Leto Vin., št. 15 aprila Cena 2 Din wpiaviiu>ivu. Ljubljana, Knafljeva ulica &. — Telelon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 ta 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica §12.- Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št_ 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta St. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-s"artner)a. 1 M Ponedeljska Izdaja Solidarnost Francije, Anglije in Italije Na konferenci v Stresi so dosegli sporazum o vseh mednarodnih problemih in zavzeli enotno stališče v cilju okrepitve mednarodne varnosti in miru v Evropi Stresa, 14. aprila, r. Konferenca treh velesil, to je Francije, Anglije in Italije, ki je zasedala v Stresi, je danes po tridnevnem zasedanju končala svoje delo na proučevanju sredstev za ohranitev mednarodnega miru. Na današnji zadnji seji, ki se je pričela ob 9. dopoldne in je trajala do 11.30, je bil sestavljen in odobren komunike, ki naj pojasni javnosti uspehe razgovorov in posvetovanj med državniki, zbranimi na tej konferenci. Komunike predvsem ugotavlja, da je prišlo med zastopniki treh velesil do popolnega soglasja ter da je bila ugotovljena absolutna solidarnost F-anci-je, Anglije in Italije v vseh vprašanjih, ki so b:;a na dnevnem redu te konference in ki se nanašajo na splošni mednarodni položaj. Sporazum, ki je bil dosežen, obsega v glavnem sedem točk, k? obravnavajo posamezne najbolj pereče probleme mednarodnega položaja. Vsi ti sporazumi predvidevajo odločne ukrepe za zagotovitev miru tako v za-padni, kakor v srednji in vzhodni Evropi. V smislu sporazuma, ki je bil dosežen na tej konferenci, je smatrati fran-cosko-rusko obrambno zvezo za izvršeno dejstvo. Prav tako se .je konferenca soglasila z željo Italije glede zagotovitve neodvisnosti Avstrije. Komunike podčrtava nadalje ugotovitve angleškega zunanjega ministra Simona glede oborožitve Nemčije, čije vojno letalstvo je enako vojnemu letalstvu Anglije. Razprava, ki se je vršila v zvezi s tem, je dovedla do sporazuma glede meje ob Renu, o čemer se je v zadnjem času zlasti mnogo razpravljalo v angleški javnosti. Vzhodni pakt bo po izmenjavi misli v Stresi sklenjen za enkrat kot dvostranska pogodba med Francijo in Rusijo, kateri pa se bodo mogle pridružiti še ostale zainteresirane države. Glede podunavskega pakta, ki naj tvori jedro jamstev za neodvisnost Avstrije, se bo vršila takoj po zasedanju sveta Društva narodov, predvidoma 20. maja, v Rimu posebna konferenca. Toda že sedaj je več ali manj o tem dosežen sporazum s Francijo in Italijo na eni ter Francijo in Malo antanto na drugi strani, tako. da bo osnutek podunavskega pakta definitiv-no sestavljen že pred sestankom rimske konference. Generalštabi posameznih zainteresiranih držav bodo nemudoma pristopili k sestavi skupnega obrambnega načrta, ki naj zajamči in zagotovi mir v srednji in vzhodni Evropi. Kar se tiče takozvanega letalskega pakta, ki ga predvideva londonski sporazum, bo ta pakt sklenjen najprvo med Anglijo in Francijo ter se mu bo pozneje pridružila tudi Italija. Ta pakt bo predstavljal predvsem jamstvo po-renjske meje. Tako bo s sporazumi, ki so bili doseženi v Stresi, ustvarjen nov Locarno, teda z mnogo bolj uspešnimi in izdatnimi jamstvi. Po končani konferenci je Mussolini kot predsednik konference prečita! novinarjem skupno izjavo v smislu tega komunikeja in izjavil, da se iz komunikeja vidi, da so zastopniki treh velesil obravTiavali vsa vprašanja, ki se nanašajo na mednarodni položaj. V zvezi s tem so razpravljali tudi o francoski pritožbi na Društvo narodov v zadevi nemškega oboroževanja ter zavzeli enotno stališče, ki ga bodo zastopali na izrednem zasedanju sveta Društva narodov, ki se prične jutri v ženevi. Ugotovili so soglasno, da je Nemčija z zo-petno uvedbo splošne vojaške dolžnosti porušila zaupanje narodov v mir. Zato so se vse tri velesile zedinile, da bodo v okviru Društva narodov storile vse, da se zajamči mir in varnost vseh narodov. Uspehi konference, je zaključil Mussolini svojo izjavo, so torej nadvse zadovoljivi in aktivna solidarnost Francije, Anglije in Italije je v stanju, da zajamči in varuje mir v Evropi. Nato sta še Flandin in Macdonald izjavila novinarjem svoje zadovoljstvo nad doseženimi uspehi konference, nakar so se vsi člani delegacij podali na kosilo, ki ga je priredil francoski ministrski predsednik. V teku popoldneva so vsi državniki zapustili Streso. Macdonald je odpotoval naravnost v London in se torej ne bo udeležil zasedanja sveta Društva narodov, prav tako pa je tudi Flandin krenil naravnost v Pariz. Francoski zunanji minister Laval in angleški zunanji minister Simon sta odpotovala iz Strese direktno v Ženevo na jutrišnje izredno zasedanje sveta Društva narodov. Zadovoljstvo v Ženevi ženeva, 14. aprila, b. V tukajšnjih krogih so z največjim zadovoljstvom sprejeli izid konference v Stresi ter vidijo v doseženem sporazumu jamstvo, da bo tudi Društvo narodov prebrodilo vse težkoče sedanjega mednarodnega položaja in ustvarilo čvrste temelje za varnost, mir in sodelovanje v Evropi. Zato z mnogo večjim mirom pričakujejo razprav, ki se bodo pričele jutri o francoski pritožbi zaradi nemškega oboroževanja. Francoska vlada j» svojo pritožbo podkrepila danes še z obširno spomenico, v kateri podrobno navaja spanje nemške oborožitve in dokazuje kršenje vojaških določb versajske mirovne pogodfoe. Spomenica ugotavlja, da je dolžnost Društva narodov baviti se s tem vprašanjem, ker je postopanje Nemčije v nasprotju s cilji Društva narodov in z obveznostmi, ki jih je prevzela Nemčija. Francoska vlada se obrača na Društvo narodov v interesu obnove mednarodmega zaupanja in spoštovanja prevzetih obveznosti. Svet Društva narodov naj zaradi tega po svoji dolžnosti zavzame stališče k temu vprašanju in sklene primerne ukrepe za bodočnost. Večina članov sveta Društva narodov je že v teku današnjega dne prispela v ženevo. Med drugimi so prišli danes predsednik sveta Društva narodov Tevfik Ruždi Aras, češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš, rujiunskl zunanji minister Titulescu in ruski zunanji komisar Litvinov. Beneš in Litvinov sta imela danes dolg razgovor ter sita, kakor zatrjujejo poučeni krogi, razpravljala o ukrepih za medsebojno varnost in okrepitev miru v Evropi. PROGRAMATIČEN GOVOR TR AN JE GA MINISTRA POPOVIČA ManiSestacijski volilni zbor za drinsko banovino v Sarajevu — Minister g* Velja Popovič o idejnih osnovah državne politike Sarajevo, 14. aprila. AA. Danes dopoldne se je vršil na prostornem Rankoviče-vem trgu v Sarajevu manifestacijski shod za drinsko banovino. Shodu sta prisostvovala v imenu vla.de notranji minister dr. Vel;mir Popovič in minister zs. gradnje dr. Marko Kožulj. Od včeraj opoldne, vso noč in danes dopoldne so dovažali vlaki množice iz vseh krajev. Računajo, da se je zborovanja udeležilo 20.000 ljudi. Ministroma so množice priredile velike ovacije. Prvi je govoril notranji minister dr. Ve-limir Popovič. bivši sarajevski ban. Izvajal je med drugim: Pet let ban drinske banovine čeprav nas ločijo samo štirje meseci od skupnega petletnega dela in življenja, sem vendarle živo želel, da vas čimprej zopet vidim in da se toplo in bratsko pozdravimo. Ko sem pred petimi leti prišel v vašo sredino. sem se resnično bal, ali bom mogel opravičiti pričakovanja, s katerimi ste me sprejeli in ali se bomo medsebojno razumeli. Kmalu pa je izginila poslednja sled strahu in ugibanja. Izkazali ste mi svojo ljubezen in zvestobo do skupnih ciljev. Prav tako ste s svojim sodelovanjem izpričali, da razumete naše medsebojne odnošaje in potrebe banovine in ljudstva. Na ta način smo se kmalu in lepo našli pri skupnem delu v korist nacionalne celine, v ljubezni in zvestobi do domovine in do interesov drinske banovine in njenega prebivalstva. Teh pet let štejem med svoje najdražje spomine. Krepe mi voljo, naj bi delali skupaj tudi v bodoče. V tem smislu razumem vaš soglasni poziv, naj prevzamem poslansko kandidaturo v našem belem Sarajevu. (Viharne ovacije.) To veliko čast in veliko dolžnost sem sprejel s popolnim zaupanjem. (Zopet viharne ovacije.) Državno in narodno edinstvo V svojem vsakdanjem stiku in delu v teh zadnjih petih letih smo skupaj izrazili, kako razumemo naš unitarizem in državno edinstvo. kako ne gledamo samo na posamezne dele našega ljudstva, marveč na celoto (Viharno odobravanje.) V vsem svojem delu m prizadevanju moramo biti prvi. S svojo neomajno zvestobo in s svojo vztrajnostjo hočemo to pokazati na dan volitev vsemu našemu narodu. 5. maja boste pokazali, da so te nase vrline neizčrpne. Ni je ovire in zapreke. kadar gre za delo za zgodovinske pridobitve našega naroda, še smrt ni ovira. Tisti, ki pridejo za nami, bodo morali biti enako odločni na tej poti za slavo in srečo jugoslovenskega naroda. Zato posvetimo vse svoje sile temu cilju. Delajmo zanj zvesto, z apostolskim zanosom, junaško, brez strahu in motenj. V eni roki imejmo oljčno vejico ljubezni in bratstva, toda druga roka naj bo vedno pripravljena s svojo močjo in odločnostjo. Konec je pogajanj in medsebojnih izigravanj. To tembolj, ker napak in zablod ni mogoče popraviti s pogajanji in z izigravanjem. marveč samo z odločnim delom. Kdor se hoče rešiti napak in zablod, naj stopi v naše vrste. Kdor pa tega noče. naj se odstrani ali pa naj se vda. Za nas velja samo en klic: Vztrajno naprej! (Viharno odobravanje.) Nacionalno edinstvo je naša svetinja. (Viharno odobravanja. Klici: živela Jugoslavija!) Nastalo je s krvavimi napori vseh delov našega naroda v stoletnih borbah. Narodno edinstvo je pridobitev, ki jo je zapečatil naš ljubljeni in veliki voditelj kralj Aleks.-jnder s svojo mučeniško krvjo. (Slava mu' Slava kralju-mučeniku! živelo narodno edinstvo!) Vsi, ki smo dobri m prekaljeni borci, vemo, kaj pomeni ta svetinja. Vsi vemo. da se za take svetinje dajejo življenja, da je to največja vrednota nas vseh in da je vredna naših življenj. To svetinjo smo ustvarili in ohranili s krvjo. Zato je skrajni čas. da vsakega zadnjič opominjamo, naj ne ograža tistega, kar je tako sveto, ker je treba vsako kršitev najstrožje kaznovati in drago plačati. Naš opomin naj velja predvsem nam samim. Spričo volitev storimo sklep, da hočemo z vsemi silami braniti svojo nacionalno in državno edinstvo. (Tako je!) Napačno izraženo in krivo izvajano narodno edinstvo je ustvarilo težko stanje v vseh delih našega naroda. Popravimo napake in zlo med nami. Odstranimo mržnje in zablode, ker je to naša prva in nujna dolžnost. (Viharno odobravanje.) Jugoslovenstvo jugoslovenstvo kot izraz nacionalne celine je splošni izraz harmonično združenih interesov srbstva, hrvatstva in slovenstva. (Soglasni vzkliki; Tako je!) Zato jih ni nikoli rušilo. Jugoslovenstvo izraža njihovo skupnost in budno varuje njihove interese, usmerjene na celoto. Hrvatstva ne uničuje, marveč ga krepi v harmoniji z interesi srbstva in slovenstva. Jugoslovenstvo noče porušiti nobenega teh elementov, marveč hoče zediniti vse te sile, da jih združi v enotno narodno celoto. (Viharno odobravanje.) Narodno edinstvo ne pomeni negiranja posameznih delov, marveč njih aktivacijo potom celote in za celoto. (Navdušeno odobravanje.) Interes celote zahteva, naj božo narodni deli skupaj, interes delov pa ( da bodi narodna skupnost prva. Narodna edinstvo se ne more razvijati z rušenjem delov, marveč na podlagi zdravega in krepkega življenja v celoti. Vedeti je treba, da so narodni deli obenem deli narodne celote, (Tako je!), da niso sami zase in da nikjer ne tvorijo ločene celote. Unitaristična država Ker smo en narod, imamo tudi enotno unitaristično državo. Ker pa smo v preteklosti živeli v raznovrstnih okoliščinah, imamo banske samouprav^ Kakor ne bomo nikomur dovolili, da širi mržnjo in poziva ljudi, naj se odrečejo narodnega edin-stva in unitaristične oblike naše države, prav tako ne bomo dovolili, da bi s slabim upravnim ustrojem zanašali v naš narod zablode. Zavarovati naše edinstvo na zunaj in skrbeti za srečo v našem domu samem, to je naš cilj in obenem najboljše opravičilo našega unitarizma. (Viharno odobravanje.) Odstranimo vzroke, ki so ovirali naša složna prizadevanja, in lahko bomo pospešili svoj napredek in srečo svojega doma in celote. Spričo sedanjih mednarodnih razmer, kjer je delo v vseh prav-cih življenja tako težko, lahko samo veliki in močni organizmi, samo velike in močne celote uspevajo. Niti ene države ni. ki bi skušala svoj unitarizem pretvoriti n. pr. v razcepljene državne oblike, pač pa vidimo, da izvajajo države svoje unitaristične oblike čedalje strožje. Novi nacionalizem in unitarizem ravna tako v Nemčiji in dela tako v Italiji na koncentraciji sil. Celo skrajni internacionalizem v Rusiji koncentrira in zedinja takisto svoje sile. To je najboljši dokaz, kako zahtevajo razmere mednarodnega življenja organsko zbiranje in zedinjevanje narodnih sil. To naziranje boste vi, Sarajevčani in Drinci, potrdili 5- maja s svojim glasovanje min boste poskrbeli s tem, da ga bomo lahko ostvarili. Visoka narodna zavest vseh delov naše domovine bo morala 5. maja poudariti to zgodovinsko resnico naše nedeljivosti. Treba je to storiti in podčrtati na način, da za vedno odstranimo vsako nadaljno pogajanje in izigravanje. Izvenparlamentarna opozicija S svojim glasovanjem za listo g. Jevtiča moramo razpršiti vse elemente, ki se strupeno in licemersko zajedajo v naše narodno telo, v naše narodno življenje. Njihova akcija v hrvatskem delu našega naroda je docela v znamenju skrivnostnega šepetanja, intrig in poniževanja vsega tistega, kar je narodu sveto, v znamenju groženj in terorja. (Dol ž njimi!) v srb6kem delu našega ljudstva se pojavlja njihova akcija v znamenju klevete in laži. Skrivaj pripovedujejo in dokazujejo, da je Maček priznal absolutno državno in narodno edinstvo (Viharni vzkliki: Dol z Mačkom!), da je vedno ljubil enako srbstvo, kakor druge dele našega naroda in našo skupno narodno celoto in državo. Pravijo celo, da bi jo hotel konsolidirati in rešiti, da pa ga Jevtičeva vlada preganja in njegovo listo ovira. (Viharni klici: Dol ž njimi.) V vaše muslimanske vrste zanašajo drugačne glasove in govore o nekih poročilih od Spaha (Dol s Spahom!). Pravijo, da je muslimanska vera v nevarnosti in da jo je treba rešiti pred nevarnostjo iz Beograda. V čem pa je njihov sporazum? Vsi imajo pravico, da zahtevajo ta odgovor od ljudi, ki bi hoteli odločati o usodi naše domovine, če ta sporazum sploh obstoja, ali so ga sklenili v znamenju naziranj in akcij, ki jih izražata in med ljudstvom izvajata Maček in njegova okolica? Ali pa v znamenju nazorov in akcij, ki jih izražata in izvajata tista dva starca po svojih beograjskih mladeničih? Če so za prvi sporazum, pomeni to, da je treba našo državo razdeliti in razkosati. (Tega ne bomo nikoli dopustili! živelo narodno edinstvo! živela državna celota!) Če pa gre za sporazum onih drugih, tedaj jc gotovo, da Maček tako važnega podviga ne bi mogel izvesti v srbskem delu našega naroda in na tak i.ačin in s pomočjo tistih dveh slabih starcev, ki v šumadiji nimata nobenega vpliva več. To Maček dobro ve. če bi Mačkovo jugoslovenstvo v resnici obstojalo, telaj bi ga mogel uveljaviti varnejše in neposrednejše. če torej sploh gre za sporazum, potem je med njimi mogoč samo tak, da je treba red in ustroj v naši državi zrušiti. Kaj pa je treba kasneje ustvariti, o tem bi se naj na ruševinah naše države kasneje dogovarjali. O tem pa obstojajo med njimi razni cilji, toliko, kolikor je med njimi skupin, ki tvorijo to pisano družbo. Sporazum je med njimi izraz za medsebojne intrige in spletke. Kotorije v posameznih skupinah žele, da bi druga drugo izigrala in na ta način sama uresničila svoje cilje. (Dol z njimi!) Maček kuje in snuje eno, njegova frankovska okolica drugo, rodbina pokojnega Radiča pa tretje. Ah: Ljuba Davidovič ima eno misel, njegova splet-karska okolica pa popolnoma drugačno. Ta mje zopet Joca Jovanovič, ki zastopa eno smer, njegova boljševiška okolica pa je za popolnoma drugačne cilje. Spaho ima svoje misli, Behmen in Hrasnica pa popolnoma nasprotne. Družijo jih le intrige Uredništvo: LJubljana: KnaHjeva ulica 5. Telefoa St. 3122, 3123. 3124. 3125 ln 3124. Poneaeijska Irdaja »Jutra« izhaj* vsa'' ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej ln velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznaSal-cih dostavliena Din 5.- mesečno Maribor: Gosposka ulica 1L Telefoi št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu. B in spletke in vsi skušajo izigrati narod in domovino. Volitve so razpisane samo zato, da se obnovi Narodna skupščina, ki bo delala v pravcu politike, predpisane po ustavi. Ta pisana družba pa hoče, naj bi se volitve vršile v mračne in zahrbtne cilje. Tega ne smemo dovoliti! (Dolgotrajno odobravanje: Živela kraljevska vladal) Kraljevska vlada je dala možnost, da se vsak lahko samostojno predstavi ljudstvu. Toda kraljevska vlada prav tako budmo motri, kaj se dela in kako se dela. (ŽiveLa kraljev, vlada!) Vsak se moti, kdor misJi, da bodo intrige in spletke uspele. Laži, grožnje, zablode in podobno je treba neposredno in naglo preprečiti. (Viharno odobravanje.) Naša državljanska dolžnost ni le v tem, da izberemo narodno skupščino, marveč da na podlagi svoje zdrave zavesti omogočimo izvedbo edino prave in zgodovinsko mogoče politike, ki jo vlada Bogoljuba Jevtiča izvaja. (Viharno odobravanje.) Treba je prav tako enkrat za vselej zrušiti intrige, laži in spletke, ker spada to med bistvene pogoje naše politične ureditve. Prepričan sem, da boste to svojo dolžnost izpolnili in da boste vsi kot en mož šli 5. maja na volišče. Minister g. Velia Popovič je končal svoj govor s pozivom na Sarajevčane: »V življenju našega naroda je Sarajevo igralo veJiko vlogo. Ne izdajte te svoje vloge, marveč hodite po tej poti tudi v bodoče. Lani so sinovi Sarajeva v svetem hramu na Oplencu prižgali plamen večne hvaležnosti. »Iz tega plamena, ki priča vsem o neizmerni ljubezni vaših src in hrabrosti vaših mišic, odaneva domoljubni glas mrtvega Aleksandra-mučenika: čuvajte Jugoslavijo! Sarajevčani, vi hrabri sinovi stare in ponosne Bosne, dobro veste, kaj to pomeni! Zaključek zbora Govoru g. notranjega ministra je sledilo dolgotrajno viharno odobravanje, združeno z ovacijami ministru in celi kraljevski vladi. Drugi govornik je bil seljak Popovič, za njim pa je govoril, od množice tudi navdušeno pozdravljen, gradbeni minister dr. Kožulj. Govorila sta še sreski kandidat Ivan Turbešič iz Sarajeva ter znani muslimanski nacionalni delavec Rešid Kurtazič, nakar je predsednik zbora Ibrahim šarič predlagal pozdravno brzojavko predsedniku Jevti-č«. Ko je bil njegov predlog z navdušenjem in soglasno sprejet, je ob 13.30 zaključil shod. Množice so se razhajale med navdušenim vzklikanjem Xj. Vel. kralju, kraljevskemu domu, državnemu in narodnemu edinstvu ter predsedniku in članom kraljevske vlade. * Notar Jereb odložil kandidaturo Gosp. notar Rado Jereb v Konjicah, ki je bil od sreskega volilnega odbora postavljen za kandidata na Jevtičevi listi v konjiikem srezu, nam sporoča, da jc g. predsednika vlade kot nosilca državne liste naprosil, naj ga razreši kot sreskega kanJ;data na svoji listi. Konferenca na banovini Minister g. dT. Marušič se je mudil včeraj v Ljubljani ter je na banski upravi konferiral o pripravah za volitve. Konference sta se udeležila poleg g. bana tudi senator Pucelj, ki se je vrnil s svojega oddiha na Jadranu, in g. dr. Fux, ki je, kakor znano, poleg g. Kavčiča bil določen za kandidata v Ljubljani. Dopoldne se je minister dr. Marušie odpeljal v logaški srez, kjer je imel volilni shod v Cerknici. Jugoslovenski Rdeči križ Zvest velikim ciljem, ki mu jih je zadal blagopokojnl kralj-Uedinitelj, se je jugoslovenski Rdeči križ razvil v mogočno vsenarodno organizacijo Beograd, 14. aprila. AA. Društvo Rdečega križa kraljevine Jugoslavije je imelo danes svojo 47. letno skupščino. Otvoril jo je prvi podpredsednik senator Svetozar Tomič. V svojem otvoritvenem govoru je najprvo pozdravil odposlanca Nj. Vel. kralja divizij-skega generala čolak-Antiča, zastopnika predsednika vlade pomočnika zunanjega ministra Momčila Jurišiča, za tem zastopnike vseh veroizpovedi, zastopnike posameznih ministrstev, beograjske občine in raznih drugih ustanov in organizacij. Nato je predsedujoči v imenu Nj. Vis. kneza-namestnika Pavla, predsednika Rdečega križa kraljevine Jugoslavije, ki ni mogel prisostvovati današnji skupščini, preči-tal njegovo poslanico, ki se glasi: Poslanica Nj. Vis. kneza-namestnika Predno preidemo k podrobni razpravi na današnji skupščini, ki' je najvišji organ društva imam bridko dolžnost, da se spomnim tistega, ki je še pred šestimi meseci bil njegov vzvišeni, veliki in plemeniti zaščitnik. V svoji brezmejni ljubezni do naroda in pri svoji trajni in živahni skrbi in delu za uspeh in napredek našega društva blago-pokojni viteški kralj Aleksander I. Uedini-telj ni prezrl vsega obsežnega dela našega društva. Vlogo in pomen naše ustanove je zelo visoko cenil. V hudih in usodnih dneh našega naroda je mimo vseh svojih ogromnih vladarskih poslov motril blagodejno delo našega društva, ga podpiral in bodril. Spom- nimo se njegovih besed v pismu, ki ga je poslal predsedniku društva meseca maja leta 1928. V tem pismu pravi med drugim: Kot izrazito nacionalna ustanova mora naš Rdeči križ postati močan cinitelj kulturnega, zdravstvenega in družabnega napredka domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Društvo mora biti vedno pripravljeno, da nudi nujno in obilno pomoč povsod, kjer bi nam grozila nesreča. Koliko časti in dragocenega priznanja za naše društvo je v teh besedah! Koliko plemenitih čuvstev in želj za uspeh njegovega dela. Posvetimo zaradi tega nekoliko trenutkov svoje misli in svoja čuvstva velikemu pokojniku. (Takrat je predsedujoči prenehal čitati in v najgloblji tišini so vsi prisotni vstali s svojih sedežev in izkazali čast in spoštovanje z večminutnim molkom. Nato je pa vsa dvorana soglasno vzkliknila: Slava! čast med nami blagopokojnemu kralju. (Spet trikratni gromki: Slava!) Poslanica se nato spominja v preteklem letu umrlih članov društva, kojih spomin ao navzoči počastili s trikratnim: Slava! Poslanica nato nadaljuje: Pred letom dni mi je blagopokojni kralj storil"vehko čast in radost, ko me je imenoval za predsednika društva. Ponosno sem prevzel to mesto, želel sem posvetiti tej svoji nalogi čim več pozornosti in prizadevanja. Obilno delo, ki ga ta služba zahteva, mi brani, da bi pri društvu sodeloval tako zelo, kakor bi želel. Toda vzlic temu mi tc ne bo omejevalo moje pažnje ne moje ljubezni do društva in tudi ne mojega strem- To so res skrajno nizke cene! Prima športni suknjiči po 98 Din VELIKA IZBIRA oblek, Tranichouthov, pumparic, modnih hlač i. t. d. — Res poceni kupite le pri PRESKERJU v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 14 ljenja in prizadevanja, da izpolnim željo in zaobljubo pokojnega viteškega kralja ter pričakovanja vas in vseh drugih članov in prijateljev. Ideja Rdečega križa si je do danes pridobila milijone izbranih pobornikov, katerih število neprestano rase in ustvarja pri njih zavest, da bo postala v bližnji bodočnosti temelj mednarodnega reda. V našem narodu je bilo čuvstvo plemenitosti zmerom razvito in negovano. To mi daje prepričanje, da bo naš narod prav pojmoval in pravilno ocenil pomen dela Rdečega križa, ki mu je osnova usmiljenje, in da bo zato pri delu sodeloval s spoštovanjem do Rdečega križa in podpirajoč ga in da bo v našem društvu Rdečega križa naš narod gledal ne samo človekoljubno in koristno ustanovo, temveč eno izmed podlag za naše nedotakljivo narodno edinstvo in poroštvo za mir in bratstvo med narodi. Kakor ste mogli videti iz poročil glavnega in banovinskih ter beograjskega krajevnega odbora, je bilo delo društva obilno, naporno, pa tudi plodno. Postavljeni so temlji za bodoče delo. Popolnoma sem zadovoljen s tem, kar se je v tem pogledu doseglo. Zdaj nas pa šele čaka glavno delo pri izgradnji in pripravah za izvršitev nalog, poverjenih društvu. Za to delo so nam potrebna znatna sredstva. Zato bomo skušali najprej doseči tisto, kar je važnejše in potrebnejše, upoštevajoč državne in narodne potrebe ter mednarodne obveznosti, ki jih je naša država prevzela. Za to delo je potrebno tudi mnogo truda in vztrajnosti, volje in ljubezni do ideje Rdečega križa. Z zanesljivostjo pričakujem, da bom pri vas in pri vseh odborih in članih društva srečal zmerom popolno razumevanje za nesebično sodelovanje, da se skupno potrudimo in zastavimo vse sile za čim boljše in uspešnejše delo pri izpolnjevanju velikih in častnih dolžnosti. Toplo se zahvalim vsem našim odborom in članom za njihovo sodelovanje in podporo, posebno pa predsedstvu in članom glavnega odbora. Vas, zastopnike naših društev iz vseh krajev, pa prosim, da sprejmete in sporočite to zahvalo z mojimi prisrčnimi pozdravi vsem Članom in prijateljem društva. Prosite jih, naj delajo, da se ideali Rdečega križa čim bolj uresničijo in da se prebivalstvo še bolj zavzame za to človekoljubno ustanovo — na čast in v ponos vzvišenih zaščitnikov društva in nas. Udanostne brzojavke Navzoči so z velikim odobravanjem sprejeli poslanico svojega vzvišenega predsednika in priredil dolgotrajne ovacije Nj. Vel. kralju in Nj. Vis. knezu-namestniku. Med neprestanimi ovacijami so bile nato sprejete udanostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vel. kraljici-materi Mariji ter predsedniku društva Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu. Poročila Nato je društvo sprejelo in odobrilo poročila o delu društev v letu 1934 in dalo odboru absolutorij ter sprejelo proračun za leto 1935. Iz poročil o delovanju društva se vidi, da so v smislu zakona o Rdečem križu kraljevine Jugoslavije na sedežih srezov in občin predpisane organizacije. Organizirane so v 97 % sreskih krajev in 55 % občinskih sedežev. Drugod so organizirana poverjeni-štva. Ne bo težko letos izvesti organizacije v vseh sedežih. Naraščaj je organiziran po šolah in je v teku leta novoosnovanih 466 šolskih organizacij s 37.194 člani, število članov se je povečalo v primeri s prejšnjim letom za 20.000. Z izvajanjem novega zakona o Rdečem križu so se povečala sredstva društev pri članarini za 2000 Din, fond za podeljevanje pomoči pri centrali pa znaša danes 8 milijonov dinarjev. Maribor preko nedelje Maribor, 14. aprila. Bitke in zmage ' obmejnega sokolstva Obmejno sokolstvo, organizirano v mariborski župi. je na današnjem zboru manifestiralo svoje tvorne sile, ki so v zadnjih letih z neprekinjeno organizacijsko akcijo ustvarile nove sokolske postojanke. Zbor je v spodnji kazinski dvorani otvoril župni starosta dr. Milan Gorišek, ki se je v toplih besedah spomnil blagopokojnega kralja Uedinitelja, čigar spomin so navzoči počastili stoje in s parminutnim molkom. Nato je izrekel prisrčne besede sokolske zvestobe kralju Petru II. Tudi se je v prisrčnih besedah spomnil vseh umrlih sokolskih delavcev, imenoma br. Vanička in br. štepanka. Sledila so številna poročila, ki so vsebovala s številkami in konkretnimi navedbami podprte dokaze žilavega, zanosne-ga, vsestranskega sokolskega dela. V središču zanimanja je bilo obravnavanje poročil tajnika Mihajla Dojčinoviča, načelnice s. N. Mačusove, blagajnika Janka Zorka in pro-svetarja Ruperta Lintnerja. Iz teh poročil povzemamo: Vložni zapisnik župnega tajništva izkazuje 2370 številk brez došlih rednih in izrednih ter poslanih dopisov. V župi je 18.810 pripadnikov, od tega 6430 članov, 2274 članic, 1121 moškega naraščaja, 858 ženskega naraščaja, 4172 moške dece in 3955 ženske dece. Tudi tehnično delo je bilo zelo uspešno. Smučarstvo vedno bolj prodira v sokolske vrste. Tudi strelstvo se lepo razvija. Vzorno je bilo delovanje socialnega in narodno obrambnega odseka ter odseka za sokolske čete. V oktobru so se začeli prirejati tehnični tridnevni tečaji za več edinic skupaj. Takšnih tečajev je bilo do sedaj 10. Razen tega je župa priredila tečaj za plavanje, za vodnike naraščaja, obči prednja-ški tečaj, okrožne tečaje in 12 društvenih tečajev ter 1 smučarski tečaj. Vpisanih telovadcev je bilo 11.168 nasproti 8172 v letu 1933, telovadnih dni 32.305, skupni obisk 511.300 napram 417.839 v letu 1933. člani telovadijo v 101 edinici, članice v 74 edinicah. Predavanj je bilo 858, govorov 3557 pred 172.113 poslušalci. Prosvetnih tečajev je bilo 24. Razen tega so bile na sporedu tudi obširne debate o delovanje sokolskega okrožja Maribor levi in desni breg, slovenjegoriške-ga, ptujskega, koroškega, dravinjskega, prekmurskega in murskega sokolskega okrožja, nadalje poročilo smučarskega referenta ter refereta za vojaško vzgojo in strelske odseke S. Iliča, referenta za sokolske čete br. G. Lukačiča, referenta o socialnem delu R. Lenarta in narodno obrambnega odseka (referent L. Kranjc). Aktiva in pasiva župe znašajo 204.739, prejemki in izdatki 237.929 Din. Zbor je brzojavno pozdravil I. podstaro-sta SKJ E. Gangl. Zbor mariborskih trgovcev je bil dopoldne pri Orlu. Predsednik Združenja trgovcev za mesto Maribor gospod F. P i n t e r se je v uvodu spomnil muče-niške smrti velikega kralja, nakar je v obširnem poročilu opisal težko stanje mariborskega trgovstva. Omenjal je zahtevo po gospodarskem svetu, ki naj bi pomagal, da se pospeši izhod iz gospcfciarske krize Pozval je zborovalce, da se z zaupanjem oklenejo svoje stanovske organizacije. Izčrpno je bilo poročilo tajnika gosp. S k a s e Poročilo vsebuje podrobne navedbe glede vseh številnih akcij in intervencij, ki jih je Združenje izvršilo v korist svojemu članstvu. V poročilu ie bilo govora o krošnjarstvu in drugih škodljivih pojavih na mariborskem tržišču, Droti katerim se je organizacija borila. Toda Združenje je vršilo tudi važno socialno nalogo, kar se je pokazalo iz blagajniškega poročila, ki ga je podal blagajnik g. Zidanšek. Združenje je izplačalo na podporah obubožanim trgovcem 9227 Din, kot podporo brezposelnim trgovskim nameščencem 10 559 Din, raznim dobrodelnim in humanitarnim društvom 3223 Din. Bilanca izkazuje 723.908 Din aktiv in ravno toliko pasiv. Tudi so se obravnavala razna pereča vprašanja organizacijskega in stanovskega značaja. Združenje bo vodila v prihodnjem letu sedanja uprava. Sprejeli so obširno resolucijo, zbornico za TOI je nastopal tajnik dr. Ples. Zborovanje „Zbora" je bilo dopoldne v veliki unionski dvorani. Govoril je D. L j o t i č, ki je razvijal program »Zbora« in se obširno pečal z nekaterimi teoretičnimi političnimi vprašanji. V dvorani, ki lahko sprejme vase 3500 zborovalcev, se je zbralo okoli 50 ljudi. Spomenik vzornemu Sokolu Ob 10. je bila v magdalenski cerkvi za-dušnica za Ivanom Gerželjem, ki se je lani pri sokolski telovadbi smrtno ponesrečil. Po maši je krenil lep sprevod, v katerem so bili Sokoli pobreškega in drugih sokolskih društev, na pobreško pokopališče, kjer so odkrili vzornemu pokojniku krasen spomenik. Tople besede so spregovorili ob spomeniku starosta pobreškega Sokola br. Klemenčič, zastopnik župe br. Tomažič in slednjič dr. Lašič v imenu NO in Ciril Metodove družbe. »Zarja« je odpela dve lepi žalostinki. Ohranimo br. Gerželju svetel spomin! Pazniki iz vse države so imeli danes občni zbor svojega Združenja kaznilniškega pazniškega osobja. Prihiteli so delegati iz Skoplja, Niša, Po-žarevca, Sremske Mitrovice, Zenice, Lepo-glave in Stare Gradiške. Občni zbor je s primernim nagovorom otvoril agilni predsednik združenja Ivan M e š k o, ki se je toplo spomnil Uedinitelja. Sledila so poročila o delovanju združenja. Združenje, ki obstoja od leta 1928, je za svoje člane storilo veliko dobrega. člani Nabavljalne zadruge so se zbrali danes dopoldne k svojemu občnemu zboru v Narodnem domu. Vodil ga je predsednik Anton R e h a r. iz poročil je bil razviden lep napredek zadruge, članov šteje zadruga 3726. članom se je vrnilo 940.557 Din, v članske namene pa je vo-tirana vsota 180.650 Din. v odbor pridejo v smislu pravil Kudelka, Mulan, Lahar-ner in Maherl, v nadzorni odbor pa Cotič in Kofou Krvavo obračunavanje V Nasipni ulici 25 je ponoči pridrvel v stanovanje 25-letnega Bogomirja Nipiča delavec Andrej N. Iskal je moža Alojzije Klamferjeve, s katerim je hotel obračunati. KeT ga ni našel doma, je navalil na njo in jo s kolom in dletom poškodoval po tilniku in prsih. Na pomoč ji je priskočil omenjeni Nipič, ki ga je pa napadač tako obtolkel s kolom in zidarskim dletom po glavi in prsih, da je njegovo stanje zelo resno. Klamferjevo in Nipiča so prepeljali v bolnišnico 160 ribičev pogrešajo Oslo, 14. aprila. AA. Tu so zelo v skrbeh zaradi usode devetih norveških ribiških ladij. izmed katerih so nekatere v grenland-skih vodah. Skupno imajo 160 ljudi posadke. o katerih ni doslej še nobenih vesti Domnevajo, da so ladje obtičale v ledu. Na pomoč bodo odposlaii posebno ekspedicijo Občinska afera na Viču Z Viča pri Ljubljani nam pišejo: »Jutro« je objektivno in nepristransko, ne glede na levo in desno, pojasnilo občinsko afero na Viču ter pri tem ni šte-dilo niti tistih, ki bi po mnenju gotovih krogov na Viču pripadali sedanji večini v občinskem odboru. Toda »Slovenec« odnosno ljudje, ki mu z Viča poročajo, ne morejo mirovati in hočejo iz žalostne afere kovati kapital za sebe. Privlekli so na dan najhujše kanone in streljajo na slepo, samo da razburjajo prebivalce; ne briga jih, če s tem otežkočajo nemoten razvoj preiskave. Započeli so akcijo z nabiranjem podpisov proti sedenji večini v občinskem odboru, ter s tem hoteli pro-vocirati uradno revizijo obč. gospodarstva, v glavnem pa eo hoteli doseči razpust občinskega odbora in postaviti sebe za komisarje v občinski upravi na Viču. Ugotavljamo že enkrat, da imajo zaslugo, da je prišlo do revizije v obdinskem gospodarstvu na Viču, edinole predstavniki viške občinske organizacije JNS in pa člani občinske uprave, ki so, sledeč neprestanim zahtevam obč. organizacije JNS, naravnost prisilili g. župana, da se je končno odločil za revizijo. Vodja današnje opozicije g. Gale sedi v občinskem odboru od oktobra 1. 1933. pa ni nikdar niti ustno niti pismeno zahteval revizije. Sedaj pa, ko je začela občinska uprava sama z revizijo, bi rad pripisal to revizijo sebi v zaslugo. Ugotavljamo dalje, da je bila oblastvena revizija občinskega gospodarstva na Viču odrejena že predno je prišla deputacija g. Galeta na bansko upravo, povedati pa moramo tudn naši javnosti, da je revizor banske uprave objasnil to g. Galetu, ki pa seveda nima časa in volje, povedati to tudii svojim pristašem. »Slovenec« in za njim še »Domoljub« sta svojim bralcem natvezila marsikaj zanimivega, in med drugim pripovedujeta tudi, da je enega izmed prizadetih uradnikov sprejela sedanja večina v obč. odboru v službo. Konsitatiramo: dotični uradnik je bil sprejet v občinsko službo 1. 1931., ko se je začel izterjevati občinski kuluk; takrat so imeli večino v obč. odfboru na Viču gospodje od bivše SLS in pa gospodje iz okolice g. Galeta, sedanjega voditelja viške opozicije. Tudi očitek glede neplačanih računov na vodarini s strani občinskih odbornikov z večinske liste, bi opozicija če bi bila malo bolj previdna, lahko zamolčala; dejstvo je da tisti ljudje, ki danes očitajo to drugim, ne vedo ali pa nočejo vedeti, da sami dolgujejo občini znatne vsote na kuluku, čigar revizija se bo začela, čim bo končano poglavje o dolžni vodarini. Mi, ki smo po mnenju opozicije o izrazito črtičast, če ga gledaš proti luči, c) tu pa tam hrapav (raskav), sličen ovojnemu papirju »J«, toda bolj tanek; 2. papir slonokoščenorumene barve »E«' (zelo redek): 3. kartonskomočni papir »F« in 4. novinski papir »H«. Barva. Imamo samo eno izrazito barvo: a/A ultramarinmodro, al/F isto na kartonskem papirju. a2/H isto na novinskem papirju, a3/E sivkastoultramarinmodro na papirju slonokoščenorumene barve. Lepilo je pri papirju A, F in E belo do bledorumeno. tanko, enakomerno nanešeno, pri papirju H rjavorumeno, tanko., enakomerno nanešeno. Zobčanje. Imamo samo linijsko zobčanje 11 Vi;. Znani so tudi nezobčani in le deloma zobčani kosi, mišje, slepo in široko-robno zobčanje z iglastimi in širokimi luknjicami. Tiskovne napake. Znani so dvotiski, od-tiski, predirajoči tiski in gube, nadalje prehod od svetlejše v temnejšo nianso ultra-marinmodre barve. Izrazite in tipične pogreške plošč. Pr 14. znamki: v šrafiranem prostoru levo in desno glave dva bela madeža, pri 17. znamki; v navpičnem okviru desno leveg.i številka »1« zgoraj nima zastavice; pri ki: pri levem številu »10 K« je nad »Kp-vku mestne občine podžupanu prof. Jar-cu in zastopniku Sokolstva br. dr. Riku Fuxu. Proslave so se ugeležili med drugimi primarij dr. Rus v gasilskem kroju, ravnatelj Jeran v imenu Zveze kulturnih društev, g. Maks Ilrovatin za Zvezo hiš- V salonu Pri levu« j« bilo v soboto zvečer izredno dobro obiskano zaključno predavanje marljivega primorskega društvo Soče«, ki je zaključilo že svojo štirinajsto predavateljsko sezono, v teku katerih je dalo nič manj nego 223 predavanj iz vseh panog znanosti in umetnosti. Večer je s pozdravnim nagovorom otvoril Urbančič, ki se je zahvalil za številu: ob:sik in pozdravil navzočne zastopniki' Tabora, Branibora, Jadranske straže, Kluba akademikov Trst, Gorica, Re-ka. Kluba Primork in Slovenskega planinskega društva. Dal je besedo g. dr. i-avu čermelju, ki je burno pozdravljen nastopil s predavanjem o kulturnem življenju Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini po vojni. Njegovo vseskozi stvarno sledanje na današnji položaj Slovencev in Hrvatov je izzvalo med vsemi poslušalci iskreno priznanje, ki ga je odJič-n; predavatelj res v polni meri zaslužil. Ne ere, da bi tu ponavljali vsebino nje-govh izvajanj. Za bodoče le opozarjamo na njegova predavanja, v katerih razčlenjuje našo sodobnost in jo prikazuje v luči, ki mora zanimati v pogledu na naš moda pokazala s svojimi novostmi na lepih živih modelih. — Spominska razstava v Jakopičevem paviljonu je bila prav številno obiskana, učinkovite recitacije akademikov gg. Gerka in Bergerja so se močno dojmile vse navzočne družbe. Za občne zbore in razne prireditve ie bila današnja nedelja dobrodošla, — izletnikom se pa nikakor ni obnesla. Kmalu popoldne je začelo rositi in je potem nepretrgano in precej močno deževalo v noč. slavje na Taboru pih posestnikov in drugi. V zanosnem go-1 voru je nato podstmrešina Cerer orisal vse Turkovo delovanje pri gasilstvu od njegovih mladih let, njegovo udejstvovanje r.a kulturnem, socijalnem in humanem poprišču ter pri Sokolstvu, a ob zaključku je poželel, da bi ga Bog ohranil čvrstega in čilega Se mnogo mnogo let ter da bi v sreči in zadovoljstvu preživel jesen življenja. Izročil je krasen bronast relief, k; predstavlja jubilanta samega, delo mojstra medaljerja prof. Severja. Kranjska gasilska četa je poklonila v usnje vezan album, ki vsebuje nazorne slike o razvoju in napredku kranjskega gasilstva, a l'rbljanske čete so poklonile krasen sipek dehtečih nageljev. Jubilant se je krepko zahvalil vsom za pozornost in ljubeznivost, ki mu jo izkazujejo, naglašujoč, da je pač vršil samo s vejo dolznest; a tudi v bodoče bo posvetil vse svoje sile in delo bližnjemu v korist. H koncu je vzkliknil kraljevskemu domu in Nj Vel. kralju Petru II, godba je zaigrala himno. S tem je bil oficielni spored izčrpan. Na odru so vprizorili simbolično dramsko igro, ki je nazorno pokazala, kako je g.isilec vedno pripravljen priskočiti bližnjemu na pomoč in če je treba, zani tudi t^igati življenje. L^einkovito predvajana igra je zapustila globok dojem. Gospa Ps istovškova je nato zvonko zapela tri pesmice in je bila deležna toliko toplega aplavza, da je morala dodati še eno. Po tej točki so nastopili gasilci s sekiricami. Osem strumnih gasilcev v krojih je močno učinkovito in precizno izvajalo težke vaje in želi so mnogo zaslužnega priznana. Ob zvokih izvrstne godbe se je razvila res prijetna zabava, ki je trajala do jutra. politični položaj vsakega Jugosilovena. Z Izbranimi besedami se je govorniku zahvalil posle vodeči podpredsednik g. Sancin, ki je orisal delo predavateljskega odseka v potekli sezoni, se zahvalil občinstvu za številni obisik, zlasti pa aranžerju predavanj g. Josipu Sfiligoju, ki se ni strašil nobenega truda, da je »Soča« ohranila svoj sloves kot eno naj-marljivejših ljubljanskih kulturnih društev. * Nazadnje ee je predstavil lansko leto ustanovljeni mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom žel. višjega kontrolorja g. Miška Rožanca zapel nekaj primorskih pesmi. Ta zbor, ki je za »Sočo« prepotreb-na nova pridobitev, se je odločil, da strga pozabi primorsko pesem. Njegov pevovod-ja je doslej harmoniziral že nad 50 primorskih pesmi, zlasti manj znanih in takih, ki jih zaradi bolj ali manj težko dostopnih primorskih krajev sploh še ne poznamo v širši javnosti. Vso zbirko teh pesmi je poklonil g. banu dr. Pucu, predsedniku »Soče«. Tako vrši »Soča« res hvalevredno delo v socialnem in prosvetnem pogledu. Sadovi njenega dela so vedno bolj jasno vidni. Vrlim delavcem le želimo, d« tudi v bodoče širijo med našim narodom pro-sveto tako uspešno, kakor so jo doslej. Kakor običajno, se je tudi na zaključnem večeru po ©ficijelnem delu razvila lepa zabava. Občni zbor Kola jugoslovensklh sester V restavraciji »Zvezdi« so se v nedeljskem popoldnevu zbrale Kolašice k velikemu pregledu svojega dela. Zbor je otvorila predsednica gospa Franja Tavčarjeva s pozdravnim nagovorom. Ko se je spominjala blagopokojnega viteškega kralja, je lepo orisala Njegovo veliko delo za veličino in moč jugoslovenske države. Vzkliknila je mlademu kralju Petru H. in pridružile so se ji vse navzočne. v nadalj- V soboto zvečer je priredilo Društvo prijateljev Slovenskih goric v dvorani hotela Metropol svoj prvi družabni večer. Pod geslom »Prleki vkup« se je zbralo precej rojakov iz panonske Slovenije, pa tudi njih simpatizerje smo opazili, na pr. g. prof. dr. A. Debeljaka, ki je Slovenske gorice lepo opisal v »življenju in svetu«, pisatelja g. Ivana Zorca in še nekatere. Ženske organizacije so bile posebej zastopane po gospej Minki Govekarjevi, izmed panonskih rojakov pa naj omenimo pro-rektorja univerze g. dr. M. Slaviča. Navzočne je s toplo dobrodošlico pozdravil predsednik Društva prijateljev Slovenskih goric g. M. Spindler, pomočnik finančnega direktorja v p. Nato je urednik B. Borko v kratkem predavanju povedal, kaj so dale Slovenske gorice naši literaturi in kako so jih opevali njihovi pesniki. Po tej točki se je šele pričel pravi družabni večer, ki je obsegal pevski nastop solista, šaljivo prleško improvizacijo g. Polaka in skupno petje sloveče himne vseh naših Panoncev »Dere sem jaz mladi bijat. Po dveh razprodanih koncertih v Ljubljani, kjer se je častno oddolžilo meščanstvo naši narodni pesmi, jo je mahnil Akademski pevski zbor danes popoldne v Št. Vid, naravnost na kmete. Prav srečna je bila ta misel mojstra Franceta Ma-rolta. Naravnost potrebno je, da gre akademik, ki bo vodil narod v gospodarskem in prosvetnem delu, tudi z obrušeno narodno pesmijo nazaj v široke množice. Svetovna vojna je bila zelo v kvar naši fantovski pesmi, saj je zrasla med njo mlada generacija, ki ni imela vzornikov in starih vežbalcev na vasi, katere ji je vzela fronta. Po vojni se mlajši rod spet ni imel kje učiti, ker so se fantje, kolikor se jih je vrnilo iz vojne, zresnili, da je še celo vino komaj zdramilo nekaj otožnih spominov fantovanja. Osirotela je naša fantovska pesem, ki ji je prej prislu-hovalo mlado in staro v toplih letnih nočeh. To je bila prava cvetna nedelja ljubljanske mladine narodnih, meščanskih, srednjih in strokovnih šol. Podmladek Rdečega križa je imel v Unionu veliko akademijo. Ob pol 11. je bila velika dvorana potna. Prišli so vsi ljubitelji mladine, med njimi zastopnik vojske art. polkovnik Jovanovič, zastopnik mestne občine podtžupan prof. Evgen Jarc, pokroviteljica prireditve ga. Kroftova, prosvetni inšpektor Vrhovnik, številni odličniki, šolniki in starši. Toda kljub temu, da so se odrasli odizvali klicu mladine v kar se da razveseljivem številu, je mladina vendarle odnesla prvenstvo, da sama presodi uspeh svojega dela in truda evojih vrlih učiteljev, ki so pokazali tako visoko požrtvovalnost, da zasluži sleherni njih vso pohvalo naše kulturne javnosti. V dvorani je nekaj časa vladal tak živ-žav, da skoraj ni bilo razumeti besede. Ko so se pa na odru prikazali podmladikarji >11. deške in II. dekliške meščanske šole in zapeli Kunčičevo himno podimladkarjev: »Mi smo podimladkarji«, ki jo je uglasbil St. Premrl, se je šum kmalu polegel, seveda ne v tolikšni meri, da bi se človek mogel počutiti kako drugače, kakor vesel med življenja polnim upom naše bodočnosti. Obširni, malo preobširni program je obsegal 21 to k, med temi 6 deklamacij, ki so, dasi ne prav dobro podane, vendarle dosegle zadovoljiv uspeh. Tem bolj so pa bili posrečeni skupni nastopi. Ta- čevljarskem stolčku vsa v solzah, pred njo njena večja deklica, ki ji je bilo okrog pet let, potem ša manjši fantek, ki je samo debelo buljil predse, ne da bi razumel, kaj se godi, v vozičku pa je vekal najmanjši. Stopil sem k ženski in ji skušal reči nekaj tolažilnih besed. — Ne jemljite si tako k srcu tega, sem ji rekel. Saj ste še mladi in imate otroke in morate paziti sami nase. Saj veste, da je malo pijancev na svetu, ki bi bili mirni ljudje. Vsi skupaj so takšnile rogovileži. Drugi dan pa je spet dober in se svoje neumnosti lepo skesa. — Ta se ne bo zame nikoli več skesal, me je zavrnila. Zame ni več pomoči. Jaz sem izgubljena za večni čas. Samo to siro-maščino imam, ki mi jo je nakopal na glavo — in je pokazala na otroke — Pa vi ste razumen človek in poštenjak, kakor sem vas spoznala. Ali boste molčali, kar vam bom povedala? Obljubil sem ji in zgodba, ki mi jo je pripovedovala, me je resnično pretresla do dna. — Nikoli si ne bi mogli misliti tega, kar vam bom zaupala zdajle. MoJ mož je morilec in zato bom tudi jaz umrla lepega dne od njegove roke. Ta človek Je prišel po vojni v naš kraj, in ko Je videl mene, me je takoj začel snubiti. Jaz nisem imela nikogar razen brata in dveh sester. Stanovala sem tu pri sorodnikih tn sem 2e od mladih nog hodila delat v tovarno. Kar vidite tu v hiši. je vse moja last. vse to sem si sama pritrgala od ust. Ta človek me Je na lepem pridobil zase. Obetal mi Je celo kraljestvo, govoril je, da bo začel na svoje in da bom mojstrova žena, tako njem govoru je gospa dvorna dama prikazala pomen tn delo Kola jugoslovensklh sester ter predlagala vdanostno brzojavko Nj. Vel. kraljici Mariji in pozdravno brzojavko Kolu srbskih sester. Sledilo je poročilo tajnice ge. Anke Celnarjeve, bla-gajničarke ge. Likozarjeve, odseka jedno-te slovenskih žen, ki ga je podala ga. Pavla Hočevarjeva, odseka Jugoslovenske majke, o katerem je poročala ga. prof. Marjana Zeljeznova, nakar je ga. Gašper-linova poročala o odseku za Dom v Kraljeviči. Razprava je bila mestoma zelo živahna. Nadzorni odbor je dal svoje poročilo in izrekel odboru razrešnico. Pri volitvah je bil z majhnimi spremembami in z veliko večino izvoljen dosedanji odbor. Pri raznoterostih je bilo sklenjeno, da poromajo Kolašice letos 6. junija na Oplenac. Po kratki debati o raznih bolj ali manj perečih zadevah je predsednica ga. Franja Tavčarjeva zaključila zbor z iskreno željo, da se Kolašice v bodočem letu z vso vnemo lotijo dela ter tako pomagajo vršiti zapoved velike oporoke: čruvajmo Jugoslavijo! Naj samo še zapišemo, da je solistov pevski program upošteval tudi »sorodnike« Prlekov; neimenovani, toda vsega uvaže-vanja vfedni pevec je namreč zapel poleg prleških kranjsko-slovensko, hrvaško in francosko pesem (slednjo zato, ker se Prleki smatrajo solidarne z vsemi U-karji; lahko bi si v tej zvezi mislili tudi še kakšno turško pesem, saj so panonsko-turški »stiki« v Babjem klancu že zdavnaj pozabljeni). Da je na prvem družabnem večeru ljubljanskih Prlekov zavel sladki vonj domače zemlje, gre hvala ljubeznivim damam, ki so spekle prave panonske shajdinske pogače« s sirom in orehi, ki so — zalite z ljutomerčanom — vzbujale do-mačnostna občutja tudi na gastronomski osnovi. Kdo bi se čudil, da je bilo dovolj petja, smeha ir. plesa ter vmes prave pr-leške zbadljivosti ? Skratka: ta regionalistični večer je potekel v prijetni domači zabavi in bi le želeli, da bi Društvo prijiteljev Slovenskih goric v prihodnji družabni sezoni še večkrat zbralo »ljubljansko-prleško gmajno«. Obisk sam. ki ga ni prav nič motilo slabo vreme, je pokazal živo zanimanje naše vasi za narodno pesem. Kakor v cerkvi je zbrano poslušala polna dvorana ubrano petje. Zdelo se je, kakor da ne pojejo ljudje, temveč da so oživele raše reke, gore, ceste in sveže zorane njive in zapele svojo čudovito pesem. Ne bomo hvalili akademskih pevcev, ne njihovega neumornega mojstra Franceta. Več kakor vsa kritika je bila tale beseda kmečkega fanta, ki je vzkliknil na koncu: »Jurja bi dal, če bi ga imel, da bi še eno zapeli.« Kakor so danes redki jurji, tako je dragoceno priznanje akademskemu pevskemu zboru, da je na pravi poti. Želimo mu le po flosarski: ...»dobro upiraj, humplaj po žnor!« Akademski zbor, vračaj še naprej kmetu, kar je njegovega, povsod kamor boš prišel, ti bo odpevala ljudska duša! ko je druga točka: »Ob grobu kralja Aleksandra I. Zedinitelja« spravila res vse v svečano razpoloženje in mirsikomu so se ob milih otroških glasovih in ob lepi in-scenaeiji kraljevega groba zasolzile oči. Prizor, kako mladina časti svojega mrtvega kralja in kliče mlademu Petru II. svoj pozdrav in stopa v njegovo službo, so izvajale učenke narodne šole iz Lich-t en turna. Od šolskih pevskih zborov so nastopili zbor I. dekliške meščanske šole, kvartet III. državne realne gimnazije, zbor II. deške in 41. dekliške meščanske šole (dirig. ga. Laharnarjeva), zbor drž. trg. šole (dirig. Kramolc), mladinski zbor II. državne realne gimnazije (dirig. Schvveiger), ki je bil med vsemi najboljši in največji. Podimladkarji so se 9vojemu učitelju g. Sehvveigerjn zahvalili s tremi krasnimi šopki nageljev. Nadvse ljubka je bila 5. točka III deške narodme šole, ki je dala prizor: Trije zdravniki (Solnce, Voda, Zrak; napisala in režirala ga. širc-Ijeva). škratje in zdravniki so se imenitno odrezali. Prav tako ljubek je bil pri-zorček M. Grošljeve: »špelca z medvedkom«, ki so ga izvajale deklice licejske dekliške narodne šole. špelca se je ob tej priliki pokazala kot prava umetnica, ki si je s svojo ljubko in poglobljeno igro z medvedkom osvojila vsa srca, zato pa je tudi požela splošno priznanje. Preostajata še 2 točki, 7. in 21. Prva je rajalni nastop s petjem, ki so ga izvedle deklice I. dekliške narodne šole, dru- da mi ne bo več treba hoditi na šiht. Tako sem se odločila zanj. Čudno se mi je pa vseeno zdelo, zakaj se njemu s poroko tako mudi. Kar drugo za drugim sva bila oklicana in poročena. Pozneje sem izvedela, da je bil v vojni in da je bil pred vojno zaprt — bil je obsojen zaradi uboja, pa mi nikoli enako ne pove, koliko je prav za prav kazni dobil. Samo to vem, da je sedel šest let, da se je tam izučil čevljarstva, a ko je izbruhnila vojna, je bil oproščen, da je odšel na fronto. Niti on niti drugi ljudje mi pred poroko niso hoteli povedati, kaj je storil. Bog daj, da bi rajši na veke molčali, tako pa bom klela, dokler ne umrem. Ne morem ga videti, zmerom mi je pred očmi kot morilec. Odkar sem ga poročila, je zmerom samo pil in igral. Za poroka sem mu šla, da je dobil šivalni stroj, ker je obljubljal, da bo delal. Pa ga je plačal samo do polovice, potem pa ni hotel več ne plačevati, ne odslužiti in lepega dne so prišli in vzeli stroj. Njega takrat slučajno ni bilo doma. a ko je prišel malo prijan, je navalil name z amerikan-skim samokresom, češ, zakaj sem jim pustila stroj. Imel je dva in štirideset nabojev ln prav gotovo b' me bil ustrelil, če bi ne bila o pravem času pobrala otrok in se skrila pri sosedih. S samokresom v roki me je iska! povsod, a ko me nazadnje ni dobil, je od je*e šel v hosto nad hišo in streljal na slepo, dokler mu streli niso pošli. Tako se je ponoči vrnil in ležal sam, dokler se ni izkadilo iz njega. Drugi dan me je poiskal in me poprosil, da sem se z otročiči vrnila domov; Drugič spet Je nekega večera zaklenil vrata in pred prižgano svečo in golim nožem sem mu morala ga in zadnja je mešani zbor s harmonikami in violinami, mladinski orkester, ki je vee presenetil. Obe točki sta bili pravi umetniški užitek. Rajalni nastop s petjem (delo ge. Mušičeve) je bil izveden ne glede na svojo lepo zamisel in ljubkost tako precizno, tako občuteno, da je nad tistimi poječ.nij in rajajcčims deklicami v dee vah moral sleherni ostrmeti. Deležne so bile tako spontane pohvale, tako prisrčnega odobiavanja mladine kakor odraslih, da bi bilo prav, če bi ples in pesem ponovile. Pa program je bil preobširen. Zadnja točka, mešani zbor s harmonikami in violinami pod vodstvom prizna-uega glasbenega pedagoga na I. dr/, reai-ni gimnaziji je bil prava senzacija in največji uspeh te prireditve v umetniškem kakor organizatoričnem pogledu. Pri tej zadnji točki je bilo vseh udeležencev 171 od 1. do 8. razreda I. dpe-ha. Prva formacija, ki je popustila, je bila obramba, ki je imela težak posel z nasprotnikom. Ko je v 8. min. prišel Rapid po Baumlu v vodstvo, je popustil še napad, ki je odslej igral zelo nepovezano in je posamezne njegove akcije z lahkoto ustavila obramba Rapida. Hermesov napad si ni znal ustvariti niti ene zrele prilike in značilno je, da ni oddal niti enega strela na gol. Krilci, ki 60 se omejili bolj na obrambo, so bili precej dobri, »kupno z obrambo je ta vrsta največ koristila. Vratar je bil zelo nesiguren ln se ima le nemogočemu Rapidovemu napadu zahvaliti, da ni dobil več golov. Kakšna je bila igra? Tekma je bila prava borba za točke. Takoj v začetku so imeli domači premoč, ki se je izražala v celi seriji kotov. Hermes je ubral nekaj bolj defenzivno taktiko in posvečal mnogo pozornosti obrambi. napad pa je pošiljal le sunkoma naprej Ko Je prišel Rapid v vodstvo, so Hermežani igrali še bolj defenzivno. Ra p i rtov napad pa je bil naravnost od sile nemogoč. Tudi v drugem polčasu se slika ni spremenila. Hermes s« Je trudil izravnati, vsak napad pa se je razbil na Rapidovi obrambi. Sodnik Je proti koncu igre spregledal več foulov, kar so igrači izkoristili in počasi je igra postajala surova. V 26 min- je Golinar ostro starta! na Korenino. ki je obleta! Ker sodnik Golinarja ni izključil, je nastalo pre rekanje med Herme«om 'n sodnikom, k' je izključil še tri Hermeiane. in sicer vratarja Oblaka, Klančnika in Derendo. Po 10 min. odimoru, ko se je zadeva nekoliko razčistila, se je igra nadaljevala, brez omenjene trojice. Toda kar je sledilo, ni bil več nogomet. Hermes je šel v obrambo ln pošiljal vsako žogo daleč čez plot. Rapid kljub vsem naporom rezultata ni mogel zvišati. Sodil je povsem objektivno, le premalo energično g. Ves- Dopokhie je v prijateljski tekmi SSK Maribor porazil Svobodo s 3:1, a rezerva Maribora Je izgubila proti rezervi Rapida z 0:3. ČSK : Celje 2:0 (2:0) Celje, 14. aprila. Na Glaziji je bila danes pred okoli 500 gledalci podsavezna prvenstvena tekma med čakovčani in domačim moštvom SK Celja, v kateri so popolnoma zasluženo zmagali gosti. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: ČSK: Hrmoul, Vamplin, Janifi, Takač. Galovič, Vugrinec, Mihovec, Behojnik, Hrebak, Megla, Vaš. Celje: Pressinger I in II, Mikuš, Skrl, Pressinger III, Volkar, Achtik, Gobec I, Zupane, Gobec II, Žarko. Tekma je bila zelo živahna in napeta. Gostje so predvedli dobro tehnično in kombinatorno igro t uspelimi napadi, lepim podajanjem in sigurnim startom. Celjani so se pokazali danes v kvaliteti drugorazrednega moštva, v katerem je nekoliko zadovoljevala samo obramba. Napad je igral raztrgano in neodločno. Enajstorica si je po odmoru sicer nekoliko preuredila svoje vrste, kar pa tudi nI pomagalo. Najmanj je ugajal Gobec II, ki je zastreljal dve sigurni šanci tik pred golom. V začetku je bila igra še nekam izenačena, nato pa so začeli prevladovati čakovčani. V 7. min. je Gobec prišel do nasprotnega gola in poslal žogo v mrežo, katerega gola pa sodnik ni priznal. Čakovčani so bili nato ves čas do odmora v lahki premoči. Prvi gol je zabil v 19. min. Megla. Nato je bilo spet nekaj obojestranskih napadov, dokler ni Hrebak v 39. min. povišal rezultata na 2:0 ter postavil tudi končni izid. Celjani so imeli še nekaj prilik, da bi /boljšali razliko, toda jih niso znali izrabiti. Po odmoru je bila slika skoraj enaka. ČSK je imel ves čas nekaj več od igre, toda kljub temu mu ni uspelo povišati rezultata. Celjani so se vidno umaknili v defenzivo. Nekaj minut pred koncem so imeli še enkrat lepo priliko, da bi dosegli vsaj častni gol, toda »srečno« so si pokvarili še to zadnjo šanso. Tekmo je sodil g. Ramovš iz Ljubljane objektivno, toda prestrogo. V predtekmi je mladina Celja porazila rezervo Celja s 7:2 (3:1). Na igrišču pri Skalni kleti so Atletiki odigrali prijateljsko tekmo proti enajsto-rici Hrastnika in zasluženo ter premočno zmagali s 7:1 (3:0). Gledalcev je bilo okoli 300. Domačini s precej slabim nasprotnikom, ki ni pokazal nobenega pravega starta in tudi malo znanja, niso imeli težkega posla. Prvenstvo II. razreda Sloga : Mladika 5:1 (4:0) Mars : Jadran 4:0 (2:0) Grafika : Slovan 4:1 (2:1) Svoboda : Slavila 4:0 (3:0) Reka : Korotan 7:1 Krepak revanž Beograda v Zagrebu S šestimi goli je BSK v zastopstvu prestolnic ne reprezentance poga- zil elitno moštvo Zagreba Zagreb, 14. aprila. Za današnjo medmestno tekmo, v kateri je Zagreb nastopil z najboljšo garnituro, Beograd pa postavil kompletni BSK, je vladalo zaradi nedavnih rezultatov beograjskih moštev v Zagrebu izredno veliko zanimanje. Beograjčani so danes zaigrali v odlični formi in so skoraj poga-zill Zagrebčane. Njihova zmaga je izzvala med navzočnim občinstvom viharje navdušenja, ki so prevzeli tudi oni del občinstva, ki »prva ni bil z Beograjčani. Značilno je, da je začelo občinstvo po rezultatu 5:0 predčasno zapuščati igrišče. Beograd: Zagreb 6:0 (3:0) Toča golov se je sesula nad zagrebška vrata po tehle napetih momentih: V 9. min. izkoristi Moša trenutek, ko niso dovolj pazili nanj, in strelja iz 20 m daljave precizno v kot. Vratar Puhar se sicer vrže, toda strel je preoster in žoga je že v mreži. Presenečenje za Zagreb je tem večje, keT so bili sprva domačini prav za prav boljši. Zagreb igra sedaj na izravnavo, toda napad je precej raz- Ostale nogometne tekme Ljubljana: Na igrišču Primorja: Slovan jun : Primorje subjun. 2:1, Primorje jun. • Moste 11:0, Primorje I. : Amater (Trbov- ^Murska Sobota: Mura : Ptuj 4:0 (3:0). Praga: Avstrija : Češkoslovaška 0:0. Curih: Švica : Madžarska 6:2. Bruselj: Belgija : Francija 1:1. Dunaj: Praga : Dunaj 2:1 (1:1). Gradec: Dunaj : Gradec 1:1 (1:1). Brno: Budimpešta : Brno 6:1. Budimpešta: Budimpešta : Južna Nem- Č1Marsellle: Vienna (Dunaj) : 01ympic 3.3 Rim: Ambrosiana : Milan 2:0, Lazio : Pro Vercelli 6 0, Torino : Fiorentina 1:0, Sam-pierdarena : Brescia 3:0, Palermo : Napoli 2 0 Livorno : Roma 1:1, Bologna : Alessan-dria 3:3, Triestina : Juventus 2:1! ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. redna seja sekcijskega odbora. Zaradi važnosti prosim za polnoštevilno udeležbo. Prva bazenska tekma v Zagrebu. V Zagrebu je včeraj v hazenski tekmi nastopila reprezentanca Broda ob Savi proti reprezentanci Zagreba in izgubila z 8:20. Revanž bo za praznike v Brodu. 13 novih avtomobilskih rekordov Nedavno so se končale znane rekordne vožnje na »Avusu« pri Berlinu, pri kate-rih so bili doseženi skoraj neverjetni novi rekordni avtomobilski uspehi. Tako je n. pr prevozil mali enoliterski avtomobil 16.000 km v 6 Va. dneh. odnosno v 151 urah. kar je približno snako povprečnim 106 36 km na uro Zadnje kroge je vozil celo s povprečnimi 115 km na uro. s čimer je dosedanji rekord zboljžan za 52 ur. 50 Kitajcev v Berlinu Najmlajši olimpijski narod. Kitajci, bodo 1. 1936 mnogo številnejše zastopani na olimniadi kot so bili na zadnji v Ameriki. Takrat ie startal za vso ogromno dr žavo en sam človek in sicer lahkoatlet Heng-Lun-liu Za berlinsko olimpiade ie določeno odnoslanstvr 50 aktivnih šport nikov. Za trening bodo Kitajci temeljito trgan in se ga drži tudi izdatna porcija smole. V 29. min. prodre G-lišovič, daje v sredino, kjer je šurdonja nepokrit, ki iz 8 m daljave spet pošlje v isti kot kot Marjanovič prvič. Puhar je prepozen in Beograd vodi z 2:0. Publika se nagiba za Beograd. Zagrebčani izvedejo nekaj napadov, toda Glaser v nasprotnem golu drži vse. Minuto pred koncem centrira G4išo-vič s krila naravnost v Puharja. Vratar ee sklone, žoga mu pade iz rok ter se mu med nogami prav počasi zvali preko črte v gol. Po tem slučajnem golu je postavljen rezultat prvega polčasa. Po odmoru je zanimanje za dober rezultat že zelo majhno. V 10. min. preigra-vata Marjanovič in šurdonja obrambne vrste; ko se približata na 10 m. poSlje Marjanovič po bliskovitem zaokretu žogo med drogove. 4:0 za B. Ta gol Je bil neubranljiv. Da je bil konec še lepši, so si Beograjčani dva najlepša gola prihranili za zadnjih 10 minut. V 35. min. prid*1 Vujadiinovič po lepi kombinaciji do žoge in pošlje iz precejšnje bližine peti gol v mTPžo. Dve minuti pred koncem teče Glišovič po krilu, odda v sredino, tamkaj pa pobere žogo Vujadinovič in postavi končni rezultat. Tekmo je sodil g. Mikuličič iz Zagreba. izrabili letošnje poletje, ko bodo poslali 150 atletov za 6 tednov v poseben tabor blizu Tsingtaua. Zanimivo je, da je med olimpijci tudi enajstorica nogometašev, "kajti Kitajska se hoče udeležiti tudi nogometnega turnirja. Nov plavalni rekord ZnatTi ameriški plavač Jack Medica, ki je nedavno popravil nepoboljšljivi rekord Šveda Arne Borga na 1500 m prosto na znamko 18:59.3, se je kmalu nato v Cam-bridgeu postavil z drugo svetovno znamko. Izboljšal je svetovni rekord na 440 y prosto na 4:42.5, do tedaj je branil rekord na tej progi njegov rojak Gilhula s časom 4:48.3. Iz športa v športni poklic Znana poljska atletinja Štela Walasie-wicz (ali z ameriškim imenom — ker je često startala tudi za Ameriko — Walsh), ki je o svoji razmeroma kratki športni karieri dosegla nič manj kot 31 svetovnih in ostalih važnih državnih rekordov, se namerava umakniti iz aktivnega športa in se polagoma pripraviti za športno učiteljico. Prav za prav s svojimi 23 leti za ta težak poklic Se nima vseh vnanjih pogojev, toda kot odlični all-round športnici ji tudi uspehi v novi stroki ne bodo težko dosegljivi. lnapodho I « rv W V I IV ^.GLEDALI V l j. i t B ' BCPCBTOAft DRAMA. Začetek ob 20. url. Ponedeljek, 15. aprila: zaprto. Torek, 16 aprila: Malomeščanl. Gostovanje v Celju. Sreda. 17. aprila: Malomeščanl. Red Sreda. OPERA. Začetek ob 20. url. Ponedeljek. 15. aprila: zaprto Torek, 16. aprila: Jenufe Red C. ČStaiU r ki .Je 031:811 na mehki klobučevina- T--— _ 1 1 ... J I st.i Tvvllrvpi in Va in norv^lnJl o __ delan načrt, ki dovoljuje umetni splav iz je naPolllil akvarij, je po- zdravstvenih, socialnih in ekonomskih raz- ' stekleno dno, a za to se ima zahvaliti logov. Islandija je že predložila skupščini sličen zakonski načrt, a v Norveški in Dan ski proučuje to vprašanje posebna komisija. Na konferenci v Stockholmu je bilo doseženo načelno soglasje v tem pogledu, da »e dovoli legalizirani in higijensko neopasnl umetni splav, ki se mora izvršiti v bolnicah ali po zdravnikih. Konferenca Je ugotovila, da zakonito dovoljenje Števila splavov ne bo povečalo, temveč samo preprečilo žrtve mazaštva, ki so neizbežne, dokler paragraf zasleduje to dejanje. Znano je, da v Rusiji ogromno narašča število prebivalstva, čeprav je dovoljen umetni splav pod določnimi okoliščinami. Občinski svet iz samih ženskih svetnikov. Kakor znano, imajo Bolgarke pasiv onemu, ki mu je posul dno akvarija s kamni. Da taki neuspehi lahko zagrenijo začetniku veselje, je na dlani. Ko uvajamo novinca v akvaristovstvo, ga moramo vestno in temeljito poučiti in ga tudi obiskati. če to želi. da se prepričamo, ali ravna pravilno. Samo tako je mogoče doseči, da se bo zanimanje za vodožitje uko-reninilo v slehernem mestu Slovenije, ne pa s pogrošnimi navodili o ureditvi akvarijev. Važno je tudi, da začno novinci z domačimi ribami ne samo zato, ker jim je dolžnost seznaniti se z domačo vodno favno, temveč in v glavnem zaradi tega, ker so domače ribice trdne, dočim je večina tujezemk silno občutljiva. Akvaristi začetniki se lahko obrnejo na člankarje. kjer dobe (razume se, brezplačno) potrebna navodila. Pred dobrim tednom dni smo podrobno poročali o nezaposlenosti in preseljevanju prebivalstva goriške pokrajine v 1. 1934., in zlasti v mesecu decembru, o podporah brezposelnim in bednim ter o načinu, kako se v ta namen po vsej deželi zbirajo prispevki. Te dni pa smo prejeli nekaj pomembnih podatkov, ki jih je objavil pokrajinski korporacdjsko-gospo-darski svet v svojem »Mesečnem statističnem buletinu« za mesec januar in februar t. 1. in ki kažejo ne le glede že obravnavanih problemov, marveč tudi glede splošnih gospodarskih razmer občutno poslabšanje. Vsekakor je treba upoštevati, da gre za čas, ko že spričo zime delo in gospodarsko življenje v splošnem kolikor toMko zastane, vendar pa omenja tudi navedeni statistični mesečnik za posamezne panoge še posebne razloge, ki niso v ničemer v zvezd z zimo in njenimi nadlogami. Nedvomno pa je pričakovati, da bodo pokazali podatki za meseca marc in april že zaradi delne mobilizacije italijanske vojske, ko je morala v Vzhodno Afriko, in zaradi porasta poslovnega prometa, ki je s tem v zvezi, vsaj začasno nekoliko boljšo sliko razmer, ki so sodeč že zgolj po objavljenih številkah daleč pod splošnim sred-nje-evropskim povprečjem. Nezaposlenost je narastla Koncem januarja je štelo prebivalstvo Goriške pokrajine 207.800 duš. Napram decembru je nazadovalo za 55 ljudmi. Rodilo se je v tem mesecu 33*6, umrlo 262 oseb. Razlika med številom priseljencev in izseljencev je znašala 12-9 v škodo pokrajini. TudD zaposlenost je znatno nazadovala. V 170 industrijskih podjetjih je bilo le 545-8 delavcev in nameščencev, prri javnih deliih samo 310, meseca februarja celo le še 153, med tem ko jlih je bilo še lani meseca januarja 710. Sorazmerno še mnogo manj ljudi je bilo zaposlenih v trgovina, obrti in na kmetih, število tako zvanih popolnoma nezaposlenih je po navedbah omenjenega balerina znatno naraslo, saj je že od novembra do decembra poskočilo od 45-89 na 4718, in sd-ceir ne glede na to, da so posamezna podjetja po uvedibd 40-urnega deda na teden, sprejela v službo 292 novdh delavcev. Fašistična pokrajinska ustanova za socialno skrbstvo je morala ceLo še v mesecu marcu (podatke za januar in februar smo že objavili), ko se takozvana zimska pomoč zaključi, podpirati dnevno povprečno Po 8300 odira si i h oseb z živežem in drugimi potrebščinami. Razdelili so skupno 248.510 porcij hrane (111.650 v Gorici in 136.860 na deželi) ter večje količine mleka, krompirja, masla, mesa, drv in oblačil. Med šolsko deoo pa je bilo treba razdeliti 27.840 obedov, tako, da je dobivalo hrano v šolah dnevno do tisoč otrok. Živila so se podražila V trgovini na debelo so se, Kakor ugotavlja korporaei jsko -gosp odarski svet v svojem poročilu, v splošnem podražrile žiivijenjske potrebščine, zlasti pa kmečka prUdeliki, katerih cena običajino vedino narašča, čimbolj se bliža nova žetev. Zanimivo je, da so cene kmečkim pridelkom prejšnja leta pričele iz tega razloga naraščati šele v pomladanskih mesecih, meditem ko so letos poskočile že sredti zime. Nedvomno bo to v korist našemu kmečkemu prebivalstvu, toliko večje pa bodo težave industrijskega in ostalega delavstva ter nameščenetva, ki ga je z njegovimi družinami vred znaten odstotek celokupnega prebivalstva v pokrajini. Predvsem so por as ti e cene žitu, tur-š&ici, rižu, vinu, olivnemu olju, siru in klavna žUvind, dalje pa tudi obdelanemu lesu in drugim industrijskim proizvodom. Tudi v trgovini na dirobno je indeks cen poskočil od 65-88 na 65.94 točke. Zaradi! tega je na diru®i strani padel konzum, ki se je že pred letd, ko se je pojavila gospodarska kriza, skrčil na minimum. V zvezi s tem je treba omeniti, da je število podjetij, predvsem pa trgovin z življenjskimi potrebščinami, vendarle na-ras-tio. Meseca januarja je bilo na Garaškem 170 izključno industrijskih podjetij, 381 obrtno-adiustr i jskdh ter 5648 trgovskih, skupno torej 8893 tvrdk. V naslednjem mesecu je to število narastlo na 8910. Davčni dohodki in hranilne vloge pa so padle V posebno jasno luč pa Dostavljajo gospodarski položaj na Goriškem podatki o davčnih dohodkih in hranilnih vlogah, ki so v mesecih januarju m februarju prav hudo padUt. Statistično poročilo ugotavlja, da so kljub nespremenjenim davčnim osnovam in čeprav davki tudi sicer niso bili znižani, občutno paddii dohodki od davka na poslovni promet, namreč od 229.000 lir koncem decembra na 189.000 lir koncem prvega dvomesečja t. 1. Skoraj v enakem razmerju so padli tudi dohodki od ostalih davkov in taks, posebno pa že občinske davčne doklade. še bolj so nazadovale prihranka prebivalstva, naloženi pri raznih hranilnicah in posojilnicah, zlasti pa pri glavnih dveh, goriški mestni in poštni hranilnici, ki razpolagata z veliko večino vseh vlog na Goriškem, žal statistični mesečnik ne navaja celokupnega zneska vlog, pač pa ugotavlja, da se je v prvih dveh mesecih t. 1. vsota vlog pri goriški mestni hranilnici zmanjšala za 154.000, pri poštni hranilnici pa za 77.500 lir. Demografski podatki za februar in marc Te dni so bili objavljeni podatki o na- rOtm n,,. rftUnn L. t • t < •»i . • . žaški pokrajini. V februarju se je v Gorici rodilo 67, umrlo 87 ljudi tako, da je mesto nc glede na morebitne priseljence nazadovalo za 30 prebivalcev, v ostali pokrajini pa 243 odnosno 174 tako. da znaša naravni prirastek 69 ljudi. Skupne številke so: 310 rojstnih primerov, 261 smrtnih s prirastkom 49 ljudi. V marcu se je v mestu rodilo 68 ljudi in prav toliko jih je umrlo, na deželi pa 236 odnosno 203 tako, da je znašal naravni prirastek še vedno 33 duš. med tem ko ga v mestu ni bilo. Glede na narodnostni položaj v pokrajini moremo smatrati, da je znašal v obeh mesecih naravni prirastek slovenskega prebivalstva okrog 100 novorojenčkov, med tem ko se je število Italijanov glede na naravno gibanje prebivalstva zmanjšalo za okrog 20 ljudi. Se jasnejšo sliko demografskega razvoja v februarju in marcu dobimo po objavljenih podatkih tudi v tržaški pokrajini. Meseca februarja se je rodilo v Trstu 257, umrlo 306 ljudi, marca pa 309 odnosno 333, tako da znaša skupni primanjkljaj v naravnem gibanju prebivalstva 79 ljudi. V ostali pokrajini, ki je po veliki večini slovenska, se je rodilo v februarju 156, v marcu 178 ljudi, je umrlo v februarju 96, v marcu pa 109 oseb.' tako da znaša naravni prirastek v obeh mesecih 129 ljudi. Zanimivo je. da se je meseca marca izselilo iz Gorice 241 ljudi, priselilo pa Ie 156, tako da je število mestnega prebivalstva samo v poslednjem mesecu konkretno padlo za 105 duš. Požarna katastrofa na meji Postojna, pričetkom aprila. V Studenem, ki je le dobro uro oddaljeno od meje, je nastal v noči med 3. in 4. aprilom velik požar. Kmalu po 2. uri je neki pozni vasovalec opazil dim, ki se je valil iz senika kmečkega posestnika Josipa Križmana. Takoj je zbudil gospodarja in njegovo družino. Ljudje so spočetka menili, da se neznani ponočnjak šali. Medtem pa se je ogenj širil še z veliko naglico tudi na sosednja poslopja. Pet minut pozneje so že alarmirali vso vas, ka-rabinjerje, obmejne miličnike in financar-je. Poslali so po pomoč tudi v Postojno. Silen veter pa je gnal ogenj že od strehe do strehe. Čeprav so ljudje na moč gasili, se je požar razširil že na vse sosednje stavbe. Šele zjutraj so prispeli v Stu-deno postojnski gasilci. Ogenj je tedaj malone že opravil svoje razdejalno delo. Poleg senika je pogorelo šest stanovanjskih hiš, ki so bile v neposredni bližini Križmanovega senika. Šele po sedmih urah napornega gašenja so požar omejili in rešili sosednje hiše iz vsake nevarnosti. Pogorelci Anton Pandru, Lojze Knž-man, Mirko Sdmčič, Anton Kobac, Ivan Ostanek in France Brenk ter njihove družine so našli prvo zavetišče pri sosedih. K sreči so si rešili nekaj živine in opreme. Vse ostalo jim je ogenj uničil. Škodo so ocenili na 200.000 lir. Prizadeti posestniki svojih hiš niso imeli zavarovanih. Zaradi tega jih čaka tem večja beda. Fašistična demografska politika se je pričela z veliko vnemo izvajati tudi po deželi. V večjdh mestih je bdi že dolgo običaj, da so razpisali nagrade za novorojenčke in za novoporočence. Tudi iir-žava na mce podpira nove zakonske pare. Sedaj so pričeli take nagrade deliti tudi po slovenskih vaseh na Goriškem in na Krasu. Tako je občinska uprava v Fari razpisala štiri nagrade po 509 Idr za revne novoporočence in štiri nagTa.de po 100 in 200 lir za novorojenčke. Enake nagrade so bile razpisane tudi v Kanalu in dtragod. p— Plinske maske na obroke. »Popolo di Trieste« je v svoji čitateljski rubriki objavil zanimiv dopis, v katerem ugotavlja neki čitatelj, da v zadnjem času zlasti po šolah in društvih silno propagirajo mi-litarizacijo prebivalstva. Ker se širijo govorice, da si bodo morali v kratkem vsi ljudje nabaviti posebne plinske maske, predlaga, naj bi se prodajale na obroke, ker bi posamezni družinski očetje težko /mogli denar za pet ali šest mask, kolikor članov pač štejejo njihove družine. p— Zaradi bega čez mejo je goriško sodišče v torek obsodilo 401etnega Viktorja Cudermana iz Idrije na 18 mesecev zapora, 4000 Idr denarne kazni in piačik) stroškov za proces. Cuderman je bdd obtožen tudd zaradi nekaterih drugih prestopkov. p— V Piranu imajo novega krajevnega tajnika fašistične stranke. Dosedanji tajnik Ivan Fondar je bil imenovan za okrožnega inšpektorja. Za novega tajnika je puljski pokrajinski tajnik Bellini imenoval Jurija Tamara, ki je v Istri znan že iz prvih »revolucijskih« časov fašizma p— Pri Peči blizu Ravnice, ki je dobro uro hoda oddaljena od Trnovega, se je preteklo soboto popoldne pripetila huda nesreča. Dva dečka, 12 letni Benedikt in njegov 8 letni brat Ernest Filipi č sta našla za nekim grmom 15-centimetersko granato. ki je obležala tam že v času zadnje svetovne vojne. Fanta sta se je lotila s kamnom ter sta hotela odviti vžigalnik. Nenadoma je nastala eksplozija in granata je oba nesrečna otroka dobesedno raztrgala. Nekaj ur pozneje je prišla na kraj nesreče komisija, ki je odredila pogreb obeh fantkov. Prepeljali so ju v Grgar, kjer sta bila v nedeljo pokopana V Solkanu so našli ljudje v noči od nedelje na ponedeljek 621etnega kmeta Antona H lede ta mrtvega na pragu njegove hiše. Poklicali so zdravnika, kn je ugotovil, da je nesrečneža zadela možganska kap in da si je prebil lobanjo Ko je odhaja] p0 stopnicah iz hiše, je padel in se smrtno pobil. V torek so ga poko- nol,1