpliv na ljudstvo. In ve da film postaja vsak dan več in več. Veliko veselje in mali izdatek ima tista gospodinja s svojim dragocenim peri¬ lom, ki stalno uporablja pralni prašek Peter Pan. Pod tem naslovom je bil v Ameriki izde¬ lan film, ki si je na mah osvojil Ameriko. Tam se sedaj igra v 250 kinematografih hkratu. Bety Brouson nova mladostna diva, je potovala k premijeri iz Kalifornije v New York. Na božični dan, torej že tri dni pred ofieijelno premijero, so pokazali film v dveh največjih gledališčih 11.000 otrokom. Seveda je bila to sijajna reklama za film. MMJHAN ^ Pozor, pekarji! ^ DlflSLflD in SLADN0 MOKO (maltorin) najboljše sredstvo za pecivo ter 25% cenejše od konkurence nudi Tovarna diaslad in slada M.Zalokerd.zo.z., Ljubljana-Vič 10 let v številkah. V letu 1914 je štela Budapešta 900.000 prebivalcev. Takrat je bilo v vsem mestu 109 kinematografov s skupno 30.0CO sedeži. V letu 1924 znaša število prebivalcev 950.000, število kinematografov pa le 84, z 36.500 se¬ deži. Iz tega sledi, da naraščajoča kinoindu- strija osvaja velika gledališča, dočiin mala počasi prenehajo. Leta 1914 je imel največji kino 1000 sedežev, najmanjši 150, sedaj pa ima največji 1200 in najmanjši 200 sedežev. Največ kinematografov se nahaja v sedmem okraju. Da bi bili vsi kinematografi Buda- pešte vsak dan zasedeni, bi morali vsi prebi¬ valci, vštevši dojenčke, vsak mesec trikrat v kino. Ker je število odrastlih znašalo sa¬ mo 7(10.000, bi moral vsak odrasel vsak te¬ den enkrat v kino. iz tega sledi, da je v Bu- dapešti preveč kinematografov, četudi jih je že 25 manj, kot pred desetimi leti. Jaz ne bi hotel . . . Jaz ne bi hotel biti — moja žena. Ne, v resnici ne! In zakaj ne? Poslušajte, pojdite vase in dobro pomislite! Ako moja žena ne govori, mi ni prav, ako pa govori, mi tijdi ni prav. Ako ugaja, se jezim, ako ne ugaja, mi je zopet neprijetno. Jezi me, ako preveč izda denarja, seveda mi tudi ni prav, ako skopari. Ako me po¬ hvali in poboža, mi ni prav, kaj šele, ako me graja — Preprosto oblečena mi ne ugaja, jezim se zopet, če vidim na njej elegantno obleko. V meni divja, če ne kuha sama, kadar pa se hoče izkazati s svojo kuharsko umetnostjo, mi zopet ni. prav, ker me včasih boli želodec. Ako sedi doma in dela, jo podim na spre¬ hod, ako pa jo srečam na cesti, jo pošljem domov. Ako sem sam, si želim njene družbe, ako je pa pri meni, me vleče navada v ka¬ varno ali na krok. Protivno mi je, če se zavzema za žensko volilno pravico. Zakaj ona naj bo pridna in dobra gospodinja! Ako ugovarja, sem jezen, ni mi pa zopet prav, če na vse, kar jaz re¬ čem — pritrdi. Tudi nakodranih las in pudra ne morem videti. Res, ni mi prav — ako gremo pa na koncert, opozarjam na skromno frizuro in nos, ki se sveti. Ako je potem vesela, opo¬ minjam, da so drugi ljudje v bližini, nasprot¬ no pa, če je resna, govorim o kislih obrazih. Vzemimo, da me vedno ne posluša in ne sledi mojim pogovorom, se mi povesi nos; ako pa je preveč pazljiva, mi tudi^ ni prav. Itd., itd. V resnici, prav odkritosrčno pove¬ dano — jaz ne bi hotel biti moja žena! Seveda bo marsikateri nadebudni samec rekel, da sem indiskreten ter izdajam moške stanovske interese. — Brez skrbi, fantje, vsak izmed vas bo kljub temu lahko dobil nevesto! — Rr— Colombo Ceylon čaj ni samo kvalitativno najboljši, temveč nudi tudi to ugodnost, da vsebuje vsaka dvajseta doza dobitni listek , na temelju katerega dobi stranka lep 60 cm visok kip popolnoma zastonj. Štev. 33. PROGRAM. Stran 3. | Samo še danes - soboto! | i MARIA 1 j ANTOINETTA ] = Velik historijski film tragedija = = francoske kraljice, hčerke Marije = š Terezije §j | Nedeljo, ponedeljek, torek | in sredo 2 najlepša letošnja moderna in ele- = j§ gantna ruska drama IPRINCEZA I NADJA ( = z lepo »Mae Murrajr«, katero bo ljub- = {= ljansko občinstvo spoznalo le v najlep- = j= šib in najmodernejših francoskih j| = filmih. = Predstave: ob delavnikih ob 4., 146., S H 7. in 'A 9. uri; ob nedeljah in prazni- = § kih ob ‘Al 1., 3., ‘Ao., 6., A 8. in 9. § 7= uri zvečer. = HJiiiiiti!!titiiiiiniiiniiiiiimiii!ifiiii!iiitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin= Preveč. Profesor Suhi, znameniti hipnotizer in okultist, kateremu so se sicer posrečili vsi poizkusi, je pri svojem zadnjem predavanju doživel hud poraz in tudi fizičen neuspeh. Iz občinstva se mu je ponudil za medija znani mestni branjevec Korbinijan, ki je slu¬ čajno zašel med poslušalce profesorja. Prvi poizkusi so izpadli dosti dobro. Ko pa je ho¬ tel sugerirati Korbinijanu, da bi pred občin¬ stvom izjavil v imenu svoje žene, da bode jutri prodajal maslo in jajca za 50 odstotkov ceneje, je medij odpovedal. Korbinijan se je obrnil in priložil profesorju z vsake strani po eno zaušnico, češ da tako daleč to ne gre in se je izgovoril, da je to storil v sugestiv¬ nem stanju. Efekt je bil: izguba dvek zob — predavatelja. gospodinja! jKupujte samo čajne mešanice znamke „jBuddha“, ker so najboljše in naj - ■zdatnejše. Zobe se povsod! Zahtevajte navodila / ..iiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Premijera! Premijera! Evo nas! Zopet sva v kinu ..LJUBLJANSKI DU0R“ v najini najnovejši burki Film in ljubimkanje. Orkan smeha 1 Izven sporeda Kaj valovi šepetajo! Smehapolna burka v 2 dejanjih v glavnih vlogah ljubljenca Pat in Paiachon. Pričakujeva Vas od 28. februarja dalje. Predstave: ob delavnikih ob 4., Vz 6., 8. in 9. uri, ob nedeljah in praznikih ob Vil., 8 ., V5., 6., V 8 . in 9. uri zveč. Pri večernih predstavah sodeluje naj¬ boljši orkester v Ljubljani (Ryneš). Predprodaja vstopnic od 10. do 12. in od 2. ure naprej. Telefon 730. Telefon 730. Rezervirajte si vstopnice! 1 Od 1. MARCA dalje | f Monumentalno filmsko delo 1 1 po znanem romanu i | GUSTAVE FLAUBERTA § |SALAMBO| g O tem filmu se splošno piše, | da je senzacija, ki prekaša | | vse do sedaj izdelano. Pariz, 1 | London, Berlin, Dunaj igra 1 | sedaj ta film in je mnenje 1 | strokovnjakov, da je to urno- 1 tvor, ki se jih le | redko zamore videti 1 Danes 28. februarja Š še zadnji dan krasni Lya Mara film = GOSPODARICA | DVORCA MONBIJOU | = Predstave ob ‘A 4., 5., 7., 14 9. = = Ob nedeljah in praznikih ob 3., A5., = | 6, ‘A 8., 9. § = Neskrajšani umeniški orkester svira = pri vseh predstavah. 2 = Popoldanske predstave ob delavnikih H pri znižanih ecnah. I ELITNI KINO | j= Telefon 124 MATICA Telefon 124 = ..m.. Sugesfija. Večer ni nudil nič posebnega. Med dru¬ gim je kazal okultist Kapelo svojo sugestivno moč nad nekim mladim gospodom, skromne zunanjosti. Razrezal je surov krompir na koščke in mu ga dal jesti: Tu imate par ko¬ sov ananas, jejte, dobro prežvečite in dober tek. Ali je ananas dober sad? Mladi mož je pokimal. Ali ste že kdaj jedli tako dobre ananas? Še nikoli. Poslušalci so bili zadovoljni. Mladi mož je prišel zopet v posest svoje volje ter je smel oditi. Ko sem odhajal, sem ga srečal na stopnjišču in sem ga vprašal. — No, ali je bila ananas zares tako dobra? — Pravzaprav, tega ne morem tako točno reči. — Ali ste sploh že kdaj pokusili ananas? — Še nikoli! Stran 4. PROGRAM. Štev. 33. j Snaženje okcnj in stanovanj jVIKTOR TRAPEČ AR {LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠT. 3. ! TOČIVA STROKOVNA IZVEDBA! Učenec, ki veliko obeta. Znano je, da so v prejšnjih časih, ko ni bilo pravih zdravnikov, medicinske posle opravljali takozvani »padarji«. Vsak tak »pa¬ dar je imel enega ali več učencev, kakor mu je pač dopuščala rentabilnost njegove klijentele. Tudi »padar« Puščan je imel svojega po¬ močnika Janeza, ki ga je spremljal na nje¬ govih medicinskih ekspedicijah ter v prvi vrsti služil samo za to, da je nosil mojstrove inštrumente in malho za inkasirani zdravni¬ ški honorar v podobi klobas, krač, krom¬ pirja itd. Nekoč je bil Puščan klican h kmetu, kateri je imel jako hude krče. Po kratkem premi¬ sleku je bila stavljena diagnoza — kateri je sledil strog predpis, da bolnik ne sme zavži- vati nobene druge stvari kakor kamelice in mleko. — Vendar pa, kakor je bilo videti, ta dijeta ni pomagala. Že čez dva dni je bil pa¬ dar ponovno klican k bolniku. »Ali ste kaj takega jedli, kar sem Vam prepovedal? , vpraša »padar« bolnika. Poslednji je zagotavljal, da nič, nakar ga Puščan strogo prekine: »Jabolka ste jedli;« Kmet vidi, da ne pomaga tajiti ter prizna, da se ni mogel upirati skušnjavi. Seveda je sledila pridiga in ponovna zapoved za strogo dijeto. Ni pretekel en dan, že priteče dekla k »pa¬ darju« ter jokavo prosi za takojšnjo pomoč, ker bo njen gospodar najbrže umrl. — Oba s pomočnikom hitita k bolniku. Komaj stopi »padar« k postelji, že zavpije nad stokajočim kmetom: »Prav Vam je, zakaj pa ste jedli klobase! prepovem Vam to najstrožje, ako nočete ubogati, se lahko pripravite na smrt!« Domov grede vpraša pomočnik Puščana, kako je mogel brez posebne preiskave do¬ gnati, da je bolni kmet jedel jabolka oziro¬ ma klobase. Dragi moj se.vidi, da nimaš nobenih iz¬ kušenj! Prvič sem videl na njegovi odeji pe¬ ške od jabolk, drugič pa so kraj postelje le¬ žale tri špilje od klobas! Jasno je torej, da jih je jedel on, se odreže »padar . Petek je nesrečen dan in ravno na ta dan je zbolel tudi »padar« Puščan. Ker je bilo v okolici dovolj pacijentov, je moral tokrat pu¬ stiti svojega pomočnika, da ga nadomešča pri ordinacijah. Nesreča je hotela, da je bil klican k neubogljivemu kmetu, katerega so* : Naj cenejši nakup potrebščin za čevljarje, krojače in šivilje, nogavice, toaletno blaao, kravate, rokavice, srajce, JOSIP PETELIN C, Ljubljana, - za Prešernovim spomenikom ob Ljubljanici. * Ideal Erika Vsak kupec referenca! THE REX CO. Ljubljana, Gradišče 10. zopet mučili krči. Seveda je posel prevzel Janez, ki se je pa že po kratkem času vrnil z zmagonosnim smehljajem na ustnicah. »Danes sem pa to mrcino jaz v jel. Sicer je na vso moč tajil, vendar mu ni nič poma¬ galo. Veste mojster, danes se je pa najedel — konjskega mesa ...« poroča Janez. Puščan zmaje z glavo ter pravi: »Tega pa tudi jaz ne verjamem. Kako za vraga si pa mogel to dognati?« »Kako ne — pogledal sem pod posteljo ter videl, da leži. pod njo cela — konjska opre¬ ma!« se samozavestno odreže — bodoči moj¬ ster« zdravniške vede. Rr. Veseli kotiček. Prerestjen. V državni knjižnici so vršili veliko kon¬ trolo ter beležili vse napake na knjigah kot, pomazane, natrgane, iztrgane strani itd. Uradnik, ki je moral vršiti ta duhomorni posel, piše: »stran 17 luknja , ko pa list obr¬ ne, vzdihne ter zapiše »stran 18 tudi luknja«. Prepiri učenjakov. Profesor* Papadohulos, slavni grški uče¬ njak, pripoveduje o svojih izkopninah v bli¬ žini Aten: »V globokih plasteh zemlje sem našel tudi drogove in žico — viden dokaz, da so poznali stari Grki že telegrafijo! Tu odgovori profesor Graham Lo\venbein iz univerze v Palestini: »Jaz pa nisem našel niti v najglobljih plasteh v Palestini ne dro¬ gov in ne žice — zadosten dokaz, da so stari Judje poznali že brezžično telegrafijo.« Razne posledice. Ako poljubite krščansko deklico, zakliče: »Jezus! Marija! Ta dva seveda ne prideta. Če pa poljubite Židinjo, zakliče: »Papa! Ma¬ ma!« in ta dva prideta vedno. IV. BRUNČIC & REBERNIK Ljubljana, K. Kotnikova ul. izvršujeta vsa pleskarska in ličarska dela. — Točno in po zmernih cenah Prašek za pecivo" r—■—i K Popolnoma varno naložite denar v g Ljubljansko posojilnico v Ljubljani, Mestni trg št. 6 1 ker ime i« nad 10,000.000 Din jamstvene giavnice Vloge na hranilne knjižice la tekoči račun se obrestuje I! najugodneje !! Stalne vloge z odpovedni« rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v Ink as? a fakture in ceslje terjatev. Posolilo , proti polni varnosti proti vknjižbi bi proti poroitvu Od Minist. za trg. in ind. konces. krojna šola Židovska 5. — Razpošiljanje in izdelovanje poljubnih domskih in moških krojev. .- Tečaji za krojače, šivilje in nešivilje. Nepričakovane posledice. Nek manjši trgovec je hotel nakupiti blago neposredno v tovarni. V tovarniški pisarni zapazi med drugimi obeski tudi napis, ki mu je izredno ugajal in ki se je glasil: »Kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri.« »Krasen izrek!« si je mislil. »To je v res¬ nici najboljše sredstvo k takojšnji odločitvi za katerokoli delo.« Namestil je takoj isti napis po vseh svojih prostorih ter se veselil uspeha, katerega je pričakoval takoj drugi dan. Ni se motil — uspeh je bil presenetljiv. Blagajnik je odnesel denar, knjigovodja je ušel s principalovo soprogo, tekač je vlomil v blagajno za porto ter odnesel na begu še revolver nočnega čuvaja. V pijanosti. Na stopnišču tramvaja se nahajata dva močno natrkana študenta. Prvi vpraša: »Ko- koliko je pa ura?« Oprezno potegne drugi iz žepa škatlico žveplenk. jo pazno pogleda ter mirno pravi: »S-s-sreda!« »Ali. tako?« »Po-potem pa mo-moram izsto-stopiti!« Vsak dan ob 9. uri je prišel na pokopališče črno oblečen gospod, se vrgel na nek grob cer v srce segajoče stokal: »Prekmalu, pre¬ kmalu te je Bog poklical k sebi!« Sočutno pristopi pokopališki paznik ter vpraša: »Katerega izmed vaših dragih pa ta¬ ko objokujete?^ »Prvega moia moje žene.« »Kako pokvarjen je današnji svet! zabav¬ lja gospa Verižnikova. »Nedavno sem ob¬ iskala mojo prijateljico gospo svetnikovo, pa me ustavi pri vratih in pravi, da me v sobo ne more pustiti, ker leži njen sin z angino v postelji! In kaj takega dovoljuje lastna mati v svojem stanovanju! Star kmetič se spoveduje frančiškanu: »Ho¬ tel bi olajšati svojo vest. Vozil sem se z ne¬ kim neznanim gospodom s čolnom čez jezero. Ker je pa za prevoznino tako mešetaril, da me je začela kuhati jeza, sem ga lopnil z veslom po glavi, nakar se je prekucnil čez rob čolna in ker nisem že 40 let o njem ni¬ česar slišal, mislim, da se mu je mogoče kaf zgodilo — -« Stara tovarna nogavic in pletenin Lastnik: Feliks Franzi, Ljubljana, Privoz št. 10 I Franzi 8 sinovi Poštni predal 44 Telefon št. 425- Ustanovljena leta 1888 Specijalno emajliranje dvokoles v ognju izvršuje FRANC BOKAL pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar LLUBLJANA Celovška cesta 65 Zgornja Šiška, poleg mitnice. Odgovorni urednik: Miroslav Matelič. Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. Izdaja konsorcij »Programa«.