Ameriška Domovina

NO. 226
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, NOVEMBER 24, 1965
SLOV€N!AN
MORNING N€WSPAP€fi
ŠTEV. LXHI — VOL. LXm
lesnika aiisrsžsi!© sile že Imajo atomske glave
Združene države so jih dale namestiti na nemška letala in rakete, toda drže te pod stalnim nadzorom in jih ne sme nihče rabiti brez njih dovoljenja.
BONN, Nem. — Vojaško sodelovanje med Zahodno Nemčijo in Ameriko gre že dolgo vrsto let veliko dalje, kot si mislimo. Naša javnost na primer misli, da imamo v Nemčiji vse naše zaloge atomskega in vodikovega orožja v skladiščih pod našo kontrolo, kamor tujci niti pogledati ne smejo. V resnici je stvar drugačna. Naša narodna obramba je že pred 6 leti začela dajati nemškim divizijam atomske bombe in vodikove glave za Oemške rakete. Seveda pa Nemci ne smejo z atomskimi glava-coi svobodno razpolagati.
Ameriške atomske bombe, ki so nahajajo že montirane na bombnikih, so zastražene po a-^eriških vojakih. Bombniki ne sniejo zapustiti letališča, kjer se Nahajajo.
V začetku so imele ameriške slraže bolj simboličen pomen. No je to ugotovila posebna komisija skupnega kongresnega °dbora za atomsko silo, je Pen-lagon takoj odredil strožjo kon-Irolo, vendar pa še zmeraj mno-§° strokovnjakov ne verjame, ba je ta učinkovita. V sili bi -ahko nemška armada brez posebnih naporov začela rabiti ,a-l°niske bombe v duhu svojih Načrtov.
Naša narodna obramba je dala atomsko strelivo na omenjeno razpolago tudi drugim državam NATO. Ni pa znano) ali je tam kontrola strožja.
¥ Grčiji imajo za dodatek Po|j(jja y Rodeziji je se krizo Oerkire m države sjrgjjaja na jZgrgCjnj|(e
ATENE, Gr. — V Grčiji je pravoslavna cerkev še zmeraj tesno povezana z državo. Na drugi strani pa prejemki pravoslavne duhovščine niso pravično razdeljeni. Tako imajo na primer nekateri škofje kar čedne dohodke, dočim drugi komaj shajajo. Naravno je, da silijo škofje iz revnih škofij v bogate kar naravno ni v korist ne Cerkvi ne cerkveni disciplini.
Vlada hoče napraviti red in združiti prejemke vseh škofij. Do krize med odnosi med Cerkvijo in vlado je prišlo ravno sedaj. Sveti sinod je namreč imenoval 15 novih škofov, ako-ravno je vlada rekla, naj počaka na nov zakon. Ko so posvečevali nove škofe, je v nekaterih cerkvah prišlo do neprijetnih dogodkov.
Razume se, da se za zadevo močno zanima tudi vsa grška javnost in da jo opozicija, ki jo vodi Papandreou, skuša politično izrabiti.
Nixon za pospešenje vojne v Vietnamu
New YORK, N.Y. — Bivši Podpredsednik ZDA R. Nixon je Preteklo nedeljo na CBS pro-“Face the Nation” trdil, a utegne biti vojna v Vietna-11111 “važno vprašanje” pri volit-Vah leta 1968) če ne bo predsednik Johnson napel večjih sil za njihovo naglo zmagovito za-
^Ijučitev”.
Nixon je izrazil zaskrbljenost ?aradi tolikšnega števila ameri-
ških
bi
kopnih sil v Vietnamu, ko
nuj vendar Združene države
tam
u1 prvenstveno uporabile le-ske in pomorske sile. Voja-UU vodnikom naj bi bile dane °ste rake, da bombardirajo e važne vojaške cilje v Severin Vietnamu, tudi Hanoj in
Najfong.
Žebelj na glavo?
li ^ravnlk: slabe volje: “Ste bi-Pri kakem drugem zdravniku, J J^no ste prišli k meni?” s “Nuk boječe:	“Ne, šel sem
0 k lekarnarju.”
dravnik: “To kaže, kako ma-
j Parneti imajo nekateri ljudje! , tak bedast nasvet vam je le-^nar dal?”
k v:ln;k: Nekel mi je, naj grem


Vremenski
prerok
pravi:
Sovjetske protiletalske rakete niso uspešne?
DUNAJ, Avstr. — V Vzhodni Nemčiji, pa tudi v drugih satelitskih državah vzhodne Evrope so precej zaskrbljeni zaradi neučinkovitosti sovjetskih protiletalskih raket v obrambi Severnega Vietnama. Rusi so nedavno v posebni okrožnici zatrjevali vodnikom Vzhodne Nemčije, da so neuspehov v glavnem krivi Vietnamci, ki ne znajo z raketami prav ravnati.
To ni pregnalo vseh dvomov. Vojaški vodniki v satelitskih državah dvomijo resno v uspešnost ruskih raket in s tem seveda v lastno letalsko obrambo, ki jo te rakete tvorijo.
Amerika podprla zboljšanje koruze v Jugosla-• • •
VIJl
BEOGRAD, SFRJ. — Ameriško federalno tajništvo je poklonilo Zavodu za preiskovanje koruze v Beogradu - Zemunu $21,571 za preiskavanje, kako bi se dala zboljšati kakovost jugoslovanske koruze. Zavod pa ne bo dobil dolarjev na roko. Mu bo naše poslaništvo po nalogu iz Washingtona izplačalo kar dinarje, ki jih ima pri Narodni banki za dobavljene deželne pridelke. Zavod mora porabiti denar tekom 30 mesecev.
Policija v Bulawayo v Rodeziji je včeraj streljala na črne demonstrante in enega pri tem ubila.
SALISBURY, Rod. — Hujskanje proti vladi Smitha le ni ostalo brez uspeha. V drugem največjem mestu dežele v Bulawayo so vodniki črnih domačinov oklicali štrajk in vprizorili demonstracije proti vladi. Ta je odločno nastopila. Policija je včeraj na demonstrante streljala; en črnec je bil mrtev, 54 pa so jih prijeli.
Črni demonstrant je bil ustreljen, ko je policija nastopila v predmestju Mpopoma proti demonstrantom, ki so kamenjem napadli avtobus. V tem predmestju je prišlo do izgredov in ostrega nastopa policije proti nemirnim demonstrantom dan preje. Policija je tedaj streljala v zrak in spustila na demonstrante pse. Včeraj je oddala nekaj strelov v razgrajajočo množico, v glavnem pa je tudi streljala v zrak.
To so bile doslej v vsej Rodeziji najhujše demonstracije, od kar je ta pred 13 dnevi oklicala svojo neodvisnost. Policija je pobrala črnce največ zaradi skrbi, da bi se štrajk razširil. Prvi dan je zjutraj ostalo skoraj polovico črncev, popoldne pa so se že delno prestrašili posledic in šli na delo.
— V Združenih državah pridobivamo 169 vrst medu. Čebele goje y 13 državah Unije.
Brazilski predsednik reformira politiko države
RIO DE JANEIRO, Brazil. — Kot smo poročali, je brazilski predsednik general Branco prepovedal vseh 13 strank, kar jih je bilo v brazilskem parlamentu. Sedaj je pa objavil nov dekret o ustanavljanju novih strank. Dekret je sestavljen zelo spretno. Omogoča nove stranke, toda stavi zanje take pogoje, da bosta mogoči le dve in ne več. Branco je namenoma stavil take pogoje, ker pravi, da je za Brazilijo kar dosti, ako ima dežela dve stranki.
Dovoljene stranke bodo tudi edine imele pravico, da predlagajo kandidata za predsednika, ki ga bo pa volil Kongres in ne volivci neposredno. Ker volitve za Kongres ne bodo kmalu razpisane, predsednik pa bo voljen šele 3. oktobra 1966, bodo politiki imeli dosti časa, da prilagodijo svojo politiko novemu političnemu sistemu. Brancu pa poteče mandat šele v marcu 1967.
Angleži pripravljajo novo jedrsko bombo
LONDON, Vel. Brit. — Atomski strokovnjaki za orožje grade nove vrste jedrsko bombo, ki bo imela za okoli en milijon ton streliva uničujoče sile ter jo bo mogoče ponesti nad sovražnika ali z letalom ali pa z raketo.
Z novimi jedrskimi bombami, oziroma glavami bodo upremljene Polaris rakete na angleških atomskih podmornicah.
ZAHVALKI
DAH
Hvala Ti, o Gospod, za vse Tvoje darove, duhovne in tvarne. Ne odtegni od nas svoje dobrotljive roke, četudi se je ne izkažemo vredni. Ne po našem zasluženju, po svoji dobroti nas blagoslavljaj!
HAN0IU HI DO POGAJANJ
Predsednik Severnega Vientama Ho-Či-Minh je v pismu dr. Linusu Paulingu v odgovoru na poziv h končanju vojne v Vietnamu odgovoril, da je Severni Vietnam pripravljen začeti razgovore o končanju vojne le, kadar se bodo ZDA umaknile iz Vietnama in bodo voljne sprejeti zahteve Južnovietnamske osvobodilne fronte.
TOKIO, Jap. — Poročevalska služba rdeče Kitajske v Peipingu je objavila, da je predsednik ljudske republike Severnega Vietnama Ho-Či-Minh v pismu dr. Linusu C. Paulingu, Noblovemu nagrajencu za mir, ki je s skupino drugih v preteklem avgustu pozval vodnike držav, ki so zapletene v vojno v Vietnamu, naj to končajo, 17. novembra letos sporočil, da je Severni Vietnam pripravljen končati vojno v Vietnamu le, če Združene države umaknejo od tam svoje oborožene sile, končajo z napadi na Severni Vietnam in sprejmejo zahteve Južnovietnamske Osvobodilne fronte glede organizacije uprave in vodstva Južnega Vietnama. Očitno je, da takih pogojev ne morejo sprejeti ne Združene države ne vlada Južnega Vietnama v Saigo-nu, ker bi to pomenilo popolno predajo komunistom. Vojna se bo torej nadaljevala še z večjo zagrizenostjo in v večjem obsegu, kot kažejo boji zadnjih tednov._
Dr. Linus Carl Pauling, ki je
do pred enega leta učil na California Institute of Technology v Pasadeni, je znan levičar. V preteklem avgustu je z ostalimi Noblovimi nagrajenci za mir poslal predsednikom držav, ki so zapletene v vojno v Vietnamu poziv, naj to vojno končajo s pogajanji. Dejal je, da je pismo, ki ga omenja kitajska poročevalska služba verjetno odgovor na to pismo, vendar on pisma iz Hanoia še ni prejel. “Dokler tega pisma nimam v rokah, ne morem dati nobene izjave,” je dejal Pauling časnikarjem.
Hude izgube v preteklem tednu
SAIGON, J. Viet. — Ameriške vojaške oblasti v Južnem Vietnamu so objavile, da so imele ameriške oborožene sile pretekli teden v bojih z rdečimi skupno 240 mrtvih, 470 ranjenih in 17 pogrešanih. Večina mrtvih in ranjenih je bilo v bojih na Osrednjem višavju. Prvi spopadi so bili na podnožju gore Ču-Pong, kjer sta bila dva voda čete C 1. bataljona 7. polka 1. konjeniške divizije skoraj v celoti uničena, drugi še hujši boji pa so bili v dolini la Drang, kjer sta prišla v rdečo zasedo dela dveh bataljonov 7. polka.
Ameriške enote so se v teh bojih merile z rednimi polki Severnega Vietnama, ki so bili dobro oboroženi, dobro izvež-bani in disciplinirani, pa tudi spretno vodeni. Amerikanci so v glavnem odnesli zmago zaradi uspešne letalske podpore v boju.
Sudan v Afriki znova zabredel v hudo krizo
in toplejše, verjet-tUra 4gež^a- Naj višja tempera-
____L___
CLEVELAND, O. — Za politiko v Sudanu bi se svet gotovo menil zelo malo, ako ne bi dežela ležala sredi Afrike, kjer se je že tako nabralo dosti političnega dinamita. Ravno sedaj je na primer Južna Afrika izjavila, da bo z vsemi sredstvi, kar jih ima na razpolago, podpirala belo manjšinsko diktaturo v Rodeziji, kar bo rodezijsko vlado samo zapeljalo, da bo še bolj trmoglavo nasprotovala ne samo Angliji, ampak vsemu svetu. Tudi v Kongu ni politično stanje zadovoljivo, čeprav od tam ne pričakuje zaenkrat nihče nove nevarnosti za mir.
Sudanska politika se pa danes nahaja v hujši krizi kot kongo-ška. Krizo so sprožili pred par tedni sudanski komunisti in njihovi sopotniki, ki jim sedanja vlada hudo stopa na prste. Sedanji režim je v rokah koalicijske vlade, ki jo sestavljajo zastopniki narodne unije in Urama. Obe stranki sta zelo konser-
vativni, dočim njuni nasprotniki silijo zelo na levo. Sudan nima torej nobene sredinske stranke, kar je sudanski domači politiki zelo v škodo.
Komunisti so zavohali, da jih vlada hoče pritisniti ob steno, zato so začeli hujskati svoje pristaše, posebno med delavci in študenti, proti režimu. Na nekem takem sestanku se je komunistični študent obregnil zelo nespoštljivo tudi ob Mohameda in njegovo ženo Aisho. Muslimanske organizacije so radi tega šle pokoncu in prisilile vlado, da je spravila pred parlament zakonski predlog, ki naj prepove komunistično stranko in zapleni njeno premoženje. Komunisti so s tem računali in izginili v podzemlje. Pod kakšnim plaščem bodo zopet nastopili, še ni znano. Da pa ne bodo pri miru, to si lahko mislimo. So namreč najbolje organizirana stranka v Sudanu. Sedaj jim grozi samo ena nevarnost: kitajski ko-
munisti bi se radi polastili vodstva, pa imajo menda v njem moskovski pristaši večino. Ako se vodstva ne bodo mogli palo-stiti, bodo stranko razbili na kitajsko in rusko strujo. Moskva bo seveda svoje prijatelje tudi podpirala, kolikor bo le mogla. Zato je tako odločno protestirala proti sudanski zakonodaji, ki hoče ubiti komunizem v Sudanu.
V Khartumu samem pa nekaj tli pod tlom. Stalno se ponavljajo mali spopadi med levico in desnico, ne končajo se samo s pretepi, večkrat gre veliko udeležencev pri takih spopadih kar naravnost v bolnice iskat prvo pomoč. Ulica je seveda stalno razburjena.
Ravno v teh dneh je pa znova zagorela državljanska vojna v treh južnih sudanskih provincah. Urni uporniki se ne dajo u-gnati, akoravno je morala vlada poslati tja tri četrtine svoje ar-
made. Vladne čete so pa brez vsake moči, varujejo samo večja mesta in glavne ceste. Povsod drugod pa gospodarijo domači črni uporniki, ki se lahko tudi skrijejo čez mejo v Kongu in Ugandi, ako je ravno treba. Sreča za sudansko vlado je v tem, da posamezne uporniške skupine niso med seboj vojaško povezane, se bojujejo z vladnimi četami vsaka na svojo. roko.
Sudanski komunisti so do sedaj držali z vlado v Khartumu, čeprav so bili v opoziciji. Sedaj pa se lahko zgodi, da bodo spremenili svojo taktiko. Pošljejo lahko na jug dežele ravno to, česar upornikom najbolj manjka: dobre organizatorje za gverilsko vojskovanje, dočim bodo v severnem arabskem delu huj-kali proti režimu in razjedali disciplino med vojaki in orožniki. Da to znajo, so parkrat že pokazali.
Rdeči so v omenjenih bojih imeli skupno 2,260 mrtvih. Po poročilu naj bi prišlo povprečno na vsakega padlega ameriškega vojaka 9 padlih rdečih vojakov.
Kdo je kriv napada na črnske hiše v Gharioffu
CHARLOTTE, N.C. — V ponedeljek zjutraj ob pol treh je prišlo skoraj istočasno do močnih eksplozij v štirih črnskih domovih tega mesta. Lastniki vseh štirih domov so znani črnski vodniki v boju za civilne pravice, eden od njih je tudi član mestnega odbora.
Policija je preiskala vse štiri eksplozije in prišla do zaključka, da je morala napad izvesti organizirana skupina, ki je poznala do podrobnosti kraj, same hiše in seveda posebno še razstrelivo. Za sedaj za storilci še ni trdne sledi.
K sreči ni bil pri vseh štirih eksplozijah nihče ranjen.
Zadnje vesti
CHESTER, 111. — Sinoči se je uprla skupina jetnikov v Menard državni kaznilnici in zabodla do smrti tri stražnike, par drugih pa ranila. Pa 4 urah je bil upor zlomljen.
LORAIN, O. — Danes ponoči okoli ene je nastal požar v koči Mr. in Mrs. C. Clark par milj zahodno od Oberlina ob cesti 10. Trije otroci od devetih so našli v ognju smrt. Mrvi so 14 let stara Judy, 9 let stara Cindy in 3 leta stara Clarence.
SUNBURY, Pa. — Harold Bord-ner, 17 let stari sin Mr. in Mrs. H. Bordner, je priznal, da je streljal na svojo mater in zažgal hišo na njihovi farmi. V ognju je našlo smrt 7 njegovih mlajših bratov in sester. Harold je dejal tekom zasliševanja v navzročnosti svoje 39 let stare matere: Mislil sem, da se te bom lahko rešil, mama. Hotel sem plačati svoje račune. Harold je po izjavi okrajnega preglednika mrličev dr. H. F. Ulricha hotel spraviti s poti starše, brate in sestre, nato pa prodati družinsko farmo, da bi plačal svoje dolgove.
HARADH, Jemen. — Tu je prišlo včeraj do konference med pristaši kralja Al-Badra in med pristaši republike za sestavo skupne vlade v smislu dogovora med Naserjem in savdskim kraljem Fejsalom v
Iz Clevelanda in okolice
Ples v Slov. domu—
Slov. dom na Holmes Avenue vabi nocoj ob devetih v svoje prostore na ples, za katerega igrata Pecon in Trebar.
Polka Party—
Na Zahvalni dan vabi Tony Petkovšek, vodnik znanega radijskega programa “Tony’s Polka Party” na WXEN-FM, v Slov. narod, domu na St. Clair Avenue na 4. letni ples. Igrali bodo J. Vadnal od 6.30 dalje, J. Pecon in L. Trebar od desetih dalje.
Zadušnica—
V	četrtek ob 7.30 zjutraj bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antona Kolenca cb 12. obletnici smrti.
V bolnici—
G. Joseph Mah z 1062 Možina Drive je bil odpeljan v Lake County Memorial Hospital West v Willoughby.
Zadušnica—
V	petek ob osmih bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Ludvika Vrčeka na 30. dan njegove smrti.
Asesment—
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala asesment v petek, 26. nov., v šoli sv, Vida od 5:30 do 8. ure zvečer.
Ženske duhovne vaje—
Katera od žena in deklet, ki so se prijavile za duhovne vaje, nima prevoznega sredstva, naj bo v petek zvečer ob šestih pred župniščem sv. Vida. One, ki imajo svoje avtomobile, so prošene, da pridejo ob šestih zvečer v petek pred župnišče, da bodo vzele seboj tiste, ki jih nimajo.
Asesment—
Tajnica Podr. št. 25 SŽZ bo pobirala asesment v petek od 5.30 pop. do 8. zvečer v šoli sv. Vida.
Stanton za guvernerja—
Predsednik mestnega sveta Clevelanda J. V. Stanton je dejal, da ga pregovarjajo, naj bi kandidiral za državnega guvernerja proti republikancu J. Rhodesu. Podporo so mu obljubili vodniki demokratske stranke v okrajih Cuyahoga, Summit in Lorain, pa tudi bivši demokratski guverner Ohia M. Di-Salle. Stanton je dejal, da bo v 10 dneh objavil svojo odločitev.
j Sen. Matia proti R. Perku—
:	Demokratski državni senator
D.	Matia je včeraj objavil, da bo prihodnje leto kandidiral za okrajnega avditorja proti republikancu R. S. Perku. Nekaj takega namerava menda tudi bivši demokratski okrajni avditor J. Carney. Vse kaše, da je bila Perkova kandidatura za clevelandskega župana korak, ki ga utegne stati še službo okrajnega avditorja.
Iz slov. naselbin
WAUKEGAN, 111. — Slov. narodni dom bo priredil 4. decembra zvečer v svojih prostorih jesenski ples. Igral bo orkester Roman Possedi.
preteklem avgustu o končanju državljanske vojne v Je-menu.
NEW DELHI, Ind. — Predsednik vlade Šastri je včeraj v parlamentu objavil, da je pristal na sestanek s predsednikom Pakistana Ayubom v Taškentu v Sovjetski Aziji.
/ty Bi 1*^/1
'KŠ^SM-BtlSU ’J ■* '
f 7,..■ ■ -*	? *
t ^ X? V>'	£ ' W ®
6117 St. Clair Ave, — HEnderson 1-0628 — Cleveland, .Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fcfe Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
“	-	SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 226 Wed., Nov. 24, 1965
Zahvalimo se Gospodu!
Tako je pred 344 leti pozval guv. Bradford člane Ply mouth Bay kolonije v svojem proglasu prvega Zahvalnega dne v naši deželi. Vsi naj bi en dan opustili delo in ga posvetili zahvali Bogu, ki jim je dal dobro letino z obilnim pridelkom in jih tako obvaroval pred novo, zadnji enako zimo, ko so trpeli hudo pomanjkanje. Gnani od prave krščanske ljubezni so “romarji”, kot so se ti prvi naseljenci v Novi Angliji imenovali, povabili na svoje zahvalno slavje tudi okoliške Indijance, preproste poganske prebivalce, da z njimi dele svoje obilje.
Sedaj izdajajo proglase za praznovanje Zahvalnega dne predsednik Združenih držav in tudi vsi guvernerji po sameznih držav. Povsod, kamor seže ameriška oblast, kjerkoli žive Amerikanci, povsod praznujejo Zahvalni dan Žal, izgleda, da je nekdanji duh tega praznika že močno izginil. Še se zbirajo ameriške družine ta dan k skupni mizi, k skupnemu obedu, k skupni zahvali za vse dobrote in za vso blaginjo, toda vse bolj v smislu izročila, bolj iz navade kot iz notranjega prepričanja in notranje potrebe
Izobilje, ki ga je večji del naše dežele deležen, nas je v marsičem spridilo. Napravilo nas je samozavestne, bahave in ošabne, le malo smo podobni onim prvim praznovalcem Zahvalnega dne, ki so še v živem spominu na po manjkanje v hudi, pretekli zimi, res iz srca hvalili Boga za vse, kar jim je tako dobrotno naklonil. Prenekateri ljudje v naši deželi so pozabili na Boga, pozabili na svojega Stvarnika in Ohranjevalca, potisnili so Njegovo ime iz javnih šol, potisniti ga skušajo iz javnosti sploh, kot da bi bila naša dežela od vsega začetka brezbožna! In vendar so bili njeni prvi naseljenci globoko verni ljudje, ki so prav zaradi svoje vere in svobodnega njenega izvrševanja zapustili svoje domove in šli v negotovo, neznano, sovražno tujino
Očetje naše dežele so bili globoko verni, iz vere so rastli, na veri so gradili. To je jasno tako iz Izjave neodvisnosti, kot iz vrste drugih dokumentov prvih desetletij zgodovine Združenih držav. V ustavi so uzakonili ločitev Cerkve in države, da ne bi nobena verska organizacija prišla do oblasti in preganjala druge, kot se je v onem času še vedno dogajalo ponekod v Evropi, še veliko bolj pa v preteklih stoletjih. Pri tem niso niti malo mislili na ločitev države od Boga, od vere same in hoteli Združene države graditi v brezboštvu, kot bi sedaj nekateri radi prikazovali Ijavnosti.
Ne pozabimo nikdar tega, ne pozabimo v obilju, ki ga nam nudi življenje v tej deželi, na to, da smo stvari Božje, pa naj si s tehniko in znanostjo bolj in bolj osvajamo svet in rinemo dalj in dalj v vesolje. Naj izobilje ne okameni našega srca, da bo postalo trdo do trpečega bližnjega, da ne bo razumelo njegove boli, da mu ne bomo priskočili na pomoč, ampak obrnili stran svoj pogled češ: kaj nam mar!
“Romarji” se delili svoje dobrote z indijanskimi pogani; niso zaprli vrat svojih domov in ograje svojega naselja, povabili so jih med sebe in jim ponudili od vsega, kar so sami imeli. Zgodovina pravi, da so šli Indijanci nato z romarji skupno na lov in prinesli obilo divjačine, med njimi zlasti purane, ki so postali značilna jed Zahvalnega dne.
Amerika se drži izročila Zahvalnega dne in še ved no deli od svojega obilja s svojimi bližnjimi in daljnimi sosedi. Naše pomoči, našega obilja so v večji ali manjši meri deležni “naši sosedje” po vsem svetu. Pomagamo jim uradno preko zvezne vlade, ki pošilja viške deželnih pridelkov v vse države sveta, kjer obstoji potreba, ki daje podpore v denarju, v strojih, v strokovnjakih, učiteljih vseh vrst in ne na zadnje v “mirovnem zboru”. Pomagamo jim tudi preko raznih dobrodelnih organizacij, verskih ali čisto humanih, pomagamo tudi kot posamezniki.
Dobrota se začenja doma, pravi ameriški rek. Tudi v tem pogledu je v zadnjih letih veliko več storjenega. Nekdaj smo skušali revnim in betežnim pomagati s podporami, z miloščino, sedaj prihajamo do bolj človeka dostojnega načina, pomagamo s socialno zakonodajo, z novo ureditvijo družbe, z zavarovanji za bolezen, za delovno nesposobnost, za brezposelnost, za smrt, za nesreče vseh drugih vrst. Johnson je sprožil “vojno proti revščini”, ki naj pomaga revnim in zaostalim do' boljšega in večjega deleža skupnega blagostanja dežele. Ta “vojna” bo potrebovala več Tet in nemara celo desetletij, da bo uničila glavna gnezda revščine, vendar moramo biti Bogu hvaležni že za to, da jo je nekdo začel.
Marsikaj še manjka tudi v naši deželi, marsikaj je morda drugod na svetu urejeno boljše, toda to nas ne sme spravljati v slabo voljo. Tudi Rim ni zrastel v enem dnevu, so bili vajeni reči stari. Amerika raste, naoreduje in se izpopolnjuje na vseh področjih, v vseh smereh. Ne pozabimo, naša domovina je, sami smo si jo izbrali! Spoštujmo
venski rodovi pred nami, spoznavajmo njene pomanjkljivosti in jih kot svobodni državljani pomagajmo odstranja-ti, bodimo pa tudi ponosni na njene uspehe, na njen napredek, na njeno svobodo, ki nas je posebno v zadnjih desetletjih največ zvabila na ta breg Atlantika.
Ko bomo jutri zbrani ob bogato obloženih mizah go-
vorili o Zahvalnem dnevu
-, o ' romarjih” in Indijancih, se spominjali “starega kraja”, razmer tam in tu, se spomnimo tudi naših vojakov v Vietnamu, ki se bore, da nam vse te dobrote ohranijo. Ne mislimo, da oni tam v daljni Aziji branijo samo neodvisnost Južnega Vietnama, bore se tudi za našo lastno svobodo.
BESEDA IZ NARODA
la družabni mm ¥ Baragovem domu
Cleveland, O. — Kot je bilo že objavljeno v Ameriški Domovini, bo v soboto zvečer, dne 27. t. m., v Baragovem domu družabni večer z večerjo in plesom. Igrali nam bodo godbeniki “Veseli Slovenci”.
V tej sezoni, odkar imamo hladno vreme, je bilo v Baragovem domu že veliko sej, sestankov, občnih zborov, raznih vaj in drugih skupnih zadev, ki jih prirejajo razna društva, vsaka v svojem delokrogu in po svojem programu. To vse je zelo dobro in potrebno, da ostane naša slovenska skupnost živahno delavna. Baragov dom z veseljem daje društvom radevolje na razpolago prostore za vse organizacijske namene. Čim več jih je in čim bolj jim moremo ustreči, tem bolj smo zadovoljni tudi mi pri Baragovem domu.
Tale družabni večer v soboto je na drugi strani lepa priložnost za vse člane teh društev, ki uživajo našo gostoljubnost, da tudi oni s svoje strani pokažejo, da cenijo to našo vzajemnost in so veseli, da imajo njihove zadeve streho v Baragovem domu. Roka roko umije. V skupnosti je moč. Brez vzajemne pomoči tudi Baragov dom ne stoji. Le obojestranski čut za odgovornost daje moč vsem našim u stanovam, društvom in organizacijam, tudi Baragovemu domu.
Upamo, da bodo vsi tako razumeli to naše vabilo in prišli, zato, da nas podpro, zato, da se izkaže naša vzajemnost, zato, da preživimo lep večer v naši domači druščini. Prav prisrčno va-vimo vse. Potrudili se bomo, da bo vsak zadovoljen, da je prišel. Naše žene bodo pripravile izvrstno večerjo, naši godci bodo igrali lepe narodne in poskočne, da bo vse pospeševalo veselo razpoloženje. Na svidenje v soboto zvečer v Baragovem domu!	Prireditelji
-----o------
IMaj h Loraina
LORAIN, O. — Na Martinovo nedeljo, 14. novembra, so prišli k Johnu in Mary Grm na 2405
E.	20 St. na obisk iz Clevelanda sovaščani Mr. in Mrs. Frank Naglič in njuna hčerka ter Mr. in Mrs. Stane Mrva in Miss Pepca Banič. Pridružili so se Mr. in Mrs. Louis Bajuk in Mr. in Mrs. Grm. Bilo je krasno domače martinovanje. Sv. Martina smo temeljito počastili na vse načine. Pokušali smo “novino”, pa uživali tudi staro vino. Miza je bila obložena z vsakovrstnimi dobrotami, pečenkami več vrst, pa tudi z vsem drugim, kar k takemu slavju spada. Bilo je res prijetno in veselo, saj smo tudi prenekatero zapeli, med drugimi tudi “Slovenc Slovenca vabi”.
Veselju sledi žalost. Tako je drugod, tako je pri nas v Lo-rainu. Preteklo sredo se je za vedno poslovila od nas rojakinja Frances Longar, roj. Piškur, s 1662 E. 32 St. Umrla je po dolgi bolezni v bolnici sv. Jožefa stara 83 let. Rojena je bila v starem kraju, od koder je prišla v Ameriko in se 1. 1905 naselila v Lorainu. Zapustila , je sina Johna Zore. hčere Mrs. Mary Sim-co, Miss Josephine in Miss Rose Zore, Mrs. Ann Andy in Mrs.
kov in vnukinj ter 24 pravnukov in pravnukinj. Pokojna je bila faranka sv. Cirila in Metoda in članica KSKJ. Pogreb je bil v petek s pogrebno sv. mašo ob 9.30 v cerkvi sv. Cirila in Metoda, potem pa na domače pokopališče Kalvarija.
L. Balant
Predavanje v CoBin-wocdia
Cleveland, O. — Te dni bodo duhovne vaje za slovenske žene in dekleta, .žal se jih vse ne bomo mogle udeležiti, ne bomo vse tako srečne, da bi mogle zapustiti dom in oditi na duhovno obnovo.
Da bi pa kljub temu imele vsaj nekaj tudi ostale, smo prosile č. g. C. Wolbanga, da bi na Zahvalni dan zvečer prišel v dvorano po cerkvijo Marije Vne-bovzete in nam povedal, ikako on rešuje vprašanja z dorašča-jočo mladino, s katero ima dan za dnem opravek. Dal nam bo misel za advent, ki se prične v nedeljo, in še malo misijonskega duha.
Čeprav je to dan, ki ga želimo preživeti z družino, vabimo vendar vse: pridite, ne bo vam žal!
Vabijo	matere
Zahvala “ffaše zvezda55
Euclid, O. — Dramatsko društvo “Naša zvezda” se najlepše zahvaljuje g. Johnu Menartu ml. za kazanje slik po seji 11. novembra. Slike so bile posnete večji del v Evropi in so res krasne.
Hvala tudi vsem obiskovalcem društvenih predstav in prireditev za njihovo dobro voljo. Ohranite nam jo še dalje!
Vinko Zgonik, preds.
Akademija sHsTn SAVE na Osmi v Mew "srka
New York, N.Y. — Dne 10. decembra bo ob 8. zvečer na “Osmi” skupna slavnostna akademija SKSA-a in SAVE v počastitev stoletnice rojstva dr. Janeza Evangelista Kreka in 25. obletnice smrti dr. Antona Korošca.
Kakor so se po drugih kontinentih kulturni Slovenci med tem že spominjali obeh velikih mož, tako se hoče na svojski način spominjati in izkazati svojo dolžno čast tudi slovenska kulturna skupnost v New Yorku na “Osmi”.
Na sporedu so: deklamacije, slavnostni govor (dr. Puš), recitacije in pevske točke.
Vsi Slovenci v tem območju iskreno vabljeni!
F.	G.
......	, ,	,	-	'bT Pa tudi njihovi prijatelji.
jo. pomagajmo jo gracnti, kot so to delali nešteti, tudi slo- Jane Beck (Cleveland), 11 vnu-|To je namenjeno naši zabavi,
fOižh jupokojeneev m Sešiklersb okrožje
Cleveland, O. — Klub slovenskih upokojencev za Sen-klersko okrožje priredi zabavni večer z okusno večerjo v nedeljo, 28. novembra 1965, v spodnji dvorani Slov. nar. doma na St. Clair Avenue. Večerja bo na razpolago od 5. popoldne do 8. zvečer. Po večerji bo prijetna domača zabava. Za one, ki se žele zavrteti, bo igrala dobra godba.
Vabljeno je vse članstvo Klu-
našemu razvedrilu. Tega je vsakdo potreben, mi morda še najbolj. Življenje nas je utrudilo, pa vendar smo lahko veseli, ko se v svoji jeseni zberemo in se pogovorimo o vsem lepem in zanimivem, kar nam je preteklost prinesla in nudila.
Vstopnice so na razpolago pri tajniku Kluba J. Tavčarju po $1.50 za odrasle, po 75c za otroke.
Na svidenje v nedeljo, 28. novembra, ob petih popoldne v SND!
Vse prijateljsko vabi odbor.
John Tavčar, taj.
------o--------
iefokrasiJiH sa zahva-Ifiijejo
Cleveland, O. — Da bomo imeli Belokranjci v soboto, 6. novembra, martinovanje, je bilo večkrat objavljeno v Ameriški Domovini, slovenska radio-oddaja pa je tudi poskrbela, da je zvedel vsakdo za veselo in dobro domačo družbo, ki se je napovedovala v Slov. domu na Holmes Avenue. Oddaja na sam dan martinovanja je bila skoraj v celoti posvečena Beli Krajini, krajem in ljudem, ki tam živijo, njihovim običajem, čustvovanju in mišljenju. Slišali smo tudi med našimi poslušalci tako priljubljeno belokranjsko pevko Ivanko Kraševec, ko je pela domače pesmi. Bilo je res lepo in razumljivo vsakemu poslušalcu, tako da četudi ni prej mislil iti na zabavo, ampak mislil samo na svojo utrujenost, ga je ta takoj pustila in se je kmalu znašel med nami na zabavi. Najlepša hvala obema obveščevalcema javnosti!
Zelo veseli bi bili, če bi bil med nami Tone s Hriba. Gotovo bi se dobro počutil med svojimi ožjimi rojaki. Žal se ni mogel veseliti v naši družbi, ker je med Hribom in Kalinvudom le preveč milj. Prepričani smo, da je bil v mislih pri nas, saj vedno rad pove kako prijetno, domačo iz mladih let. Hvala mu za dopis v AD in vabilo na prireditev!
Priznati moramo, da se je našemu vabilu odzvalo več rojakov in rojakinj, kot smo mislili. Kljub temu upamo, da so bili vsi zadovoljni z našo postrežbo, saj so se naše kuharice, posebno Francka in Micka, zelo trudile, da je bilo res vse v redu. Gospodinje so napekle potic in raznih drugih domačih dobrot, da je bilo ustreženo vsakemu okusu. Po teh smo zavili do bare, kjer smo vse zalili z dobro kapljico.
Da je bil vsak dobro in hitro postrežen, so poskrbeli možje za baro. Vsi smo bili zelo veseli in raizgrane volje. Bilo je zares lepo pogledati tudi po dvorani, ko se je zibala kot morje ob veselih zvokih naših mladih “Veselih mornarjev”. Vsi smo bili dosti mlajši in gibčnejši, kot v rednih dneh.
Vsem obiskovalcem še enkrat hvala lepa za udeležbo. Ne pozabite priti tudi v bodoče! Potrudili se bomo, da bo tedaj postrežba še boljša in vse še bolj prijetno in veselo! ,
Za Belokranjski klub Matija Hočevar
------o------
— Večina vrst srnjakov odvrže svoje rogovje vsako leto.
BbvesiHo naročnikom
Cenjene naročnike p o Združenih državah (izven Clevelanda) lepo prosimo, da nam ob priliki poravnave naročnine sporočijo številko svojega poštnega okoliša (ZIP CODE), če tega že niso storili. Ta novi način naslovitve se počasi uveljavlja in bi tudi mi radi poštno listo “modernizirali”, naročnikom pa s tem zagotovili redno prejemanje. Za uvidevno sodelovanje se zah« valjuje
UPRAVA
AMERIŠKE DOMOVINE
Bbšsk v velemestni New Yorku
IV.
Milwaukee, Wis. —
Ko se sprehajaš po glavnih u-licah, kot so Park avenija, ki predstavlja eleganco, razkošje in bogastvo New Yorka, po A-merica’s ave., po Peti aveniji, kjer opaziš krasno, v gotskem stilu zidano katedralo St. Patricka in impozantni Rockefellerjev Center s svetovnoznanim kipom “Prometeus”, ki ga obdaja velik vodnjak. Toda čudo vseh inženirsko-arhitektskih del je Empire State Building, naj višja stavba na svetu. Nebotičnik je visok 1,472 čevljev ali 448 metrov. Dvigalo vas pripelje v eni minuti do 80. nadstropja. Nato pa prestopite v manjšega, ki vas pripelje do 102. nadstropja. S tega opazovalnega stolpa, ki je visok 381 metrov, je krasen razgled po New Yorku in vse po bližnji okolici do 50 milj. V nočnih urah pa je razgled naravnost očarljiv. Ta stavba tehta 270,000 ton.
Najvažnejši in najbolj znan v New Yorku je BROADWAY. To čudovito cesto ne poznamo samo v Ameriki, temveč jo pozna ves kulturni svet. Broadway je cesta veselja in žalosti, cesta neštetih restavracij in nočnih zabavišč, toda predvsem je cesta — gledališč. Cesta, kjer so najboljši dramatiki, komedijo-grafi, komponisti in pevci Amerike in ostalega sveta, postavljeni na preizkušnje. Če tu uspeš, svetovna slava in bogastvo se ti smehlja in klanja. Če ne uspeš, preziraš to cesto s sovraštvom. Broadway je izhodišče svetovne slave E. O’Neilla, S. Andersona, T. Williamsa, A. Millerja in drugih. Gledališče pri gledališču, ljudje se drenjajo noč in dan, nove ideje, novi uspehi. Broadway je kulturno središče sveta. Njujorški Broadway je dolg več kot 20 km in teče iz južnega dela Manhattana povprek proti severu in ga križa preko 300 ulic, ki so vse strogo pravokotne, le Broadway cesta teče izjemoma povprek in poševno, v diagonali tako, kakor je tekla stara indijanska steza še v tistih časih, ko so prvi belci kupili ves otok za 24 dolarjev.
Kulturni Broadway se razteza nekako od 14. ulice do 65. ceste. Svetlobne reklame kar vro od kleti do vrha stolpnikov. Gneča dan in noč, ljudje se gnetejo po tej cesti od zore do mraka in od mraka do zore. Mimogrede se sliši odmev raznih jezikov. Gledališča so danes večinoma spremenjena v kinematografe ali televizijske študije. Sodobna filmska predstava traja par ur z odmori in okrepčilom in promenado po mehkih preprogah, kajti film je postal gledališče, družabna prireditev, kjer vidite in občudujete lepe obleke. Vendar živih pravih gledališč deluje še okrog 50. Nekatera se prebijajo skozi veliko revščino. V zadnjih letih so zgradili dve novi gledališči: eno v Greenwich Village, drugo v znamenitem Lincoln centru na 65. cesti in West Broadway. Kljub filmu in TV — živo gledališče bo večno.
Broadway in 42. cesta je središče in srce te ceste. Veliko je nočnih lokalov z lepim sporedom. Dočim je v drugih lokalih reklama za nagoto žensk tako kričeča in vsiljiva, da te, če nisi odločen moralist, potegne v notranjost lokala, kjer je dim pomešan z alkoholnim smradom in s človeškim znojem. Višje gori na 50. cesti so kinogledališča, kjer prinašajo najboljše filme s celega sveta. Živa gledališča izvajajo v raznih gledališčih Broadwayja klasična dela in vse do najmodernejših amerikanskih in evropskih avtorjev. Gledališče mora biti drugačno od filma in televizije. Gledališče mora biti vedno novo, vedno mlado, gledališče mora biti življenje. To ima Broadway. Tu ustvarja amerikanska intelektualna elita, ki noče biti podobna Evropi.
♦
“CARNEGIE HALL” je stara in najbolj slavna koncertna dvorana v New Yorku. Sezidana je bila leta 1891 in je bila kasneje imenovana po Andrewu Carne-gieju, naj večjemu finančnemu podporniku te koncertne hiše. Stavba ima majhno dvorano za male koncerte z okrog 350 sedeži in več knjižnic. Glavna dvorana ima velik oder, s parterjem, balkonom in galerijo ima preko 3,000 sedežev. Tu se vršijo simfonični koncerti orkestrov z vsega sveta. Tu nastopajo samo svetovni pianisti, virtuozi in pevci svetovnega formata. Leta 1891 je ob priliki otvoritvenega koncerta gostoval kot dirigent njujorškega filharmoničnega orkestra slavni ruski skladatelj Peter I. Čajkovski. Vodil je orkester odlično ter so izvajali samo njegova dela. Na tem odru je navdušil poslušalce poljski pianist Ignac J. Padarevski. In pred kratkimi leti je na tem odru debutirala slovenska pianistka Dubrovka Tomšič, ki je dosegla za svoje igranje izreden uspeh in pohvalo.
K sreči smo dobili vstopnice in smo prisostvovali koncertu “The Festival of Stars”, kjer so znani pevci Woody Allen, Sammy Davis Jr., Phil Foster, Eydie Gorme, Steve Lawrence, Jane Morgan, Kate Smith in drugi s svojim petjem počastili spomin pred kratkim umrlega črnskega pevca Nat King Col. V razprodani in odlično akustični dvor ni so pevci in pevke s svojim petjem razgreli občinstvo, za kar jih je nagradilo z ogromnim a-, plavzom. Do pred kratkim je bila Carnegie Flail sedež njujor-ške filharmonije, sedaj pa je sedež v novi dvorani v Lincoln Centru.
(Dalje sledi)
L. Galič
-----~Q------
Kazen za
življenjsko modrosi
Vsaj v utemeljitvi sodbe se je bržkone zmotilo sodišče v Parizu, ko je odmerilo profesorju Jukikasu Sakurazavi 500 frankov globe zaradi nedovoljene zdravniške prakse. Dejstvo je namreč, da se drobni japonski profesor ni izdajal za zdravnika. Ni delal kot mazač in tudi ne kot čudodelni vrač, ker ni ne eno ne drugo, temveč modrijan.
“Medicine ni,” pravi Sakura-zava, “in sicer zato ne, ker ni bolezni. Obstaja samo zdravstveno stanje: zdravje, če so zastopani in upoštevani vsi zakoni narave ter pomanjkanje zdravja, če se pregrešimo nad temi zakoni. Kdor se začne dosledno ravnati po zakonih narave, je spet zdrav.”
Kakšni so ti zakoni? Ponazori naj jih nekaj zelo preprostih načel: mleka ne smeš piti, ker je namenjeno teličku; teleta ne smeš ubiti, ker zahteva zakon narave, da raste in doraste; pusti jajce, naj se iz njega izvali pišče; ne liži medu, zakaj ta je namenjen čebelji matici, in tako dalje.
Že vrsto let si prizadeva prof. Sakurazava, da bi se med Evropejci uveljavili ti nauki orientalske modrosti, katere poglavitni značilnosti sta vzdržnost iu rastlinska hrana. V Franciji j6 njegova prizadevnost obrodila sadove. Med tistimi, ki so sprejeli njegov nauk, je tudi nekaj bolnikov, ki jih je sodobna medicina baje označila kot neozdravljive, vendar so ozdraveli, potem ko so se ravnali natančno po njegovih načelih: jej rastlinsko hrano, pij svežo in čisto vodo, zraven pa razmišljaj.
Prof. Sakurazava, ki je moral zaradi njihove ozdravitve na zatožno klop, ni v svoji neizmerni modrosti prav nič žalosten in prizadet: “Dobro, ljudje me pan ne razumejo!”
------o-------
— Najvažnejša koristna rudnina v pokrajini Quebec v Kanadi je azbest.

KRALJ GORA
EDMUND ABOUT
Kljub temu pa se me je v trenotku, ko sem hotel dati rokopis v tisk, polotil dvom, če se ni vmešala kaka napaka v Hermanovo povest. Jaz, kot izdajatelj knjige, sem bil gotovo tudi nekoliko odgovoren Za njeno vsebino. Če bi izdal Povest o kralju gora brez kontrole, bi to brezdvomno pomenilo prav toliko, kot da se izpostavim očetovskim opominom “Journala des Debats”, zanika-vanjem atenskih časopisov in surovostim Orijentskega opazovalca. Ta prosvitljeni časopis je Že itak iznašel, da sem pohabljen; ali mu je treba nuditi priložnost, da me imenuje še slepca?
V tej zagati sem se odločil, napravim dva prepisa svojega rokopisa. Prvega sem poslal nekemu verodostojnemu človeku, nekemu atenskemu Grku, gospodu Patriotisu Pse-Hisu. Prosil sem ga, naj mi brez vsakega ozira in z grško Priprostostjo pove vse napake Proj ega mladega prijatelja in cbljubil sem mu, da ponatisnem njegov odgovor na koncu dela. Medtem, ko sem čakal na od-
■v
govor, sem podal delo radoved-n Ju občinstvu. V njem nisem Zamenjal prav nobene Hermanove besede in spoštoval sem naj večje nemožnosti. Takoj, ko bi začel popravljati mladega Hemca, bi že postal njegov sodelavec. Zato stopim ponižno v °zadje; njemu prepustim pro-stor in besedo; moje pero je iz-Ven dela: Herman je, ki vam govori, medtem ko kadi iz svoje Porcelanaste pipe in se smeji *?Za svojih zlatih očal.
II.
Fotini.
Na moji ponošeni obleki že Vidite, da nimam deset tisoč frankov letnih dohodkov. Moj °če je gostilničar, ki so ga železnice uničile. Kadar je dobra Sotina, je kruh, kadar pa slaba, £a krompir. Povem še, da nas •N šest otrok, ki mamo vsi dobre Zobe. Tisti dan, ko sem pri tek-nj dobil službo pri Rastlinskem je bil praznik za vso dru-Zino. Ne samo zato, ker je moj odhod povečal kosilo vsem mo-htn bratom, temveč v veliko Vecji meri zato, ker naj bi jaz cd zdaj najprej dobival meseč-n° dvestopetdeset frankov, zra-^en sem pa dobil naenkrat še , 0 frankov za potne stroške. To •*e bilo bogastvo. Od tega tre-^utka so me nehali klicati za doktorja. Imenovali so me ži-vinskega trgovca, tako bogat Setti se jim zdel. Moji bratje so 2 gotovostjo računali, da bom P° svojem povratku iz Aten ^enovan profesorjem na vseu-cdišču. Moj oče je imel drugo Misel; upal je, da se vrnem ože-djen. v svoj lastnosti kot gostil-dičar je bil priča nekterim romanom in bil je prepričan, da Se iopi dogodki dogajajo le na kelihi cesti. Najmanj trikrat na eden je pripovedoval o poroki Mncezinje Ypsoff s poročni-i 0rn Reynauldom. Princezinja *e stanovala v oddelku št. 1 s Ev°io sobarico in s svojim slu-^ in je plačevala dvajset gol-Jarjev na dan. Francoski čast-‘ i le sedel pod streho na šte-^ M 17 in je plačeval dnevno . 1 goldinar in pol, vštevši hra-• Kljub temu pa se je po eno-esečnem bivanju v hotelu od-sk ^ ne^;eSa dne v vozu z ru-0 Princezinjo. In zakaj bi
v svo-
M-incezinja vozila s seboj
Jem
v°zu kakega poročnika, če
gl 2^°> da ga poroči? Moj ubo-°že me je s svojimi očetov-
skimi očmi videl lepšega in ele-gantnejšega, kot je bil poročnik Reynauld; zato ni dvomil, da spoznam prej ali slej princezi-njo, ki bo obogatila nas vse. Če je ne bom našel pri hotelski mizi, jo bom videl na železnici; če mi železnice ne bodo naklonjene, imamo še parnike na razpolago. Na predvečer mojega odhoda smo pili steklenico starega renskega vina in slučaj je hotel, da je zadnja kapljica padla v moj kozarec. Prekrasni mož je jokal od veselja; to je bilo gotovo predznamenje in nobena reč na svetu mi ne more zabra-niti, da se ne poročim tekom leta. Spoštoval sem njegovo domišljijo, in pazil sem, da mu ne povem, da princezinje ne potujejo v tretjem razredu. Kar pa se tiče prenočišč na poti, sem bil obsojen, da si poiščem pri-proste gostilne, v katerih princezinje ne stanujejo. Dejstvo je, da sem se izkrcal v Pireju, ne da bi bil doživel količkaj romantičnega.
Okupacijska armada je podražila vse stvari v Atenah. Hotel Anglija, hotel Orient in Tujski hotel so bili nedostopni. Kancler pruskega poslaništva, kateremu sem nesel neko priporočilno pismo, je bil toliko prijazen, da mi je poiskal stanovanje. Peljal me je k nekemu peku, ki se je imenoval Krišto-dil, na oglu Hermesove ceste in Dvornega trga. Pri njem sem dobil hrano in stanovanje in sem plačeval sto frankov mesečno. Kristodil je bil star bojevnik, odlikovan z železnim križcem v spomin na osvobodilno vojno. Bil je rezervni poročnik in je prejemal svojo plačo za svojo trgovsko mizo. Nosil je narodno obleko, ki sestoji iz rdeče čepice z modrimi cofi, iz srebrnega telovnika, iz belih hlač in pozlačenih dokolenic; prodajal je sladoled in kolače. Njegova žena Marula, je bila široka, kot so vse Grkinje, ko so enkrat prekoračile petdeseto leto. Njen mož jo je kupil za osemdeset pijastrov takrat, ko je vojna najbolj divjala in v času, ko je bil ta spol zelo drag. Rojena je bila na otoku Hydra, toda oblačila se je po atenski modi: životnik iz črnega baržu-na, krilo svetle barve in na glavi je imela svileno čepico. Niti Krištodil niti njegova žena nista znala besedice nemški; toda njun sin Dimitrij, ki je bil tržni sluga in ki se je oblačil po francoskem načinu, je razumel in govoril nekoliko vsa evropska narečja. Toda meni ni bilo treba tolmača. Sicer nimam bogve-kakega daru za jezike, vendar sem zadosti izvrsten poliglot in lomim grško prav tako gladko kot angleško, italijansko in francosko.
Moji gostitelji so bili izvrstni ljudje; več kot tri take ne bi našel v mestu. Dali so mi z apnom pobeljeno sobico, dva slamnata stola, dobro pa zelo tanko blazino, odejo in pavolnato odejnc pregrinjalo. Lesena postelja je nekaj nepotrebnega, kar Grki z lahkoto pogrešajo, in mi smo živeli po grškem načinu. Zajtrkoval sem čašico saiepa, za kosilo sem dobil krožnik mesa z množico oliv in suhe ribe; večerjal sem zelenjavo, med in kolače. Slaščice niso bile redke v hiši in od časa do časa so se mi vzbujali spomini na domovino, ko sem se mastil z jagnjelovim stegnom, obdanim s slaščicami.
(Dalje prihodnjič'
Veseloigra “Ubogi samci” zopet na odru
Preteklo nedeljo popoldne je dramatsko društvo Lilija vpri-zorilo veseloigro “Ubogi samci” v Slovenskem domu na Holmes Ave.
Veseloigra ni našemu gledališkemu občinstvu neznana. Jo pozna že iz prejšnjih let. V tej dobi pa ni zgubila svojega značaja: je bolj burka kot veseloigra, pri tem pa še iz cesarskih časov, ki je v njih prevladovala krajcarska miselnost. Očiten namen burke je zabavati poslušalce in jih varovati pred vsako nevarnostjo, da bi jim bilo treba tekom poteka zgodbe kaj misliti o stiskah in težavah, ki padajo kot slučajne deževne kaplje na tega ali onega igralca odnosno igralko.
Zato si občinstvo ni ravno preveč jemalo k srcu ne par zapoznelih samcev ne par dozorelih nevest, ga je bolj zanimala akrobatika v besedah in kretnjah mešetarja, ki bo čisto gotovo dosegel svoj cilj, to je burka napovedala precej jasno že v prvem, dejanju. Zato se je občinstvo bolj zabavalo na šalah in dovtipih kot na poteku zgodbe. Potek mora najti svoj zaključek v srečnih nevestah in manj srečnih ženinih, drugače Ubogi samci” ne bi bili nobena burka, škoda je le, da so glavni momenti v vseh treh dejanjih zgubili veliko na svoji u-darnosti, če smemo tako reči, iz preprostega razloga: predolgi niso bili samo posamezni dialogi, tudi ostale scene so bile močno razvlečene.
V burki je nastopalo 13 Lili-jinih igralk in igralcev. Burka sama je dala samo nekaterim priliko, da so pokazali svoje igralske sposobnosti. Težo igranja je nosil mešetar Mihec (Srečko Gaser). Igra mu je dala dosti priložnosti, da je razvil svojo živahnost v kretnjah, par-krat še celo preveč, in nič manjšo izrazitost v govoru, čeprav parkrat zabeljeno z zelo markantnimi izrazi, ki res spadajo samo v vaško stvarnost. Vse to mu je omogočalo, da je ostal vidna centralna osebnost tudi v tistih scenah, ki so- ga postavile na križišče različnih interesov, pričakovanj in špekulacij.
Oba uboga samca Jaka (Ivan Jakomin) in Joža (Božo Pust) sta dosegla vrhunec svojega i-granja v dialogu v drugem dejanju. Ravno v tem dialogu sta iztisnila iz burke vse, kar se da po pameti iztisniti. Kadar sta nastopala skupaj z drugimi igralci in igralkami, nista mogla priti tako močno do veljave.
Do ženskih vlog je burka neusmiljena. Ni jim dala možnosti, da bi razvile svoje igralske sposobnosti. Očitno prikrajšani sta vlogi Smrekarjevih hčera Jere (Cvetka Peklar) in Mice (Elka Pretnar). Tudi gostilničarjevi hčeri (Zdenka Zakrajšek) ni burka dala prilike, da pokaže svojo nadarjenost.
Režiser Srečko Gaser in odr-jki mojster Slavko Štepec sta j poskrbela za primeren oder. Na-| logo sta posebno dobro izvršila jv tretjem dejanju, j Sklepna sodba o prireditvi bi bila sledeča: burka ostane burka; le redke so take, ki so res kaj vredne; da namreč ne nudijo samo prilike za šale in dovtipe, toda tudi za slikanje veselih trenutkov v naši vsakda-
njosti. Take kakovosti “Ubogi samci” nimajo.
Zato moramo napraviti poseben poklon igralcem in igralkam, , ker so vsi vložili veliko truda in žrtvovali dosti časa, da
so iz burke mogli napraviti, kar se sploh da doseči. Že spoštovanje do njih nalaga Liliji dolžnost, da izbere za igranje veseloigre, ki niso vzorec povprečnosti, kot so “Ubogi samci”.
Obisk je bil zelo dober, razpoloženje med občinstvom pa izvrstno.	I. A.
Pogledi na preteklost, sedanjost in bodočnost hrvafskega naroda
Cleveland, O. — Pred letom je Ilija Jukič, bivši pomočnik zunanjih zadev, še poprej šef kabineta dr. Vladka Mačka, ko je bil podpredsednik vlade v Belgradu, in še poprej eden u-rednikov lista Hrvatski Dom, glasila Hrvatske Seljačke Stranke, napovedal, da bo začel izdajati zvezke Hrvatske Politične Knjižnice. Sedaj je prišla prva knjiga: “Pogledi na prošlost, sa-dašnjost i budučnost hrvatskog naroda”.
V Clevelandu prodaja knjigo piščev nečak Mr. Ilija Jukič, 1081 Addison Road, po $6 za izvod. Pisec je razdelil knjigo 268 strani večjega formata na tri dele:	“Pogledi na preteklost
hrvafskega naroda”, “Današnje stanje hrvatskega naroda” in “Pogledi na bodočnost hrvatskega naroda in na smer bodočega razvijanja v svetu”. Prvo, zgodovinsko poglavje, obsega 163 strani, torej največji del knjige. Ta del bo prav dober priročnik vsem, ki bodo v tujini želeli dobiti pregled političnega dogajanja na Hrvatskem. Naj starejša zgodovina je opravljena na kratko v enem samem delu, ki pove kako je nastala in kako prenehala Hrvatska država. Drugo poglavje popisuje razmere Hrvatov in odnose Hrvatske, ko je bila v zvezi z Madžarsko od začetka te zveze do 18. stoletja. Zelo zanimiv je popis narodnostnih in verskih razmer tedaj med Hrvati. Bolj v podrobnosti že gre pisec v naslednjem poglavju: “Politični razvoj hrvaškega naroda v osemnajstem in devetnajstem stoletju. Tu so že podrobneje popisani narodnostni boji, splošne razmere v habsburškem cesarstvu, važnejše so-cijalne spremembe, posebej pa ilirski pokret, nastopi bana Jelačiča, hrvatski sabor, okupacija Bosne in Hercegovine in razvoj hrvatske politike vse do leta 1903. Kot osebnosti izstopata v tej dobi Starčevič in škof Stross-rnajer. Prvi je značilno učil, da je “ves narod od Soče in Karavank do Macedonije, preko Hrvatske, Slavonije, Vojvodine in Srbije do Jadrana hrvatski”. Strossmajer in Rački sta ista ljudstva imela za Jugoslavene, Trumbič in Supilo sta pa že skušala izvesti ideje obeh svojih prednikov, čeprav morda vsak nekaj po svoje in drugače, kakor sta prva velika učitelja nameravala. Hrvatska politika od 1906 do konca 1918 je popisana v podrobnosti. Izčrpne so informacije o začetku in nastopih srbsKo-hrvatske koalicije v sporih z Budimpešto in v hrvatskem saboru v Zagrebu, podatki in dogodki v zvezi z avstrijskim in madžarskim preganjanjem Hrvatov ter vstopanjem Stjepana Radiča v hrvatsko politiko. V popisovanju političnega stanja pred prvo svetovno vojno v Hrvatski pisec ne more preko političnih razmer v Srbiji, ki so imele za svoje posledice tudi med Hrvati. Zelo popolna je zgodovina dogodkov, ki so dovedli do skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov in do o-klica zedinjenja s kraljevino Srbijo.
Pod zaglavjem: “Hrvatska politika od 1919 do 1929”, ki mu dodaja podnaslov: “Radič dvigne zastavo hrvatske državnosti”, pisec dejansko obravnava zgo-
dovino Jugoslavije s posebnim poudarkom na dogodke v Hrvatski. V naslednjih odstavkih je pisec posvetil pozornost Radičevi smrti in atentatu in kralja Aleksandra. Popisana je zunanja politika kneza Pavla, prizadevanja za sporazum, delo vlade Cvetkovič-Mačelk, pristop k trojnemu paktu na Dunaju in vojaški upor, ki je povzročil na-pod Hitlerja in Mussolinija na Jugoslavijo.
Vrsto novih informacij za večino bralcev iz Jugoslavije je kar precej v naslednjem delu, ki popiše diplomatske spletke ob vpadu Hitlerjeve vojske v Jugoslavijo, nekaj iz dela vlade Jugoslavije v begunstvu v Londonu in precej iz splošnega razvijanja odnosov v mednarodnem življenju med vojno in ob koncu druge svetovne vojne.
Od tu dalje je pisec kritičen. Kritično, ne več mirno zgodo-vinadsko — piše o razvoju svetovne politike od 1. 1945 do leta 1960 in v kasnejših odstavkih do današnjega dne. Kritično riše Titovo politiko nihanja med Vzhodom in Zapadom od leta 1948 do leta 1965 in notranjo politiko vlade Ikomunistične diktature pod Titovim* vodstvom. Zanimive so njegove informacije o sporih v komunistični stranki, ki da bi šli tako daleč, da so Tita komaj rešili, da ga ni “pobrala” Rankovičeva zarotniška grupa.
premoženja, ker so ga tovariši že preje spravili na varno. Ni pa težko uganiti, zakaj taka jeza v Kremlju. V Moskvi študira namreč nekaj nad 100 študentov iz Sudana, ki bi morali postati vsi ne samo dobri tovariši, ampak tudi steber sudanskega komunizma. študentje so naravno takoj začeli demonstrirati proti sedanji vladi Mohameda Mah-rouba, zato so pa slavili prejšnji diktatorski režim generala Ab-houda, ki je komuniste vsaj toleriral. študentje so se hoteli znašati tudi nad sudanskim poslaništvom v Moskvi, pa jim tega policija ni dovolila.
Kot se vidi, ima Moskva še zmeraj svojo podtalno organizacijo v srednji Afriki, ki je svoje dni učinkovito podpirala kongo-ške upornike ravno preko Sudana.
Ta leden be pretani v jemenski riemaei vojni?
BEJRUT, Lib. — Ta teden se bo pokazalo, koliko je vreden sporazum med egiptovskim Naserjem in savdskim kraljem Fejsalom o koncu jemenske državljanske vojne. Oba politika sta se namreč dogovorila, da naj pride ta teden na sestanek v vasi Haradh 25 zastopnikov republikanske vlade in 25 delegatov bivšega kralja al-Badra, ki naj sestavijo začasno kompromisno vlado in pripravijo vse potrebno za plebiscit, ki naj se izvrši šele prihodnjo jesen.
Plebiscit naj odloči, kaj naj bo Jemen, ali monarhija ali republika. Monarhisti si res želijo kompromisa, ker so prepričani, da bodo pri plebiscitu zmagali. Republikanci se pa bojijo za svojo bodočnost, zato bodo morda skušali rabiti pogajanja v Haradhu, čeprav bo Naser nanje pritiskal, naj ne pokopljejo doseženega sporazuma.
Na sestanku bo največ debate
o tem, kdo naj bo delegat. Mo-V zadnjem poglavju, ko piše j narhisti bi namreč radi vključili Jukič o bodočnosti hrvatskega
tretjino lažja in bo seveda veliko cenejša.
Help Wanted — Female
Secretary
for sales department. Telephone and general work. Five day week.
MORITZ STEEL CO.
6515 Juniata Ave.
For appointment call Miss Reiss EX 1-9000.	(227)
Ženske dobijo delo
Delo dobi
priletna ženska za lahko hišno delo in da bi delala druščino starejši dvojici v Collinwoodu. Kličite KE 1-3219.	(227)
MALI OGLASI
E. 71 St.
1081, stanovanje v najem, 5 sob, 2 spalnici. Kličite VI 3-8033.	(x)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(X)
Naprodaj
hiša pet sob na 1034 E. 70 St. da se uredi zapuščina. Za hitro prodajo $6500 ali dajte ponudbo. Kličite 431-6031 Mrs. Bednarz ali HE 1-1773 Mr. Zorman.
(226)
V	najem
5 sob in kopalnico oddamo na 6710 Bliss Ave. Kličite RE 1-4293.	(227)
V	najem
Štiri sobe oddam na Grove-wood. Vse udobnosti, po želji tudi garaža. Na 17218 Grove-wood Ave.	(226)
Avto naprodaj
1962 Corvair, 2 door coupe, 6 cylinder, radio, heater, standard transmission. Kličite 321-7129.
(227)
naroda, pa popolnoma preneha biti zgodovinar in analist, in piše le kot politik svojega tipa. Kot tak razpravlja o sedanjih razpotjih svetovnega razvoja, o novih burjah, ki se dvigajo v Evropi, zlasti v njenem vzhodnem delu in posebej v Jugoslaviji, tak je, ko piše o hrvaških narodnih problemih v sedanjosti in bodočnosti in prav posebno tak na zadnjih 60 straneh, kjer prehaja v čisto polemiko in pamfletizem. To je dejansko le njegovo obračunavanje in obsodbe dr. Krnjeviča in nekaterih drugih vidnih Hrvatov v e-migraciji.
Fotokopije nekaterih aktov o Titovih pogajanjih z nacističnimi Nemci in ta strankarsko in osebno polemični del bosta dala knjigi morda največ senzacijo-nalnosti. Po našem mnenju pa zadnji del ne spada v knjigo niti po vsebini niti po načinu pisanja. Dočim je glede prejšnjih poglavij mogoče piscu očitati, da je iz politične zgodovine hrvat-i skega naroda izpustil kaj, kar se mu je zdelo nevažno za sedanje stanje, je v zadnjem poglav ju uporabil sploh samo to, kar se mu je zdelo, da služi njegovem obračunu z nasprotniki. Kolikor je na teh zadnjih 60 straneh Jukičevega pisanja resnice, toliko bolj so žalostne razmere med političnimi delavci v hrvatski emigraciji. Nikakor pa se ne bi hoteli spuščati v oceno resnične stvarnosti Jukičevih trditev.
A. K.
V najem
v svojo delegacijo par članov di-j Oddamo 4 neopremljene sobe nastije, čemur se republikanci in kopalnico odraslim. $35.00.
Vprašajte na 1334 E. 55
upirajo. Vsekakor pa na sestanku ne bosta navzoča ne bivši kralj al-Badr, ne sedanji republikanski ministrski predsednik al-Salal.
Moskva se jezi na sudansko vlado
MOSKVA, Rusija. — V Kremlju so se hudo razjezili nad sudansko vlado, ker je prepovedala komunistično stranko in ji zaplenila premoženje. Oblasti seveda niso mogle najti nobenega
Johnson dobil gradivo za civilne pravice
WASHINGTON, D,C. — Konferenca za civilne pravice je končala pretekli četrtek svoje delo in odobrila obširno resolucijo, ki vsebuje posnetke sklepov njenih osmih komisij. Resolucija ne obravnava samo pomanjkljivosti obeh zakonov o civilnih pravicah iz 1. 1964 in 1965, ampak tudi kritizira precej ostro dosedanje delo federalne administracije pri izvajanju obrambe civilnih pravic za črnce.
Johnson bo torej imel dosti gradiva za noveliranje obeh zakonov, še več pa podlage za reformo dela federalne administracije na področju civilnih pravic. Resolucija pove kar naravnost, da nekateri organi federalne administracije ne marajo resno izvrševati obeh zakonov, opozarja pa tudi na dejstvo, da je bilo do sedaj poslano na jug veliko premalo federalnih uradnikov, da bi pomagali črncem do njihovih pravic.
St.
(234)
Richmond Hts. Skyline Drive
Naprodaj je 5-sobna hiša, ka-menito pročelje, 2 kopalnici, prostor za razširjenje na drugem, jalousie porč, veliko ograjeno dvorišče. Posebnosti. Lastnik 261-1361.	—(227)
Sobe se odda
Pet sob, spodaj, furnez, kopalnica. Vprašajte v trgovini na 1193 E. 60 St., ali kličite HI 2-2209 po 7. uri zv.	(229)
V najem
4 sobe zgoraj z gorkoto in kopalnico $60.00; tudi 4-sobno stanovanje v kleti z gorkoto in kopalnico na 1122 Ansel Rd. $45. Kličite KE 1-1291.	—(232)
Opremljene sobe v najem
Štiri sobe za 2 samca; furnez in vse udobnosti, lastna kopalnica. Na 1142 E. 66 St. V soboto cd 2. do 4. ure bom tam. Kličite 731-1396.	(227)
Steklo namesto
titanija
WASHINGTON, D. C. — Pri nadzvočnih letalih uporabljajo za dele, ki so posebno izpostavljeni vročini, titanij, kovino, ki jo je težko pridobiti in je zato zelo draga. Letalske tovarne se ukvarjajo z najrazličnejšimi poskusi za bolj uspešen in odporen material.
Inženirji Lockheed tovarn so sedaj izdelali stekleno maso, ki je bolj odporna za vročino kot titanij in je poleg tega še eno
NA PRODAJ
Na East 76. cesti blizu St. Clair Ave. 6-sobna hiša, solidna in zelo čista. Garaža. CENA ZMERNA.
Na East 177. cesti DVODRU-ŽINSKA hiša, 5 in 5 sob, 2 garaži. Je na zelo lepem prostoru in blizu Lake Sh. Blvd.—CENA pravilna.
KNIFIC REALTY IV 1-9980
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Rudy Ujcic Construction
Izvršujemo vse predelave in modernizacije v hiši: kuhinje-kopalnice-razv. sobe-verande in pritiklin.e.-GRADIMO NOVE HIŠE! 16115 Parkgrove Ave. 531-4664 Clev. 10, Ohio
Vejata
družabni večer: večerja, godba, ples
igrajo Veseli Slovenci
v soboto, 27. novembra
^ Začetek serviranja večerje ob 7.
Začetek plesa ob 8:30.
Jese je poskočil brez besede pokonci in šel z namršenimi obrvmi, stisnjenih ustnic k zadnjemu oknu v dvorani in pogledal dol. V belo oblečeni duhovni je ravnokar vstopil pri vratih, dvoje orožnikov mu je sledilo.
“Kaj pa imata, Fridel in Janez?” je vprašala Amaj in vzdignila glavico raz svoje ročno delo. Menila je, da se spet kaj spakujeta.
“Nič..je odstopil Jese od okna. “Pojdi tja v sobo, kjer ti bo doktor nekaj pokazal.”
“Kaj pa?”
“Marsikaj; — le pojdi, le!” Potegnil jo je s stolice, jo vedel za roko v kapelo in stekel, ko je zaprl vrata za seboj, nazaj v dvorano. Po stopnicah gori je že sopel far in sta rožljala meča orožnikov.
Beli menih je previdno vstopil, orožnika sta ostala pred vrati.
S hitrim pogledom se je razgledal po sobi in takoj vedel, da je visokorastli, plavolasi mladenič, ki je stal ob mizi in si dal opraviti s svečo, tisti, h kateremu so ga poslali.
Ne da bi se zmedel spričo te ga, da je vstopil drug moški, ki je bil bolj podoben gospodarju, je stopil naravnost proti mla^ demu plavolascu in dejal: “Gos-
CHICAGO, ILL.
CHICAGO, ILL
MALE HELP
MACHINE OPERATORS
COMPANY WILL TRAIN
TOOL & CUTTER GRINDERS
EXPERIENCED.
Day or night shift—Union benefits Top pay.
Plenty of overtime
1801 W. COLUMBIA AVE.
465 . 2900.
(6700 North)
(226)
LEARN A TRADE
W'ell established firm will train high school graduate to become apprentice pressmen. Many company benefits.
MEYERCORD CO. 5339 W. Lake St.
(227)
GENERAL FACTORY 1st or 2nd Shift Immed. openings for exper. * SHEAR OPRS. »DRILL PRESS »WELDERS »MATERIAL HANDLERS Top Wages 4- Overtime + Bonus. Apply in person:
CHICAGO BLOWER CORP. 9867 Pacific, Franklin Park, 111.
(227)
FEMALE HELP
WAITRESSES PART TIME — FULL TIME All Shifts
Make excellent tips. Very pleasant working conditions.
OLD SPINNING WHEEL RESTAURANT
421 East Ogden Ave., Hinsdale, HI. FA 3-9080
(227)
HELP WANTED — MALE
PACKAGE MACHINERY CO.
EAST LONGMEADOW, MASS.
This well established company has excellent prospects for continued growth and steady employment.
IMMEDIATE OPENINGS ON 2ND OR 3RD SHIFTS
•	Boring Mills
•	Turret Lathes
•	Engine Lathes
•	I. D. Grinding
•	O. D. Grinding
•	Milling Machine
•	Machine Assembly
•	Parts Inspection
•	Time Checking
Also men with mechanical aptitude will be selected for machine shop training. Excellent wages. Benefits. Working Conditions. Apply in person, call or write.
PACKAGE MACHINERY CO.
330 Chestnut St.
East Longmeadow, Mass.
Tel. 525-6441
An Equal Opportunity Employer
(226)
Silk Screen Pressmen
Real craftsmen who can set up & run silk screen flatbed or cylinder presses or do hand squeeze work carefully, efficiently. Will be well rewarded w. high pay. Bonuses, Overtime, Fringe Benefits in a fast moving company. Full Time Positions. We are the country’s largest advertising manufacturer.
Embosograpb Display Mfg.
1430 W. Wrightwood
GR 2-6660 — Mrs. Harmon
(227)
pod Jese Helfried Velderndorff-ski, če se ne motim.”
Jese je potisnil svečo stran in se visoko zravnal. Pogledal je z očmi, ki je iz njih žarelo zaničevanje, mlademu možu v suho, brezkrvno lice. “Seve, kaj mi hočete?”'
“Izročiti imam gospodu vitezu pismo v menu deželskoknež-je reformacijske komisije.” “Tak daj sem!” je velel Jese. Menih mu je predal zloženo, zapečateno in povezano pisanje. Jese je vzel, ga razgrnil, preletel s plamenečim pogledom, ga vrgel na mizo in se obrnil k svojemu bratu:
“Tako, Janez,” je vzkliknil glasno, “kličejo me qua turba-torem quietis publicae, inimi-cum clericorum, propagatorem lutheranae haeresis in tako dalje, kar pasje lep naslov. Ovadbo je napravilo pošteno ženšče, živela madame Schinnaglova!— Tu imaš — če se hočeš smejati!” Janez je trepetajoč vzel pismo, pogledal vanj, ga odložil in dejal z glasom, ki mu ga je bila bojazen ubila: “Vedno sem vam pravil, da so tukajšnji kmetje hudobni in da se ne ukvarjajte z njimi... Bil je tako dober z ljudmi,” se je obrnil s tožečim glasom k duhovniku, “in prav s tem Schinnaglom ... mu je denar posodil, pomagal mu pri zidanju, zdaj pa mu plačuje svojat s takim nesramnim ova-duštvom, — sramotno je.”
“Janez, kaj pa vendar blebe-češ,” ga je prekinil Jese. “Proti nam krivovercem pač ni nobene nesramnosti. Ljudje so storili svojo dolžnost, da, Bogu prijetno delo. Klesel je rekel: Haereticis non est servanda tides — nejevernikom ni treba držati besede.” Iz podsmehlji-vosti je bruhala divja jeza, ki ga je dušila. “Gospod pater — kako je vaše častito ime?” “Alberich Burghof, z vsem spoštovanjem pred gospodom,” je odvrnil skormno konventual.
“Gospod Burghof! Tako torej, jutri se bom javil pred vašimi častitimi gospodi. Če me bodo izpraševali, kakor berem tu, kako sem živel in kako se vedel Janez, povej, ali je dekletu že štirinajst let ali ne? — tedaj bi jih tudi jaz rad nekaj vprašal, namreč le-to: s katero pravico.” “Jese! Za Boga!” je zasikal Janez Adam.
“Pusti me! — Vi ljudje hodite tu po deželi okoli in mučite poštene meščane, ki se niso v ničemer pregrešili, razen da častijo Boga na drug način in pri mojem Bogu, bolje ko vi! Nič ne govorite o cesarju! Tisoč cesarjev ne more tega zapovedati, kar je Bog prepovedal. Bog prepoveduje, da bi ljudje
divjali zoper ljudi kakor vol kodlaki, in vi to delate!”
“Bog ne prepoveduje, da bi ne širili blagoslova svete, edino prave cerkve,” je odvrnil cister-cijanec. “Marveč zapoveduje pridigujte evangelij vsem narodom! Sicer pa ne razumem kaj hoče gospod povedati s svojimi besedami.”
“Vam to takoj lahko povem Tu v tej cunji berem, da sem motil mir; dobro, priznam. Pa ste ga farji prvo motili. Najprej ste se poskrili za cesarje, da so hodili po nas, kakor ni hodil nihče po Judih. To obešanje, sežiganje, razpenjanje na kolo—”
“Jese, Jese!” je zastokal Adam. To vse, Bog nam pomagaj, bo pripovedoval redovnik v Pechlarnu. — “Gospod Burghof. pred kratkim je bil tri dni bolan za mrzlico.”
“Hudiča je tresla tridnevna mrzlica!” je zavpil Jese divje in se otresel tresoče se roke, ki ga je bila zgrabila za rame. “Ko ni obešanje nič pomagalo, ste poskusili z nekrvavim orožjem; ljudstvo ste spreobračali s krščansko katoliškim bičem, nam plemičem ste vzeli, ker vam je bilo treba našega denarja, samo naše cerkve, šole in duhovnike, nam prepovedali z mandati vsako službo božjo in celo sveto pismo in nam nato rekli kakor lisica petelinu, ko ga je držala za goltanec: ‘Zapoj — evangeljski le smete ostati.’ Te vnebov-pijoče razmere trajajo zdaj že okoli 20 let. Obsojeni smo, naj umremo za duhovno lakoto. Če tega nočemo, tedaj moramo prelomiti mandat. Dajte nam svobodni exercitium, pa bomo dali mir, sicer pa ne, to vam rečem.
Pafer Alberich je odvrnil možu, ki je drhtel in se tresel od strasti, z glasom, ki je bil ve-Ijavnejši, ker je govoril človek, ki ima postavo in mogočnjake na svoji strani: “Nikogar nismo spreobračali z bičem. Vse smo zadostno poučili, preden smo jih sprejeli v cerkev; za to težko delo pa smo izbirali najodličnejše bogoslovne učenjake, katere le imamo. Kdo je znašel katoliški bič, to vemo predobro; bil je to Gustav, ki je znal tako imenitno vihteti svojega evangeljskega. Gospod je rekel, da bi evangeljski dali mir, če bi imeli liberum exercitium. Kdo bo to verjel? Taki evangeljski, kakor je gospod, ne bodo nikoli miru dali; če dobijo exercitium, bodo vpili, da hočejo avtonomijo, in če to dobijo, bodo vezali in oklepali katoliško cerkev.” “Ki jih je zdaj vklenila. Kakor ti meni, tako jaz tebi.”
“No, gospod si vsaj ne nadeva krinke!” je pripomnil Alberich
MALE HELP
IMMEDIATE OPENINGS FOR
OPERATORS
WARNER SWASEY TURRET LATHE BULLARD VERTICAL TURRET LATHE TRACER LATHE-SHAFT GRINDER BORING BARS — RAIL MILLS.
Must have two or more yrs. exp., be able to do own set ups, and have own hand tools. Basic pay $3.17 per hr. with 20c second shift differential and 34c third shift differential. Excellent benefits. Apply or send resume to: Robert Sauter
AMERICAN HOIST & DERRICK CO.
proti Janezu Adamu. “Gospod je govoril o duhovnem izlakote-nju. To je lepa podoba, pa je žal prav tako malo resnična kakor tista o katoliškem biču. — Gospodje so se smeli in se smejo vsak čas potegovati za ius emi-grandi. V Norimberku smejo moliti, kakor hočejo. Tam so zanje sezidali celo novo emporo v cerkvi. Vi, gospod, bi se tam pač počutili bolje ko tu; zakaj pa ne prosite za ius emigrandi?”
“Ker mi tukaj ugaja! Ker je tu lepo in dobro živeti; ah, z naše Donave pa ne gremo proč, jeli, Janez?”
Alberich ga je pogledal na poseben način, sklenil roke pod škapulirjem in dejal: “Potem pa velja aut-aut! Treba se je pokoriti temu, kar določi v verskih zadevah najvišji gospod, ali pa zapustiti domovino! — Kdor ne gre rade volje, temu se pokaže pot; to se bo zgodilo v najkrajšem času tudi nekemu Kaju.”
To zadnje je izgovoril Alberich z ostrim glasom. Lahko je bilo ugeniti, koga misli s Ka-jem.
Jese je zbledel in sklonil glavo. Torej pregnati ga mislijo, izgnati iz dežele — zato so prišli...
GRDINOVA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore Blvd.	1053 East 62nd Street
KEnmore 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
63 S. Robert Street, St. Paul, Minn. An Equal Opportunity Employer.
BREZ ZANIMANJA? — Bernardinec, ki mu je komaj 10 tednov, se na razstavi psov v Wellingtonu, Ohio, v trenutku, ko je bila posneta tale fotograjija, ni menil veliko za svojo okolico.
JVaznanilo in JZah-Vala
V globoki žalosti naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 19. oktobra nenadoma in mirno v Gospodu zaspal mej predragi soprog
JOHN RUPERT
Pokojni je bil rojen 25. marca 1891 v va si Vrbljene, fara Tomišelj, Slovenija.
K večnemu počitku je bil položen 22. oktobra v Sacred Heart Garden, Green Acres Memorial Park, Bloomington, California. Iz Dickey pogrebnega zavoda je bil prepeljan v cerkev sv. Jožefa v Fontana, Calif., kjer je za pokojnega daroval sv. mašo Rev. Lawrence Kurlandski, C.R., ob asistenci Rev. Jožefa Snoja in Rev. Francisa Horvatha.
Hvaležni smo ženam, ki so prinesle na dom in pripravile prigrizek za sedmino.
Posebna globoka zahvala Rev. Father Larryju, ki je takoj prihitel v bolnico ter našemu dragemu podelil zakrament za umirajoče.
Enako lepa zahvala Rev. Francisu Horvathu, ki je na večer pred pogrebom molil sv. rožni venec ob krsti pokojnega, ter za njegove lepe in ganljive poslovilne besede.
Iskrena hvala vsem preč. gg. duhovnikom, ki so se udeležili pogreba.
Stanley L. Dickey pogrebni zavod nam je skrbno in ljubeznivo uredil pogrebne priprave in odlično vodil pogrebni sprevod. Naj prejme našo iskreno zalivalo.
Lepa hvala V.F.W. organizaciji, ki mi je v spomin pokojnika, veterana prve svetovne vojne, darovala ameriško zastavo, katero bcm hranila ket drag spomin na pokojnega soproga, ki jo je tako spoštoval v svojem življenju.
Posebna hvala nosilcem krste Victor Vidergar, Steve Mohorko, Tony Debevec, Sam Kurilich, Anton Vidergar in Frank Horzen.
Častni nosilci krste so bili Gene Burek, Oscar Kruger, Anthony Vidergar, Leo F. Byrnes in William Arneson.
Iskrena zahvala društvu Sv. Jožefa št. 253 K. S. K. J. za počastitev pokojnika kot preminulega mnogoletnega člana. Zelo sem hvaležna glavnemu podpredsedniku K. S. K. J. Franku Horzenu za opravljene KSKJ obrede na pokopališču.
Srčno se zahvaljujemo vsem za darovane sv. maše za blagor pokojnikove duše. Tolika množina jih je, da ni mogoče navajati imen darovalcev. Naj Vam dobri Bog povrne stotero. Posebno zahvala še onim prijateljem in sorodnikom, ki so pokojnega Johna vpisali v različne misijone, kjer se bodo trajno vsak dan opravljale sv. maše za njega.
Nadalje stotera hvala za mnogoštevilne venec in cvetlice, da je zgledala kapela kakor cvetlični gaj.
Tudi zahvala vsem, ki ste izkazali pokojnemu zadnjo čast s tem, da ste se udeležili pogrebne sv. maše in ga nato spremili na njegovi zadnji poti.
Hvala prijateljem in sorodnikom v Barbertonu in Clevelandu, Ohio, dalje v mestih Sharon, Pa., Lewittown, Pa., Sharpsville, Pa., Leadville, Colo., Roundup, Mont., Milwaukee, Wis., Joliet, 111., St. Petersburg, Fla., Forest Hills, N.Y., Fontana, Ontario, Bakersfield, San Bernardino, Alta Loma, Claremont in drugih mestih v Californiji, za številne sožalne kartice ter za mnoge naročene sv. maše.
Prisrčna hvala prijatelju Gene Burek, ki je prišel na pogreb iz nad 450 milj oddaljenega mesta Sacramento, Calif.
Enako lepa hvala Johnu Dremel, njegovi hčeri Frances Maryweather in vnuku, ki so prišli iz Bakersfield, Calif.
Naši dobri prijatelji so nam bili v pomoč in ljubeznivo tolažbo v najtežjih urah po nenadomestljivi izgubi. Naj jim dobri Bog povrne za pomoč in naklonjenost.
Razposlali smo zahvalne kartice. Ako je kdo slučajno ni dobil, prosimo, da nam oprosti, ker naša zahvala gre prav vsem.
Tebi pa, ljubljeni soprog, ki si vedno imel dobro srce in odprte roke za sirote in reveže, naj bo Bog milosten sodnik in obil en plačnik za Tvoja dobra dela.
Spavaj mirno, sladko.
Žalujoča soproga GERTRUDE RUPERT Hčerka FRANCES in zet JOHN VIDERGAR RONNIE in TERRIE, vnuka MARY ŽELEZNIKAR, svakinja ANTON GRUDEN, svak
MARY ZDRAVJE, PAULA BADE, FRANCES PASEK, nečakinje ter drugi sorodniki v U.S.A. in v stari domovini.
Fontana, California, 12. novembra 1965.