DK. PAVLE BLA7MR 
REFORMACIJA IN PROTIREFORMACIJA 
NA TLEH LOŠKEGA GOSPOSTVA 
Z reformacijskimi problemi v Loki sta se dotlej v večji meri ukvarjala 
A. Dimitz^ in O. Hegemann.^ Dimitz je črpal predvsem gradivo iz stanov 
skega in \ icedomskega arhiva v Ljubljani, ki se je nanašalo v glavnem na 
čas od 1585 do 1587. Hegemann je zajel v glavnem isti čas, vendar je raz 
širil uporabo arhivalnega gradiva. Medtem ko Hegemann na osnovi v Ljub 
ljani ohranjenih \iroA ne prinaša kaj jX)sebno novega, saj je imel Diniiiz 
v rokah marsikaj, kar se je v naslednjih letih izgubilo, močno dopolnjuje 
sliko na osnovi dunajskih in miinchenskih arhivalij. Naslanja se predvsem 
na obsežno poročilo iz 1586, ki ga hrani dunajski Staatsarchiv, in na in-
strukcije škofa Ernesta iz 1588, ki jih je našel v Hauptstaatsarchi\ii v 
Miinchnu: pač pa toži. da ni našel nič ustreznega ne v obeh graških arhivih 
ne v nadškofijskem arhivu v Miinchnu kakor .tudi ne v Loki. Na podlagi 
teh arhivalij je obscžueje obdelal leti 1585—1586, medtem ko mu je ostal 
ostali čas v glavnem nejasen in zavit v temo. Ni mu bilo namreč znano 
gradivo, ki ga hrani Kreisarchiv v Miinchnu in ki obsega dragocene po 
datke zlasti za sedemdeseta leta 16. stoletja, še v izdatnejši meri pa prav do 
podrobnosti čas od 1585 do 1589. Na podlagi tega gradiva je mogoče dobiti 
jasen vpogled v potek verske borbe ne samo za mesto, marveč tudi za loško 
podeželje, ki ga je protestantizem tudi delno pritegnil v svoje vrste. 
Na prve omembe protestaiitizma na tleh loškega gospostva naletimo 
že 1526, torej neposredno po 1525. ko so se pojavili prvi dokazi o protestan-
tiznm na Kranjskem.' Takrat je namreč Baltazar .Siegesdorfer. loški kaščar. 
poročal škofu Filipu, da se nekatere osebe čedalje bolj ogrevajo za lute-
ranstvo in luteranske pridige, da jedo meso ob petkih in drugih zapo^'edanih 
postnih dneh ter da ga je loški župnik večkrat prosil, naj bi mu pomagal 
zatreti to gibanje. Vsekakor se Baltazar Siegesdorfer ni znal prav znajti, 
ker je prosil škofa za navodila, da ne bi ukrenil ne pre^eč ne premalo.^ 
Negotovost vodilnega loškega nameščenca ne preseneča, saj je znano, da 
samo vodstvo freisinške škofije tedaj ni bilo trdno katoliško razgledano, 
na kar kaže n. pr. tožba loškega žiipnika iz 1659, ki sodi. da so 1559 popisali 
posest starološke župnije luteranski freisinški komisarji." Seveda verska 
zmeda ni bila tolikšna, da ne bi zemljiško gospost\o znalo zavzeti stališča 
n. pr. do sekte prekr.šče\ alce\-. ki se je iz Nemčije širila tudi na naše ozem 
lje in je izvajala iz verskega nauka o evangelijski enakosti tudi zahtevo 
po družbeni enakosti vseh ljudi." V Filipovih koiiceptnih pismih najdemo 
iz leta 1531 osnutek neodposlanega, loškemu župniku naslovljenega pisma. 
v katerem na cesarjevo pobudo ukazuje župniku, naj nastopi proti tistim 
• 71 " . ; 
v župniji, ki bi sledili temu nauku." Podoben koncept pisma je ohranjeji 
iz istega leta; naslovljen je na oskrbnika in se sklicuje na cesarjev gene 
ralni mandat, naj oskrbniki pazijo, da se sekta prekrščevalcev ne ugnezdi 
na novo; kolikor je pa že razširjena, je ne smejo trpeti; kdor bi pri njej 
vztrajal, ga je treba kaznovati.^ Na edino sled tega gibanja na tleh loškega 
gospostva naletimo v viru iz 1556, v skladu s katerim je bil zaradi zvez 
s prekrščevalci v loškem stolpu štiri dni zaprt Veidt Schneider." 
Kako malo važnosti je sicer zemljiško gospostvo polagalo na protestant 
sko gitanje na tleh loškega gospostva, je razvidno iz tega, da iz sodobnih 
virov vse do sedemdesetih let 16. stoletja ni o tem gibanju nič razbrati. 
O širjenju protestantizma v tem razdobju najdemo sledove šele v nasled 
njih desetletjih. Tako govori vir iz 1586, da je pred 45 leti privedel Pavla 
Junaverja v novo vero kaplan Primož.^" Iz zasliševanj 1573 se da razigrati, 
da se je luteransko gibanje začelo širiti v večji meri v Loki nekako v za 
četku šestdesetih let 16. stoletja, ko se je spričo kuge v Ljubljani preselilo 
vodstvo dežele v Loko. S seboj so pripeljali tudi predikante. Deželni od 
borniki so hoteli pri loškem župniku izposlovati, da bi smeli po njegovi 
službi božji v cerkvi sv. Jakoba imeti svojo luteransko pridigo, česar župnik 
ni dovolil. Odborniki so se sicer vdali, pač pa je luteranski predikant 
opravljal bogoslužje po loških hišah.'^'^ Tedaj ni nihče nasprotoval, da se 
verniki ne bi smeli udeleževati luteranskih verskih obredov.^- Sicer je pa 
glede obredov vladala velika nejasnost celo v izrazito katoliških vrstah. Iz 
kasnejših zasliševanj je razvidno, da so celo veliki poborniki za katoliško 
vero v tem času opravljali niarsikateri obred v obliki, ki je bila v kasnejši 
dobi ostro zabranjena. Tako je n. pr. kaplan Urban Wurtzer. ki je bil tako 
odločen v protireformacijski borbi, delil med mašo obhajilo pod obema 
podobama.*^ Pa tudi predikantom je bilo v tem razdobju še marsikaj do 
voljeno; tako je n. pr. 1570 pri pogrebu člana rodbine Siegesdorfer predi 
kant pridigal na katoliškem pokopališču.^* 
Nov veter je zajel loško gospostvo za vlade freisinškega škofa Ernesta, 
ki je po odpovedi škofa Morica še kot deček zasedel škofovsko mesto 
(roj. 1554) leta 1566 in je ostal na tem položaju do smrti 1612. Bil je sin 
bavarskega vojvode Albrehta.^" Potekal je iz jezuitske šole in je kot od 
ločen pobornik katoliške vere v teku let pridobil še vrsto škofij (Hildcs-
heim, Koln, Ltittich, Miinster).^" Katoliška vnema gospodarja nad loškim 
gospostvom je naletela na različen odmev pri činiteljih, s katerimi je bilo 
treba računati na tem območju. 
Deželni knez je bil iz rodbine Habsburžanov. Ti so ostali zvesti kato 
liški veri, kar jim je v veliki meri narekovala obramba proti Turkom, za 
katero je mnogo žrtvovala cerkev z izrednimi dajatvami. Vnemo Habsbur 
žanov za katolicizem so močno hromili deželni sianovi. med katerimi je imelo 
vodilno vlogo plemstvo. To je bilo partikularistično nastrojeno in je že iz 
nasprotovanja proti centralističnim tendencam Habsburžanov stalo v prvih 
vrstah protestantizma. Ker so bili Habsburžani zlasti zaradi obrambe proti 
Turkom v stalnih finančnih zadregah, deželni stanovi so pa imeli pravico, 
da so leto za letom dovoljevali izredne davke, je imel deželni knez močno 
vezane roke. spričo česar ni mogel ukrepati v prid katolicizmii dosledno 
po svojih željah.^^ 
Loško ozemlje je bilo v posebnem položaju. Znotraj loškega deželsko-
sodnega teritorialnega gospostva je zrastlo nekaj manjših gospostev (puštal-
72 ' 
sko. starološko. šentpetrsko pri Kranju), ki zaradi različnih stališč niso bila 
v najboljšem razmerju do loškega gospostva. Zato je povsem naravno, da 
so bili v borbi za novo vero prav gospodje Puštalski. staroloSki Raspi in 
šentpetrski Siegesdorferji med najbolj odločnimi člani deželnih stanov, 
zlasti od 1572 dalje, ko je moral deželni knez nadvojvoda Karel hočeš nočeš 
dovoliti gospodom in vitezom z njihovimi družinami in s pripadajočimi 
verskimi sorodniki svobodo bogoslužja.^* Tem krogom so se bolj ali manj 
odkrito priključevali mestoma celo nekateri vodilni loški nameščenci, ka 
terih interesi niso bili vedno v skladu s koristmi loškega zemljiškega gospoda. 
Najbolj vneti pristaši protestantizma na loškem ozemlju so bili številni 
loški meščani, ki so v borbi za versko svobodo hoteli razrahljati odvisnost 
od gospostva; saj Loka kot edino patrimonialno mesto na Kranjskem ni 
bila podrejena naravnost deželnemu knezu, marveč je morala priznavati 
še vmesno instanco zemljiškega gospoda. 
Tem krogom so se v veliki meri pridruževali železnikarski fužinarji, 
ki so bili deloma itak hkrati loški meščani. Spričo vse večjega uveljavlja 
nja deželnoknežjega rudarskega regala se je prav v tem času fužinarski 
živelj dodobra otresel nadoblasti loškega teritorialnega gospostva, s katerim 
je živel že \ rsto let v stalnem trenju. 
Kmetski podložnik je nihal. Pri opredelitvi se ni mogel navduševati za 
skupni nastop z loškimi meščani, s katerimi je bil, spričo njihove težnje po 
trgovskem in obrtnem monopolu, leta in leta v sporu. Zemljiški gospod je 
bil daleč in ga je le izjemoma videl; mnogo bolj je čutil konkretno pest 
vodilnih nameščencev, ki so se pa deloma nagibali k novotarijam. Tudi 
sicer se je kmet težko odločil za skupni nastop s plemstvom, saj mu je bil 
še v živem spominu neuspeli upor, ki ga je plemstvo kruto zatrlo. Ob tej 
notranji razklanosti je velika večina kmetov stala ob strani. Do znatnej 
šega gibanja je prišlo le na Sorskem polju, in to predvsem pri gruntarskem 
življu, kjer je bilo uporniško nastrojenje skozi stoletja itak najbolj raz 
vito. Kmetskega življa po Poljanski in Selški dolini se reformacija skoraj 
ni dotaknila. 
Na razmah protestantizma v Loki kaže ob\eznost. ki jo je 1567 prevzel 
na novo postavljeni loški mestni proSt Mihael Kunibar, da bo namreč oprav 
ljal poklic pri cerkvi sv. Jakoba in podružničnih cerkvah v katoliškem duhu 
in ne bo dopuščal tujim prcdikantom pridigati brez župnikove vednosti.^" 
Istega leta je loško gospostvo ukazalo oskrbniku Leonhardu Siegesdorferju, 
da poskrbi za katoliškega duhovnika, ki naj opra^lja službo božjo na lo 
škem gradu.-" Iz 1572 je ohranjena vest. da se nova \era vse bolj širi v Loki 
in po loškem gospostvu, čeprav je freisinški škof izdal glede tega poseben 
mandat. Vsako kvatrno sredo, pa tudi o binkoštih je prihajal v Loko iz 
Kratija predikant. ki je v hišah Andreja Gompe. sinu železnikarskega fuži-
narja Felicijana, in Bernarda Eržena, bivšega loškega vinskega mojstra, 
pridigal in ob petju prisotnih delil obhajilo. Istega leta je freisinški škof 
ukazal takratnemu oskrbnikti Filipu Siegesdorferju, naj predikante nažene; 
kazno je, da ukaz ni dosegel zaželenega, ker ga je škof v naslednjem letu 
ponovil, hkrati pa naročil oskrbniku, da zbere imena loških protestantov 
in o vsem poroča v Freising. Da freisinški škof že tedaj ni posebno zaupal 
Filipu Siegesdorferju, dokazuje pripomba, da ga ne bo mogel trpeti kot 
oskrbnika, če ne bo sledil pozivu in bi se celo sam pridružil protestantskim 
vrstam.''^ Škofovo imročilo je bilo v zvezi z načrti, ki naj bi jih uresničili 
73 ' ' 
freisiiiški komisarji; le-te je namreč škof pošiljal leto za letom v oddaljena 
gospostva, kjer naj bi urejali tekoče zadeve. Iz instrukcij za leto 1573 se 
jasno zrcali, kako pereče je bilo tedaj na loških tleh prav versko \pra-
šaiije in kako ni škof zaupal niti župniku, še manj pa oskrbniku. 
V skladu z instrukcijami so odposlanci 1573 najprej skušali dobiti pravo 
sliko o loških Nodilnih krogih.-- V Stari Loki je bil od 1562 dalje župnik 
Ambrož Haumann. ki mu je bila predtem poverjena kaplanija s^. Janeza 
v Stari Loki.^' Poizvedovanja o župniku so pokazala, da ni stanoviten. Od 
poslanci so ga preizkušali in mu očitali, da je (lajal po\od meščanom za 
odpadništvo. ker je spreminjal nekatere obrede, oziroma je z njimi pre 
nehal in jih šele na škofov ukaz spel obno\ il. Naročili so mu. naj se trdno 
drži katoliških obredov, sicer bo izgubil župnijo. Župnik se je zagovarjal, 
da se je v vsem držal katoliških načel, pri čemer hoče tudi ostati.-
Glede oskrbniku so komisarji poizvedovali pri župniku, loških meščanih 
in kmetskih podložnikih. Njemu so jasno povedali, da škof ne_ bo imel v 
službi krivo\ercev. Zahtevali so točno izjavo, da hoče biti dober katoličan 
in dajati vzgled podložnikom ter skrbeti, da se bodo ^ si prebivalci loškega 
gospostva držali katoliške vere. Ce tega ne potrdi z reverzom. oj^reudjenim 
s podpisom in pečatom, ne more ostati v službi. Priznal je, da nekaj časa 
sem ni hodil \ cerkev, ker se ni razumel z župnikom, ni pa imel nič proti 
cerkvi. Ce je v svoji preprostosti kaj zagrešil, se da rad poučiti. Ko se je 
izjasnil za dobrega katoličana, so mu odposlanci še posebej naročili, da 
skrbno pazi na župnika glede obredov in da javi škofu, kolikor bi se le-ta 
ne obnašal katoliško. 
Glavna pozornost je bila pos\ečena meščanom. Komisarji so glede njih 
zaslišali župnika in oskrbnika. Oskrbnik je izjavil, da je meščanom dva 
krat obja\il škofov ukaz, prvič vpričo župnika in protipisarja, drugič ob 
prisotnosti protipisarja in še nekaterili drugih prič. Meščani so oskrbniku 
glede škofovega ukaza odgovorili, da hočejo biti v s\etnih zadevah zvesti, 
pač pa zahtevajo \ \erskih vprašanjih svobodo vesti. Zlasti sta bila glasna 
Andrej Gompa in Bernard Eržen, ki sta grozila s posredovanjem deželne 
oblasti. Ob tej priliki je oskrbtiik sam prepovedal predikantu iz Kranja 
hoditi v mesto: predikant se je tedaj izgovarjal, da ni vedel za prepoved 
in da so ga meščani zapeljali. 
Po razgovoru z župnikom in oskrbnikom so komisarji poklicali na grad 
mestnega sodnika Andreja Gompo in suetooulstoo. Odzvali so se le deloma. 
Nekateri člani sveta so bili po trgovskih opravilih odsotni iz Loke, drugi, 
kot n. pr. Bernard Eržen in želcziiikarski fužinar Matija Rottenmanner. so 
S6 namenoma iznuiknili. Komisarji so zbranim očitali, da so v Loki napravili 
v zasebni hiši molilnico. kjer opra\ Ija |)redikant iz Kranja obrede navzlic 
vsem preijovedim, ki jih je oskrbnik v škofovem imenu nekajkrat objavil me 
ščanom. Kolikor se ne bodo vrnili h katoliški veri, so jim zagrozili s kaznijo, 
saj s svojim vedenjem vrh tega zai)eljujejo tudi |)reprosto prebivalstvo. Komi 
sarjem je odgovoril mestni sodnik Amlrej (iompa: naglasil je, da hočejo 
biti v svetnih stvareh id)ogljivi i^odložniki, glede verskih vprašanj pa ho 
čejo ostati pri svojem, ker so odgovorni le bogu. Ko so komisarji uvideli, 
da s celoto ne morejo nič opraviti, so jih začeli posamič zasliševati. 
Prvi je prišel na vrsto mestni sodnik Andrej Gompa. v čigar hiši so 
se protestantje zbirali. Ccpra% so mu komisarji zatrjevali, da imajo seznam 
luteranov, ki ga jim je izročil loški župnik, niso mogli sodnika pripraviti 
74 
do tega, da bi imenoval \ saj enega pristaša lutcraiiske \ere. Priznal je, da 
je prejemal obhajilo pod obema podobama, in to iz\eii maše. Tudi če bi 
mu dovolili, da sme prejemati obhajilo i)od obema podobama med mašo. 
bi na to ne mogel pristati, ker maše ne razume. Komisarji ga niso mogli 
premakniti niti za ped. ne zlepa ne zgrda. — Nič bolje niso komisarji opra 
vili pri navzočih članih notranjega sveta. Pri svojem^ so vztrajali vsi po 
vrsti, tako Urban Vari. Toman Wenger in Jakob Pičaher kot tudi Boštjan 
Križaj, Boštjan Lukančič in Lirik \egl. Odločen nastop je komisarjem 
vzbujal vtis. da bi raje dali ne samo \ se imetje, pač pa tudi /,i\ljenje, kot 
da bi popustili. Komisarjem je bilo jasno, da gre za medsebojen dogovor, 
in to po na\odilih iz Ljubljane. 
Ko komisarji navzlic prizade\anju niso nič dosegli, so ponovno skupno 
poklicali predse mestnega sodnika in prisotiu« svetovalce. Prepo\edali so 
jim. da bi se v bodoče še sestajali pri luteranskih obredih in klicali v mesto 
predikante. Da komisija ne bi doživela popolnega poloma, so odstavili 
Gompo kot mestnega sodnika: on naj bi bil predvsem odgovoren za nastali 
položaj kot organizator luteranskih zborov, saj je po besedah Boštjana 
Lukančiča sodnik pošiljal s\ojcga otroka po hišah in tako ])ozival meščane 
k pridigam. Komisarji so prcdočiii svcli)\ alst vu. tla bi sicer lahko oni sami 
postavili no\cga mestnega sodnika, \endar so pripravljeni ostati pri stari 
navadi, v smislu katere predlaga notranji svet iz svoje srede tri kandidate, 
izmed katerih izvoli nato mestna občiim enega za sodnika. Zahtevali so pa. 
da morajo biti kandidati \zeti iz katoliških vrst. Svetovalstvo je sicer j)ro-
silo. da bi pustili Compo na njegovem mestu vsaj tekoče službeno leto. 
toda komisarji so vztrajali pri odstavitvi. Pri tem stališču so ostali tudi 
tedaj, ko so prišli čez nekaj dni \ imenu vsega meščanstva z isto prošnjo 
loški župnik, meščan Janž Standler in trije iz mestne občine. Komisarji so 
celo zagrozili, da bodo sami postavili sodnika, kolikor meščani ne bi izvolili 
novega sodnika iz katoliškili \'rst še istega dne. Res so izvolili na to mesto 
trenutno odsotnega lomaža Kunstla.'-* Po tem dogodku je komisija zasli 
šala še tiste člane notranjega s\eta. ki pri |)rvem zaslišanju niso bili pri 
sotni, in sicer Matijo Križaja. Jurija Kunstla, Tomaža Kunstla in Jurija 
Feichtingerja. Bili so nekoliko voljnejši kot prva skupina. Izjavili so, da 
so poslušni, da jih spoveduje župnik in da prejemajo obhajilo resda pod 
obema podobama, vendar med mašo. 
Kmetakih podlo/.nikov se komisija skoraj ni lotila, kar pa še ne do 
kazuje, da bi se lutcranstvo dotlej podeželja bolj ali manj izognilo. Za 
slišala je edino gruntarja Pavla Kuralta iz Dr.rfarjev, ki je bil prepričan 
luteran in je še druge odvračal od maše. Pri zaslišanju je bil neustrašen. 
Odločno je izjavil, da njegovo versko prepričanje nikogar nič tte briga. 
Priznal je, da posluša predikante \- Kranju, pa tudi drugje, kjerkoli jih 
najde. Ker je bil star in slaboten, ga komisarji niso dali zapreti, pač pa 
so mu v prisotnosti soseske naložili, da se mora v štirih mesecih spokoriti. 
sicer bo moral zapustiti loško gospostvo: obenem je moral ])()raviiati ob\ez-
iiosti do cerkve za cerkAcno zemljo, ki jo je dotlej užival in ki naj bi bila 
odslej na zahtevo komisije proti določenemu plačilu [lodeljena katoliškemu 
obdelovalcu. 
Komisarji so končno obravnavali še d\a [niincra i/, plemiških vrst. Slo 
je za lutcranko Sauer roj. pl.P^ckh. ki je stanovala v l.oki \ Ras|>ovi hiši. 
in za oskrbuikovo sestro poročeno Posch. Ta je stanovala v lastni zgradbi. 
75 
Vsa njena hiša je bila luteranska; njej sami so očitali, da kot goreča hite-
ranka zmerja loške katoličane, ki hodijo k maši. Na zahtevo komisije naj 
bi oskrbnik imenovane nagovoril, da s tem prenehajo, ali naj pa iščejo sta 
novanje v drugem kraju, vendar je Filip Siegesdorfer zelo dvomil, da bi se 
mu posrečilo kaj doseči. 
Ker je Ločanom obrede v glavnem oskrboval predikant iz Kranja, so 
si komisarji obetali koristi od posredovanja, ki ga je na ukaz deželnega 
kneza sprožil ljubljanski škof; obenem so hoteli poživiti katoliško ži\ljenje 
v Loki s pritegnitvijo sposojenih katoliških duhovniko\. Loškemu župniku 
so ukazali, naj zasede izpraznjeno mesto zgodnje maše v cerkvi sv. Jakoba 
s primernim didiovnikom in tako prepreči nevarnost, da bi Ločani pridobili 
za to službo kakega luteranskega predikanta.^^ 
Komisija je s svojimi ukrepi loške meščane še bolj razklala. Tako je 
n. pr. meščan Mihael Dolinar pred sodiščem javno obdolžil Janža Stiindt-
lerja. češ da je pismeno izdal pristaše augsburške veroizpovedi, .^kof Ernest 
je zanikal to obtožbo, obenem je pa naročil oskrbniku, naj proces ustavi. 
Dolinarja pa da zapreti za 14 dni ob kruhu in vodi, nakar naj le-ta javno 
prekliče izjavo in poravna stroške. Obsežnejše oblike je zajel spor v zvezi 
z izvolitvijo novega sodnika. Ker je bil novi sodnik Tomaž Kunstl ob iz 
volitvi odsoten, je opravljal sodnikove posle poseben upravnik. Ko se je 
Kunstl vrnil, je upravnik poslal po nekaj svetovalcev in občanov, da izroče 
novemu sodniku urad in sodno palico. Temu so se uprli nekateri prote-
stantje, češ da je bil Andrej Gompa pravilno izvoljen. Spričo tega dogodka 
je škof Ernest oskrbniku ukazal, naj krivce pokliče k sebi in jih vpričo žup 
nika And)roža 1 laumanna resno opozori, da škof ne bo trpel nepokorščine.^" 
Delo komisije je sicer zavrlo obiske predikantov v mestu, ni pa imelo 
pri splošnem procesu prav nobenega uspeha. Sedaj je postalo tembolj živahno 
v Pi/.š/a/i(. na sedežu samostojnega jiuštalskega zemljiškega gospoda, ki se 
mu ni bilo treba ozirati na ukaze freisinSkega škofa. Ni slučaj, da je dal 
l^HŠfalec pra\' 1573 \' grajskem stolj)u urediti prostor za opravljanje lute-
ranskih obredov. Sem je prihajal predikant, ki je tod pridigal, obhajal, 
krstil, poročal. Tako je postal puštalski grad važna točka, kamor niso tekali 
sajno loški meščani, pač pa tndi mnogi iz vrst sosednjih sosesk.^' V Puštalu 
je kupil hišo tudi bivši freisinški vinski mojster Bernard Eržen, ki je bil 
eden glavnih i)obornikov luicranstva ^ Loki, sedaj pa je vabil loške lute-
rane, da so se tudi v Puštalu shajali v njegovi hiši.^* 
Bntška pacifikacija (1578). v kateri je bila meščanom na splošno zago 
tovljena svoboda \esti. je tudi loškim protestantom vlila novega poguma. 
vendar zemljiško gospostvo tudi tedaj ni nameravalo popustiti. Toda razvoj 
je šel svojo pot. Navzlic vsem svarilom in prepovedim se je luteranst^o 
v mestu čedalje bolj širilo. Tako župnik kot oskrbnik sta javljala v Frci-
sing. da kličeta loško svetovahtvo in občina zlasti ob važnejših dneh predi-
kante, ki se zadržujejo v Puštalu. kjer se Ločani množično shajajo."" Zem 
ljiški gospod je bil brez moči. Malo je zalcgel ukaz oskrbniku, naj zujire 
in kaznuje \sakega predikanta. ki bi se pojavil v Loki. Borno si je mogel 
[»omagati s seznamom loških protestantov, ki naj bi ga glede na ukaz iz 
novembra 1578 poslalo zastopstvo loškega mesta. Iz seznama je mogel škof 
pač posneti, kdo vse obiskuje navzlic prepovedim luteranske obrede v 
Puštalu.^" kar pa je bilo tudi vse. V odporu so šli Ločani še dalje. Pri vo-
lit\iili 1579 so izbrali za mestnega sodnika Boštjana Lnkančiča. ki je bil 
76 
znan komisarjem že od 1573 dalje kot zagrizen luieran. Navzlic škofovemu 
ukazu, da je treba sodnika odstaviti in mesto zasesti s katoliško usmer 
jenim meščanom.^^ je bilo vse bob ob steno, kajti Boštjan Lukančič je bil 
1580 ]>onovno izvoljen na to mesto. Tudi tokrat je Lukančič zaman prosil 
oskrbnika za potrditev, nasprotno, škof je oskrbniku naročil, da mora vse 
sodnikove ukrepe razveljaviti."-
Prav tako se ni dal premakniti Jakob Puitalski. čeprav je bilo 1579 
v instrukcijali komisarjem naročeno, naj se pri njem v škofovem imenu 
pritožijo in zahte\ajo. da preneha s svojim postopkom, kar naj bi komisarji 
obravnavali tudi z nadvojvodo Karlom.^' 
Za razmah protestantizma v Loki je gospostvo v veliki meri krivilo 
oskrbnika Filipa Siegesdorferja, ki se je zelo dvolično obnašal in se je 
ponovno, a malo prepričevalno opravičeval, da se sicer resno trudi odgnati 
predikanle. vendar pri tem nima mnogo uspeha. Spričo iiezaupaTija je škof 
oskrbniku ukazal, naj glede verskih zadev nič ne ureja brez župnika. Ven 
dar se zemljiško gospostvo ni moglo zanesti niti na samega /.upitika Ambroža 
Haumanna, ker ni jjil predstavnik tistega klera. ki bi hotel in znal odločno 
udariti: zato ni čudno, da je freisinški škof tudi 1579 v instrukcijah naročal 
komisarjem, naj poizvedo glede župnikovega odnosa do vere." Res so se 
komisarji pritoževali, da pri župniku ne opravijo mnogo; z izgovorom, da 
stanuje izven mesta, se je opravičeval, da mu marsikaj ni znano. Drugač 
nega kova je bil kaplan pri beneficiju sv. Trojice v Loki Urban JVurtzer, 
ki je bil eden najgorečnejših pomočnikov verskih komisij.'''' Tako ni slučaj, 
da je Wurtzer prišel 1584 \- hud spor s protestantsko usmerjenim mestnim 
sodnikom Jurijem Kunstlom, kateremu je očital, da vodi v mesto luteranske 
predikante iii jim daje, ne glede na freisinške prepovedi, prenočišče. Ob 
nekem sporu je nastal javen škandal, ko je mestni sodnik poslal k Wur-
tzerju biriče in ga je hotel, ne glede na duhovniški stan, vkleniti. Prišlo 
je do hudega prepira, v katerem je luteranski meščan Matevž Grošič ka 
planu s silo strgal s pasu nož. Posredovanju nekaterih drugih meščanov se 
je Wurtzer imel zahvaliti, da je uspel priti domov. Drugega dne se je šel 
skupno z žujinikoni Haumannom pritožit na grad k oskrbniku, medtem ko 
je Ktinsil vztrajal, da predstavlja on kot mestni sodnik prvo instanco, ki 
se ji mora tudi kaplan pokoriti.^" Dogodek je ^•sckakor značilen za vzdušje, 
ki je tedaj vladalo v Loki. 
Kaplana Wurtzerja označuje tudi ])ripetljaj v naslednjem letu 1585. 
Ko se je prcdikant Jernej Knafel vračal z obiska pri Hausu Jakobu Sieges-
dorferju nazaj na Brdo. sta se srečala z Wurtzcrjem. ki je Knafia že v Loki 
napadel: prišlo je do zmerjanja in dejanskega obračuna\ anja. da si je 
Knafel komaj rešil življenje.''' Podobnega sprejema je bil deležen pred 
Pnštalom poleti 1585 tudi Jitrij Dalmatin, ki so ga verski nasprotniki vpričo 
protestantskih somišljenikov zmerjali s tatom in hudobnežem in mu gro 
zili, da ga bodo zadavili, če se bo še kdaj pojavil na Sorskem IMJIJU.^" 
Izrazito katoliško usmerjeni škof Ernest je z dokajšnjo nevoljo gledal, 
kako se bohoti na loških tleh. zlasti pa v mestu Loki, protestantizem. ki je 
vodil do vse bolj očitne nepokorščine. Njegova oblast nad Loko je bila 
vedno bolj majava. Zato je sklenil, da napravi z odločnim udarcem konec 
takemu stanju. Leta /585 je sestavil posebno komisijo, v katero so bili pri 
tegnjeni posvečeni škof Bartolomej Sclioll. stolni sholasler llans Krištof ller-
•wart zu Hochenburg. dvorni mojsier llans pl. Caisberg in svetnik dr. Rani-
77 
speck. \' septembru 1585 se je komisija odpravila na pot. Po škofovih 
navodilih se je v Gradcu poNezala z nadvoj\"odo Karlom, ki je komisiji 
dodelil tudi svojega zastopnika; na to mesto je imenoval ljubljanskega stol 
nega prosta Gašperja Frendenschussa. Prav tako je bila komisija po prihodu 
\' Loko v z\ezah z ijnbljanskini škofom Janezom Tavčarjem in katoliško 
usmerjenim do/elnim glavarjem grofom Janezom Ambrožem pl. Thuruom, 
ki sta kojuisiji oi)ljubila vso ponu)č. Ko je bila komisija še na poti, ji je 
prišel naproti loški meščan Jakoli Schreiber ter s poraznimi informacijami 
očrnil oskrbnika Filipa Siegesdorferja in njegovo ženo, ki kažeta naklonje 
nost luteranom in odpor proti katoliškemu življu v mestu. Ponudil se je 
komisiji, da prikaže po potrebi stanje v Loki tudi v oskrbnikovi navzoč 
nosti, za kar so mu komisarji ponudili službo kaščarja, brž ko bo postavljen 
nov oskrbnik. 
Komisija je začela z zasUšeuanjein 25. .septembra na poseben način. Po 
njenem ukazu je oskrbnik dal poklicati na grad mestnega sodnika, vse člane 
notranjega in zunanjega sveta ter zastopnike loške občine. Razen redkih 
posameznikov, ki so bili na trgatvi v Vipavi, so se vsi odzvali v zgodnjih 
urah. Ko je bilo mestno zastopstvo zbrano, so komisarji ukazali oskrbniku, 
naj da grajska vrata zakleniti in zastražiti. Ker je komisija nato zahtevala 
tudi ključe, se, je mestno zastopstvo znašlo v nezavidljivem položaju. 
Komisarji so najprej poklicali j)redse mestnega H(xlnika in člane notra 
njega sveta. Opozorili so jih na blagohotno postopanje komisije 1573 in jim 
predočili hude prestopke, ko vabijo Ločani navkljub škofovim mandatom 
v mesto predikante in tekajo k njim v loškem sosedstvu še v večji meri 
kot prej. Komisarjem je odgovoril mestni sodnik Jurij Kunstl. znanec iz 
zasliševanja 1573. Poudarjal je. da so v pos\etnih zadevah pokorni, toda 
glede vere se ne čutijo vezani, pri čemer se je pozival na ravnanje od 
poslancev 1573, ki naj bi dovolili svobodo vere. Ko je tej trditvi prisotni 
župnik oporekal, mu navzoči meščani niso ugovarjali. Pač pa je sodnik 
prosil komisarje, naj počakajo z zasliševanjem tako dolgo, dokler se tova 
riši, ki so bili odsotni zaradi trgovine, ne vrnejo, nakar naj bi skupno ob 
ravnavali zadevo. Komisarji na ta predlog niso pristali, jnič pa so pozvali 
prisotne, naj gredo na grajsko dvorišče in počakajo, da jih bodo posamič 
zaslišali. 
Nato so komisarji poklicali predse člane zunanjega sveta štiriindvajsetih 
in štiri zastopnike občine. Od njih so zahtevali, da se jasno opredele glede 
verske pripadnosti. Prvi se je oglasil Anton Veichtinger, ki je izjavil zve 
stobo katoliški cerkvi. Njemu je sledilo še 17 somišljenikov, ki so naglasili. 
da niso nikdar slišali o kakih mandatih, ki naj bi jih škof pošiljal oskrb 
niku. \ečina prisotnih je prosila, da izključijo iz njiho\ih \ rst šest lute-
ranov. 
Nato so komisarji začeli zasliševati posamič člane obeh skupin. Prvi je 
prišel na vrsto mestni sodnik Jurij Kunstl. Odločno je odgovarjal, da je 
sam dolžan varovati svojo dušo. za katero bo dajal nekoč tudi sam odgovor. 
Enako so navzlic ljubezni\emu prigovarjanju ostali trdovratni vsi prisotni 
člani notranjega sveta kakor liuli manjšina zunanjega sveta. Glede na nji 
hovo vztrajanje so se komisarji odločili, da trdovratnežev tako dolgo ne 
bodo izpustili iz gradu, dokler ne odstavijo sodnika, pisarja iu notranjega 
sveta in teh mest ne zasedejo s katoličani. Hkrati so pozvali na grad do 
ločeno število katoliško usmerjenih meščanov: ko so le-ti obljubili zvestobo, 
78 
so jim javili, da so postavljeni za člane v notranji svet. Iz ustreznega se 
znama je razvidno, da sta ostala od celotnega notranjega sveta v milosti 
samo Andrej Papler in Andrej Lautner. Posle mestnega sodnika so komi 
sarji začasno poverili Andreju Paplerju. medtem ko naj bi dolžnost od 
stavljenega mestnega pisarja Jožefa Oberhueberja opravljal Anton Veich-
tinger. 
Ko so komisarji iz\edli najnujše ukrepe, so pozvali predse luteranske 
funkcionarje in zahtevali od njih. da odstopijo v prisotnosti novih članom 
notranjega sveta, obljubijo le-tem pokorščino, hkrati so se pa morali ob 
vezati, da ne smejo brez vednosti nadrejenih zapustiti mesta Loke. Ker je 
bil grad dobro zavarovan, jim ni prcostajalo drugega, kot da so klonili, 
nakar so jih komisarji poslali domo\. Novemu notranjemu svetu je ko 
misija poverila nalogo, da predlaga do 28. septembra nove kandidate za 
članstvo štiriindvajsetih in za štiri zastopnike občine, nakar naj bi volivci 
izbrali za no\ega mestnega sodnika Andreja Paplerja ali Andreja Laut-
nerja. ki sta edina ostala še dalj člana notranjega sveta. Notranji svet je 
res do določenega dne predložil komisarjem zahtevane sezname. Ko so se 
komisarji posvetovali z župnikom glede vsakega v seznamih omenjenega 
meščana in je župnik vse spoznal za svoje ovčice, so jih zaprisegli in poslali 
domov. Primerjava imen kaže, da je iz zunanjega sveta, za katerega na 
vaja naš seznam le 23 imen. devet članov odpadlo. Od preostalih 14 je bilo 
deset posta\ljenih v novi notranji svet. kamor so komisarji pritegnili kot 
novinca, ki dotlej ni opravljal nobene funkcije, samo Jelerja Novaka. Pre 
ostali štirje so ostali čiatii zunanjega s\eta. ki je bil torej na novo sestav 
ljen skoraj iz saniih novincev. Za sedem člano\ notranjega sveta imamo na 
voljo podatke o njihovih poklicih: iz njih je razvidno, da so daleč pre\la-
do^ali 1rgo\ci (5), medtem ko sta bila dva usnjarja. 
Pri volitoah noDega sodniku so se komisarji \ saj formalno hoteli držali 
starega reda, to je da se na dano znamenje z dolgim z\onenjem zbere v 
cerkvi sv. Jakoba vsa občina, ki z večino glasov izvoli novega sodnika. Zna 
čilno za \ rednotenje moči protestantizma v Loki je strah komisarjev, da ne 
bi občina na\zlic vsemu dala večine glasov za kakega protestantskega me 
ščana. Zato so pred volitvami pono\ no poklicali člane notranjega sveta in 
jim znova ijredočili. da prideta v poštcv samo predložena kandidata in da 
bi vsaka drugačna izvolitev ne bila potrjena. Glede na vse te ukrepe je bil 
1. oktobra 1385 izvoljen za mestnega sodnika Andrej Lautner. bogat meščan, 
ki so ga komisarji takoj potrdili.'"' 
Z zastraševalnim namenom so komisarji neposredno nato poklicali na 
grad kolovodje luteranskega gibanja; ne da bi bil pozvan, se je tem pri 
družil tudi odstavljeni mestni pisar Jožef Oberhueber, ki je bil znan kot 
eden najbolj odločnih loških jirotestantov. Oberhueber je sicer hitro spre 
gledal položaj in se je takoj izmaknil domov. Toda še preden je utegnil 
zajtrkovati. so prišli ponj biriči in ga othedli na grad. Pri zasliševanju so 
obtožencem očitali, da vodijo predikante v mesto in jim oskrbujejo pre 
nočišče, da hodijo k protestantskim pridigam in dajejo predikantom krstiti 
otroke.^" Vsi jiozvani so ostali trduL zatrjevali so. da jih prisega zvestobe 
ne \eže glede verskih vprašanj in da jim prcdikanti v Kranju in Puštalu 
kažejo pravo ])ot k zveličanju." SJHIČO takega nastopa so kotnisarji vsem 
skupaj naložili kazen preko 1000 gld. in jih vrgli v grajske zapore, kamor 
ni imel dostopa nihče od njihovih domačih.^^ 
79 
Zaporniki, devet po številu, so vsekakor s pomočjo protestantskega oskrb 
nika nemudoma poslali deželnim stanovom tri različne pritožbe s prošnjo 
za pomoč. Stanovi so se takoj zganili. Deželni upravnik grof Wolf Ihiirn 
je brez odlašanja povabil loške komiaarje na sestanek o Ljubljano: trije 
komisarji so se res vabilu odz\ali.^" Kolikšno važnost so deželni stanovi 
pripisovali loškim dogodkom, nakazuje agitacija za udeležbo pri sestanku; 
dan pred sestankom (16. oktobra) je bilo sklenjeiu), naj se razgovora ude 
leži v čim večjem številu razen gospodov in fležclanov tudi meščanstvo. Res 
je prišlo na sestanek 18 plemičev z deželnim upraNnikom grofom Wolfom 
riiurnom in deželnim u|)ravileljeni baronom Krištofom Auerspergom ter 
7 meščanov z županom Stettnerjem ter mestnim sodnikom in pisarjem.^^ 
Na sestanku so deželni stanovi očitali loškim komisarjem, da kaže nji 
hov postopek na iiovotarije. ki niso v skladu z deželnimi svoboščinami. 
Komisarji so se izgovarjali, da izpolnjujejo le ukaze škofa, ki ima kot 
deželan pravico svobodno ukrepati o verskih vprašanjih. Svet je bil od 
stavljen, ker se ni držal ukazov škofa in deželnegii kneza, nekateri meščani 
so se pa znašli v zaporu zaradi sramotilnega vedenja; denarna kazen jitn 
je bila naložena le zaradi politične nepokorščine. Po dolgem ločenem j)o-
svetu so zastopniki sfano\ s\arili komisarje z možnostjo procesa in jim 
spričo dvomljivega izida svetovali poravnavo.'*'' Kolikor bi bilo loško go 
spostvo voljno dovoliti meščanom, da iščejo dušebrižuikc po .svoji volji, bi 
bili deželni stanovi pripravljeni loške podložiiike poklicati k sebi in jih 
resno opozoriti na dolžno pokorščino.^" Loški komisarji so vztrajali pri tem, 
da izvajajo le ukaze škofa in deželnega kneza tako iz 1573 in 1578 kot 
iz 1579;^'' ker loški oskrbnik tega ni upošteval, je njihova dolžnost, da ukaze 
spravijo v življenje.'*' 
Ko se pri uradnih razgovorih nikakor niso mogli sporazumeti, je de 
želni upravnik povabil prisotne na zakusko. V skladu s poročili iz deželnih 
virov so bili komisarji ob kozarcu vina bolj po|)ustljivi. Zaupno naj bi 
izjavili, da morejo loški iiroiestantje., kolikor se tiče komisarjev, prisostvo 
vati obredom v Puštalu ali kje drugje izven mesta, pač na svojo odgovor 
nost, česar komisarji seveda izrecno ne smejo dovoliti. Pripravljeni so tudi 
spregledati denarno kazen, če bo dežela nepokornežem .svetovala zmernost.'" 
V skladu s poročilom komisarjev so bili deželni stanovi voljni pripraviti 
neposlušne k pokorščini že pod pogojem, da bodo zajiorniki izpuščeni; 
komisarji so obljubili samo omiliti denarno kazen, kolikor bi dežela do 
segla, da nepokorneži prenehajo s kljubovanjem. Se istega večera so se 
komisarji vrnili v Loko.'"' 
V skladu z deželnimi \iri so komisarji že naslednjega dne jemali be 
sedo nazaj, češ da so se obvezali samo, da bodo ob vrnitvi v Loko zapornike 
ponovno zaslišali in jim znižali kazen, če bodo priznali upravičenost kazni, 
kar pa so zaporniki odbijali. Po freisinških in deželnih \ irih so komisarji 
po vrnitvi v Loko in po izmenjavi pisem z deželo zapornike impotili k dežel 
nemu upravniku, da jih opozori na dolžno pokorščino zemljiškemu go 
spostvu in jih nato vrne komisarjem."^ Po nekaj dneh so se zaporniki spet 
zglasili na loškem gradu z opravičilom, da so se brez lastne krivde v Lju]>-
Ijani dalj zadržali, kot je bilo določeno, in s prošnjo, naj jih puste domov. 
Komisarji so jim predočili. da bi zaslužili hudo kazen, toda glede na proš 
njo deželnih stanov in obljubo pokorščine jih puste na svoljodo s pripombo, 
da jim bo naslednjo nedeljo objavljen mandat, katerega se morajo trdno 
80 ' . 
držati."'- Jožefa C)berhnel)erja pa so komisarji iziMistili šele. ko je deželni 
upravnik zapretil s prisilno eksekucijo.^'-' 
V ostalem so komisarji kot 1573 tudi 1585 polagali posebno pozornost 
na loške vodilne osebe tako v cerkveni kot v posvetni službi. Ponovno so 
poklicali predse vse župnike in kaplane s celotnega ozemlja loškega go 
spostva in jih opozarjali na njih dolžnosti. V poročilu so vso duhovščino 
označili kot dobre katoličane. Zlasti so pohvalili loškega župnika Hau-
manna. ki ga je sicer njegov ordinarij svojčas trdo kaznoval, ker je živel 
z ženo. vendar bi bilo po mnenju komisarjev v Loki prav malo katoličanov, 
če bi se župnik ne držal tako trdno katoliške vere: pri zasliševanju je bi! 
komisarjem stalno ob strani kot tolmač. Cerkve so bile po loškem gospostvu 
sicer v dobrem stanju, vendar se jim je odtujevala posest, za kar so komi 
sarji krivili oskrbnika. Ta je sicer pred č^som \- Freisingu položil prisego 
(professionem fidei). toda njegova druga žena, s katero se je pred nekaj 
leti poročil, je bila vzgojena v augsburški veroizpovedi. 
Tudi protipisarju komisarji niso zaupali, čeprav je zatrjeval, da je 
dober katolik in je položil prisego, toda komisarji so ga videli v Loki samo 
enkrat v cerkvi. Še bolj so bili komisarji nezadovoljni s kaščarjem Arnol-
dom. ki je bil v verskih zadevah naravnost uporen in je kot tak celo sam 
vodil v Loko tuje predikante. Izrazil se je. da raje zapusti službo, kot da 
bi postal papist. Spričo vseh hudih prestopkov so ga komisarji odstavili 
s kaščarskega mesta. Komisarji so se lotili tudi šole. Dotlej je bil v Loki 
nastavljen le en učitelj. lAiteranski meščani so osnovali nemško šolo in tja 
postavili nemškega učitelja, ki so mu komisarji očitali, da goji v šoli med 
drugim tudi petje prepovedanih psalmoN. Komisarji so luteransko šolo za 
prli, učitelja pa pozvali k sebi. Ker je ta navzlic vsem svarilom naslednjo 
nedeljo še dalje pel luteranske pesmi, so ga ponovno poklicali na grad. Ker 
se ni hotel odzvati, so ])oslali nad njega biriče. ki so ga prignali pred komi 
sarje. L^čitelja so vrgli v ječo v stolp, kjer je preživel nekaj dni ob kridui 
in vodi. Izpustili so ga šele na njegovo prošnjo, ko je prej obljubil, da bo 
v 14 dneh stopil v katoliško vero ali pa bo zapustil loško gospostvo. 
Za čuda viri za 15S5 nič ne govore o luteranstvu v loškem podeželju. Ptič 
pa poročajo komisarji o SliftarstDu, ki se je avgusta 1584 pojavilo med slo 
venskim podeželskim prebivalstvom; to je verovalo, da iščejo svetniki, ki 
prihajajo iz nebes na zemljo, stanovanje v nekaterih drevesih.'" V decem 
bru 1584 je pisal loški oskrbnik Filip Siegesdorfer kranjskim odbornikom, 
da se štiftarji, ki se branijo plačevati davke, navzlic grožnjam še vedno 
drže v hribovju v smeri tolminskega in logaškega sodišča in da so tod 
zgradili nove kapele.^" Pojav štiftarjev na loških tleh je vsekakor povezan 
s širjenjem te sekte po ostalem slovenskem ozemlju: prav okrog 1584 je 
bilo tod gibanje štiftarjev. ki so hoteli živeti ^ svobodnih verskih občinah, 
tako močno, da so se deželne oblasti bale novega kmetskega upora.°'^ De 
želni knez je štiftarje kmalu zatrl, toda ob prihodu komisarjev na loška 
tla se je tod ponovno pojavila sekta, ki spominja po ceremonijah na pre-
krščevalce. in to v Selški dolini, kjer naj bi v nekaterih drevesih stanovala 
sv. Katarina. Komisarji so dali drevje posekati, enega izmed štiftarjev pa 
so poslali po škofovem navodilu v Ljubljano na zaslišanje.^'' Spričo složnega 
nastopa katoliške in protestantske oblasti o štiftarskem gibanju kasneje na 
loških tleh ni več slišati. 
(i Loški razgledi 81 
Zadnje dni oktobra 158? je komisija zapustila loško ozemlje. Navzlic 
mnogim naporom, ki jih je komisija vložila v svoje delo, je bilo po njenem 
odhodu čutiti v verskem pogledu kaj malo sprememb, kar je bilo dobro 
znano tudi freisinškemu škofu. V instrukcijah, ki jih je sestavil za novo 
komisijo komaj pol leta po vrnitvi prejšnje, je namreč opozarjal, da loški 
luterani kljub prepovedim še dalje v svojih hišah tajno opravljajo lute-
ranske obrede, vodijo v mesto predikante in se udeležujejo luteranskega 
bogoslužja v sosedstvu Loke ne glede na mandate in pomoč deželnega 
kneza.'^^ Iz virov so razvidne tudi nekatere podrobnosti o tem delovanju. 
Za redne nedeljske pridige so skrbeli kar sami loški meščani. Nedeljo za 
nedeljo sta se vrstila kot pridigarja žena odstavljenega mestnega pisarja 
Doroteja Oberhueber in bogat loški meščan Lenart Kunstl, ki je veljal za 
dobrega i)redikanta in so mu nasprotniki očitali, da je pridigal celo tedaj, 
ko so bili komisarji še v Loki. Prvo nedeljo v adventu je spet začel v svoji 
hiši glasno peti in pridigati vnetim poslušalcem. Za večje praznike so hodili 
po pomoč v Ljubljano. Tako je jezdil na veliko soboto 1586 Matevž Tanner 
po predikanta, ki je pridigal in obhajal na veliko nedeljo in ponedeljek 
v Puštaln, nakar se je v Tannerjevem spremstvu spet vrnil v Ljubljano. 
Predikanti so se tudi sicer radi odzivali vabilom ob drugih prilikah, kot 
krstih, porokah ipd., ki so jih opravljali v Puštahi. Mestoma so loški lute 
rani nosili otroke h krstu tudi v Medvode.^" 
Se preden je preteklo pol leta, kar se je vrnila komisija iz Loke v Frei-
sing, se je na ukaz škofa Ernesta odpravilo 1586 novo odposlanstvo na pot. 
Komisijo so sestavljali isti freisinški odposlanci kot prejšnje leto.*" vendar 
kažejo razni ukrepi na večjo odločnost. Komisiji je bilo naročeno, da posa 
meznik ne sme obravnavati niti najmanjše stvari: skupno morajo spre 
jemati celo prošnje, pisma ipd.: sklepajo vedno z večino glaso\. Da bi jih 
pri delu ne ovirali protestantski deželni stanovi, naj bi poskrbelo visoko 
bavarsko sorodstvo in intervencija pri nadvojvodi Karlu. Škofov brat, 
bavarski vojvoda \iljem. je na prošnjo dodelil komisiji dva svetovalca, 
Wo]fa Konrada pl. Reichberga in dr. Teodorja Peisserja. po smrti tega pa 
dr.Viljema Euerharta, profesorja v Ingolstadtn. ki naj bi pomagala zlasti 
ob intervenciji pri nadvojvodi Karlu, sicer naj bi ju pa pritegnili le k naj 
važnejšim vprašanjem, da ne bi stroški preveč narasli.''^ 
Preden se je komisija lotila dela. se je Freising obrnil za pomoč na 
nadvojvodo Karla, od katerega si je obetal odločilne podpore. Y interven 
ciji je freisinški škof naglašal, kako so v preteklem letu deželni stanovi 
klicali komisarje pred ograjeno sodišče in skušali tako ohromiti njihovo 
delo. Freisinški škof naj ima kot deželan proste roke. Najti je treba način, 
kako odpraviti širjenje slovenskih protestantskih knjig na Kranjskem. Ce 
ne gre drugače, naj bi poskrbeli vsaj za slovenske katoliške knjige. Deželni 
knez naj bi to dosegel pri oglejskem patriarhu, ki mu pripada cerkvena 
jurisdikcija v loškem gospostvu, pa je le-ta preveč oddaljen in naj bi pre 
vzel ustrezne naloge ljubljanski škof."-
Intervencija pri Karlu je v bistvu uspela. Nadvojvoda je dodal komisiji 
kot deželnoknežjega komisarja ponovno Gašperja Freudcnschussa. ki je 
zdrtiževal funkciji prosta ljubljanskega kapitlja in arhidiakona v Radov 
ljici. Da ohromi nasprotovanja deželnih stanov, je nadvojvoda prepovedal 
deželnemti upravniku in odbornikom kakršnokoli vmešavanje v verske za 
deve. Dalje je odločil, da kojiiisarji niso dolžni odzvati se. če bi jih stanovi 
82 / 
pozivali v Ljubljano, pač pa imajo Ncdno možnost, da vlagajo rekurze na 
deželnega kneza. Istega dne (29. aprila 1586) je Karel s posebnim mandatom 
naročil loškim meščanom, da morajo izpolnjevati vse, kar bodo komisarji 
odredili v verskem pogledu."^ 
Skoraj istočasno (ob sv. Juriju) je prenehala služba loškemu oskrbniku 
Filipu Siegesdorferju, ki ga je zemljiški gospod pozval na zagovor v Frei-
sing; ko se oskrbnik pozivu ni odzval, ga je freisinški škof odstavil v pre 
pričanju, da pripada prav njemu v največji meri krivda za položaj na 
loških tleh.«* 
Ko se je komisija že mudila na notranjeavstrijskem ozemlju, so loški 
luterani še vedno javno in dokaj izzivalno izražali svoje prepričanje, na 
kar kaže n. pr. hrupen svatovski sprevod preko Plača v PuStal, ki ga je 
priredil v maju meščan Matija Križaj svoji hčeri."'' Značilen je primer 
v zvezi s pokopom luteranskega plemiča Gabrijela Siegesdorferja. Filipo 
vega bratranca. Gabrijel je umrl v času, ko se je komisija že mudila na 
loških tleh. Brez dovoljenja loškega župnika je oznanil njegovo smrt mrtva 
ški zvon s stolpa župne cerkve. Katoliška duhovniška oblast sicer ni do 
volila pokopa s protestantskim obredom, pač pa je bila pripravljena pokopati 
luteranskega plemiča v posvečeni zemlji ob asistenci duhovščine in učitelja 
proti plačilu 15 gld. pristojbine, kar je pa sorodstvo odklonilo in je mrliča 
pokopalo v domači grajski kapeli v Št. Petru pod Šmarjetno goro."" 
Komisija je odpotovala s prve svoje delovne postaje v Oberwolzu 
5. julija."' Po prihodu v Loko je prevzel oskrbniške posle član komisije 
Gaisperg."* Komisija je prinesla s seboj katoliške knjige, ki jih je dala 
vezati v namenu, da jih razdeli med prebivalstvo."" Komisija se v Loki ni 
dalj zadrževala. Že 18. julija je nadaljevala pot v Klevevž. V Loko se je 
vrnila 23. avgusta, kjer je začela z delom ob pozorni čuječnosti deželnih 
stanov, ki so igrali tudi na politične karte in znali v zvezi z vprašanjem 
instanc v določenih političnih zadevah pridobiti na svojo stran celo samega 
nadvojvodo. V verskih vprašanjih je bil Karel seveda najboljši podpornik 
komisarjev."" 
Komisija je bila pozorna predvsem na osebe, ki jih omenja nekaj me 
secev mlajši seznam, vsebujoč 58 imen loških luteranov v naslednjem vrstnem 
redu:"* 
— Jurij Kunstl je bil že 1573 zaslišan kot član notranjega sveta, 1585 pa 
odstavljen kot mestni sodnik. Bil je bogat trgovec in lastnik več hiš in 
zemljišč. Dve hiši sta ležali druga poleg druge na Placu pri vodnjaku, 
tretja je bila tudi na Placu. in sicer blizu ])oljanskih vrat, četrta z vrtom 
je ležala v Karlovcu, peta z vrtom in skednjem pa tudi v loškem pomirja 
(Lusen): razen tega je pripadala Juriju Kunstlu še njiva v Viršku in dve 
njivi na Ošterfeldu."" Jurij je veljal za kolovodjo loških luteranov, ki je 
bil sam sebi predikant: zadnje leto se je lotila iiredikantskega posla tudi 
njegova žena. 
— Boštjan Križaj je bil tudi bogat meščan in je imel v lasti več hiš; 
ena teh je ležala na Placu. druga v Peklu, tretja tudi v loškem pomirju 
(Lusen). V bližini Krcvsovega mlina je imel skedenj in vrt, razen tega so 
mu pa pripadale na tleh loškega pomirja še štiri njive, dva vrtova in 
brajda."^ Križaja je komisija že 1573 zasliševala kot člana notranjega sveta. 
— Gregor I.ukančič je bil bogat meščan, ki je imel hišo na Placu, dve 
fužini z lepim skednjem in vrtom ob Poljanski Sori, eno fužino s štirimi 
** 83 . -
cajnaricami ter dve hiši in njivo v Sovodnju; poleg tega mu je pripadal 
še vrt ob Grabnu, dve njivici v Viršku, travnik in brajda.^" 
— Boštjan Lukančič je bil lastnik nove hiše in vrta na Placu in njive 
v Viršku."^ Komisija ga je zaslišala že 1573 kot člana notranjega sveta. 
— Nikolaj Weinzierl je bil hišni posestnik: dolga leta je živel v nem 
ških deželah. 
— Matija Kunstl. bratranec Jurija Kunstla, je bil nenaseljen trgovec. 
— Janž Kos je veljal za luteranskega kolovodjo. Imel je novo hišo na 
Placu, dalje hišo na voglu Karlovca, dva skednja, enega na Grabnu, dru 
gega v Zgornjem Karlovcu, dva vrtova ob Grabnu pod gradom, vrt na Šte-
marjih, dve lepi njivi, in sicer eno na Ošterfeldu. drugo v Viršku, kjer je 
bila tudi lepa drevesnica, ter travnik v Sopotnici.^^ 
— Martin Kunstl je bil bogat meščan, ki je nekoč opravljal posle mest 
nega pisarja. Imel je hišo na Placu poleg kapele sv. Trojice ter skedenj in 
vrt ob poti proti Trati.'-
— Bernard Eržen je imel hišo na Placu. Veljal je za kolovodjo, ki se 
je 1573 komisiji izmuznil, 
— Lenart Kunstl, znan kot pridigar (glej str. 82), je bil lastnik več hiš; 
dve sta ležali druga poleg druge na Placu pri grajski ulici, tretja je bila 
v zgornji ulici pod gradom, četrta s skednjem pa v Spodnjem Karlovcu 
Razen tega sta mu pripadala še dva vrtova in dve njivici v Viršku.'^ 
— Andrej Gompa je bil lastnik hiše v Loki in fužine v Železnikih; 
1573 je bil odstavljen kot mestni sodnik. Veljal je za kolovodjo loških liite-
ranov. 
— Matija Križaj je bil kot član notranjega sveta že 1573 zaslišan. Sina 
je dal študirati v Wittenberg. 
— Matija Rottenmanner je imel v Loki hišo ter skedenj in vrt ob Krev-
sovem nilinu."^ v Železnikih pa fužino. Veljal je za kolovodjo. Leta 1573 se 
je zaslišanju znal izmakniti. 
— Mihael Leitgeb je bil hišni lastnik: otroke je dal katoliško krstiti. 
— Jožef Oberhueber je imel v posesti hišo na Placu. drugo izven mesta 
ter Inibo Oberšnik v Hrastnici. Odstavljen je bil kot mestni pisar in je 
veljal za kolovodjo loških luteranov. Njegova žena Doroteja je bila pridi-
garica. 
— Gašper Arnold je bil svojčas odstavljen kot loški kaščar. Opravljal 
je posle deželnega vinskega dacarja v Loki. 
— Tomaž Rennger je bil reven krojač. 
— Gregor Sraker, imenovan tudi Pepel. 
— Tomaž Schneid je bil reven meščan. 
— Jakob Legat (imenovan tudi Eržen) je bil krojač in hišni posestnik. 
— Matija Jugovec je bil nenaseljen reven krojač; otroke je dal kato 
liško krstiti. 
— Jakob Weinzierl. 
— Mihael Wagncr je bil ribič. 
— Mihael Weinzierl. 
— Gregor Hafner je bil krojač in je maševal. 
— Krištof Pušar. 
— Ožbalt Šefertnik je bil reven meščan, ki je dal otroke katoliško 
krstiti. 
— Matevž Poznik je bil pek. 
84 
— Matevž Tanner je bil nenaseljen jermenar. Opravljal je posle lute-
ranskegti cerkovnika. 
— Mihael Herbst je bil nenaseljen jermenar. 
— Nikolaj Lajiiier. • 
— Matevž Korošec je bil kovač. ' ' > 
— Gregor Formacher je bil krojač. 
— Pavel Junaver je bil nenaseljen prokurator. 
— Gregor Hunger je bil nenaseljen. 
— Jožef Jamnik je bil sluga pri Juriju Kunstlu. 
— Valentin Serafiner je bil bivši sel: opravljal je posle brivca in 
padarja. 
— Štefan Wagner je bil ribič. 
Iz seznama je razbrati, da so veljali za voditelje luteranstva v Loki 
predvsem bogati loški trgovci in fužinarji. Razen teh so se pa uvrščali med 
protestante posebno loški obrtniki, med katerimi so bili številni zlasti krojači. 
Najnevarnejši med vsemi se je zdel komisiji Bernard Eržen: njega je 
komisija dala prijeti neposredno po svoji vrnitvi z Dolenjske. Da Eržen 
ne bi vitekel kot 1573, sta dala 27. avgvista mestni sodnik in svetovalstvo še 
pri dnevu zapreti mestna vrata. Zvečer je prišlo 15 oboroženih mož v sprem 
stvu mestnega sodnika, svetovalcev in mestnega pisarja iskat Eržena na Plač 
v njegovo hišo. ki so jo skrbno zastražili in tako onemogočili beg. Eržena 
so našli že v postelji. Brez obrazložitve so ga odgnali na grad, kjer ga je 
čakala ječa v stolpu. Na gradu je Eržen prebil 12 tednov in v tem času 
štirikrat menjal prostor v zaporu, kjer je včasih delal tudi družbo zlo 
čincem."' 
Brž ko je dežela zvedela za dogodek, je deželni upravnik pozval predse 
loškega mestnega sodnika; temu postopku je oporekala komisija, češ da se 
je treba držati instance in da mestni sodnik ne more mimo oskrbnika odgo 
varjati deželi, prav tako pa tudi meščani ne smejo naravnost apelirati na 
deželo. V zvezi s tem so celo poslali komisarja dr. Ramspecka v Gradec, da 
osebno posreduje pri deželnem knezu, ki pa ni kazal preveč navdušenja za 
stališče komisarjev.'* 
Komisija je začela s podrobnim sistematičnim delom, šele v oktobru. 
V dveh zaporednih dneh (9. in 10. oktobra) je pozvala predse preko mest 
nega sodnika Andreja Lavitnerja 26 Ločanov, ki so se morali pod pretnjo 
50 dukatov kazni ob 6. uri zjutraj zglasiti na gradu. Poziv so prejeli: Jurij 
Kvmstl, Boštjan Lvikančič, Janž Kos, Tomaž Rennger, Boštjan Križaj. Gregor 
Sraker, Nikolaj Weinzierl, Nikolaj Lanner, Gregor Lvikančič. Jožef Ober-
hueber, Gregor Hafner, Martin Kvinstl, Mihael Herbst, Mihael Wagner, 
Lenart Kunstl, Matija Križaj. Andrej Gonipa, Matija Rottenmanner. Matija 
Kunstl, Gašper Aniold, Mihael Weinzierl. Matevž Tanner, Pavel Junaver, 
Gregor Hunger, Jožef Jamnik in Štefan Wagner. Iz seznama teh oseb je 
razvidno, da je komisija klicala predse predvsem imovite meščane. Med 
26 pozvanimi luterani je imelo vsaj 12 hiše, in to večinoma na Placu. Med 
njimi je bilo nekaj bogatih trgovcev in fužinarjev. Pri ostalih, med kate 
rimi srečamo razne obrtnike, premoženjsko stanje ni razvidno. Primerjava 
s seznamom loških hiteranov tega časa kaže, da 11 v seznamu omenjenih 
oseb ni bilo klicanih na grad. Med temi je bilo kar šest uvrščenih med 
revni meščanski sloj. Kazno je torej, da so komisarji hoteli udariti pred-
85 
vsem po premožnem vodilnem kadru, računajoč, da se bodo z uklonitvijo 
le-teh premislili tudi ostali luteranski privrženci. 
Navzlic hudi pretnji je utemeljena domneva, da se vsi niso pokorili 
pozivu. Iz seznama zapornikov ob koncu glavnega zasliševanja bi se namreč 
dalo sklepati, da se jih šest ni odzvalo; med temi bi bila tudi Matija Rotten-
jnanner in Jožef Oberhueber.'^ 
Komisija se pa ui zaustavila samo pri meščanih. Svoje lovke je raz 
tegnila tudi na podeželje, ki ga je tudi skušala očistiti luteranstva. lako 
se je znašlo v teku zadnjih treh mesecev 1586 na gradu tudi vsaj šest kmet-
skih podložnikov. Med temi je bil predvsem stari Pavel Kuralt. ki se je 
moral zagovarjati |)rcd komisijo že 1573, pa Mihael Vodnik (imenovan tudi 
\urnik, Megler). gruiitar iz Praš. dalje Andrej Jakše. gruntar iz Jame, 
Matija Ostre, gruntar iz Bitnja. Jakob Pofler (imenovan tudi Diirfler). kaj-
žar iz bitenjske župe. in Andrej Wcinzierl (imenovan tudi Kokhel, Goggerl), 
gruntar iz Gabrka v Poljanski dolini.'° 
Dne 9. oktobra je komisija poklicala predse skupino desetih meščanov, 
jim prebrala Karlov patent (glej str. 83) in jim očitala nepokornost. V imenu 
vseh je odgovoril Jurij Kunstl, ki je zanikal, da bi \odili predikante v 
mesto, in naglašal, da jim ni bilo prepovedano hoditi k obredom izven mesta. 
Neomajni so ostali vsi tudi pri posamičnem zasliševanju. Povsem enak je 
bil položaj naslednjega dne. ko je bila zaslišana- druga skupina. V imenu 
te se je oglasil Pavel Junaver. Pri posamičnem zasliševanju je komisija 
odločila, da morata Gregor Unger, ki ni bil loški meščan, in Pavel Junaver 
še istega dne pred nočjo zapustiti Loko in loško gospostvo, Jožefu Jamniku 
so pa dali 14 dni odloga za premislek. Medtem ko je bila dotlej vsaka sku 
pina nameščena v eni sobi, so pridržane sedaj strpali v štiri ločene zapore. 
Vse štiri Kunstle so skupno z Arnoldom namestili v zgornji zapor stolpa, 
skupino drugih štirih, med katerimi je bil Andrej Gompa, so v spodnjem 
zaporu stolpa pridružili Bernardu Erženu, ostale so namestili v dveh so 
sednjih sobah na gradu.'' 
Spričo takih \ikrepov komisije tudi deželni stanovi niso držali križem 
rok. Že med zasliševanjem je deželni upravnik zahteval pojasnilo, zakaj 
so te podložnike vrgli v zapor, a je dobil kratek odgovor, da zaradi vere 
in nepokorščine."* Posveta 21. oktobra se je udeležilo razen deželnega uprav 
nika in vicedoma še osem drugih plemičev, med katerimi je bil tudi bivši 
loški oskrbnik Filip Siegesdorfer, pet meščanov z županom Stettncrjem in 
dva predikanta. Na sestanku so ostro obsodili ravnanje komisije in se od 
ločili za posredovanje pri nadvojvodi Karlu. Deželni stanovi so se čutili 
prizadeti zlasti zaradi aretacije Gašperja Arnolda, deželnega dacarja v 
Loki, ki mu je bilo ukazano, da mora v 14 dneh zapustiti ozemlje loškega 
gospostva. Stanovi so opozarjali na škodo, ki raste iz dneva v dan spričo 
postopanja proti dacarju. ki ne more opravljati službe. Loškcmii oskrbniku 
Gaispergu so celo grozili z rubežem, da bi z njim krili nastajajoči deficit. 
Intervencija pri deželnem knezu je zalegla samo toliko, da je le-ta 6. no 
vembra izdal dekret, s katerim je komisarjem prepovedal nalagati denarne 
kazni, hkrati pa zahteval, naj se strogo drže v deželi običajnega instančnega 
sodnega postopka. Sicer je pa ostalo posredovanje brez pravega učinka, 
čeprav so stanovi načenjali tudi vprašanje denarne škode, ki jo bo komora 
trpela, če bi v Loki zamrla trgovina, ki je bila v veliki meri v rokah prote 
stantskih meščanov. Nasprotno, konec oktobra je nadvojvoda Karel izdal 
86 
mandat puštalskemu gospodu, pa tudi Raspu in Siegesdorferju, da naj pre 
nehajo z zbiranjem loških protestantov na svojem ozemlju. Navzlic vsemu 
so bili deželni stanovi tako odločno na strani zaprtih protestantov, da so 
komisarji računali celo z oboroženim spopadom. Zato so dali grad in mestna 
vrata zasesti ne le z loškimi podložniki, marveč tudi s plačanimi najemniki, 
ki so pazili na vse posameznike, prihajajoče v mesto in odhajajoče iz 
njega."" 
Komisija je šla ob vsem nasprotovanju svojo pot dalje. Svarila in grož 
nje so dosegle pri zapornikih le delen uspeh. Tako je klonil n. pr. meščan 
Gregor Sraker, ki se je obvezal, da bo v treh tednih prinesel potrdilo 
o opravljeni spovedi in obhajilu. Popustila sta tudi kmeta Vodnik in Jakše, 
medtem ko je komisija Pavlu Kuraltu dovolila, glede na visoko starost, 
osem dni odloga, da se premisli: kolikor bi ostal pri svojem stališču, bo 
moral zapnstiti gospostvo, če pa bi se poskusil vrniti, ga čaka telesna kazen.'" 
Podobno je komisija uredila še z nekaterimi drugimi zaporniki. Dne 18. no-
vembrti so zaradi starosti izptistili celo Bernarda Eržena, tri dni nato tudi 
Andreja C;oni[)o, oba pod pogojem, da zapustita loško gospostvo v osmih dneh. 
Ostale zapornike so obdržali dalje na gradu v pričakovanju škofove 
resolucije. Zaradi mraza so jih sedaj strpali v dve kamri, kjer sta stražila 
dan in noč dva vojaka. Nihče izmed služabnikov ni smel z njimi govoriti, 
pač pa je bilo zapornikom dovoljeno stopiti v stik s komisijo. Ločeno so se 
tudi hranili v spodnji sobi dvakrat na dan. to je ob 8. in 15. uri, oziroma 
ob 9. in 16. uri. kjer so se smeli zadrževati po eno uro. Ostri ukrepi so imeli 
delen uspeh pri treh kmetskih podložnikih. ki so še vedno sedeli v zaporu. 
Andrej Weinzierl iz Gabrka je bil iz]>uščen 8. decembra, ko mu je bil odo 
bren I4-dnevni rok za premislek; Matija Ostre iz Bitnja, ki je izjavil, da 
ga je pripeljal v to vero neki učitelj, je obljubil spreobrnitev: enako tudi 
kajžar Jakob Pčifler, ki mu je bilo milostno dovoljeno, da je spal zadnjo 
noč v sobici pri vratih. Tudi Štefan Wagner je prosil za termin. — Zaporniki 
so trpeli tembolj, ker jim je hkrati s telesnim in duševnim trpljenjem pro 
padalo gospodarstvo. V hudi zadregi se je n. pr. znašel Janž Kos, ki je na 
kupil velike količine vina in je čakalo nanj osem dni 55 konj s tovorniki. 
Zato je prosil komisarje za dovoljenje, da vsaj bežno uredi zadevo. Končno 
je dosegel, da je smel domov ter preko noči in naslednje dopoldne uredil 
zadevo pod stražo, ki je morala paziti, da ni šel noben nepoklican ne v hišo 
ne iz nje in da zapornik ni govoril z nikomur brez potrebe.**^ 
Medtem so se stanovi na vso moč trudili, kako bi zapornikom priborili 
svobodo. Na posredovanje žena zapornikov je deželni upravnik zagrozil 
s kaznijo 2000 dukatov, če se Gaisperg kot vršilec dolžnosti oskrbnika v 
osmih dneh ne javi v Ljubljani.'^ Končno se je stvar le premaknila. Zapor 
niki so dosegli, da jim je komisija dovolila razgovor z Baltazarjem Sieges-
dorferjem in nekdanjim oskrbnikom Filipom Siegesdorferjem. Posredovanje 
teh plemičev, ki se jima je pridružil še Vortschacher. je končno vso stvar 
premaknilo s slepega tira. Komisija se je odločila, da zapornike ponovno 
zasliši, in to posamič vpričo kaplana Urbana Wurtzerja. Vsi so spočetka 
sicer ostajali pri svojem, vendar so se na prigovarjanje Baltazarja Sieges-
dorferja in Vortschacherja slednjič le omehčali. Tako so bili Janž Kos, 
Jurij in Lenart Kunstl pripravljeni obljubiti pokorščino, če jim odpuste 
polovico naložene kazni, ki se je prvotno sukala med 100 in 500 dukati, 
poravnanje te vsote pa naj ne velja kot kazen, marveč kot miloščina v po-
87 
božne namene. Komisija je končno pristala na ustrezno rešitev. Vpričo 
Baltazarja Siegesdorferja in Vortschacherja je bila prečitana razsodba, po 
kateri je bilo omenjenim trem zapornikom odpuščene pol kazni. Razen tega 
je bil Kos že prej pripravljen dati špitalu vinograd, druga dva pa naj 
izročita vsak po tri kose sukna. ki naj bo enakomerno porazdeljeno med 
špital, reveže in idjoge šolarje. V skladu z obsodbo naj bi jim bilo zabra-
njeno ne le v mestu, marveč tudi izven njega vsako protestantsko versko 
delovanje. Na pripombo zapornikov, da ima kaplan Lrban Wurtzer hud 
jezik, kadar je pijan, so komisarji obljubili, da bodo stvar uredili. S po 
dobnimi obvezami so se slednjič rešili zapora tudi poslednji trije loški 
meščani Boštjan Križaj, Nikolaj Weinzierl in Boštjan Lukančič. Medtem 
ko naj bi zadnja dva dala po en kos rdečega baržuna, naj bi Križaj izročil 
oskrbniku v pobožne namene en kos rdečega taffa in tovor dobrega vina.**^ 
S tem je fcomisija zaključila sooje delo in 21. decembra odpotovala v Frei-
sing." Končni uspehi so bili več kot problematični. Sicer so res postavili na 
vodilna mesta same katolike. Natuesto protestanta Filipa Siegesdorferja je 
opravljal oskrbniške posle komisar Gaisperg, ki ga je že v decembru 1586 
zamenjal še odločnejši komisar Krištof Herwart. Odločen katoliški oskrbnik 
naj bi bil porok, da bo versko življenje na tleh loškega gospostva šlo po 
pravilnih tirnicah. Prav tako je bilo vodstvo mesta Loke v rokah katoli 
škega sodnika in katoliškega svetovalstva. Vendar se verske razmere v 
mestu niso umirile. Veliki napori komisije so 1586 rodili le malenkostne 
uspehe. Loški luterani. ki so sicer pod težo razmer na gradu slednjič le 
marsikaj obljubili, so ostali po odliodu komisije še dalje neuklonljivi. Pri 
tem so se pač zanašali na dobre za^eznike, deželne stanove, ki so spretno 
izrabljali denarne zadrege nadvojvode Karla, glavnega podpornika proti-
reformacijskih komisij. Tako so v decembru 1586 odkrito grozili, da spričo 
napetega razmerja na prihodnjem deželnem zboru ne bodo dovolili zahte 
vanih davkov.*^ Na drugi strani so pa skušali Karlovo odločnost omajati 
z naglaševanjem njegovih deželnoknežjih pravic, ki da jih skuša komisija 
v Loki krniti zlasti glede sodnih instanc, za kar je bil Karel močno ob 
čutljiv.^^ 
Napetost v Loki ni torej prav nič popustila, spori med stanovi in loškim 
gospostvom se niso polegli. Obstoječe razmere dobro označtije postopek 
deželnega upravnika, ki je proti koncu 1586 odvzel svobodo loškemu mest 
nemu sodniku in mestnemu pisarju. Medtem ko je zadnjega odpustil po 
kakih 12 dneh, je sodnika zadržal več mesecev.*" Luteransko agitacijo je 
bilo v Loki še vnaprej čutiti, kot to nakazuje intervencija nadvojvode 
Karla 22. februarja 1587 pri kranjskih odbornikih glede delovanja Gašperja 
Arnolda, ki je ne glede na odločbo komisarjev še dalje bival v Loki. še 
naprej navajal loške meščane na prejemanje zakramentov po luteraiiskeni 
obredu in pripravljal pot za nadaljnje versko odpadanje.***" Tudi denarna 
kazen je ostala im papirju, ker je obsojeni niso hoteli poravnati. Izgnanci 
prav tako niso vzeli obsodbe resno; ne samo. da so obdržali posest v Loki. 
marveč so se drug za drugim polagoma spet vrnili v mesto.**" Posamezni 
vodilni protestantje so šli še dalje. Bernard Eržen je februarja 1587 obtožil 
mestnega sodnika in svetovalstvo zaradi nasilja ob aretaciji in zahteval 
odškodnino v višini 1000 dukatov. Dežela je pozvala obtožence, naj se z njim 
poravnajo: kolikor oporekajo obtožbi, naj pridejo na zaslišanje k dežel 
nemu glavarstvu.'" 
88 
Napeti položaj je sprožil protiakcijo loškega oskrbnika, ki je hotel 
ukloniti uporne meščane z novim zasliševanjem v februarju in marcu 1587."^ 
K postopku je pritegoval loškega župnika Ambroža Haumanna, Jakoba 
Wurznerja. Jurija Pičaherja in Pavla Schreiberja. V začetku marca je na 
ročil mestnemu sodniku Andreju Lautnerju. naj da privesti na grad deset 
uglednih loških protestantov, ki so jih zasliševali že prejšnje leto; med 
temi je bil tudi 1586 iz Loke izgnani Andrej Gompa. Naslednji dan je le-te 
mestni sodnik poklical k sebi in jim v prisotnosti mnogih svetovalcev dal 
prebrati oskrbnikov ukaz, v smislu katerega jih mora odvesti ua grad. Od 
pozvanih se jih je zglasila le polovica; drugi so bili iz Loke odsotni — 
Jurij Kunstl in Boštjan Lukančič sta bila. vsekakor po trgovskih poslih, 
v Benetkah. Od navzoče petorice je bil edino Martin Kunstl voljan slediti 
ukazu, vendar je zaradi varnosti neposredno nato zapustil Loko, hišo iu 
zemljo pa prepustil Gašperju Arnoldu. Ostali — Leivart Kunstl, Matija 
Ktinstl. Janž Kos in Boštjan Križaj — so se bali. da se ne bi ponovil primer 
iz prejšnjega leta. ko so se ob podobnem pozivu znašli v grajskih zaporih. 
Odbili so zahtevo s pripombo, da je zanje pristojen mestni sodnik in s\e-
tovalstvo kot prva instanca. Še istega dne so se pritožili na deželo, ki jih 
je vzela takoj v zaščito. Naslednjega dne je namreč deželni upravnik grof 
Wolf Thiirn naslovil na mestnega sodnika ukaz, naj se drži prve instance 
in naj ne odpošilja ljudi na grad; kolikor ni v stanju, da se tega drži. naj 
se obrne lui deželo za posredovanje, česar pa katoliški mestni sodnik ni 
vzel na znanje. Cez nekaj dni je oskrbnik ponovno dal pozvati nepokor-
neže iia raztegnil poziv še na Jožefa Oberhueberja,''- ki je bil z loškim 
gospostvom v pravdnem postopku. Razen iz Loke odsotnega Kosa so se vsi 
pozvanci zglasili pri mestnem sodniku in soglasno odbili oskrbnikovo za 
htevo, a se v strahu pred reprcsalijami umaknili v Ljubljano. 
Glede na ta dogodek je neposredno nato deželni upravnik naslovil na 
loškega oskrbnika odločno pismo, v katerem mu je očital, da si lasti več 
jiravic kot mu pritiče; hkrati ga je pozval, naj se odreče nadrejenosti nad 
meščanstvom v Loki."^ V zvezi s tem stališčem je poklical lui zaslišanje v 
Ljubljano ne samo mestnega sodnika in svetovalstvo. marveč tudi oskrb-
jiika. Medtem ko se oskrbnik vabilu ni odzval, so katoliški predstavniki 
mesta izjavili, da se v skladu s svojimi dolžnostmi do zemljiškega gospo 
stva ne luorejo spuščati v nobeno poravnavo te vrste. Kot odgovor na to 
stališče je deželni upravnik 4. aprila 1587 izdal energično odločbo, sklicujoč 
se na dekret z dne 6. novembra 1586 (glej str. 86), da mimreč pripada juris-
dikcija nad mestnim pomirjeni sodniku iu svetovalstvu, od koder gre ape-
lacija naravnost na deželo; oskrbnik nima nad meščani nobene oblasti."^ 
Ob takem stališču je bila Loka na najboljši poti, da se škofu sploh izmuzne 
iz rok in postane de/.ebio mesto. Ce so dotlej loški luterani vedno zatrje 
vali, da jih veže do zemljiškega gospoda dolžna pokorščina v vsem razen 
v verskih vprašanjih in da se po tem tudi natanko ravnajo, se je odslej 
verski spor začel prenašati tudi na politično polje. Spričo takega razvoja 
dogodkov je povsem razumljivo oskrbnikovo stališče, ki ga je sporočil 
škofu, da je namreč sani preslaboten za reševanje tako velikih vprašanj in 
da čaka na ustrezne ukaze in jmvodila."" 
Se preden pa je zemljiško gospostvo seglo po ukrepih, ki niso poznali 
nobenih ozirov do loških luteranskih privržencev, je prišlo do incidenta 
s predikaniojn Petrom. Kupljenikom. ki nazorno priča o odločni volji zem-
89 
Ijiškega gospoda, da se ne umakne z začrtane jioti. Ko se je Peter Kupljenik 
18. junija 1387 vračal iz Železnikov, kjer je obiskal na smrt bolnega fuži-
narja Felicijana Gompo, očeta Andreja Gompe. sta ga na cesti napadla 
dva loška biriča, ga vrgla s konja, ga pretepla do krvi in ga zvezanega 
odpeljala na loški grad. kjer so ta dogodek proslavili s svečanim strelja 
njem. Na takojšnje posredovanje deželnih stanov je oskrbnik odgovoril, 
da je izpolnil samo ukaz freisinškega škofa. Deseti dan je dal oskrbnik 
Kupljenika ponoči v spremstvu selškega sodnika in sedmih biričev peš od 
peljati na gospoščinsko mejo, kjer so ga izročili tolminskemu glavarju v 
nadaljnje postopanje. Potekli so dolgi meseci, preden se je stanovom i)o-
srečilo, da so Kupljenika osvobodili, medtem ko so se zaman trudili, da bi 
bil za nasilno dejanje loški oskrbnik kaznovan, ker le-ta ni napravil nič 
brez izrecnega povelja deželnega kneza."'' 
Dogodek s Kupljenikom je bil samo uvod v novo poglavje protircforma-
cijske dejavnosti na loških tleh. Proti koncu 1588 je namreč prišla v loško 
gospost\o nooa mešaita freisinško-de/.elnokneija komisija. Freisinški škof je 
imenoval izmed prejšnjih članov za komisarje sufragana Scholla in skolaslra 
Krištofa Herwarta. loškega oskrbnika, medtem ko je namesto dr. Ramspecka 
postavil dr. iur. Janeza Jurija Loricha."" V instrukcijah za 1588 je škof 
Ernest tožil, kako močno se je v Loki ugnczdila kriva vera: navzlic pre 
povedim vodijo meščani v mesto predikante in skrivaj prisostvujejo v 
svojih hišah obredom, obenem pa tekajo v sosedst^o k predikantom in tam 
prejemajo zakramente. Podporo imajo pri deželnem upravniku, ki je ne 
davno zagrozil loškemu oskrbnikvi s kaznijo 1000 dukatov, če v sedmih dneh 
ne izpusti zaprtih nepokornih meščanov. Ker očita deželni upravnik gospo 
stvu, da nalaga kazni le iz pohlejia po denarju, naj bodo vse globe UIM)-
rabljene samo v pobožne namene. \se krivoverce je treba povsem ločiti 
od ostalih; zato naj vse nepokorneže, bogate in reveže, izženejo iz go 
spostva. Da bi akcija v celoti uspela, se je gospostvo potrudilo, da je dobilo 
nadvojvodo Karla povsem in brez pridržkov na svojo stran.''^ 
Nadvojvoda Karel je imenoval s svoje strani za člana komisije župnika 
iz Kranja Franca I.apicido (Steinmetz), ki je zamenjal prosta Frendcn-
schussa, proti kateremu je imel nadvojvoda nekatere pomisleke. Deželno-
knežji odposlanec je imel stroge instrukcije, ki so dajale slutiti, da bo 
komisija to pot, ob nedeljeni podpori deželnega kneza, skušala dokončno 
rešiti ^'ersko vpraSatije na loških tleh. Loškim podložnikom. ki navzlic 
vsem svarilom in ukrepom še dalje vztrajajo pri svoji veri. naj bi dovolili 
le 14 dni časa za premislek. Kolikor bodo ostali še dalje nepopustljivi, jih 
je treba izgnati s celotnega ozemlja loškega gospostva, vendar jim hkrati 
dovoliti, da njihovi pooblaščenci \- določenem roku prodajo posest. Ce bi 
se še pojavili na loških tleh, jih čaka zapor in denarna kazen, ki jo je pa 
mogoče iiporaliiti le za pobožne namene. Ako se pozvani loški podložniki 
ne bodo odz\ali komisiji v določenem roku. bodo ojjsojeni v odsotnosti. 
Izgnancem ne samo, da ne bo mesta v deželnih službah, marveč bodo morali 
sploh zapustiti ozemlje avstrijskih dednih dežel."^ 
Da odstrani že \ luiprej vsak nesporazum s freisinškim škofom, je nad 
vojvoda Karel po[)ustil glede instanc: loškemu oskrbniku je jjriznal pravico 
do druge instance, na katero gredo apelacije v zvezi z razsodbami mestnega 
sodnika; tretja instanca pripada deželnemvi glavarstvu, zadnja pa vladi v 
Gradcu.^"" Z lik\idacijo instančnega spora je bil zadan loškim Intcranoni 
90 
j 
hud udarec, saj je odslej izmikanje pred oskrl)nik()\ imi ukazi \cljalo kot 
protizakonito. 
Vest o sestavi nove verske komisije je sprožila pri vodilnih loških 
luteranih protiukrepe. Z odpovedjo meščanstoa so se hoteli rešiti odvisnosti 
od loške oblasti, pa tudi vseh obveznosti do mesta. Kot prvi je podal od 
poved fužinar Matija Rottenmanner, njemu je sledilo, vsekakor po do 
govoru, na isti dan. 29. decemijra, nadaljnjih šest meščanov. Dopoldne tega 
dne se je javil pri sodniku in s\etovalstvu Janž Kos in sporočil, da zapušča 
Loko z vso služinčadjo in da se seli v Staro Loko v Raspov dvorec, ki ga 
je vzel v najem. Na prigovarjanje je odgovoril, da ne more voditi dveh 
gospodarstev. Takoj nato sta se zglasila Lenart in Jurij Kunstl in hotela 
odpovedati meščanstvo, ker ne mislita \eč stanovati v Loki: na vprašanje, 
zakaj sta se tako odločila, je odvrnil Jurij Kunstl, da se boji podobnega 
postopka, kot ga je doživel pred d\ema letoma, in tla gre osel le enkrat 
na led. Popoldan sta se javila z istim namenom še Boštjan Križaj in Boštjan 
Lukančič. Istega dne je dal pismeno odpoved še Jožef Oberhueber in za 
hteval izbris iz mestnega in davčnega registra, češ da je stopil v službo 
grofa Jobsta Jožefa Thurna, ki mn je poveril »skrbništvo nad gospoščino 
Zalog; obenem je prosil, naj bi mu pomagali prodati nepremičnine na lo 
škem ozemlju. Kasneje je odpovedalo meščanstvo še nekaj meščanov. 
Mestno zastopstvo odpovedi ni hotelo brez nadaljnjega vzeti na znanje. 
Zahtevalo je, dfi odpovedovalci podpišejo reverz, po katerem bi se obvezali, 
da bodo do prihodnjega sv. Jurija nepremičnine prodali ali prepustili me 
ščanom, na katere bi mestu pristalo. Ker prizadeti reverza niso hoteli pod 
pisati, je mesto odpovedi odklonilo, vendar jim odiioda ni liranilo. Dne 50. 
in 31. decembra 1588 so le-ti s premičninami zapustili mesto.'"^ Boštjan 
Križaj in Lenart Kunstl sta se nastanila v Puštalu. Janž Kos je bil pri 
Raspu v Stari Loki: prav tam se je mudil tudi Matija Kunstl. Jurij Kunstl 
se je imselil v Kranju, kjer si je pridobil meščanstvo; v Kranju se je za 
drževal tudi Martin Kunstl. Boštjan Lukaiičič je odšel z ženo v Tržič, Jožef 
Oberhueber pa kot oskrbnik na grad Zalog. Bivališče Matije Rotteuman-
nerja, ki se je zadrževal v Ljubljani, je bilo takrat loškim oblastnikom 
nepoznano.^"^ 
V drugi polovici janiiurja 1589 je komisija začela z delom. Primerjava 
števila oseb, ki so jih hoteli komisarji oziroma njihovi pooblaščenci za-
slišati v nekaj mesecih, s tistim iz prejšnjih let kaže, da je zavzelo zasli 
ševanje dosti večji obseg, kar je deloma povezano s trdovratnim širjenjem 
protestantizma po ozemljti loškega gospostva, deloma pa je šlo gotovo tudi 
na račun večje natančnosti. Komisija se je mogla nasloniti na sezname pro 
testantov, ki so jih vsekakor sestavljali tudi domačini iz neduhovniških 
vrst. Tako so komisarji imeli na voljo seznam loškega meščana Jakoba 
Schreiberja, ki je skušal zajeti vsaj deloma tudi loško podeželje. Schrei-
berjev seznam dopolnjuje drugi spisek, ki je anonimen in ni datiran, a po 
teka vsekakor iz prvih mesecev bivanja komisije na loških tleh. 
V seznamih srečamo vsa imena uglednejSih loških protestantov iz 1586, 
medtem ko pogrešamo samo deset manj pomembnih posameznikov iz tistega 
časa. Zato pa naletimo na vrsto novih omemb. Izmed teh očita seznam pet 
najstim le prejemanje obhajila pod obema podobama; tem se pridružuje 
celotno mestno svetovalstvo z eno samo izjemo, ki medtem sploh ni pri 
stopilo k obliajiln. kar močno zanikuje uspeh prejšnjih komisij, ki so od-
91 
stavljale protestantsko mestno vodstvo in postavljale na ta položaj kato 
liške meščane. Razen teh pa obsega seznam še enajst imen loških meščnnov, 
ki so označeni kot pravi krivoverci: med temi so bili vsaj trije hišni posest 
niki, vsaj trije drugi pa so sodili v obrtniške vrste. Posebiu) pozornost 
])oklanja vir zlatarju Hansu Ulriku Prembu. po rodu Švicarju iz Ziiricha, 
ki je bil naseljen v Loki kakih devet let in si je bil pridobil lepo premo 
ženje: v enem seznamu je označen kot evinglijanec. v drugem kot na pol 
kal\ inec. Posel)ej je omenjen kovaški ceh. ki pogostoma pomaga pokopavati 
krivo\erce.^"-' 
Posebno skupino so sestavljali ?.e}eznikarji. ki so živeli v posebnem 
položaju (glej str. 73). fod naj bi imel v skladu z \ironi poseben vpliv Andrej 
Coinpa. loški meščan in železnikarski fužiiiar. ki je opravljal \ /.eleziiikih 
nekaj časa tudi posle nižjega rudarskega sodnika.'"^ Po Sclireiberjn naj hi 
bili pristaši protestantizma štirje fužinarji (Andrej Wretzl, Janž Wrelzl. 
Matija Warl in Matija Schuester). ki so imeli v službi tudi nekaj nemških 
protestantskih dr\arje\. 
Od kmetskih podlo/.iiikoD je omenjen v Sclireiberjeveni seznamu le stari 
znanec, neuklonljivi Pavel Kuralt iz Dorfarjev in Matija Ostre iz Bitnja. 
namesto Andreja Weinzierla iz Gabrka pa Helena Weinzierl; pač pa naj 
hi bilo še nekaj krivovereev v šmartinski žni)niji. V anonimnem seznamu 
so označeni v tej zvezi še kovač Matevž Korošec, čevljar Da^id Sinionič in 
Štefan Pučar."= 
Komisija se je najprej lotila meščanoD. ki naj bi jih mi njen nkaz dal 
mestni sodnik privesti na grad v dveh skupinah v zgodnjih urah 18. in 
20. januarja. Za 20. januarja so bile določene osebe, ki so se dotlej izmak 
nile iz mesta. Med temi srečamo razen že znanih meščanov še Jožefa jam-
nika. Skupino odseljenih so seveda zaman iskali na njihovih domovih. Na 
prvi poziv se ni nihče odzval. Pri trikratnem zaporednem iskanju v teku 
14 dni so na njihovih domovih le v redkih jirimcrih tu in tam našli njihove 
zastopnike, deloma stmio služinčad. Na drugi in tretji pozi\ se nekateri 
sploh niso odzvali, drugi so poslali svoje pooblaščence, sicer so se pa le 
pismeno zglasili, čudeč se, da jih pozivajo, ker so se odpovedali meščanstvu; 
če ima kdo kaj ugovarjati glede njihove posesti, ki je tako najirodaj. naj 
se uredi to pisnieru). kot je v navadi jiri zunanjih strankah.^"" 
Tudi iz proe skupine, v kateri je bilo le nmlo znancev iz prejšnjili za 
sliševanj, se niso vsi odzvali. Gregor Lukančič je n. pr. na prvi poziv takoj 
odpotoval v Ljubljano in se ni več vrnil domov, pač pa je poslal sodniku 
Andreju Paplerju pismo, v katerem se odpoveduje loškemu meščanstvu.^"^ 
Sicer pa je bila v diuvh 18. in 19. januarja zaslišana vrsta ljudi. Vodstvo 
kovaškega ceha se je spričo pretnje, da jim bodo odvzeli cehovske privi 
legije, brez nadaljnjega obvezalo, da odslej ne bodo nikogar pokopali brez 
žnpiiikove vednosti in da se bodo držali katoliških obredov. Župniku je 
bilo oh tej priliki naročeno, da mora hiti pokopališče zaklenjeno; kolikor 
bi protestantje vrata vioniili, bi jih lahko obtožili nasilja.^"" — Sicer so pa 
viri glede januarskega zasliševanja zelo skopi. Loški obrtnik Melhior Wal-
lach je bil n. pr. pripravljen popolnoma libogati, čeprav ga bodo zaradi tega 
sosedje zaničevali; podobno je tudi Matevž Pečnik (imenovan tudi jnric) 
sicer priznal, da je res prejenml obhajilo pod obema podobama, je pa bil 
voljan slediti navodilom. 
92 
Sicer so na voljo le še podatki o treh osebah, ki pa niso bili pravi 
Ločani. Ana Stampfer naj bi bila v skladu s Schreiberjevini seznamom iz 
gnana iz Bače. kar je pa zanikala, češ da je prišla v Loko k znancem po 
moževi smrti. Prosila je sicer, da bi smela prejemati obhajilo pod obema 
I>odobania, vendar je bila spričo dolgega nagovarjanja voljna popolnoma 
slediti ukazom komisarjev. Martin Senek ni bil meščan, ampak je potoval 
sem in tja ter je imel stalno bivališče na beneški meji, kamor se je name 
raval kmalu preseliti. Komisija ga je že pred časom zasliševala, pa se ni 
držal navodil. Komisarji so ga opozorili, naj se obnaša kot gost; kolikor 
bi se pa v Loki naselil, bi postopali z njim kot z ostalimi. Tudi zlatar Hans 
Ulrik nj bil meščan; po lastni izjavi je bil pristaš augsburške .konfesije. 
Prosil je komisijo, naj ga kot dotlej puste na miru, sicer se bo preselil 
v drug kraj. Komisija mu je dala 14 dni časa za premislek."" 
Januarsko zasliševanje iii doseglo zaželenega učinka, ker so se mu glavni 
vodje protestantskega gibanja izmaknili. Zato se je komisija 5. februarja 
obrnila na nadvojvodo Karla, naj izda glede teh iz Loke izseljenih upor 
nikov primerne ukrepe. Dne 21. februarja je Karel res izdal resolucijo, 
s katero je vse omenjeno upornike zaradi nepokorščine izgnal iz dednih 
dežel. Izgnanci morajo do Mihelovega preko pooblaščencev prodati nepre 
mičnine osebam, ki ustrezajo v vsakem oziru. hkrati pa poravnati globo, 
to je vso 1586 naloženo kazen v naravi (glej str. 87—88), kazen v denarju 
pa Janž Kos 50, Jurij Kunstl 200, Lenart Kunstl 250, Boštjan Križaj 200, 
Martin Kunstl 75, Boštjan Lukančič 50 in Matija Kunstl 50 dukatov. Ome 
njeno globo naj pobere oskrbnik in jo porabi v pobožne namene. Matija 
Rottenmanner. Jožef Obcrhnebcr in Gregor L\ikančič niso bili obremenjeni 
še s posebnimi globami. Obsodbo je prebral na tedenskem sejmu v Loki 
mestni pisar v prisotnosti komisarjev, sodnika in svetovalstva najprej v 
nemškem jeziku, nato pa še v slovenskem prevodu, kot ga je od besede do 
besede priredil mestni pisar."" Ko so izgnanci zvedeli za obsodbo, so po 
slali 3. marca k oskrbniku ljid)ljanskega odvetnika Janža Dolerja in Mihaela 
Khistlerja. zeta Andreja Oompe, z željo, da jima izroči prej)is resolucije.^" 
Oskrbnik jima je odgovoril, naj se obrnejo na škofa, hkrati je pa izrazil 
mnenje, da ne verjame, da je kdo izmed izgnancev še v Ljubljani ali sploh 
kje v deželnoknežjih deželah.^^'-
Ostra resolucija je dala komisiji potrebno osnovo, da je v naslednjih 
dneh odločno imstopila. Dne 2. oziroma 3. marca 1589 so mestni očetje s sod 
nikom Andrejem Paplerjem na čelu vzeli na znanje tako imenovani reoerz, 
s katerim je bilo med drugim določeno, da mora biti celotno vodstvo mesta 
v rokah izrazito katoliških nH)ž. oskrbniku pa priznana pravica, da po uvi-
devnosii kliče na grad. kogar hoče: vsakdo je dolžan, da se skrbno ravna 
po oskrbnikovih ukazih. Brez oskrbnikovega privoljenja ne more mesto 
nikomur dodeliti meščanstva, prav tako je pa potrebno oskrbnikovo so-
gla.sje pri vsaki prodaji hiš ali zemljišč, do katerih more priti le meščan, 
ki je v verskem oziru ])ovsem neoporečen."'' 
Ko so bili komisarji prepričani, da so s Karlovo resolucijo uspeli vo 
dilne loške protestante povsem ohromiti, so od meščanov zaslišali le še 
Lenarta Paplerja, ki se je izgovarjal na tedanjega loškega prosta, češ da 
mu je enako kot gospod Urban Wnrtzer delil obhajilo ])od obema podo 
bama: prosil je nekaj dni časa za premislek. Komisija mu je željo odbila 
in ga pripravila do tega. da je ol)ljnI)il popolnoma sledili katoliški cerkvi. 
93 
Sicer je komisija le še kratko odmerjeni čas posvetila protestantskemu 
prebivalstvu, ki je bilo nastanjeno izven mesta. Na grad je 1. marca ponovno 
fMJzvala železnikarske fiižinarje Andreja Wretzla, Gregorja Okorna in Ma 
tijo Warla. Okorn. ki je spoznal protestantsko vero v Nemčiji, in Warl 
sta se izgovarjala, da ju je župnik naučil prejemati obhajilo pod obema 
podobama. Vsi trije so obljubili, da se bodo za veliko noč spovedali po 
katoliškem obredu. 
Razen fužinarjev je komisija zaslišala še // kmelxkih podložnikov. Med 
njimi je bilo nekaj znancev iz 1586. Andrej Weinzierl iz Gabrka je navzlic 
1586 danem roku še dalje prejemal obhajilo v Puštalu, ker mu je bilo to 
sicer drugje odtegnjeno. Komisija mu je naložila, da prinese v 14 dneh 
oskrbniku potrdilo o opravljeni velikonočni spovedi in obhajilu, sicer bo 
moral zapustiti loško gospostvo. Ponovno je bil zaslišan kajžar Jakob 
Pofler. ki je bil voljan ubogati kot 1586. Podobno se tudi gruntar Andrej 
Jakše iz Jame ni upiral, pač pa se je izgovarjal, da ga šmartinski župnik 
ni hotel ne spovedati ne obhajati, zahtevajoč, da stoji pred oltarjem s pri 
žgano lučjo. 
Ostali kmetje so bili tokrat prvič pred komisijo. Ruprcht Škoda, grun 
tar iz Bitnja. se je izgovarjal, da je sledil Siegesdorfcrju kot svojemu nad 
rejenemu gospodu: njegov sin Avguštin je krivil očeta, da ga je zapeljal. 
Tudi Klemeni Žitnik (imenovan tudi Sušnik), podložnik loških klaris v oko 
lici Loke, je trdil, da je bil zapeljan; deset let je hodil k obhajilu na Brdo. 
Gruntar Marko Bohinc (imenovan tudi Vrhunc), verjetno iz Dolenje vasi 
v Selški dolini, se je izgovarjal, da je služil v Kranju in da ga je gospodar 
silil v novo vero. Vsi ti so bili. enako kot Andrej Jenko, gruntar iz Praš. 
Simon Fakin, gruntar iz Stražišča. in Urban Praust (imenovan tudi Prezelj, 
Fridl), gruntar iz Gorenje Save, pripravljeni izpolniti ukaze komisije. Ne 
koliko odpora je kazal edino Bende Sicherl, gruntar iz Bitnja. ki je živel 
15 let v nemških deželah: imel je nekaj protestantskih knjig, ki jih je 
moral prinesti na grad. Sicherl je prosil komisijo, da bi smel še dalje pre 
jemati obhajilo pod obema podobama."* 
Ko je komisija vsilila Ločanom reverz. podeželje pa. kot je menila, v 
glavnem spravila na kolena, je bila prepričana, da je v glavnem opravila 
nalogo. Tako sta 4. marca 1589 odpotovala iz Loke posvečeni škof Scholl in 
dr. Lorich, medtem ko je tod ostal Krištof Herwart kot loški oskrbnik in 
seveda tudi Franc Lapicida, župnik v Kranju. Tema dvema je bila po^e^-
jena naloga, da nadaljujeta in končata z delom komisije.*^' Res sta po od-
hodii komisarjev v Freising oba preostala nadaljevala z delom; včasih sta 
k zasliševanju pritegovala tudi loškega župnika Ambroža Haumanna, ozi 
roma duhovnika Jožefa Sitticha, pa Jakoba Schreiberja. Na zasliševanje so 
navadno klicali cele skupine, v katerih so se nekateri ponovno znašli. 
Kmetsko prebivalstvo so gonili na grad biriči, ki jim je bilo sicer na 
ročeno, naj kmetov ne vežejo kot ujetnike, vendar je prišlo tu in tam do 
ostrih nastopov. Tako se je n. pr. gruntar Janez Škoda v Stražišču postavil 
biričem s sekiro v bran. spričo česar so ga vrgli v stolp, kjer je bilo mesto 
tudi za kinete, ki se pozivu niso v redti odzvali. Nekateri kmetski pod-
ložniki so bili pozvani povsem na novo. Mimo Janeza Škode spada v to vrsto 
Janez Bajželj iz bitenjske župe. ki je priznal, da hodi že 20 let v Kranj 
in na Brdo poslušat pridige predikantov: tam je prejemal tudi obhajilo, 
pač pa je dal otroke katoliško krstiti v Šmartnem. vendar sta bila vsaj 
94 
dva sinova tudi pristaša Lutrove vere. Prvič se je znašel pred komisijo 
tudi mesar Vid Volčnikar. pa stara Marjeta Wassermann (imenovana tudi 
Ostermann) iz Selc. ki je izjavila, da je pred 30 leti poslušala v Kranju 
Primoža Trubarja: po poroki se je preselila v Selca in hodila na Brdo pre 
jemat zakramente. 
Nekateri kmetje so bili pa že stari znanci komisij. Deloma so jih po 
novno klicali, ker niso izpolnili danih obljub. Andrej Jakše. Mihael Megler 
(Vurnik) in Klement Sušnik so se izgovarjali na šmartinskega župnika, ki 
jim ni izstavil zahtevanega potrdila. Zato je komisija župnika pozvala 
k redu z očitkom, da i)rinaša njegovo vedenje malo časti komisiji in dvi-
hovščini. Drugi kmetje so se znašli ponovno pred komisijo zaradi izrazite 
nepopustljivosti. Med temi pač prednjači stari Pavel Kuralt iz Dorfarjev. 
Ta je spričo oslabelosti poslal k zaslišanju kot zastopnika sina Felicijana, 
ki pa je bil tudi osumljen k^i^ overstva, vendar se je znal opravičiti. Na 
vprašanje glede protestantskih knjig je odgovoril, da z očetom nimata knjig 
in da sploh ne znata brati. Komisija je sinu naročila, naj se oče naslednji 
dan pripelje ali pa naj prijezdi, sicer bo moral zapustiti gospostvo, vendar 
so starega Kuralta šele čez nekaj dni privedli biriči. Kuraltu je komisija 
očitala, da je bil 1586 pri zaslišanju voljan zglasiti se pri župniku, na kar 
je le-ta odgovoril, da je to tudi storil, ni se pa s tem obvezal, da bi se 
katoliško spovedal in obhajal. Na dolgo prigovarjanje in spričo pretenj. da 
bo moral sicer zapustiti gospostvo, je Kuralt sedaj na vse pristal, vendar 
se je v nasprotju s pristankom umaknil v Ljubljano. Za binkošti je prišel 
ves bolan domov, se katoliško spovedal in obhajal ter po nekaj dneh umrl. 
—• Podobno je bil nedostopen tudi edini zaslišani kmet iz Poljanske doline, 
Andrej Weinzierl. ki so ga morali prignati na grad biriči. Pred komisijo 
je zatrjeval, da so mii prej delili obhajilo pod občina jjodobania isti duhov 
niki, ki mu sedaj to odrekajo. Spričo pretenj je navidezno pristal na ukaz 
komisije, vendar je kmalu dal gospostvu slovo. Loško gospostvo je zapustil 
tudi mesar \ id Volčnikar, ki se je skrivaj izmuznil z loškega gradu. 
Asi ostali kmetje so spričo pretenj sledili ukazom. Večinoma so pri 
nesli tudi potrdilo o prejemu zakramentov, in to ne samo zase. temveč 
deloma tudi za vso družino.^^^ 
Istočasno se je koinisija ukvarjala tudi s petimi želey.nikarskiini fir/.i-
narji. ki so se trije že v začetku marca vdali, vendar obljube niso izpolnili. 
S ponovnim zasliševanjem je komisiji končno uspelo, da je pregovorila 
Andreja Wretzla, Matijo Warla, Gregorja Okorna in Matijo Schuesterja 
(imenovanega tudi .^ušteršiča), medtem ko je Janž Wretzl ostal trden. Pri 
zasliševanju je izjavil, da je želel od župnika samo obhajilo pod obema 
jjodobama, kar je le-ta drugim do^•oljeval. njemu pa odbil, zato je hodil 
v ta namen v Ljubljano. Obljubil je. da hoče biti v vsem pokoren, dovolijo 
naj mu le obhajilo pod obema podobama, kar mu narekuje vest. Komisija 
mu je sicer s pomočjo sv. pisma dobro uro dokazovala nasprotno, a brez 
uspešno. Zato je odločila, da mora zapustiti loško gospostvo. Res se je na 
selil na Dolenjskem, a je od časa do časa prihajal v Železnike, kjer se je 
mudil tudi Andrej Gompa."' 
Najbolj zamotana je bila vsa stvar pri loških meščanih, ki naj bi jih 
reverz dokončno uklonil. Resnični položaj pa je bil precej drugačen, kar 
dovolj nazorno dokazuje obnašanje skupiiie desetih članov sveta, ki so jih 
komisarji poklicali na grad. Komisija jim je razložila, da ne more biti 
95 
nihče niti član svetovalstva niti zastopnik občine, kdor v celoti ne izpol 
njuje vsega, kar zahteva katoliška cerkev. Ko je komisija zbrane vprašala, 
kdo se je \ zadnjem času katoliško spovedal in .se dal obhajati pod eno 
podobo, so vsi molčali. Spričo grožnje so svetovalci sledili zahtevi komisije 
in se dali obhajati pod eno podobo, le Filip Hainricher je ostal pri svojen\. 
Zato je bil odstavljen: ker mu je grozil izgon, si je kupil posest v Kovorju. 
Prazna mesta so bila izpolnjena s katoličani."' 
Komisija je imela z Ločani še nadalje mnogo dela, ki pa je bilo kro 
nano le z delnimi uspehi. Hitro je klonil le Matevž Pečnik. ki je prinesel 
ustrezno potrdilo. Njemu je sledil Štefan Wagner. ki se že 1586 ni bil vdal 
brez nadaljnjega in je tudi sedaj želel, četudi zaman, doseči, da hi smel 
prejemati obhajilo pod obema podobama. Okleval je tudi Melhior Wallach, 
ki ga je komisija ponovno klicala, češ da ni držal besede; končno je klonil, 
čeprav se je bal. da mu bodo zaradi tega njegovi nasprotniki delali sitnosti. 
Podobno se je otepal Štefan Pušer, ki je izjavil, da ga je seznanil z novo 
vero učitelj Stendler; skliceval se je na Rathgeba. nekdanjega dušebrižnika 
v Poljanah, in bivšega loškega prosta Mihaela Kuniberja. ki sta mu delila 
obhajilo pod obema podobama. Komisija mu je odbila rok dveh dni, ki ju 
je želel za premislek, z grožnjo, da bo izgnan, če \ petih dneh ne prinese 
od župnika ustreznega potrdila. Grožnja je bila tudi uresničena, pa čez 
nekaj tedno\ preklicana, ko je Pušer prinesel zahtevano potrdilo.'^''' 
Nekateri meščani pa so pokazali večjo doslednost. Deloma sploh niso 
sledili pozivu, drugi so celo bolj ali manj trmasto tvegali vse. Ana Stampfer 
je pred celotno komisijo sicer slednjič klonila (glej str. 93), toda pri po 
novnem zaslišaTijn je prosila za rok. češ da se boji zeta. Komisija ji je 
dala štiri dni za premislek: ker je ostala pri svojem, je bila izgnana. — 
Podobne usode je bil deležen krojač Jakob Eržen (Legat). Ta se je izgo 
varjal na ljid)ljanskega škofa, bivšega župnika v Gornjem gradu, da je 
le-ta učil, da se je treba obhajati pod obema podobama. Komisija je menila, 
da Eržen pridige ni prav razumel, medtem ko je arhidiakon protestiral 
proti taki Erženovi izjavi. Eržen je prosil za 14-dnevui rok. kar mu je 
komisija odbila in mu naložila, da se javi pri župniku, se spove in se da 
obhajati ter da prinese o tem potrdilo, sicer bo moral zapustiti loško go 
spostvo. Ker je ostal trden, je bil izgnan; zadrževal se je deloma v Pnštalu, 
deloma v Ljubljani. — Nič bolje ni opravil loški brivec in padar Valentin 
Serafiner, ki po lasmi izjavi zadnji dve leti ni prejemal zakramentov. Ko 
misijo je prosil za terinin do binkošti: dotlej bi se odločil, ali naj gre v 
Karlovec, kjer bi se utegnil zaposliti v ondotnem kopališču. Ker se komisija 
ni mogla z njim sporazvimeti, je ukazala, da mora Serafiner še istega dne 
ob sončnem svitu zapustiti mesto, posest pa do Mihelovega po pooblaščencu 
prodati. Izgnanstvo je Serafinerja toliko omehčalo, da je bil pripravljen 
v petih dneh sprejeti katoliško obhajilo: ni pa razvidno, če je obljubo 
držal. — Trden je ostal zlatar Hans Ulrik Premb, čepra\' mu je komisija 
zelo prigovarjala. Končno je komisija odločila, da mora še pred veliko 
nočjo zapustiti loško gospostvo; če ima tod kaka odprta vprašanja, naj jih 
uredi preko zaupnikov. Zlatarja obsodba ni )3reveč zadela: ker so Loko 
zapustili naj premožnejši meščani, itak ni nameraval tod ostati. Pač pa je 
prosil, da bi mu dovolili potovati po trgovskih opravkih skozi gospostvo. 
Komisija glede tega ni hotela sama ukrepati, pač pa je čakala ustreznih 
instrukcij. Kazno je, da se zadeva ni ugodno uredila za zlatarja, kajti iz 
96 •" 
aprila 1589 datira poročilo, da se je z orožjem v roki upiral mestnemu sod 
niku, nato pa pobegnil v Puštal. kjer je dalje opravljal svoj poklic.^^" 
V Puštalu je iskal zavetja tudi Lenart Papler, ki se je nekaj mesecev prej 
navidezno uklonil: v Staro Loko pa se je umaknil Mihael Weinzierl, ki se 
je od časa do časa oborožen pojavljal v mestu. Martin Senek pa je zapustil 
loško ozemlje in je odšel v Malborget.^^^ 
Loko je torej zapustilo lepo število ljudi, izmed katerih se nekateri 
niso nikdar več vrnili. Med temi sta bila nekdanja vodilna loška protestanta 
Jurij Kunstl in Bernard Eržen. Kunstl je v Kranju kmalu po izselitvi ne 
varno zbolel; prepeljali so ga v Ljubljano, kjer je podlegel. Nekdanji pre 
možni Eržen pa je umrl na Igu v veliki revščini. 
Ostri ukrepi pa luteranstva v Loki še vedno niso zatrli. Sam oskrbnik 
je priznaval, da je ostalo v loški občini še lepo število ljudi, ki so bili 
naklonjeni nasprotni veri in ki jih po oskrbnikovem mnenju ne kaže trpeti, 
marveč jih je treba ukloniti z ostrimi protiukrepi. Mestno svetovalstvo naj 
bi kriNOvercem odreklo vsakršno iiradno opravilo, prepovedalo trgovanje, 
.sekanje lesa, uporabo paše. za kar naj gospostvo doseže tudi deželnoknežje 
privoljenje. Ker se dežela trenutno ni vmešavala, bi se mestno svetovalstvo, 
po oskrbnikovem mnenju, upalo podvzeti kaj takega. Spričo takih repre-
salij bi se krivoverci sami od sebe umaknili oziroma se povrnili h katoliški 
veri.^ 
Taki ukrepi pa so ostali samo v oskrbnikov! glavi. Dejansko stanje je 
bilo daleč od tega. Ko je v poletju 1589 oskrbnik odpotoval v Freising. so 
se pojavili v mestu različni begunci in izgnanci: med temi n. pr. Janž Kos 
in Jožef Oberhueber: Mihael Weinzierl in Matija Kunstl sta bila celo oboro 
žena s puško. Taki primeri pač kažejo, da mestna uprava sama ni mogla, 
ali pa tudi ni hotela, dovolj ostro ukrepati proti izgnancem, obenem pa 
dokazujejo, da je bilo izgnanstvo iz vseh avstrijskih dednih dežel obsodba, 
ki je ostala samo na papirju.^^^ 
V avgustu je prišlo do prave demonstracije, ko so v Puštalu bivajoči 
izgnanci Boštjan Križaj, Lenart Kunstl. Lenart Papler. Gregor Lukančič, 
zlatar Hans Ulrik Prenib skupno s služinčadjo in Janžem Kosom ter Jožefom 
Obcrliueberjcm z nabitimi puškami izzivalno podprli puštalskcga gospoda 
pri ribolovu, do katerega mu je loško gospostvo oporekalo pravico. V avgu 
stovskih dneh sta se pojavila v Loki na konjih Janž Kos in Jožef Ober 
hueber; zadnji se je oglasil v svoji hiši. kjer se je mudil več ur, nato pa 
ponosno zapustil I^oko. V istem mesecu sta se n. pr. Mihael Weinzierl in 
Matija Kunstl poja\ ila v območjn šentjakobske cerkve z nabitima puškjima 
in z napetim petelinom. Mestoma je prišlo do pravcatega spopada. Ko so se 
septembra vračali nekateri Ločani z Vipavskega, so se v gostilni na Hotav-
Ijah srečali z Matijo Kunstlom. ki je izzval prepir, v katerem je bil kato 
liški član loškega notranjega sveta Tomaž Blažič ranjen v glavo. Do med 
sebojnega obračunavanja je prišlo tudi v neposredni okolici Loke: tako se 
je n. pr. loški meščan Matija Benkovič spoprijel z nekim Raspovim pod-
iožnikom. Ko sta se oba pretepača znašla v Sori. so oboroženi puštalski 
izgnanci potegnili Benkoviča iz vode. ga jiretepli in mu odvzeli konja. 
Podobni neredi so se nadaljevali tudi v naslednjem letu.'^^'' 
Medtem je postajalo zelo pereče vprašanje posesti, ki naj bi jo gla\na 
skupina izgnancev morala prodati do Mihelovega 1589. Izgnancem se s pro 
dajo ni mudilo. Zanašali so se, da se bo ostrina polagoma unesla. kar ni 
? Loški razgledi 97 
bilo brez osnove, saj so se navzlic izgonu iz vseh dednih dežel še nadalje 
s\obodiio gibali v neposredni okolici mesta. Gospodarsko v splošnem niso 
bili niti preveč udarjeni. \ skladu s tožbo mestnega vodstva so se v Puštalu 
in v Stari Loki še dalje ukvarjali s trgovino (sukno. olje. železo, vino ipd.), 
njihove žene in služinčad pa so nadaljevali s trgovanjem in gostilničar-
stvom v mestu. Pri kmetih so hoteli ustvarjati videz, da brez njih ne gre; 
zaustavljali so na loški trg namenjene kmete in skušali od njih pokiipiti 
najboljše blago. V Loki so preko svojih ljudi še naprej redili živino, ki se 
je skupno z ostalo pasla na mestnih pašnikih. Še naprej so se oskrbovali 
z lesom kot v Loki naseljeni meščani. Ker niso hoteli nositi mestnih bremen 
(davki, naklade, stražarina ipd.), ki jih niso poravnali niti za 1588, ko so 
bili še naseljeni v mestu, so uživali celo prednost pred meščani, naseljenimi 
v Loki.'^^ Spričo takega položaja ni čudno, da se prodaja njih posesti ni 
premaknila: izgovor je bil, da niso mogli najti kupcev. 
Oskrbnik se je bal koniplikacij. .Skušal je dobiti od deželnega kneza 
dovoljenje, da lahko prime izgnance, ki žive v mejah loškega deželskega 
sodišča pod drugimi zemljiškimi gospodi, vendar je imel obenem pomisleke 
spričo tveganja, da bi ta gospostva ukaza ne spoštovala. V tem primeru bi 
moral oskrbnik, glede na deželne navade, omenjeno gospostvo tožiti, vendar 
bi bilo problematično, koliko bi loško gospostvo pri deželi uspelo. Ce bi 
pa pustili izgnance v tujih gospostvih pri miru leto in dan, bi prišla v posest 
ie-teh v loškem pomirju ležeča imetja pregnanih meščanov. Oskrbnikova 
negotovost je bila upravičena. Ko je skupina prvih izg]u\ncev pri mestnem 
vodstvu zaman skušala doseči, da bi dali njihovo v pomirju ležečo posest 
na ja\no dražbo na tedenskem sejmu in kupce poslali k njim. so skušali 
pregnani Ločani v vlogi nadvojvcKii Karlu (15. julija 1589) zabiti klin med 
deželnega kneza in loško gospostvo. Naglašali so, da postopanje loških 
oblastnikov ne škoduje samo njihovi trgovini, pač pa bo prizadelo tudi 
komorne dohodke. Posebej so opozorili nadvoj%odo, da rudniki sploh ne 
spadajo pod loško zemljiško gospodstvo in da naj knez ukrepa previdno, da 
ne bo sam trpel škode. Ker so se izgnanci bali, da jim hočejo posest kratko-
malo odtujiti, so v vlogi prosili nadvojvodo, da to prepreči in da stvar uredi 
tako, da se posest oceni in jim zemljiško gospostvo izplača ugotovljeno 
vsoto.^^° 
Loško zemljiško gospostvo je v vlogi nadvojvodi (21. septembra 1589) 
zavrnilo očitke glede namer v zvezi z dcželnoknežjim rudarskim regalom 
v Železnikih: prav tako je označilo kot brezpredmeten strah glede znižanja 
komornih dohodkov, ker je tako v Loki kot v Železnikih dovolj fužinarjev 
in trgovcev, ki so katoliškega prepričanja. Odbilo je kot neosnovano za 
htevo, da bi zemljiški gospod na osnovi cenitve izgnancem odkupil njihovo 
posest; to stališče je podprl v intervenciji pri Karlu tudi bavarski vojvoda 
Viljem, brat freisinškega škofa Ernesta. s poudarkom, da bi bila s takim 
postopkom zemljiškemu gospostvu prizadeta velika Skoda, neposlušnost pa 
bi bila nagrajena.^^" 
Vloga izgnancev vendar ni bila povsem ziunan. Nadvojvoda Karel je 
sicer odločil, da resolucije ne misli umikati, pač pa hoče toliko popustiti, 
da naj bo posest prodana na osnovi javnega izklica. Po oskrbnikovem na 
svetu škofu naj bi bilo imetje prodano na javni dražbi: izklicali naj bi jo 
na treh neposredno si sledečih tedenskih sejmih. Kupci bi morali ustrezati 
ne samo glede vere, pač pa tudi glede stanu, ker spričo hudih izkiišenj 
98 
s Siegesdorferji in Raspi ne bi smele priti v po.štev plemiške osebe oziroma 
deželani in njihova služinčad. Najvišji ponudnik naj bi odštel kupnino po 
oblaščencu, z odbitkom kazni, ki jo je treba poravnati glede na obsodbo. 
Opolnomočencem naj bi ne dovolili, da prisostvujejo pri izklicu, ker so 
znani kot nasprotniki katoliške vere in bi lahko izzivali zmedo. 
Zemljiško gospostvo se je balo, da bo za prodajo malo zanimanja in 
da se mogoče ne bo javil noben kupec. Prav tako freisinški škof ni skrival 
skrbi glede Karlovega opozorila, da ne sme priti pri prodaji do kake ob 
čutne kršitve, ker bi sicer moral kot deželni knez nastopiti v obrambo 
oškodovancev. Freisinška uprava se je namreč bala, da bodo izgnanci iskali 
v postopku iz same trme in nagajivosti napake, ki jih v resnici ne bo, in 
da bodo hoteli dobiti za posest tako vsoto, ki je ne bo nihče voljan plačati. 
V vlogi Karlu se je skušal freisinški škof z ustreznim opozorilom vsem tem 
nevarnostim vnaprej izogniti. Hkrati je dodal svoj ceterum censeo, da ni 
mogoče doseči koristi, dokler ukazi ne zažive in izgnanci ne zapuste tega 
ozemlja.^-* \se skupaj je kaj malo zaleglo. Kouec maja in v začetku junija 
je loško gospostvo sicer dalo izklicati celotno posest loških izgnancev, ven 
dar je bil odmev le ta, da so se javile žene izgnancev oziroma njihovi 
pooblaščenci in zahtevali, da je treba od celote oddeliti tisti del, ki pripada 
njim in tako preprečiti, da bi kupci izbirali najlepše dele, njim pa bi ostalo 
samo kamenje.'-" 
Medtem je 1. julija 1590 umrl nadvojvoda. Karel, kar je Se bolj dvignilo 
samozavest izgnancev, ki so se hvalili, da so igro dobili, zmedlo pa loškega 
oskrbnika, ki je iskal navodil in zaslombo pri nadrejenih.^^'' 
Res so deželni stanovi skušali prva leta po Karlovi smrti za časa regent-
stva. ki je prevzelo oblast spričo mladoleinosti Karlovega naslednika Ferdi 
nanda, izrabiti nastali položaj v svojo korist. Toda z nastopom jezuitsko 
vzgojenega Ferdinanda II. (1596) so se začeli novi časi. Jeseni 1598 je Ferdi 
nand ukazal deželnoknežjim mestom in trgom, da prenehajo s protestant 
skim bogoshižjem. obenem pa je nagnal predikante iz svojih dežel. Nasled 
njega leta (1599) je udaril po meščanih z zahtevo, naj se vrnejo v katoliško 
vero, ali pa naj zapuste njegove dežele. Stanove je pripravil k molku 
z grožnjo, da bo obramba proti Turkom poverjena najemniški vojski, 
s čimer bi plemstvo izgubilo donosna poveljniška mesta.^^^ 
Sprva razmere \ loškem gospostvu niso bile izgnancem nenaklonjene. 
Leta 1592 je namreč freisinški škof oddal loško gospostvo v najem knezu 
Ruprehtii pl. Eggenhergu, ki se ni tako živo zanimal za verska vprašanja 
svojih podložnikov. Tako je bilo mogoče, da je p^overil oskrbniške posle 
Gabrielu Kupferschienu. kije bil kmalu obdolžen. da se nagiba k protcstan-
tizmu.^^^ Sledila so pono\na opozorila Eggcnbergu s pozivom, naj naredi 
red.''^ Res srečamo 1595 na tem mestu izrazito bojno razpoloženega katolika 
Jakoba Schreiberja.^^^ 
Rahljanje freisinške oblasti na tleh loškega gospostva so izgnanci dobro 
izrabili. Kmalu po 1592 se je vrnil v Loko Gregor Lukančič. Drugi izgnanci 
so se sicer še vedno držali v neposredni bližini mesta, pač pa je večina njih 
dnevno hodila v Loko, kjer še vedno ni bila prodana njihova i>osest.''* 
Kasneje so se pa nekateri izmed njih v Loki sploh naselili. lako je n. pr. 
februarja 1600 oskrbnik Schreiber očital Ločanom. da silijo v Loko nazaj 
taki, ki še trdno vztrajajo pri svojem ter na sestankih, sicer ne v tako 
velikem številu kot nekoč, pridigajo in berejo prepovedane Lutrove postile. 
V 99 
Tedanje verske razmere v Loki osvetljuje tudi tožba samega mestnega 
vodstva (15. aprila 1600), da v Loki še žive pristaši krive vere in je nevarno, 
da bodo odpadli še tisti, ki so od mladih nog zvesti katoliški veri. Močno 
je bilo namreč čutiti pomanjkanje duhovščine. Beneficiji so bili nezasedeni, 
bogoslužje se ni opravljalo v redu. Ker je imel mestni prost v poletnih 
mesecih polne roke dela pri podružnicah, se n. pr. v tistem času v mestu 
tudi po 15 tednov ni pridigalo ne maševalo.^^'' 
Oskrbnik Jakob Schreiber je težko prenašal te razmere. Ko je v za 
četku 1600 nekaj slišal o Ferdinandovi resoluciji, ki tedaj še ni bila splošno 
znana, je takoj reagiral. Sklicujoč se na freisinško vrhovno oblast nad 
loškim gospostvom, je zahteval od loških protestantov, naj v štirih tednih 
podajo prisego, sicer bodo za vedno izgnani iz mesta.^^^ Ukaz je naletel pri 
krivcih samo na posmeh,"" za katerega pa ni bilo več prave osnove. 
Oprt na ostre Ferdinandove ukrepe, je oskrbnik povabil v Loko deželno-
knežjega komisarja, ki je prišel v spremstvu patra rektorja. Dne 13. marca 
1600 je komisar sklical na grad Ločane. moške in ženske, hkrati z njimi pa 
tudi še v Puštalu in Stari Loki živeče izgnance. Spričo odločnega nastopa 
so prisotni obljubili, da bodo za veliko noč položili prisego in prinesli na 
grad protestantske knjige, namesto katerih naj bi jim bilo priskrbljeno 
primerno katoliško čtivo. Ko je prišel neposredno nato Eggenberg v Loko, 
so tudi njemu loški protestantje obljubili, da so pripravljeni sprejeti kato 
liško vero, razen dveh, ki sta si izprosila rok. Vendar vsi besede niso v polni 
meri držali. Knjige so sicer res prinesli in jih je dal Schreiber na gradu 
sežgali. Pač pa so nekateri namerno odpotovali po trgovskih poslih in se 
tako izmaknili. V odgovor je oskrbnik Schreiber hotel nazorno pokazati, 
kako gleda oblast na tako ravnanje. Štirim prej trdovratnim luteranom-
spreobrnjencem je bil voljan ponuditi mesta prisednikov, zakrknjenim pa 
bil pripravljen zapečatiti najlepšo posest; obenem je prosil škofa, da po 
skrbi za duhovščino, ki je v Loki tako nevarno primankuje.^^'' 
Navzlic vsem ukrepom je bilo luteranstvo pri loškem meščanstvu še 
dalje toliko za.sidrano, da se je protireformacijska komisija ljubljanskega 
škofa Hrena 1601 oglasila tudi v Loki. Sem je prispela iz Kranja 17. febru 
arja. Komisijo je slovesno sprejel novi loški oskrbnik Andrej Albreht pl. 
Seydelshouen, ki ji je med streljanjem prišel naproti v spremstvu številnih 
jezdecev. Naslednji dan popoldne je Hren sklical vsaj kakih deset pre 
možnih krivoverskih meščanov na grad. kjer jih je skušal pridobiti za kato 
liško vero. Res so vsi položili prisego. Kazno je, da so bili med temi meščani 
predvsem tisti, ki so kot izgnanci živeli v neposredni bližini mesta in ki 
se spričo položaja v deželi niso več mogli nadejati uspešne pomoči od de 
želnih stanov. Ko je komisija dala še istega dne javno sežgali protestantske 
knjige, je ob slovesnem streljanju in v spremstvu loškega oskrbnika za 
pustila mesto in se napotila proti Ljubijani.^^" 
Po tem dogodku so se vračali v mesto še zadnji izgnanci. Na razpolago 
so podatki za Lenarta Kunstla, Boštjana Križaja in Boštjana Lukančiča. 
Ko so se mudili v Loki freisinSki komisarji, so le-te prosili, da jim oproste 
denarno kazen, ki je vse dotlej niso poravnali. Prošnja ni bila v celoti 
uslišana, pač pa je bila kazen znižana: s plačilom 174, 100 oziroma 60gld. 
tudi ta ni bila v celoti poravnana.^^^ Nekdaj tako odločni protestantje so 
se vdali toliko, da so odslej hodili v cerkev, niso pa prejemali, po besedah 
bivšega oskrbnika Schreiberja, obhajila.^^^ Nekdanji izgnanci so se v Loki 
100 
kaj hitro uveljavili, kar je brez dvoma omogočal versko malo zainteresirani 
Eggenberg. Saj je Eggenberg postavil za loškega oskrbnika samega Jožefa 
Oberhueberja, ki seveda ni delal težav, ko so loški meščani izvolili za 
mestnega sodnika nekdanjega izgnanca Lenarta Kunstla.^*' Izvolitev na 
zorno kaže na nastrojenost loških meščanov, ki so se, upoštevajoč položaj 
v deželi, v verskem oziru sicer uklonili, bili so pa še dalje odločni nasprot 
niki freisinškega zemljiškega gospoda, ki jim je omejeval pravice. 
Ko je freisinški škof končno Eggenbergu odvzel loško gospostvo, se je 
položaj v mestu bistveno spremenil. OskrbniSki posli so bili poverjeni frei-
sinškemu eksponentu Fanklu. ki je na škofovo povelje 1605 odstavil mest 
nega sodnika Lenarta Kunstla in poveril vodstvo sodniških poslov bivšemu 
katoliškemu sodniku Andreju Haberlu.^''^ 
Verski spori so v Loki sicer prenehali, protestantizem je na tleh loškega 
gospostva zamrl, pač pa so še dalje ostala živa nasprotja med gospostvom 
in Loko, ki jih je sprožil sredi verskih borb vsiljeni reverz. proti kateremu 
se je mesto žilavo borilo tako dolgo, da je moral škof končno 1637 oso 
vraženi reverz umakniti. 
Opombe 
/. A. Dimitz, Geschiclite Krains III, 1875. — 2. O. Hegemann, Die Gegenreforma-
tion in Bischoflack, Jahrbuch der Gesellscliaft fiir die Geschichte des Protestantismus 
in Osterreich, 55. Jahrgang. Wien-Leipzig 1914, 80 strani. — J. B. Grafenauer, Zgodo 
vina slovenskega naroda HI. str. 103. — 4. KM. HL 4, fasc.41. št. 211. — 5. HM, Frei-
sing Hochstift, Lit. 367. — 6. B. Grafenauer, o. d., str. 104. — 7. KM. Rep. 53, fasc. 42, 
št. 6. f. 98. — 8. KM. Rep. 53. fasc. 42. št. 6. f. 103'. 104. ~ 9. KM. Rep. 53, fasc. 295, št. 35. 
— 10. KM, HL 4, fasc. 40. št. 206. — ;/. KM. HL 4. fasc. 38. št. 202. — 12. A. Dimitz. 
o. d., str. 113. — /J. KM. HL 4, fasc. 40. št. 206. — 14. O. Hegemann, o. d., str. 38. — 
15. B. Arnold, Die deutsche Freisinger Bischofschronik. Sechzehntes Sammelblatt des 
Historischen Vereins, Freising (E.V.) 1929. str. 60. — 16. O. Hegemann, o. d., str. 18. — 
17. B. Grafenauer, o. d., str. 100—101. -- 18. Prim. B. Grafenauer. o. d., str. 157—158. — 
19. KM, HL 4. fasc. 40. št. 206. — 20. KM. HL 4. fasc. 38, št. 202. — 21. KM. HL 4. 
fasc.41, št. 210. — 22. KM. HL 4. fasc. 38. št. 202. — 23. O. Hegemann, o. d., str. 9. — 
24. Potek procedure dokazuje, da ni točen podatek, ki ga omenja Dimitz in za njim 
Hegemann, da bi se namreč Ločani z izjemo mestnega pisarja 1573 prostovoljno od 
rekli vsem verskim novotarijam in tujini predikantom (A. Dimitz, o. d., str. 113; 
O. Hegemann, o. d., str. 16). — 25. KM. HL 4. fasc. 38, št. 202. ~ 26. KM, HL 4, fasc. 42. 
št. 221. — 27. KM, HL 4, fasc.41, št. 210. — 28. KM, HL 4. fasc. 42, št. 221 iz 1576. — 
29. KM, HL 4, fasc. 38. št. 205. — 30. KM. HL 4, fasc. 41. št. 210. — 31. KM, HL 4, 
fasc. 38, št. 203. — 32. KM HL 4. fasc.41, št. 210. — 33. KM, HL 4, fasc. 38. št. 203. — 
34. KM, HL 4, fasc. 38, št. 203. — 35. O. Hegemann, o. d., str. 9. 13, 14. — 36. MM. Heck. 
Frsg.. fasc. 142. — 37. A. Dimitz. o. d., str. 117. 118. — 38. A. Dimitz, o. d., str. 118. — 
39. KM, HL 4, fasc. 58, št. 205. — 40. S. a., fasc. 54/6. — 41. KM, HL 4, fasc. 58, št. 205. 
— 42. S. a., fnsc. 54/6. — 43. KM, LIL 4. fasc. 38. št. 203. — 44. O. Hegemann, o. d., str. 21 
in 22. — 4j. A. Dimitz. o. d., str. 111—113. — 46. KM. HL 4. fasc. 58. št. 203. — 47. A. Di 
mitz, o. d., str. 113. — 48. KM, HL 4. fasc. 38. št. 205. — 49. A. Dimitz, o. d., str. 114; 
O. Llegemann. o. d., str. 25—24. — 50. KM. HL 4. fasc. 38, št. 205. — 51. A. Dimitz. o. d., 
str. 114: KM. HL 4, fasc. 58. št. 205: fasc. 49, št. 561. — 52. KM, HL 4. fasc. 38. št. 203. — 
53. O. Hegemann, o. d., str. 25. — 34. KM, HL 4, fasc. 58. št. 205. — 55. O. Hegemann, 
o. d., str. 10—11. — 56. B. Grafenauer. o. d., str. 165—164. — 57. KM. HL 4. fasc. 38, 
št. 205; fasc. 45, št. 275. — 58. KM. HL 4. fasc. 49. št. 361. — 59. KM. HL 4. fasc.41, 
št. 210; O. Hegemann. o. d., str. 75—79. — 60. KM. HL 4, fasc. 40, št. 209; O. Hegemann. 
o. d., str. 31. — 61. KM, HL 4. fasc. 49, št. 361. — 62. KM, HL 4. fasc.41. št. 210. — 
63. O. Hegemann, o. d., str. 26—30. — 64. KM, HL 4, fasc.41, št. 210; fasc. 42. št. 217. — 
65. O. Hegemann. o. d., str. 77. — 66. O. Hegemann, o. d., str. 58—59. — 67. O. Llege 
mann, o. d., str. 31. — 68. KM, HL 4. fasc. 41. št. 215. — 69. KM. Rep. 55, fasc. 296, št. 27. 
— 70. O. Hegemuun. o. d., str. 51—52. — 71. O. Hegemann, o. d., str. 75—80; KM, HL 4, 
fasc.41, št. 215; fasc. 40. št. 206; fasc. 58, št. 205. — 72. KM, HL 4, fasc.41, št. 210. — 
101 
?7. KM, HL 4, fasc. 40, št. 208. — 74. O. Hegemann, o. d., str. 35—37. — ?5. KM, HL 4, 
fasc. 41, št. 210. — 76. KM, HL 4. fasc. 40, št. 206; lokalizacija sloni deloma na podatkih 
iz urbarjev 1560—1604. — 77. KM. HL 4, fasc. 40. št. 206. — ?8. KM. HL 4. fasc. 40, 
št. 206. - 79. O. Hegemann, o. d., str. 41—52; KM. HL 4, fasc. 40, št. 206; S. a., fasc. 54/6. 
— m. KM, HL 4, fasc. 40, št. 206. — 8/. KM, HL 4, fasc. 40, št. 206. ~ 82. KM, HL 4, 
fasc. 49, št. 361. — 83. KM, HL 4. fasc. 40, št. 206. ~ 8J. S. a., fasc. 54/6. - H"). O. Hege-
manu. o. d., str. 57. — 86. KM, HL 4, fasc. 40, št. 206. — 87. S. a., fasc. 54/6. — 88. KM. 
HL 4, fasc. 41. št. 215; S. a., fasc. 54/6. — 89. KM, HL 4, fasc. 38. št. 203. — 90. KM, HL 4, 
fasc. 40, št. 208. — 91. S. a., fasc. 54/6. — 92. KM. HL 4. fasc. 40. št. 208; fasc. 41. št. 215. 
— 97. KM. HL 4, fasc. 41, št. 215. — 94. KM, HL 4, fasc. 49, št. 561: fasc. 38, št. 203. — 
9'K KM, HL 4, fasc. 40, št. 208. — 96. A. Dimitz, o. d., str. 135—139. — 97. O. Hegemann, 
o. d., str. 61. — 9S. HM. Freising Hochstift, Lit. 689. — 99. KM, HL 4, fasc. 41, št. 210, 
215. — /00. KM, HL 4, fasc. 40, št. 205. — W\. KM, HL 4, fasc. 40, št. 206; fasc. 41. št. 215. 
— /02. KM, HL 4, fasc. 41, št. 215. — /03. KM. HI. 4, fasc. 40. št. 206; fasc. 41, št. 215. — 
104. HM, Freising Hochstift, Lit. 689. — /05. KM, HL 4, fasc. 40, št. 206; fasc. 41. št. 215. 
— 106. KM. HL 4. fasc. 41, št. 215. — 107. KM, HL 4, fasc. 41, št. 215. -- lOH. KM. HL 4, 
fasc. 40, št. 206: fasc. 41, št. 215. — 109. KM, HL 4, fasc. 40, št. 206. — 110. KM, HL 4, 
fasc. 41, št. 215. — ///. KM, HL 4. fasc. 40, št. 206. — 112. KM. HL 4, fasc. 58. št. 203. — 
113. KM. HL 4, fasc. 3?, št. 201; fasc. 40. št. 205. — 114. KM, HL 4, fasc. 40, št. 206. 
— //3. KM, HL 4. fasc. 40, št. 206. — 116. KM, HL 4, fasc. 58, št. 203; fasc. 40. št. 206. — 
117. KM. HL 4, fasc. 38, št. 203: fasc. 40, št. 206. - //8. KM, HL 4. fasc. 41. št. 210, 215. 
— 119. KM, HL 4, fasc. 38, št. 205; fasc. 40. Št. 206; fasc. 41, št. 210. — /20. KM, HL 4, 
fasc. 38, št. 203; fasc. 40. št. 206. — 121. KM. HL 4, fasc. 41, št. 215. — /22. KM, HL 4. 
fasc. 41. št. 210, 215. — /23. KM, HL 4, fasc. 41, št. 215; fasc. 45, št. 282. — /24. KM, 
HL 4, fasc. 40, št. 206. — /25. KM, HL 4, fasc. 41, št. 210. — 126. KM, HL 4, fasc. 40, 
št. 206: fusc.41, št. 215. — 127. KM, HL 4, fasc. 41, št. 215. — /28. KM, HL 4. fasc. 41, 
št. 215; fasc. 42, št. 221. — /29. KM, HL 4, fasc. 40. št. 206. - ITiO. KM. HL 4. fasc. 210 
z dne 15. februarja 1591. — /3/. B. Grafenauer. o. d., IV, str. 13—15. 18—20. — /32. KM, 
HL 4, fasc. 35, št. 186. — /33. KM, HL 4. fasc. 38, št. 202 za 1593; fasc. 45, št. 264 za 1594. 
— 134. Fr. Kos, Zgodovinski pobirki iz loškega okraja, IMK H, 1892, str. 3. — /35. KM, 
HL 4. fasc. 41, št. 214 iz 1596. — /36. KM. HL 4, fasc. 41, št. 210. — 137. KM. HL 4. 
fasc. 42, št. 217. — /38. KM, HL 4, fasc. 41, št. 210. — /39. KM, HL 4. fasc. 41, št. 210. — 
140. A. Dimitz. Historische Notizen aus den im Musoal-Arcluve aufbc\valirten Kalen-
deru des Bischofes Th. Chron, MHK XVII. 1862, str. 18. — Ul. KM, HL 4, fasc. 41. 
št. 214. — 142. KM. HL 4. fasc. 37, št. 201. — 143. KM. HL 4, fasc. 40. št. 208 iz 1603, — 
144. KM, HL 4, fasc. 41, št. 210. 
R e s u m e 
LA REFORME ET LA CONTRE-REFORME 
SUR LE TERRITOIRE DE LA SEIGNEURIE DE ŠKOFJA LOKA 
Jusqu"aux annees soixante-dix du XVIe siecle, les sources contemporaines restent 
muettes sur le mouvement protestant dans la seigneurie de Skofja Loka. ce qui n'est 
guere surprenant, vu que le catholicisme des dirigeants memes de reveche de Frei 
sing a longtemps manque de fermete. Des sources plus tardives nous apprennent 
pourtaut que les doctrines lutlieriennes ont commence a s'y propager dans les annees 
soixante, a repoque de repidcmie de peste, lorsaue les Etats Provinciaux quitterent 
la capitale pour Skofja Loka. Mais Tindecision des catholiques prit fin des 1'instal-
lation du nouvel eYeque de Freising. Ernest (1566—1612), fils du duc de Baviere et 
defenseur energique du catholicisme. 
Le developpement du protestantisme sur le territoire de Skofja Loka fut in-
fluence par de nombreux facteurs. Tandis que larchiduc Kari, prince souverain de 
la province, etait un Habsburg et un catholique ardent, les Etats Frovinciaux avaient 
pris la cause des protestants. Les seigneurs des petits domaines sur le territoire de 
Skofja Loka (Paštal, Stara Loka, Šentpeter pres de Kranj), qui etaient tous partisans 
du protestantisme. ne manquaient aucune occasion de s"opposer a leur suzerain. Mais 
les adherents les plus zčles de la nouvelle doctriue etaient les bourgeois qui voyaient 
dans ces luttes religieuses une occasion de se dčbarrasser de leur dčpcndance envers 
la seigneurie. Leurs allies etaient les forgerons de Železniki qui desiraient se sou-
straire a la domination de la seigneurie territoriale. Les pavsans balanceaient entre 
les denx camps. lis n'aimaient pas les bourgeois qui tentaient de monopoliser le 
102 
coinmerce et Tartisanat, et encore moins les nobles. car la repression sanglante des 
revoltes pavsannes etait encore dans toutes les inenioires. La plupart des pavsans se 
tinrent done en dehors du conflit, a Tesception des pavsans de Sorsko polje oii 
Tesprit de revolte etait depuis toujours tres vif. 
Au cours de 16 annees. )"eveque Ernest envova a Škofja Loka quatre commis-
sions de Contre-Reforme (1573. 1585, 1586. 1588—1589); les trois dernieres etaient 
acconipagnees dun delegue de l'archiduc Kari, parfois aussi d'un deleguc du duc 
de Baviere. A chaque arrivee de la commission, on vit se repeter les memes scenes. 
La commission convoauait surtout les notables, les pretres et les eniploves superieurs 
de la seigneurie. Tandis que la plupart des pretres etaient des catlioiiques modčrcs. 
et certains ničme des zelateurs. les !a'iqiies appartcnaient souveut au camp oppose. 
La commission donnait son attention surtout aux lutličriens notoir^'s, quel que fut 
leur čtat: il v avait des pavsans, notamment certains fermiers de Sorsko polje, des 
forgerons de Železniki et de nombreux bourgeois de Škofja Loka. Convoques en 
groupe on individuellement, on essayait de le convaincre soit par la douceur. soit 
par des menaces, des amendes ou des peines d"einprisonnement. Les conversions 
etaient rares, souvent meme feintes et toujours de courte duree, car les protestants 
se sentaient soutenus par les Etats Provinciaux qui intervenaient souvent pour adou-
cir les rigueurs de la conimission. Ceux qui lui donnaient surtout du lil a retordre, 
ce furent les lutheriens dirigeants de la vilic. presqire tous des commer(,nnts et des 
artisans estimes, qui occupaient en mčme temps des postes importants dans Tadmini-
stration municipale. La commission revoquait des juges et dcsignait les nouveaux 
candidats, clle destituait des conseillers inunicipaux et nommait leurs successeurs. en 
les prennnt dans la bourgeoisie qui se donnait au moins Tair d'čtre catholique. Mais 
a son prochain passage, la commission avait souvent des deceptions ameres. 
Les lutheriens inebranlables etaient expulsi''s. s'ils ne partaieiit eux-memes pour 
se refugier cliez des seigneurs protestants des environs. les Rasp a Stara Loka ou bien 
au manoir de Puštal oii on avait amenage deja en 15T5, a larrivee de la premiere 
commission, un oratoire lutlierien. La plupart des bourgeois s'acquittaient eux-memes 
du preche doniinical, et les autres assistaient au culte celebre par des predicants 
etrangers chez les seigneurs de Puštal, de Medvode et de Brdo. Les exiles continuaient 
a exereer leurs metiers a la barbe des autorites de Škofja Loka. et ils etaient meme 
favorises, puisqu'ils etaient libres de toute redevance municipale. Ils s'introduisaient 
parfois dans la ville meme pour y semer Tesprit de la rčvolte. 
La protection des Etats Provincianx fit devier la lutte religieuse pcu a pen vers 
la politique. Les bourgeois, qui en avaient assez d'etre convoques par lintendaiit au 
chateau. s'attaquerent au probleme des instances judiciaires: ils affirniaient que la 
juridiction dans la ville revenait au seul juge. et que la deuxi(Mne instance netait 
pas du ressort de rintendant. mais de celui de Tadministration provinciale centrale, 
bkofja Loka etait en passe d'ecliapper a reveqiie ])our ne dependre que des autorites 
provinciales: les Etats Provin(iaux avaient d'abord acquis a cette caiise Tarchiduc 
Kari lui-mčme. mais celui-ci cliangea d'idi''e au moment de la fornintion de la quat-
rieme commission (1588), et il signa meme une rt%olution enjoignaiit aux lutheriens 
exiles ou eniigres de Škofja Loka de vendre avant la Saint-Michel de 1589 tous leurs 
biens sur le territoire de la ville. Cette rigueur enhardit la commission a exiger en 
marš 1589 du conseil muiiicipal de nouveaux privileges pour Tintendant: il devait 
avoir noii seulement le droit de convoquer les bourgeois selon son bon plaisir, mais 
encore celui de s'immiscer dans les affaires de la municipalite en ce qui concerne 
Toctroi des droits de cite et la vente des immeubles et des terres. 
Mais les exiles n'etaient pas presses de vendre. d'autant moins qu'une vente 
piiblique n'eveilla aucun interčt. Leur confiance en soi augmenta en 1590. au moment 
de la mort de Tarcliiduc Kari qui avait čte un des partisans les plus zeles de la 
Contre-Reforme: en 1592, revt'que de Freising ceda la seigneurie de Škofja Loka en 
bail au prince Ruprecht Eggenberg qiii etait un catliolique assez tiede. Les exiles 
commen(,'aient a revenir, sans avoir abandonne leurs crovances religieuses. 
Mais la situation changea au moment de ravenement de Ferdinaiul II (1596) qui 
avait ete' eleve par des jesuites; il expulsa tous les predicants et intinm aux bour 
geois ])rotestants Tordre de revenir au catholicisme on bien de cjuitter le pavs. Puis-
qu'il savait teiiir en respect les Etats Provinciaux. sa menace fut prise au serieux. 
Encourage par ces mesures energiques, Tintendant de škofja Loku fit venir un com-
missaire du soiiverain gui convoqua en marš de 1600 les protestants les plus obstines 
et reussit a leur arracher une promesse d'obeissance. Mais le resultal final laissait 
a desirer. On avait bien apporte au chateau les livres protestants que rintendant fit 
103 
bruler. mais certains Ititlieriens s'etaient derobes en pretextant des vovages d'affaires. 
Le dernier coup fut frappe par reveque Tomaž Hren qiii vint en 1601 en personne 
a Skofja Loka: il fit appeier les derniers recalcitrants — ils n'etaient plus qu'une 
dizaine — et les mit au pas. On faruia le meme jour les livres profestants confisques, 
I)uis la commission quitta la ville, saluee par des salves. 
Les derniers exiles regagnerent la ville. II avaient reussi a conserver tous leurs 
biens, et on ne leur fit aucune difficulte; un ancien exile fut meinc elu au poste de 
juge. Leur situation devint plus delicate lorsque reveque de Freising retira a Eggen-
berg la seigneurie de Skofja Loka (1605) et destitua le juge aux tendances prote-
stantes. Les luttes religieuses setaient eteintes. mais Tantagonisme cntre la municipa-
lite et l'autorite seigneuriale restait aussi vif que par le passe; le eonflit ne s"apaisa 
qu'en 16'7. l()rsque reveque fut force d'abolir lengagement abhorre arrache a la 
municipalite au temps des luttes religieuses. 
104