Štirje srčni možje Franc Cekin 26. avgust 1778. Jasen, vroč poletni dan. z večernim soncem ožarjene gore so naglo tonile v' naraščajoče morje modrikastih senc. Te so v podoljih globoko zasekanih dolin tem­ nele in se prelivale v večerni mrak. Nad te­ mačnimi dolinami so bledele barve gora. Na najvišjih vršcih je večer ugašal pojemajoče zarjine luči, z drugo roko pa na nebu s tre­ petajočim svitom prižigal roje zvezd. S svežim dahom nočnika, čigar krepka sapa je vela z gora, je noč hladila razgreta čela četverici vračajočih se mož in poživljala njih utrujeni korak. Na skalnatem temenu najvišj~ gore, ki je davi še deviška vstala v sončni dan, pa se je skozi temačni pajčolan noči belila sveža sled ru~ darskega kladiva, ki je v triglavske skale in v našo planinsko zgodovino za vedno vklesalo imena »štirih srčnih mož«: L u k a K o r o še c, Matevž Kos, Štefan Rožič , Lov­ renc W i 11 o mit z er. Štefan Rožič (1739-1802) Vas Savica, rojstni kraj Štefana Rožiča, je eno izmed starejših bohinjskih naselij. Ome­ njena je že v najstarejšem, še neobjavljenei:n urbarju briksensko-blejskega gospodstva 1z leta 1253: »-Dalje je na Savici 11 činžnih kmetij, od ka­ terih plačuje vsaka po enega prašička in spo­ mladi ovco z jagnjetom pa davek v žitu in mesu.« (Državni arhiv, Milnchen. Brix. Hoch­ stiftsliteralien, fasc. 174. - Podatek dr. Milka Kosa). Izsek Iz Mejskega urbarja iz L 1253 ..-~a..... ...... ~~n'111-,wl,l .x-,;n·U'i& k-~~f.-ar.1,~~Ulai.,.,.111-w­ #' ... ~~ ___.,a,~}rua--aiw 112 Na eni izmed teh kmetij, katerih število se skozi več stoletij ni spremenilo, so gospoda­ rili Štefanovi predniki. Priimka Rožič v urbarjih iz 15. stoletja še ni zaslediti, kajti ti navajajo pri kmetih v Bo­ hinju skoraj zgolj le imena: Michel, Janus, Jacob, Jure, Gerne, itd. {Podatek dr. Milka Kosa). V naslednjem stoletju se že srečamo z Rožiči. Med kmeti na Savici, blejskimi podložniki, je omenjen tudi Luka Rožič - ded Štefanovega pradeda Janeza. (Urbar radovljiškega go­ spodstva iz leta 1579, stran 536. Državni arhiv SRS, Ljubljana). Plodni Rožičev rod se je naglo širil. Med pod­ ružniki (undtersassen) na Bistrici in na Kam­ njah sta že leta 1602 imenovana dva Rož~~a. Na Savici sedi na veliki kmetiji Jakob Roz1č; nekoliko kasneje pa prevzame sosedno, prav tako veliko Matučevo kmetijo, Tomaž Rožič. (Urbar blejskega gospodstva iz leta 1602, str. 279, 290 in 294. Državni arhiv, Bazen. Italija. - Podatek dr. Milka Kosa). Zdi se, da je bil Tomaž Jakobov brat. Trinajst let kasneje Jakoba ponovno najdemo med savinškimi grunta.rji. (Urbar blejskega gospodstva iz leta 1615, str. 199. škofijski_ ar­ hiv, Briksen. Italija. - Podatek dr. Milka Kosa). Služil je od »·cele« kmetije. Poleg do­ ločenih denarnih davščin so v urbarju natan­ ko navedene tudi njegove dajatve v naravi (v žitu drobnici, siru, jajcih, itd). Na leto je bil dolžan opraviti dve vozni tlaki. Kot njegovi predniki in drugi podložniki že sto let sem! je tudi Jakob plačeval predpisan_i »pu~tars~1 davek« kot občo kazen za udelezbo nJegov1h pradedov v velikem slovenskem kmečkem uporu leta 1515. Za Jakobom - leta 1629 je še živel - je kmetijo nasledil Tomaž (Urbar blejskega go­ spodstva iz leta 1635. škofijski arhiv, Brik­ sen. - Podatek dr. Milka Kosa). Prišli smo v obdobje, ko se je moč opreti tudi na - prav tiste čase vpeljane - matične knji­ ge prastare župnije Srednja vas v Bohinju. V sedmih desetletjih 17. stoletja (1630-1699) je bilo v Bohinju rojenih (vsaj) 25 oseb s priimkom Rožič. Od teh na Savici 11, na Kamnjah 9, na Koprivniku 1, v neimei:iova­ nem kraju (najbrž na Brodu) pa 4. V IStem razdobju je živelo v vasi Kamnje (vsaj) 7 zakonskih parov, na Savici 4, na Koprivniku 1 drugje (najbrž na Brodu) pa 5 parov. Be-­ s~o »vsaj« dodajam zato, ker poročne knjige datirajo šele od leta 1653; rojstne knjige, iz katerih se da povzeti priimek Rožič bodisi pri starših ali botrih, pa so za prvih štirideset let nepopolne, oziroma jih za čas od 1633 do 1643 sploh ni. Slednje navajam po zapisku župnika J. N. Kumra na prvi strani kopije rojstne matične knjige te župnije (1628- 1705), kjer pravi, da se je (leta 1840) »zelo trudil, da bi našel vse stare krstne zapiske od dozdevne ustanovitve fare 1617 dalje.« Ded Štefana Rožiča - Gregor, sin Janeza in Neže - je bil rojen na Kamnjah; prav tako tudi njegova sestra Marina in brat Jurij. Roj­ stni kraj starejšega Gregorjevega brata Jane­ za pa ni natanko znan. Omemba v matični knjigi, da je bil rojen na »območju podruž. cerkve sv. Mag-dalene«, kamor je poleg Broda iz vasi Kamnje spadalo tudi naselje Savica, dopušča različne domneve. Ne gle-de na dejstvo, da je družina Janeza Ro­ žiča v času Gregorjevega rojstva in še dobro poldrugo desetletje kasneje prebivala na Kamnjah se po temeljitem pregledu vseh ohranjenlh matičnih (rojstnih, poročnih in mrliških) knjig za razdobje enega stoletja, da skoraj za gotovo reči, da je bil Janez brat gruntarja Tomaža Rožiča, omenjenega v ur­ barju iz leta 1635. Tomažu se je sicer (1630) rodil sin Janez, dve leti za njim še hčerka Katarina, vendar teh dveh kasneje ne naj­ demo. Verjetno ju je vzelo že v mladih letih. Vse kaže, da je stric Tomaž na stara leta i~­ ročil hubo nečaku Gregorju - ali pa da JO je le-ta kot najbližji (moški) sorodnik, s pri­ voljenjem Bleda pode-doval. Domneva je opr: ta na trdnih tleh, zakaj 1683. leta, morda tudi prej je bil Gregor že n? Savici. In prav n~ Savici, pri hiši (št. 5), k1er se še danes p~av~ pri »Rožiču«, so bili tudi rojeni GregorJev1 otroci. Za njimi se je v naslednjih dveh sto­ letjih pod to streho zvrstilo še pet rodov _ Gre­ gorjeve krvi: od Štefana, člana prv~ tr1~lav­ ske odprave - tja do zale Neze rn nJemh sestra pre-d sto leti. Gregorjev drugorojenec je nosil njegovo ime. Ko je oče Gregor (1707) umrl, je veliko :•Ro­ žičevo kmetijo prevzel sin Gregor. Prva zena, Marjeta Smrekar s sosednjega Broda, je že po šestih letih zakona umrla in ovdovelemu Gregorju pustila triletnega sina Antona. Da najde sinu drugo mater, »Rožičevi« domačiji pa novo gospodinjo - ma~i je resd~ še živela! a je imel čez sedem knžev - Je 37-letm vdovec Gregor že v predpustu naslednjega leta pripeljal k »Rožiču« drugo ženo - Eliza­ beto Cerkovnik, »Spotčovo« z Žlana, h. št. 40. Mlada Špela mu je ogrela dobrih dvajset ted­ nov ohlajeno zakonsko posteljo, in mu v na­ slednjih osemnajstih letih skupnega življenja dala pet otrok - poslednji je bil Štefan. Nič posebnega se n i zgodilo tistega zimskega dne. Kot ponavadi - tisto leto kar 112-krat - je segla roka po zajetno knjigo živih in jo odprla. Prasketajoče gosje pero je hitelo prek togega, nepopisanega lista: »Dne 22. decembra 1739 je bil krščen od Ma­ teja Travna ob jutranji zori rojeni S t e f a n R o ž i č (Roshiz), zakonski sin Gregorja in Elizabete s Savice. Botra sta Matevž Saboden in Marija Bonča. Vpisal tukajšnji župnik Sebastijan Pogačar.« (Rojstna matična knjiga župnije Srednja vas v Bohinju, stran 94 in 95. Nadškofijski arhiv, Ljubljana). Zanimivi zapiski župnika Pogačarja v fam­ kajšnji župnijski kroniki nam v marsičem osvetlijo Bohinj v času okoli Stefanovega roj­ stva. Pogačar, ki je prišel v Srednjo vas v aprilu 1737 in tam ostal pet let, je kmalu po prihodu zapisal: »Zvonik cerkve sv. Janeza ob jezeru so za­ čeli zidati eno leto pred mojim prihodom, in sicer zelo nerodno. Ne stoji namreč na pra­ vem mestu. Širina ni v pravem razmerju z višino i, n cerkvijo. Ta trud se ne more nadaljevati, ker je zmanj­ kalo denarja. V mesecu avgustu so z delom prenehali in ga bo težko obnoviti, tako da bi bil zvonik dokončno dograjen.« Slikarija v vznotiu naistarejšega Krf.štofa na zuna­ nji strani cerkve sv. Janeza ob Jezeru Nekoliko kasneje med drugim zapiše in po­ toži: »Presvetlemu cesarju plačuje župnik v imenu fare za obnovitev trdnjave v Temešvaru in Belgradu letno 7 florintov in 20 krajcarjev. Ta davek (za protiturško obrambo) se pobira že deset let, in je zdaj podaljšan za novih pet let. Zdaj smo v tretjem letu nove petletke. O nesrečni časi, v katerih vlada dativ! Zraven tega je bila ukazana župniku davščina 10 florintov (od dohodkov iz župnijske pose­ sti). Mislim, da je to preveč in nesorazmerno z dohodki, ki so po sebi majhni. Toda, kdo se bo pritoževal proti patentom, ki jih mogoč­ njaki z močjo uveljavljajo?« Pogačar na kon­ cu resignirano doda: »Audi, vide, solve, et tace si vis vivere quietus in pace.« (Poslušaj, glej,' plačaj in molči - če hočeš živeti v miru}. 113 Kasneje nadaljuje: »Nikakor se ne sme trpeti, da bi duhovnik rodbine Pittoni na Bistrici, ki je podložen župniku, imel ob nedeljah in praznikih mašo isto uro, kakor je pri fari ali bližnjih cerkvah. Tako se je zgodilo prvo nedeljo v juliju 1738. S tem nastopajo spori.« »V juliju 1738 je bil končan zid novega zvoni­ ka pri sv Janezu in začasno pokrit. Zvonik so začeli graditi v aprilu 1736. Doslej je stal 362 florintov in 40 1 krajcarjev. Porabili so ves denar cerkve in darove sovaščanov.-« Rojstvo trojčkov je redek dogodek: »3. avgusta 1738 popoldne je rodila žena An­ tona Prežlja" v Srednji vasi trojčke, dve dek­ lici in dečka. Vse so slovesno krstili.« Pri zimskem romanju Bohinjcev na blejski Otok ni šlo brez prepirov: »Procesija bohinjske fare na Bledu, doslej na dan pred Božičem, je bila leta 1738 prenesena na praznik sv. Mihaela, da se preprečijo zo­ prni prepiri z neprijetnimi Tržičani glede prednosti pri pobožnostih.« Vremenske nezgode so bile v Bohinju .,.... leto za letom - stalen gost: »18. 10. 1738, na dan sv. Luke, je 24 ur brez presledka deževalo. Z gora je nateklo toliko voda po obeh dolinah, da sta bili obe poplav­ ljeni v veliko škodo njivam, travnikom, fuži­ nam, žagam in mlinom. Vsa pota so razdeja­ na, mostovi odneseni. Ostal je le most pri Sv. Janezu.« Tudi »ofer« bohinjskih rudarjev priča o pra­ starem bohinjskem železarstvu: »Na dan sv. Barbare 1738 so rudarji na po­ sebnem darovanju, kakor je bilo že davno v navadi, zbrali (denar) za mašo na ta dan. Zupnik pa je odločil, da se denar v naprej ne sme pobirati.-« Muzika ima prečudno moč nad človekom. S priljubljenimi »vižami« v ušesih so Bohinjci pri vsakoletnih velikih darovanjih segli glob­ lje v žep: »6. l. 1739. Godce-piskače, ki med darov3- njem med mašo o Božiču, ob Novem letu in o sv. Treh kraljih godejo, more župnik od­ straniti, čeprav darovanje (zaradi igranja) zraste. To darovanje je bilo nekdaj veliko. Zdaj pa ni tolikšno, da bi se plačala pogosti­ tev in 4 libre, ki jih plačuje župnik godcem za nagrado.« »Za Veliko noč 1739 je padlo snega za dve pedi v dolini, v gorah dvakrat toliko, tako da niso mogli ljudje k maši.« Skrivnostna svetloba nočnega sija pred • dob­ rimi 220 leti je Bohinjcem nagnala strah v kosti: »29. marca 1739, na samo Veliko noč zvečer ob 8., smo videli na nebu rdeč sij, ki je spričo tolikega snega delal vtis krvave pokrajine. Ljudje so bili prestrašeni, kaj naj to pomeni?« »18. aprila 1739 - tri tedne po Veliki noči - je padel nov, obilen sneg.« ... v novembru 1739, pred sv. Elizabeto, je pad­ lo tudi v dolini nad dve pedi snega.« »V decembru je obilen dež raztopil ves sneg.« ... 1739 za sv. Miklavža ni bilo človeško mogoče priti na Bistrico opravit božjo službo zaradi ogromne poplave. Podrti so bili mostovi na Bistrici, na Savici in tudi pri Stari Fužini. Prav tedaj na Bistrici umrlo Jero Smukavec so morali 7. decembra nesti po vsej Spodnji dolini čez most pri Sv. Janezu in dalje čez most, ki se imenuje Vogarske most• nad Sta­ ro Fužino, in jo pokopati pri sv. Martinu.« »16. 4. 1740, na Veliko noč, je padlo snega v dolini za eno, v gorah 'za dve pedi.« »3. maja je sneg spet padal, takoj pa ga je odpravil hud dež med silnim grmenjem, da so se ljudje čudili.« »8. maja je spet padel v ravnini za ped visok sneg. Enako 17. maja v obeh dolinah. Živina je mukala, ker ni imela paše.« Kakor danes, so tudi pred stoletji prav tako srbele pete: »Na sv. Rešnjega telesa dan (1740) so se fantje in dekleta iz Srednje vasi škandalozno ob­ našali in spet javno plesali, kar je bilo prejš­ nje leto odpravljeno. Dobra dekleta niso bila zraven. Tudi ne fantje in dekleta iz drugih vasi.« Pogačar z očitnim zadovoljstvom ugotovi, da je nameravani ples »šel po vodi«: »Na dan sv. Jakoba (1740) je na Bitnjah blej­ ski valpet razglasil, da smejo plesati; novi oskrbnik pa je poslal darove za godce. Ali nebo je ples preprečilo z obilnim dežjem, ki je trajal do noči naslednjega dne.« Umetnostnim zgodovinarjem je Pogačar za­ pustil tale ocvirek: »Avgusta 1740 so na Nemški rovt pripeljali z Otoka z Bleda oltar sv. Ane in ga dodali oltarju sv. Ahaca.« In spet o vremenu - pokojni planinski pisa­ telj Janko Mlakar je dejal o Bohinjski kot­ lini, da je ,-kahla angelov« - ki je s svojo muhavostjo Bohinjce trlo dan za dnem: »12. okt. 1740 je snežilo v Bohinju od 8. zjut­ raj do večera, nato je bil dež, , naslednji dan pa spet sneg, v gorah do tri pedi.« »19. okt. 1740 je padel nov sneg in pritisnil je hud mraz.« »4. in 13. novembra je spet močno snežilo, in 16. vnovič dolgo in močno.« »Za sv. Miklavža 1740 ni bilo mogoče iti ma­ ševat na Bistrico zaradi , nalivov, vetrov in poplav.« (Drobci iz kronike župnije Srednja vas v Bo­ hinju. Nadškofijski arhiv, Ljubljana). Roka bakalarja teologije, ki nam je zapustila gornja pričevanja o zgodah in nezgodah Bo­ hinja iz tistih dni, ki je zapisala prvo sled za življenjsko potjo Štefana Rožiča - prav ta roka je kmalu zatem vpisala ženo savi­ škega »Rožiča« v knjigo mrtvih. Štefan je bil šele 16 mesecev star, ko mu je umrla mati. V drugo ovdovelemu »Rožiču« je pokojnica zapustila kopico osirotelih otrok . Najstarejša, Uršula, je bila šele v štirinajstem letu. • Anton Preželj, p. d. »Mruž«, h. št. 12, Je bil kose:z (»edllng«). • = »Hudičev most« nad Staro Fužino. 114 Obsežna »Rožičeva« kmetija* ni mogla ostati brez gospodinje, otroci ne brez ženske roke. Zato je že leto dni kasneje Gregorjev naj­ starejši sin Anton pripeljal v hišo nevesto, ki mu je naslednje leto rodila hčerko Ano. Ko je pri »Rožiču« shodil novi rod, in je vse ka­ zalo, da bo ob svojem času za ostarelim oče­ tom Gregorjem prevzel domačijo prvorojenec Anton, je ta - star šele 26 let - umrl. Mladi vdovi Mariji ni kazalo ostati pri hiši za deklo brez ,-,.Jona«. (Kasneje je umrla pri sorodnikih pokojnega moža na Brodu). Za kuhalnico je morala prijeti osemnajstletna Štefanova se­ stra Uršula. Ob priletnem očetu in doraščajočih sestrah, ki so zorele za možitev so mlademu Stefanu tekla otroška leta. Pri delu na velikem grun­ tu, ki je čakal njegovih rok, seve, ni kaj prida zalegel, kvečjemu pri paši. In prav o pašnih in gozdnih pravicah te kmetije nas pouči tale zapis: »Gregor Rožič s Savice - zemljak - ima pra­ vico do gradbenega lesa in drv v srenjskih gozdovih: Storeč raven, Za gradcam, Velika raven, Lisec in Vogel skupaj s sosedi in več soseskami. Pašo za živino ima na gmajni od bistriškega polja do Ukanca na levi strani; onstran Save, na desni pa od bistriškega mo­ stu do ribolovnega jezu v bližini Sv. Janeza. Potem pa v svojih planinah: Lisec, Osredki, • »Rožičeva ll:metlja je imela (leta 1749) trinajst njiv s 15 in pot merniki posetve. Travniko v je imela enajst (Pri Savi pod vasjo, Pod ovčjo mujo, V Kraju, Opata, Brda, Modenca, Na vrtu, na Brdu In Dobravi ter dva v Policah - bila sta zapeskana) in pa košnjo na ozarah okoli njiv. 1 v naselju moških Nomenj 63 Lepence 27 Bitnje 31 Nemški rovt 95 Ravne 54 Bistrica 264 Stara Fužina 204 Studor 88 Brod 49 Savica 36 Laški rovt in Ribčev laz 58 Kamnje 67 Polje 26 Zlan 13 Podjelje 72 Koprivnik 95 Gorjuše 112 Jereka 56 Cešnjica 199 Srednja vas 163 Skupaj 1772 1 1 Poljana in Suha. Od teh plačuje blejskemu gospodstvu letno 4 goldinarje nemške velja­ ve.« (Zapis v rustikalni fasiji gospodstva Bled iz leta 1749. Blejski arhiv v Drž. arhivu SRS). Stefan je imel deset let, ko je pisar gosposke na Blejskem gradu zapisal v veliki reformi­ rani urbar pod št. 930: »Gregor Rožič, sin Gregorja, služi od cele kmetije (činž . . . in plačuje (skupaj) 5 goldinarjev in 51 krajcar­ jev.« (Urbar blejskega gospodstva iz leta 1749, stran 614. Državni arhiv SRS). Pet let pozneje. Na ukaz cesarice Marije Terezije je bilo v Avstriji izvršeno prvo ljudsko štetje. V orumenelem sešitku (brez platnic) z naslo­ vom: »Popis duš, ki spadajo v župnijo Bohinj v vojvodini Kranjski v škofiji ljubljanski, po krajih, po gospodstvih, imenih, spolu in sta­ rostih«,• je v vasi Savica med 14 družinami popisana tudi »Rožičeva«: »Gregor Rožič (Rosizh) vdovec 62, Marija hči 22, Helena 18, Štefan 15.« (Kapiteljski arhiv, fasc. 119, Ljubljana.) Pri hiši so bili tedaj samo štirje. Uršula se je prejšnje leto omožila na Polje. O Stefanovem dve leti starejšem bratu Jakobu - razen rojstnega zapisa - ni tedaj in ne kasneje ničesar najti. V letu 1754 - v času, ko je Stefan Rožič na Savici že zapuščal deška -leta, ko sta v Jereki • Popis nima ne seštevkov prebivalcev po posamez­ nih vaseh ne skupnega števila tedanjih Bohinjcev. Pisan je v latinskem jeziku. Zaradi primerjave & kasnejšimi in seo.anj1m1 demogratsk.1mi podatki bl zaslužil podrobnejšo obdelavo. oseb l število ženskih 1 skupaj hiš 80 143 32 59 37 28 59 10 82 177 23 40 94 13 261 525 1 84 217 421 67 103 191 37 50 99 17 49 85 14 71 129 23 75 142 22 48 31 16 29 10 65 1 137 22 109 204 35 108 220 33 67 123 24 221 420 79 153 316 55 1849 3621 614 115 in na Koprivniku še bosopetila ali pa cokljala 10 letni Matevž Kos in tri leta mlajši Luka Korošec - je bilo po omenjenem ljudskem popisu: (.število hiš je povzeto po zapisu župnika Pogačarja - nekje v letih 1737-1742 - na koncu mrliške matične knjige župnije Sred­ nja vas v Bohinju za razdobju 1737-1767.) Dobro poldrugo leto kasneje sta se Stefanovi sestri Helena in Marija pripravljali na mo­ žitev. Kazalo je, da bodo pri »Rožiču« prej ali slej brez gospodinje. Oče Gregor je bil tedaj že v slvih letih. če­ prav »gre v tretje rado -«, so dvakratnemu vdovcu upog,njena pleča branila, da bi k sed­ mim križem vzel nase še zakonski »križ«. iivljenje je uperilo kazalec na ►►ta mladega«. Zgodilo se je nekaj nenavadnega. Obvarovan »tiga nevarniga, Bogu inu ludern zuperniga, ponočniga vasuvanja . .. « (»Zvesti tovariš«, III. izdaja, l. 1760, str. 189), je mla­ doletni Štefan v eni sami - poročni - noči preskočil, vsa fantovska leta. Od včerajšnjih deških iger in pobalinskih norčij - se je davi ob ženskem krilu znašel v zakonski postelji. 9. februarja 1756 je Stefan Rožič - star šele 16 let in poldrugi mesec - že dobil življenj­ sko družico, »Rožičeva« hiša pa z njo novo gospodinjo, 19 letno Nežo, hčer Lovrenca Vi­ dica s Savice. še ne osemnajstleten je bil Štefan že oče. Do svojega petindvajsetega leta je še trikrat uži­ val v očetovskem ponosu. Trije otroci so Stefanu umrli v otroških le­ tih; ostal mu je le - najstarejši sin, Andrej. Ob prvem vzponu očeta Štefana na Triglav (1778) je imel Andrej že skoraj 21 let. Z doraslim sinom v hiši, ki je prije l za vsakršno delo, je Stefan zmogel zraven kme­ tovanja opravljati tudi lovsko službo za go­ sposko na Blejskem gradu. Stefanova nenavadno rana ženitev in zelo zgodnje očetovstvo kažeta na njegovo izjem­ no hitro rast in predčasno zrelost. Vse to do­ pušča verjetno domnevo, da je narava polno­ letnemu Štefanu naklonila izredno veliko po­ stavo, če že ne 'kar orjaško rast. Opravljanje težavne in zahtevne službe blej­ skega lovca v bohinjskih gamsjih revirjih* je trejalo človeka izrednih sposobnosti.•• S svojo drznostjo in prebrisanostjo - prva je izpričana z njegovo udeležbo pri prven­ stvenem vzponu na Triglav, slednja pa znana po ustnem izročilu - je bil korenjaški Stefan tej službi najbrž kos, za gotovo pa bohinj­ skim divjim lovcem manj kot gosposki v so­ banah Blejskega gradu. • Gamsja lovišča je Imel Bled ~v Krmi, n a Kleku in v Bohinjskem gorovju.« (P opis divjačine v blej­ skih Jovskjh revirjih - prvi i z leta 1609, drugi pa iz 18. stoletja . Blejski arhiv v DAS). •• V aprilu ali začetku maja 1748 so radovljiški pod­ ložniki Iz Stare Fužine napadli blejskega lovca Ste­ fellna in njegove spremljevalce. Pri sv. Duhu ob jezeru - v 18. stoletju je ta kraj večkrat Imenovan »Na jugo« - so Fužinarji vzeli Stefellnu gamsa In pet krogel. (Blejski arhiv v DAS, fasc. 25). 116 Stefanove življenjske stopinje so nas pripe­ ljale k divjemu lovu. Bohinjcu, rojenemu sredi gora in vraslemu vanje, je že izza davnih dni v krvi silovita, nezadržna lovska sla. Pisane srednjeveške priče (v Drž. arhivu SRS) nam povedo, da te sle razni blejski plemenit­ niki Kreigi nikoli niso mogli do kraja za­ treti, četudi je v spore okoli lovskih pravic v Bohinju posegel sam cesar Maksimilijan. Tega elementarnega nagona bohinjskega člo­ veka, ki korenini v prabitnih lovskih pravi­ cah svobodne, predfevdalne dobe, tudi pozne­ je ni bilo moč zadušiti. Kljukasti paragrafi črnožolte Avstrije so to slo še podžgali. Tujcu-zakupniku so za prgi­ šče goldinarjev dali vso pravico do lovskega izživljanja - Bohinjcu, prežetemu od lovske strasti, pa priložnost, da je ob tem požiral sline. Sla ga je nagnala v skrajnost - pre­ levil se je v »raubšica«. Venomer preganjan je kljuboval vsem zalezovanjem avstrijslcih žandarjev. Tudi kundaki bivše Jugoslavije mu niso mogli do živega. In danes? Je divji lov v Bohinju izkoreni­ njen? Njegovi ostanki še z1ve. Vsesani v miselnost človeka, ki ga delo često privede v gore, vabljiva priložnost pa spelje Rožičeva dekleta na kriva pota, žive ti ostanki še dalje - z ne­ pojmljivo zagrizenostjo. Dokaz: V enajstem letu po osvoboditvi, ko so lovske družine v Bohinju ,brale okoli sebe že na stotine udov zelene bratovščine, je roka postave privlekla iz raznih skrivališč tolik­ šen kup orožja, da bi se z njim oborožil par­ tizanski bataljon. Prenekateri bohinjski fant­ je in možje so se znašli pod ključem, tragično preminuli lovec Gašperin pa legel v prerani grob. Leta 1781 se je Štefanov sin Andrej že po­ ročil - in dve leti kasneje je 44-letni ded Štefan že pestoval vnučka Andreja. Tri iz­ med sedmih Štefanovih vnukov so že v de­ tinskih letih pobrale koze. O petorojenem, Janezu, kasneje ni sledu. Matija, rojen na pragu 19. stoletja - samski »stric« pri hiši - je za dve. desetletji preživel brata Matev­ ža, gospodarja pri »Rožiču«. Štefanu je žena umrla v letu, v katerem je padla pariška Bastilja. Po podatku v seznamu davčnih zavezancev ki datira med leti 1790-1792 (Blejski arhi~ v DAS), je Štefan Rožič, vpisan kot »cel kmet« (1 HUbler), plačeval blejski gosposki od grunta 3 goldinarje in 11 krajcarjev davka. Sedanja Rožičeva hBa na Savici Trinajst let po ženini smrti je prišel tudi Štefanov čas. V mrliško matično knjigo žup­ nije Srednja vas v Bohinju (za leta 1784 do 1812) je župnik Jožef Mulej vpisal: »28. ju­ lija 1802. Štefan Rožič, posestnik s Savice štev. 5, star 64 let.« Vzrok smrti: »na zaprtju« (an Verstofong). Štefanov vnuk Matevž je imel enega samega potomca, Janeza. Rojenemu devetnajst let po pradedovi smrti, je bilo Janezu sojeno, da poživi Rožičev rod, ki je usihal na plodnosti. Leta 1851 se je poročil z Marijo Rozman, »Rožmanovo,, z Raven nad Bistrico, h. št. 7. V naslednjih letih sta se v usodnem srečanju sestala v »-Rožičevi« hiši neumljivo naključje in bolezen. Rožičev rod, katerega smo skozi stoletja spremljali, je bil zapisan pogubi. Janezu in Mariji Rožič, ki sta čakala sina - učakala ga nista nikoli - se je v razdobju 15 let rodilo šest otrok, šest brhkih deklet. Kot upapo1n obet zro s še ohranjene (repro­ ducirane) fotografije (iz leta 1885) mladostni obrazi »Rožičevih« deklet. Zraven sedečih, najmlajših sestra, je vitka, visokorasla Neža z zalim, lepo oblikovanim obrazom in rahlo zastrtim, ponosnim pogledom, kot razcvetel nagelj, ki čaka fantove rnke, da ga utrga. - .Zal - tedaj so nad »Rožičevo« hišo že pla­ hutale temne peruti zlokobne bolezni. če­ prav je njihova mračna senca legla šele na obraz v sredini stoječe Špele, so cvetoča de­ kleta, rojena za življenje - labodji spev Šte­ fanove krvi. Vse je pobrala jetika. Njeno pogubno kal je prinesla v hišo mati. Prvo je ugrabila najstarejšo, Marijo; dve leti za njo je pokopala tudi mater. Kasneje je segla po tretji, Elizabeti; pet let za njo pa utrgala najlepši cvet »Rožičeve« hiše, Nežo. Ostalim trem, ki so se resda omožile, je zlo­ vešča senca bolezni sledila v zakon in ga kaj kmalu razdrla. Helena se je omožila na Polje k »ta Zgor­ njemu Španu«. Pri njej je zadnja leta svoje­ ga življenja bival njen oče Janez - po­ slednji moški potomec Štefanove krvi. Umrl je leta 1903; pet 1et za njim je jetika vzela njegovo hčer Heleno. Njeni potomci še živijo. Najmlajšo, Franco - ta je vzela Polaka z Broda - je jetika spodkopala že po devetih letih zakona. Tudi njeni potomci še žive. Uršula, peta po vrsti, je kot »domišarica·« ostala doma. V začetku leta 1890 se je poro­ čila z Lovrencem Zupanom, pd. »Jami:ovim« z Nomenja, h. št. 28. V devetih mesecih se jima je rodil sin Janez. Devet mesecev zatem je tudi Uršula podlegla pogubni jetiki. Ko pa je tri mesece za materjo smrt ugasnila slabotno bdečo življenjsko lučko tudi Uršu­ linem edinčku Janezu - je z njim vred pri »Rožiču« na Savici ugasnil tudi Štefanov rod. Zet Lovrenc se je kasneje v drugo poročil. Umrl je l. 1951. Pri ►►Rožiču« na Savici go­ spodari sedaj njegov rod. 83-letni Lovrenc Zupan mi je tri leta pred svojo smrtjo, poleti 1948, še vedel povedati mrvico o Štefanu Rožiču, ki se je v ustnem izročilu dedovala iz davnih dni: 111 »Pr' tejle hiš' je biv nekdej - pa to j' b'lo že davno - an stric Štefan, k' je biv jaglI", pa še hud (strasten) jagr. Vstreljeno div­ jač'no j' nosov gosposk' na Bled. Je biv kunšten (prebrisan). K' je šov na Bled, se j' obov stare, že strgane skornce (škornje), da so mo potle' tam dal nove. T'le pr' hiš' so jmel še ano z'lo staro jagrsko puško. Jest s'm je še vidov, pa je zdej ni več. Seve, k' je leta 1905 hiša pogoreva.« (Se nadaljuje) Vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri izbiranju gradiva za sestavek o trtglavskih »štirih srčnih mo­ žeh« - Iskrena zahvala. Prav posebno zahvalo sem dolž.an akademiku, zgo­ dovinarju dr. Milku Kosu: ravnatelju Državnega arhiva SRS, Jožetu Mačku, uslu2benki te ustanove, Mariji Verbičevi; ravnatelju Nad.škofijskega arhiva v Ljubljani, dr. Maksu M1klavčlču; dr. Ivanu Pin­ tarju, zdravniku v Ljubljani ; matičarjema v Bohi­ nju: Stresu in Martinu Kavčiču, ter že pokojnemu Francu Fistru, bivšemu župniku v Srednji vasi v Bohinjr . F.C. Dolomiti Ciril Praček Pri vsaki organizaciji je nekaj smole, tako se je držala tudi organizacije našega izleta že kar od začetka smola. Odšli smo brez vsa­ ke literature, brez zemljevidov in podobne opreme. Od.š"li smo na slepo. Fičku je treba priznati, da je pridna žival, da ne rečem kar strašna žival. Otovorili smo ga s preko 100 kg prtljage v obliki vseh potrebnih in nepotreb­ nih malenkosti, ki jih vlači alpinist s seboj. Toda fičko se ne da kar tako. Dirjal je z ostalimi avtomadi (nomadi pravzaprav ne smem reči, pogruntati bo treba kaj sodobne­ ga) po gorskih cestah brez oddiha in tulil v breg verjetno od jeze, da ga mučim tako ne­ usmiljeno. Trije smo prestopili italijansko mejo v Ra­ tečah: Mihela, Marjan in jaz. Pozno popol­ dne, v torek. Okolica Mangrta mi je posebno všeč, zato smo se namenili utaboriti nad prvim Belopeškim jezerom. Ceprav sredi av­ gusta, je bila noč hladna zaradi dežja, ki je pričel ponoči brenkati po razpetem platnu. Jutro je bilo čemerno, toda megle so se po­ časi dvigale in razpuščale; še preden smo pospravili, je posijalo sonce . še dval{rat sem v naslednjih dneh ugotovil, da ima »der Dumme Gluck«, kajti tudi oba naslednja dneva smo imeli ponoči dež jn podnevi sonce. V sredo, četrtek in petek sem se torej veselil 118 kot »der Dumme« lepih dni, v soboto in ne­ deljo sem se pa tolažil, da morda le nisem »der Dumme«, toda za to me je neusmiljeno pral dež. V sredo smo potovali do treh popo,ldne. Prve dolomitske čeri se pokažejo v svoji pravi do­ lomitski obliki pred sedlom Mauro (Passo di Mauro). Za volanom sicer v glavnem hipno­ tiziraš cesto, toda v kotih oči le ujameš kak poblisk na vrhove, ki režejo čisto nebo s svojimi ostrimi škrbinami. In takrat se ti nekaj zgane v srcu, prešerno bi zavpil od veselja, najraje bi pognal s polnim plinom navzdol po cesti, da bi ja prej dosegel zaže­ leni cilj. Izza sedla Mauro je kaj kmalu Au­ ronzo, kraj, ki leži ob vznožju treh Cin. Za­ jezena reka tvori umetno jezero ob dolgem mestu, ki se v ozki dolini ne mor . e razvijati v širino. Iz Auronza drži cesta med gozdovi vse bolj nav:z:gor, pod silnim Sorapisom se prične strmi vzpon proti Misurini. Ze tu vidiš, kaj bi se lahko imenovalo alpinistično-turi­ stična veleindustrija. Neprestano prihajajo zajetni avtobusi, mnoeice izstopajo, se podajo na sprehod okoli jezera, pokupijo razglednice in podobno, ponovn)o zasedejo prostore in potujejo, Nepretrgane kolone potujejo čez sedlo Misurino (1760 m), tisoči in tisoči avto­ mobilov. Mnogi izkrcaj , o tudi alpiniste. Ti imajo naslednje vidne rekvizite: rdeč pulo­ ver, rdeče nogavice , brado (ali pa vsaj nekaj mahu po licih), plezalni oprtnik in na njem čelado. Nekoč si imel na oprtniku kot znak super-alpinista vrv, danes je tu čelada. Alpi­ nisti, pozor! Brez opisanih rekvizitov ne ho~ dite v skale, ker ste v tem primeru čisto navadne ničle. Rdeče nogavice in pulover so zaradi barvnih posnetkov, brada ti da po­ trebno častitljivost in tudi vsi himalajci so jo do danes še vsi imeli, zakaj bi jo naj no­ sili samo himalajci; čelada pa pove že od daleč (kakor tabla »Hud pes«!), da prihaja po poti super-alpinist. No, v tolažbo naj vam povem, da sem v enem tednu, oziroma v šti­ rih dneh, ki sem jih preživel v Dolomitih, videl tudi pravega gorskega vodnika, ki je bil otovorjen kot mezeg (»maz_ga« se lepše sliši), ki je imel prave pravcate strgane hlače, do kraja »zmahane« čevlje in tisti pravi pla­ ninski korak, prožen, mehek, sicer utrujen in zibajoč, toda na prvi pogled pristen. Više gori, pri koči Auronzo, vidiš še več takih pravih alpinistov, pred katerimi se lahko od­ kriješ, pa čeprav imajo rdeče nogavice na nogah. Prvi bežen vtis, ki ga dobiš, ko se pripelješ do Misurine, je za naše predstave nepojmljiv promet, ki se razvija po teh gorskih cestah. Večina teh cest je dediščina prve svetovne vojne, ki se je tudi v Dolomitih odigravala po svoje. Utaborili smo se pri zgornjem Misurinskem jezeru, ki je dokaj manjše od .spodnjega, dolgo morda 200-250 m in široko okoli 50 m in predvsem mnogo bolj čisto od spodnjega. Začuda je tudi toplejše, tako da se na višini ca. 1800 m v sončnem vremenu lahko še koplješ v njem. Jezerce se čudovito prilega okolici. Ob njem drži cesta naprej proti koči