UKEDNISTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica St. 8 (liskama I. nadstr.). Uradm ure za stranke .so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. pc; oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se no vračajo. Nefrankirana pisma se ne sp rejeniajo : : : NAROČNINA : celolelna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avstro-Oprsko in Bosno K 21-60, polletna K 10-80, četrtletna K 5'40, mesečna K 1*80; za Ne trčijo celoletno K 26-40; za ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—. : Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov •' .* ob pol 11. dopoldne. *, •. UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, II., in uraduje za stranke od 8. do i2. dopoldne in od 3. do 7. /.večer Inserati: enostopna petitvrstica SOvin., pogojen prostor, poslana n: in leklun e 40 vin. — Inscratc rprcjen-a upavtiiživo. Nefrankirana ali premalo frnnkirana pisma se ne sprejemajo ——— Reklamacije lista so poštnine proste. — - Stev. 637. Historični zločin na Balkanu. V Ljubljani, v ponedeljek dne 21. julija 1913.’ Leto III. B e 1 g r a d , sredi julija. III. S političnimi interesi Srbije opravičujejo vojno, za katero ni opravičbe. Politične interese Srbije so zaslutili lani. ko so sklenili Balkansko zvezo. Bila je le slutnja, ne pa jasno spoznanje. Vemo. da so šli v zvezo le z vojnimi nameni. Treba je bilo oropati Turčijo, in to se je dalo doseči le z združenimi močmi. Kajti dvomljivo je bilo. če bi bila mogla katerakoli balkanska država sama premagati T určijo, ako bi ostale vse druge nevtralne. Gotovo pa je. da ne bi bile ostale nevtralne. Zakaj vse so prežale na turški plen. V tem je tičala solidarnost njih interesov v militarističnem oziru. Zelja po zapuščini bolnega moža ob Bosporu je porodila Balkansko zvezo dinastij in buržvazije. V višjem pomenu pa bi bila Balkanska zveza res edina rešitev balkanskih narodov, tudi Srbov. Oblastniki so hlepeli po turški zemlji; zato je bilo treba z vsemi sredstvi zbuditi staro, pozabljeno, zadremano sovraštvo do Turčije. V mislih narodov je moral Turčin zopet oživeti kot vekovečni sovražnik. Veliko truda je bilo treba zato. Nihče ne more trditi, da je bila ideja vojne s Turčijo popularna. Kdo je v Belgradu, kdo v Sofiji mislil na Turke? Sedanje generacije niso imele nobenih stikov s 1 urki. Protiturški šovinizem je bilo treba podžigati z najprostejšimi žurnalističnimi sredstvi, z neokusnimi povestmi o trpljenju in zatiranju bratov v Macedoniji. celo z verskim fanatiziranjem. Armade so šle v boj zoper Turke; morale so. Ko je začela teči kri. je prišla vojna pijanost sama po sebi. Kdor se je moral udeležiti tega obijanja »za krst časni islobodu zlatu«, pa ni popolnoma izgubil zavesti, je opazoval, kako se v smodniškem dimu polašča množic čudna narkoza. kako otrpneio normalni čuti. kako se delajo pred očmi rdeči kolobarji in se mirni, blagi ljudje izpreminjajo v divje zverine. Balkanci so zmagovali, toda do zmag jih ni gonila popularnost vojne. . A . . ..... S strašnimi barvami so takrat slikali Turka. Ali deloma zavedno, deloma instinktivno je Čutil ves Balkan, da mu ne preti nevarnost od Turčije temveč od severa, od evropskega kapitalističnega imperializma, poglavitno od političnih aspiracij Rusije in Avstrije. Balkanska zvezafc bila balkanskim narodom potrebna, 'da Se morejo ubraniti k Dardanelam in Egej-•kemu morju stremečemu imperializmu. V balkanski zvezi so obseženi tudi politični interesi Srbije m srbskega naroda. Ruski m avstrijsk* vpliv se bojujeta v Belgradu kakor na vsem Balkanu; stroške tega boja plačujemo mi »n balkanski narodi. Odkritosrčna Balkanska zveza bi dala balkanskim narodom notrebno moč. da bi se uprli izkoriščajočemu vplivu. Federacija Balkana bi ustvarila veliko področje, ki ie potrebno, da se more na njem razviti bujnejše narodno gospodarstvo. Srbija je po svojem geografičnem položaju posebno interesirana na Balkanski zvezi. Carinska enota Balkana je edino zanesljivo sredstvo ki bi odprlo njeni trgovini potrebna prosta pota. in ie več vredno od jadranske luke in koridorja do Adrije. , Po končani vojni s Turčijo, ki se je odevala s plemenitim pajčolanom osvoboditve, so se imenovali politični interesi Srbije: Balkanska zveza, mir. gospodarsko delo. Vse drugo je bilo postransko. Vojna je bila zmagovita, ali cena zmage je bila ogromna. Pijano burzvazno časopisje ne pove z nobeno besedo, da, so balkanski narodi, med njimi tudi srbski, tako izčrpani že vsled turške vojne, da tudi v dvajsetih letih mirnega in naprednega razvoja ne bi mogli popolnoma okrevati. Miru ie bilo treba vsem narodom na Balkanu. Vseeno bi bilo. naj bi se bilo rešilo ma-cedonsko vprašanje kakorkoli, z avtonomijo, z razdelitvijo, le da se je ohranil mir. V razrušeni Macedoniji ne more nobena država niti toliko pridobiti, da bi se s to vrednostjo izravnale žrtve turške vojne. Ce bi bila morala Srbija za ohranitev miru vso Macedonijo prepustiti Bolgarski, kar itak ni bilo treba, bi bil srbski narod še na boljšem, kakor vsled vojne z Bolgarsko. Enak je bil položaj seveda tudi za Bolgarsko. Ali obračun z bolgarskimi vladami prepuščamo bolgarskemu narodu, in vemo, da ne bo izostal. S svojo vlado moramo obračunavati sami. Vojna s Turčijo je vrgla balkanske narode v naročje evropskega finančnega kapitala in je ustvarila še krutejše pogoje njihovega obrestnega suženjstva. Vojna s Turčijo je še bolj privabila velesile, da se vmešavajo v balkanske zadeve in posegajo v življenje in usodo balkanskih narodov. Ali sedanja bratomorna vojna je še straš-nejša. posledice bodo še groznejše. Ta vojna preti balkanskim narodom, predvsem pa Srbiji in Bolgarski s polomom. Pogoltnila je že doslej ogromne žrtve, opustošila ie vasi in mesta, uničila je ogromno množino najboljše delavne sile. glavne nosilce vsega življenja. Po tej vojni bodo puste mnoge in mnoge njive in delavnice v Srbiji in na Bolgarskem in sirote bodo po-gibale brez svojih braniteljev. Po tej vojni bo opešala trgovina, obrt. industrija, in vse gospodarsko življenje v Srbiji in na Bolgarskem bodo zadeli taki udarci, da desetletja ne bo mogoče popraviti strašnih izgub. Na razvalinah našega gospodarskega življenja se bo pa pojavilo z vsem svojim parasitstvom tuje izkori-ščevalno. oderuško gospodarstvo. Po tej vojni bodo naše dežele finančno tako izčrpane, da se bodo strmoglavile v najstrašnejše obrestno suženjstvo evropskih finančnih razbojnikov; vsa ogromna teža pa bo padla na narodne mase in neizogibne strašne zahteve jih bodo izmozgale do zadnje kaplje. In k vsemu temu pride naposled politični polom. 2e se opaža, da prihajata Srbija in Bolgarska v najneugodnejši mednarodni položaj. .Včerajšnji zavezniki se bojujejo »za svoje politične in državne interese«. Imperialistčne velesile, ki so imele svoje prste vmes pri vseh teh sporih, še nekoliko molče, dokler se koljemo. Tupatam se vendar že oglašajo s svojimi interesi in z »interesi Evrope«. Niliče še ne ve natančno, kako se bo sklepal mir. ko bo nadaljevanje vojne povsem nemogoče. Ali brez velesil se ne bo sklepal. Danev lahko podpiše, karkoli bosta zahtevala Pašič in Venizelos; a vsi balkanski podpisi ne bodo nič vredni, ako zadoni veto iz Peterburga ali z Dunaja. Srbske in grške zmage ne bodo odločevale, kakor ne bi bila odločila bolgarska zmaga. Zadnjo besedo bodo imele velesile. Po turški vojni bi se bili balkanski narodi lahko pobotali po svoji volji, sedaj jim bodo diktirali Sazonov. grof Berchtold, sir Ed\vard Grey itd. novo ureditev Balkana. Tako bodo balkanske države postale igrača velesil. Oslabljene z dvema strašnima vojnama se ne bodo mogle upirati, temveč bodo padale v večjo in večjo odvisnost od evropske diplomacije. Vojna nesreča je prisilila Bolgarsko, da je šla iskat pomoči in zaščite k Rusiji. Če ne bo pomagala Rusija, se bo zatekla k Avstriji, in če ne bo pomagala Avstrija, ki ščiti s svojo roko rumunske zahteve, bo iskala pomoči po vsej Evropi, ker jo je nesrečna vojna spravila v tak položaj, da io mora iskati. Namesto zveze in sporazuma balkanskih narodov imamo torej vmešavanje velesil, ki je neizogibno moralo priti. Velesile pa bodo naposled diktirale mar, ki bo nosil v sebi kal nove nezadovoljnosti in novih sporov, oviral spravo balkanskih narodov, in s tem povečaval tuji vpliv, dokler ne pride ugoden trenotek, da nas vse skupaj pograbijo, zadavijo in raztrgajo. Tako ie bila vojna z Bolgarsko v političnem interesu srbskega naroda in srbske države! Hudodelci na ministrskih sedežih in v generalnih štabih pripravljajo Balkanu usodo Poljske, in kdor graja ta blazni zločin, je »nepatriot«, »izdajalec domovine«, »sovražnik osvoboditve zatiranih bratov«! Ali za ta zločin bodo narodi zahtevali kazen! Kajti le iz sile narodov more še priti rešitev. Da ne postanejo balkanski narodi sužnji t.iiega imperializma, balkanske dežele pa pro-vlncije tujih držav, se morajo najprej rešiti svojih »patriotov«, teh pijavk, ki hočejo reke narodne krvi pod pretvezo patriotizma za svoe osebne častihlepne in koristolovske namene. Vodje narodov se imenujejo, pa so krvniki svojih narodov. In naše obtožbe ne bodo utihnile, dokler ne dobi zadoščenja izmrcvarjeno ljudstvo, ki ga davijo v njegovi krvi! ______________________—-C________________________2_ M V0|na — najhujša šiba narodov. Skoplje, 12. julija. Iz Soluna ni mogoče poročati. Grške oblasti izvršujejo najstrožjo cenzuro. Ce bi šla za tem. da se poročajo vojne tajnosti, bi bila razumljiva strogost, ki je pravzaprav že več kakor strogost. Ali brzojavni urad ne ekspedira ničesar, kar ni po volji grški oblasti; nedvom-no pa odpirajo tudi pisma, in tista, s katerimi niso zadovoljni, pridržavajo. Sploh velja načelo, da mora vse vesti imeti in objavljati najprej »Agence d’ Athčnes«. To so pa vesti, kr se jim ne sme in ne more brezpogojno zaupati. Pove-čavanje svojih zmag in sovražnikovih porazov je gotovo stara metoda. Ali Grke bi težko še kdo razun Turkov dosegel v tej umetnosti. Grška armada zmaguje. S tem bi bila grška vlada lahko zadovoljna. Realni uspeh ima. Ali to ji ne zadostuje; imeti hoče tudi občudovanje sveta, pa povečava svoje zmage tako. da bodo njena poročila postala smešna, kadar se bo zvedela resnica. Vojaške slave je za Grke v tej vojni malo ubrati, ker enostavno nima prilike za velike slavne voine čine. Vsa grška armada je stala proti bolgarskemu zboru, ki je štel v najboljšem slučaju tri divizije. Povsod so prihajali Grki z ogromno premočjo v boj proti Bolgarom. pa so morali zmagovati že zaradi svojega števila. Kljub temu pa so imeli na nekaterih mestih trdo delo. Male peščice Bolgarov, ki so imele kriti umikanje glavnega zbora generala Ivanova, so se v najtežavnejših razmerah borile z nadčloveško požrtvovalnostjo. Nekateri oddelki so se dali uničiti do zadnjega moža, da so izpolnili nalogo, ki jim je bila odkazana. Marsikatera »bitka«, o kateri so se razpošiljala obširna poročila, je bila navadna pa-trolska praska. Grki so s celimi polki zasedali kra[e. v katerih je bilo par žandarjev in komi-tadžijev, »Agence d’ Athčnes« pa je poročala o ljutih bojih. Bolgarsko vojaštvo se mora človeku smiliti. Ce je bolgarska vlada vredna najstrožje obsodbe zaradi vojne, zasluži še neizprosnejšo sodbo, da ie pognala vojaštvo v takih razmerah na bojišča. Moštvo je vsled dolgotrajnih bojev na turških bojiščih in vsled nadčloveških naporov življenja v odprtih taborih docela izčrpano. Izmučeno od osem- do devet- in desetmesečnega bojevanja in taborjenja je moralo večinoma peš prekorakati ogromne daljave na nova bojišča ob slabi in nezadostni hrani in v tistih oblekah, ki jih je bilo dobilo za zimsko vojno. Da so vse umazane in potrgane, bi še ne bilo najhujše; ali vojaki ne morejo dihati v njih. pa morajo vendar prenašati vso težko poljsko opravo. Vmes so pač tudi novinci; ali niti sami niti predpostavljeni niso imeli dovolj časa za neizogibno uvežbanje. Bil je neodpusten zločin, da se je to ubogo, izmučeno, deloma celo sestradano moštvo še enkrat pognalo v klavnico. Strašno je trpljenje prebivalstva v teh krajih. po katrih divja vojna. Lahko si je misliti, da je prenašalo že v prvi vojni ogromne žrtve. Letos so polja po velikem ostala neobdelana. ker ni bilo ljudi. In zdaj besne po teh krajih zopet armade, ki hočejo jesti in piti in kuriti. Danes pobero Bolgari, kar dosežejo; potem se morajo umakniti. Za njimi prihajajo Srbi ali Grki, pa rekvirirajo. Ljudstvo samo pa pada boljin-bolj v najstrašnejšo bedo. Dela si pa tudi o vseh svojih »osvoboditeljih« vse drugačne pojme, nego je čitati po časopisih. Grozodejstva se nedvomno vrše. Ljudstvo je silno uplašeno. pa je težko izvedeti vso resnico. Nedvomno pa so se godile brutalnosti in bestialnosti v veliki meri; in nedvomno so iih vršili vsi. Seveda govori vsaka stranka le o sovražnikovih grozotah in jih pretirava; o svojih pa molči. Deloma pa imajo vsi prav s svojimi očitanji. Vojna je poživinčila ljudi, in strasti so tako razpaljene. da se hočejo sovražniki včasi kratkomalo uničiti. Največja šiba za ubogo prebivalstvo so pač neregularni komi-tadži. ki vodijo vojno kar na svojo pest. Ali tudi regularno vojaštvo ie včasi vsled dolgotrajnega klanja popolnoma podivjano. Ljudje so kar iz-premenjeni. Ves čas so prej živeli v miru kot sosedje in so si vzajemno pomagali. Zdaj pa je tako. kakor da so zverine ušle iz menažeriie. Pri vsem tem je skoraj gotovo, da se počenja mnogo največjih brutalnosti v pravi nezavesti, Z disciplino in takimi rečmi ni tukaj nič opraviti. Pomagati more le konec vojne. Partanov. Kosti junakov — gnojilo. Mesto Gdansko na zapadnem Pruskem je bilo ob Napoleonovih časih dvakrat prizorišče kivavih bojev. Leta 1806 so oblegali Francozje to mesto, branili so le pa Prusje in Rusi in leta 1813, ko so bili Francozje branitelji, a zavezniki napadalci. Mnogo, na tisoče vojakov ie obležalo obakrat mrtvh in v mestu in okolici ie grob teh junakov do današnjih dni. Utrdbeno zidovje so deloma podrli že pred leti. letos pa je mestni magistrat kupil od države še ostalo zidovje, da ga podere, prav v spomin stoletnice junakov, ki so s krvjo in smrtjo osvobodili domovino. Sedaj podirajo zid in prikopali so seveda tudi do okostnjakov onih. ki so padli leta 1806. in 181.3. Silne množine je teh kosti, a magistrat nima toliko spoštovanja do braniteljev domovine, da bi napravil obširen grob. kjer bi jih zakopal. Kupčija nad vse. Žene in otroci pobirajo z dovoljenjem magistrata te kosti in iih prodajajo po 1 K 68 vinarjev stot trgovcem, ki prihajajo z vozovi na prostor, kjer t>odirajo zi- dovje in da ne zadene kupčije nobena zamuda, pripeljejo tudi tehtnico s seboj. To gre zdaj že teden za tednom, stot za stotom kosti junakov so že odpeljali v tvornico za umetna gnoiila. Socialistični list v Gdanskem je takoj, ko se ie pričela ta ostudna kupčija, poučil mestne očete, kaj da je pieteta in povedal tudi gospodom, dal mrtvaške kosti niso kupčijski predmet. Tudi na! nevarnosti je opozoril magistrat, ker kaj lehko bi se zgodilo, da se zvali zemeljska plast na otroke, ki pobirajo kosti. Tudi so morda med razvalinami še nerazstreljene patrone ali druge eksplozivne snovi in zgodila bi se lahko ne* sreča, enaka oni pri podiranju utrdb v Kra-lievcu. Ali protest socialističnega lista Je zamart,1 Dan za dnem prihaja na stotine otrok, ki pobirajo zemeljske ostanke svojih pradedov in tu« nakov iz leta 1806 in 1813 in voz za vozom o Misel j vrh nad Velim poljem«, »Velika planina«, »Skuta iz Kamniške Bistrice«, »Skuta iz Kopišč, »Kamniška Bistrica«, »Skuta z Grintovca«, »Izpod Kamniškega sedla«, »Greben z Grintovca«, »Orintavci iznad Brusnikov«. »Iz blejske okolice«, Iz ljubljanske okolice (I.)« in »Zimski večer v Tivolskem parku«. — Razglednice bodo zbudile gotovo mnogo zanimanja med občinstvom; ker so delo prve kakovosti, bode iste sl. občinstvo gotovo pridno kupovalo in širilo krasote naše zemlje daleč izven naših mej. — Društvo gotovo mnogo pripomore z izdajanjem takih razglednic k povzdigi tujskega prometa, ter zasluži vsestransko podporo! — Razglednice se dobivajo po trgovinah, kakor tudi pri društvu. — Odborova seja »Matice Slovenske« dne 12. julija. Predsednik se spominja umrlega profesorja Milana Pajka, ki je marljivo deloval na polju slovenske kulture in umrlega pisatelja Josipa Premka. — Spominska plošča pisatelju Jan. Trdini se vzida v Mengšu v novo šolo: društvo »Brača hrvatskega Zmaja« oskrbi pri tem na svoje stroške model reliefa. — Spominska knjiga »Matice Slovenske« bo poleg glavne študije Grafenauerjeve obsegala tudi druge monografije, ki so s predmetom v zvezi. — V kratkem se utegne rešiti vprašanje »Štajerske« (zemljepisja v »Slovenski zemlji«). Sprejme se beletrističen spis »Gospodin Franjo«, odkloni pa načeloma prevod iz angleščine »Istinita Sibirija ter popis izleta na Mandžur-sko«. — Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske: Od 6. do 12. julija je bilo rojenih 26, •umrlo pa je 14 oseb in sicer 10 domačinov in 4 tujci. Za jetiko sta umrla 2. vslcd nezgode 2 in za različnimi boleznimi 10. Za infekcijoz-nimi so oboleli 3 in sicer 1 za Škrlatico. 1 za egiptovsko očesno boleznijo in 1 za vratnico. — Prijet tat koles. V zadnjem času je bilo po mestu ukradenih več koles, ne da bi policija zamogla priti tatu na sled. Pred kratkinf se je pa pozornosti nekega stražnika le posrečilo dobiti tatu menda vseh teh koles. Zasačil je namreč inflagranti čevljarja Antona Kaplja, ko je hotel izmakniti neko kolo ter ga aretiral. Ko so izvršili v njegovem stanovanju na Gliticah št. 20 hišno preiskavo, so našli v njegovi postelji in pod posteljo več delov različnih koles in več kolesarskih številk, iz česar je sklepati, da je možakar v ti stroki postal specialist. Kapelj je bil oženjen, a se je s čevljarstvom bolj malo pečal. — Iz ljubosumnosti je zabodla oinožena tovarniška delavka Rovan svojega domačega prijatelja samskega tovarniškega delavca Osmeca. Težko ranjenega so prepeljali v njegovo stanovanje. Več o tej ljubavni iferi bo govorilo sodišče. — Nezgode. 161etni kovaški učenec Anton Macerofi je ponesrečil med delom v Keršičevi tovarni v Sp. Šiški. Iskra mu je priletela V oko. Rana v očesu je težka. — V Osredku pri Dolskem se je igral 12letni Ivan Peterka s patrouo, ki jo ie bil našel. Patrona mu je eksplodirala v roki. Na obeh rokah ima deček prav težke poškodbe. — 471etni hlapec Anton Zupan iz Črnuč je padel z voza in se na glavi prav nevarno poškodoval. —- Z vrelo vodo ga je polHa. 14. julija zvečer sta se sprla zakonca v Prevojah, okraj Brdo. Prepirala sta se v kuhinji in med prepirom je zagnala žena možu lonec z vrelo vodo v obraz. Mož ie dobil težke opekline. — Ciganska nadloga. Tolpa ciganov, dva moška 30 do 40 let stara, 301etna ženska in dve mlajši ženski, je na Primorskem in v postojnskem okraju vlomilo na različnih krajih. Prišli so tudi v Sp. Idrijo in odnesli mnogo ženske obleke, okradli cerkven nabiralnik, poizkusili več vlomov m končno so iz zlobe razbili varnostne napise pri neki zgradbi. — Požar v Zg. Retjah. Vas Zg. Rctjc ima šets gospodarjev, katerih poslopja se jjkorekoč skupaj drže, le en posestnik je precej oddaljen. Pogorelo je štirim posestnikom: 4 hiše, 8 gospodarskih poslopij, katera so bila vsa s slamo krita, večinoma vsa hišna oprava, obleka, mrva in gopodarsko orodje. Dva posestnika nista prav nič prizadeta. Komaj nekaj metrov od ognja obdana Dcbeijakova hiša, svinjak in drvarnica se je po trudapolnem delu velikola-ških ognjegascev. kateri so bili prvi na pogorišču, rešila, tako, da nima omenjeni posestnik nobene škode. Prihiteli so potem takoj Dvor-čani (kjer pa ne obstoji ognjegasno društvo) s svojo brizgalno, za temi ognjegasci od Sv. Gregorja in z Vel. Poljan na pomoč. Bila so torej 3 ognjegasna društva s 4 brizgalnami na pogorišču. Ako ne bi primanjkovalo vode, gotovo bi se rešilo več. a v tem slučaju ni bilo mogoče. Skupna škoda znaša po cenitvi cenilcev nad 23.(100 K. zavarovalnina pa le 6100 K. — V Beli Krajini v metliški okolici je uničila toča dne 16. julija med velikanskim nalivom, kakršnega že ni bilo kmalu tu, skoraj vse pridelke. Vinograde so najbrže popolnoma uničili, sadje ravno tako. l Tijl ETfi n ir r- • m Za resnico. Roman. Spisal *J o ž c f L a i c h t e r. (Drdie.) V dijaškem časopisu se je navduševalo za resnico, za nravnostno čistost, za socialno vprašanje, za žensko vprašanje in za celo vrsto modernih idei. Tok novih, doslej neznanih gesel je navalil na mlado !yanovo dušo kakor povodenj, kažoč mu v ozadju skozi predor nov svet in novo ureditev človeške družbe. Ivan se je zavzel zato, in ker je bil še premlad, nego da bi se mučil z analizami, ker je imel še gibčne noge in se mu je zdelo, da skoči čisto lahko črez plot — tja v novi svet, ki se mu je pokazal, zgrabil je za meč kakor sveti Jurij in hotel zmaju starega, gnusnega življenja glavo odsekati. Sebe je naredil junakom, kateremu so bili vsi načrti lahki in udejstviteljni. Takoj se je tesno sprijaznil z vsemi mladimi ljudmi, stoječimi na čelu novega gibanja, in sam se je začel pečati z najvažnejšimi vprašanji. Doslej je bilo to vse bolj igrača, ljubka in na videz krasna igra. pri kateri je bil Ivan poln svejih sklepov, vročega navdušenja in koprnenja po izboljšanju. In zaradi tega hrepenenja po izboljšanju, ki se je pojavljaja pri njem v nravnem oziru ter storilo njega rednim mladeničem, je bil resničen ponos očetov, dasi ga je časih stavitelj Dpominjal, naj ne pretirava. Postave je bil krepke, zdraye in simpatične. Razven Ivana je bila Otilija, najstarejša hčerka stavitelja, učenka višje dekliške šole. Imela je i domačo učiteljico in v glasbeni zavod se je hodila učit klavir in petje. Krasna ni bila, pa dražestna. Imela je plave, svilnate lase, oči modre kakor plavica, okroglo obličje zdrave barve in top nosek, malo podvihan. Otroškim črevljičkom še ni odrasla, vzlic temu je pa 'že pričakovala, kaj pride, ko doraste v gospico. Svet, v katerem je živela, ji je kazal, kant naj se obrne. Da vzraste v damo okrušenega družabnega tona. da išče obličnosti, zunanjosti, ne pa notranjosti: to je bila šola, v kateri se je v Pragi učila. Cisto vsakdanja sicer ni bila, časih se je v nji borilo nekaj globljega in boljšega, toda to se je pojavljalo le v naglici mimogrede. In tako je več nego štirinajst, a ne še petnajst let stara bila že v resnici malo koketna. Prav za prav pa ni delala nič drugega, nego kar delajo vse deklice podobnih družb — deklice, ki imajo pred sabo razvijajočo se pot, spomlad življenja, ko se začenja hoditi na plese, šalit se z mladimi ljudmi in polagoma misliti na možitev. Rodbina stavitelja Hrubega je bila, kakor smo že rekli, rodbina obogatelih ljudi. Stavite-lju ni bilo mnogo do tega, a gospa njegova je rada kazala, da imajo denar. Z denarjem se je hotela tudi seznaniti y krogih vinograjske ho-noracije, katere prijateljstva je iskala precej v začetku na vse načine. Imela je tri služkinje in celo prvo nadstropje je bilo opravljeno za rodbino. Povsodi so bile težke preproge in draga rokodelska hišna oprava. Pred očmi ji je plg- — Kinematograf »Ideal«. »Bele lilije« sen-zacijski film so splošno občudovali, posebno ženske. Predvaja se danes zadnjikrat. Gau-mondov tednik prinaša najnovejšo modo. Jutri velekomično »Maks ima konkurenco« in kolo-rirana drama »Močnejša sila«. V petek »Kdor drugim jamo koplje«, Nordisk film. Od sobote do torka velika senzacija »Otrok Pariza«, sedem dejanj. — Vsaka prijateljica dobre kave ve, da ima le takrat dobro kavo, če ji pridene dobrega kavnega pridatka. Iz lastne izkušnje pa ve tudi, da je najboljši kavni pridatek Kolinska kavna primes, in zato prideva svoji kavi le Kolinsko kavno primes. Kava, kateri je pridejan ta kavni pridatek, sc ponaša z izvrstnim okusom, prijetnim vonjem in lepo barvo. Prednost Kolinske kavne primesi je pa tudi to, da je pristno domače blago, edino te vrste sploh. — Pri nakupovanju pazite na varstveno znamko »Sokol«! Idrija. — Društvo za varstvo otrok v Idriji je priredilo rta dan sv. Petra in Pavla veliko javno tombolo. To prireditev je društvo vprizorilo, ker si prizadeva, da bi v njegovem okrožju sploh ne bilo izprijenih otrok in v dosego tega namena se poslužuje raznih vzgojevalnih sredstev. Ker pa tirja to velrke gmotne žrtve, katerih našo revno prebivalstvo ne zmore, smo v nadi pridobitve bogatega vira priredili tombolo. Ta je uspela v vsakem oziru sijajno. Zanimanje med prebivalstvom vseli stanov in vseh političnih struj je bilo tako živahno« da nam je že dopoldne pred prireditvijo zmanjkalo igralnih tablic. 8000 smo jih imeli in par tisoč bi jih bili še razprodali. Ne moremo ravno trditi, da bi bili le lepi dobitki mikali, ampak uverjeni smo, da se je ljudstvo žrtvovalo, ker spoznava potrebo našega društva. Točno ob določeni uri se je zbralo na trgu pred cerkvijo okrog 4000 ljudi. Prišli so od blizu in daleč tri celo vrli Logatčani so nas posetlli. Le te je dovedel v Idrijo velik dobrotnik našega društva g. Ivan Siherl iz Logatca s svojim avtornobHoni. O. Siherl nam je sam odkupil 100 tablic in večje število tablic vrnil, ko nam jih Je primanjkovalo. Temu vrlemu dobrotniku, kakor vsem drugim, ki so na kakršenkoli način pripomogli do lepega uspeha, bodi v imenu bedne in zapuščene mladine izrečena tisočera zahvala. Prav posebno pa izreka društvo zahvalo c. kr. rudniški direkciji, ki je brezplačno postavila oder »Delavskemu bralnemu društvu« za prepustitev potrebnih rekvizitov in »Godbenemu društvu« za prireditev koncerta po tomboli in podaritev vstopnine našemu društvu. Gmoten uspeh je bil sijajen; žakaj društveni blagajni je prireditev donesla 1163 K čistega dobička. Marsikateri revi bomo zopet lahko utrli solzo bede in marsikaterega zanemarjenega otroka bomo skušal privesti na pot poboljšanja. Štajersko. — Zgodnja agitacija v Trbovljah. V decembru bodo v naši občini občinske volitve, a naši klerikalci se že sedaj trudijo med kmeti, jih spreobračajo, se jim laskajo in zabavljajo na socialiste, češ nevarnost preti, da bodo Trbovlje imele socialističnega župana. Oni dobro vedo, da je to nemogoče; ampak hudiča je treba napravili še bolj črnega, da je bojazen večja pri kmetu. Z božjo pomočjo in Caslovo upajo naši klerikalci na gotovo zmago. Pohrustali bi radi vse socialiste, a stvar ne bo tako lahka. Iz zaneslijvega vira smo tudi izvedeli. da se pripravlja zyeza med Nemci, klerikalci in seve tudi liberalci proti delavcem. Nam bi bilo to le prav, ker bi potem jasno videli, da so nasprotniki najrazličnejših struj vsi združeni, kadar gre proti delavcem. Sodruge pa že danes opozarjamo, da naj shranijo liste, na katerih imajo davek predpisan zaradi eventualnih reklamacij. Toraj na svidenje trboveljska zveza pri decemberskih volitvah! — Hrastnik. V sredo ob 5. popoldne je udarila strela v hišo in gospodarsko poslopje kmeta Pavla Laznika na Koku. Zgorelo je vse poslopje in več svinj, ter 2 kravi. Tudi opekli so se močno pri reševalnem delu. Ko je bila Laz-nikova domačija v ognju, je udarilo zopet v sosedovo poslopje Alojza Krežeta. Krcžetu je vse zgorelo, tudi štiri svinje. Zavarovani^so si-ger bili. a gotovo ne toliko, kolikor je škode. — Iz Hrastnika nam pišejo: Tukaj mnogo šušljajo in šepetajo o sprejemu novega trbo- veljskega župnika. Ne ve se šc mnogo natančnega, le toliko ie gotovo, cla se je sklepalo v trboveljski šoli. o slavnostnem sprejemu. Učiteljstvo je bilo vse proti udeležitvi šolske mladine, a nihče ni upal prvi podpisati dotič-nega akta. — In glejte čudo! Vzdignil se je g. kaplan bribar rekoč: »Ker ne upa nihče podpisati bom pa jaz. Šola je posvetna naprava in učiteljstvo nima ničesar iskati pri sprejemu dušnega pastirja.« Trboveljsko učiteljstvo ne govori baje rado o trenotkih, ki so temu sledili. Gotovo je nadalje, da se gospod šolski ravnatelj in župan Vodušek ni udeležil te seje, ker se je bal glasovanja. — Menda se je odpeljal po »opravkih«. In še eno je gotovo, če tudi se o tem še ne govori mnogo: Novi župnik je prejel te dni od g. župana pismo, v katerem le-ta obžaluje, da je bil novi dušni pastir tako žalostno sprejet: »...če bi on vedel natančen čas njegovega prihoda, bi bila njegova skrb, da bi se sprejema udeležila tudi šolska mladina.« — Gospod župan in šolski ravnatelj, ali niste pisali tega pisma? Gospod župan poznate Cankarjeve »Hlapce«? Tudi Hrastničane je obiskal novi župnik. — Kakšen rešpekt imajo naši naprednjaki pred njim, kaže to. da je nek hrastniški naprednjak, vedoč da ga obišče župnik skril »Slov. Narod«. — In prihodnje volitve? Le tako dalje in uspeh bo povoljert za socialiste. — Velikanske povodnji v Gradcu in okolici, Minulo sredo popoldne je v Gradcu in okolici, kakor smo že poročali, strašno deževalo in tudi več oblakov se je utrgalo. Povodenj je poplavila ceste, udarila v stanovanja in kleti, preplavila ie železniške pToge, odnašala cele dele ceste in na pol metra visoko pokrila ceste z bla tom. Več mostov se je zrušilo, promet je bil ustavljen, ljudje so begali v gornje dele hiš. Velikansko škodo sta napravila potoka Ragnitz in Stifting v St. Lenartu pri Gradcu. Iz hiš je odnašala voda pohištvo, podirala mostove in zidov«. Povodenj je zahtevala tudi dve človeški žrtvi: 681etnega Kašparja Illingerja in Goietnega tipografa Aleksandra Niedenhoferia. Oba so našli mrtva v kletnih stanovanjih, ko so odstranili vodo, ki je narasla do stropov. Požarne bramt*. reševalno društvo in vojaštvo so bili ves čas w delu. da so kolikor mogoče omejili in odstranjevali nevarnosti. Sele ob 11. ponoči je povoden! ponehaja. O povodnjih poročajo iz vsega 0or-njega Stajerja. Zadnja poročila vedo" povedati, da je v Gradcu še več človeških žrtev. Skoda znaša več milijonov kron. „■ .................................. Koroško. — Utonila je pri Paternjanu delavka E*3 Nagcle. Našli so truplo popolnoma golo ob obrežju, obleka pa je visela lepo zravnana »a veli bližnjega drevesa. Iz tega sklepajo, da je ttioflik1 dekle pri kopanju. — Neurje. V Lavantinski dolini je silno neurje. Potoki so prestopili na več krajih bregov* in preplavili polja in travnike. Strela ie zaneti'3 na več krajih požar. Zvečer so se videli v okolici ognji kot bi goreli kresovi. Neurje je naprft-vilo precej škode, ki pa se še ne da ceniti. Tiskovni skJad »Zarji*«: Ru^a lvan Ljubljana, pola št. 71, 3 K 20 v, ^j|,av Anton. Ljubljana, pola št. 63, 8 K 69 v; M mi Iti er Jurij. Ljubljana, pola št. 66, 1 K: Bradeško Audrei Ljubljana, pola št. 62, 2 K 48 v; Lotrič Ivan Ljubljana, pola št. 64, 1 K 4ll v; Pogačnik Ljubljana, pola št. 65, 2 K 46 v; Mak Franc. Ljubljana, pola št. 106. 4 K 86 v; Puronja Fr.. Ljubljana, pola št. 73. 4 K 10 y; Bolha Karl Ljubljana, pola št. 78, 2 K 20 v; Moravec Kad. Idrija, pola št. 85. 57 K 40 v; Martin Liboje, Štajersko, pola št. 136, 6 K 74 v; fr-Skrabar, Liboje, Štajersko, pola št. 135, 8 K 60 v; Hribar Ivan, Ljubliana, pola št. 68, 4 K 80 v; Mihler Valentin, Ljubljana, pola št, >9 15 K 40 v; Hlebš Ivan, Ljubljana, pola št. K*9-1 K: Vehovc Jakob, Ljubljana, pola št. 138.1 K 30 v; Sajovic Ivan, Ljubljana, pola št. 76, 3 K: Brozovič Jurij, Ljubljana, pola št 72, 3 K' Šley Avgust, Ljubljana, pola št. 105 in 108. 3 K 75 v; Peterlin Franc, Ljubljana, pola št. 74. 4 K: Berdajs Josip, Ljublaua, pola št. 107, 1 K 80 v: Novak Josip, Ljubljana, pola št. 506. 5 K 89 V. krojači. Ljubljana, 10 K, lesni delavci, LH* ljana, 50 K. Naročajte se na Zarjo 1 val vzor neke imenitne vinograjske dame, in najvišjj ideal ji je bila ekvipaža. XIII. Pri Hrubovih je bil torej domač ples. Stavitelj je vstopil s težkim, zibajočim se korakom in takoj za njim je pritekel trinajstletni četrtošolec Vena, dečko kaj drobnega telesa in živahnega obraza, Vena je pritekel v kratkih žametovih hlačah, žametovi bluzi in visokih, na gumbe zapetih črevljičkih. Začel je hipoma jako živo pripovedovati očetu o aferi, ki jo je baje imel popoldne v šoli. Ceš, da nikoli še ni doživel nič razkošnejšega. »Papa, ko ti povem vso zgodbo, ne boš tajil, da sem ravnal značajno. Tako ne zna vsak braniti svojega prepričanja.« »A—-a— vsi imate v sebi prevročo kri!« je nevoljen prekinil stavitelj dečka, še predno je ta začel pripovedovati. »Mladega človeka najbolj krasi spoštljivost in ubogljivost!« »Toda le do neke mere!« ugovarjal Je Veiia, skomizgajoč. V tem sta pa že prišla skozi salone v bifč. Tu je zleknjeni pianist s tenkimi rtogdnii in dolgimi lasmi takoj poskočil s stola in se pregloboko poklonil. Stavitelj je odzdravil z mogočnim basom, segel po kosec jezika in šel dalje proti vratom spalnice, iz katere so sc čuti jeki ženskih glasov, Na pol je odprl duri, pogledal notri in vprašal, če bo že kmalu konec plesnih priprav in oblačenja. »Kaj si vendar misliš, papa?« se je ozvai vesel glasek in v salon je prihitela deklica ;V! kratkih, belih, čipkastih krilih, okrašenih Z ro- žami in šmarnicami. Vse se je oživilo vsled njenega nastopa. Podobna je bila tistim zlatolaskam, tistim lepim, ljubkim podobicam, kakršne vidimo včasih v ilustriranih pravljicah. »Poglej, papa,« je vzkliknila radostno, »kako sem lepa! In mamici le še cvetice —-«. Otilija se je koketno zavrtela pred zrcaUm in napravila nekaj plesalskih kretenj, postavila se na prste in dvignila malo ročico s Šopkom do njegovega obraza. »Papa. ti smeš poduhati. Ah, kako sem danes vesela!« To je bil prvi ples, ki se je vršil v hiši in katerega je imela uživati. Na jesen je začela hoditi k Ljnku v plesne ure, in sedaj rta konci sezone so ji priredili domačo plesno zabavo, na katero so bili povabljeni znanci rodbine in njene znanke od Linka. Zato je bila vesela, kar švignila je po salonih in pribežala h klavirju. Tu se je pianist pregloboko poklonil. V tem je vstopila v salon goSpu Hrubpva. oblečena v heliotropovo, težko svilčno obleko z velikansko vlččko. Ni bila velika, pa Šfe (tukaj sveža in obilna dama. I ona je najpreje izpred zrcalo, pazljivo motreč svojo toaleto. Naenkrat pd sc sc ozvali na stopnicah koraki. Gospa Hruba je pomignila naglo Otilki. prijela vlečko svojih dragocenih kril ih z smehom gostiteljice šla proti vhodu. Toda došli gost ni vzbudil mnogo pozornosti. Bil je stavi-teljev adjunkt. Stavitelj mu je podal roko in ad-junkt se je umaknil na stran ter se začel razgo var jati s pianistom. Druga vojna na Balkanu. Neka vest iz Pariza pravi, da je Bolgarska pripravljena na direktna pogajanja s Srbijo in Grško; oflcielnega potrdila te vesti še ni. Turčija je sklenila zasesti Odrin in vso Tracijo. RtJMUNl UJELI BOLGARSKO BRIGADO. Bukarešt, 19. Leteča kavalerijska kolona je včeraj zadela pri Ferdinandovem med Lompa-lai&o in Sofijo na bolgarsko brigado, ki je imela krli umikanje divizije generala Kutinčeva. Po krftkein boju se je brigada vdala s svojim no-ve|aikom. Rumuiii so zaplenili dvanajst tonov. (T|di to He eflfe tistih ugank, ki jih poraja sedanja vojifa. Poročilo sicer ne pravi, kako močna je jbila fumunska Kavalerijska kolona. Ali samo->talno nastopajoča konjeniška četa gotovo ne bo močnejša od divizije, to je do štiritisoč jezdecev. Če je tudi računati, da je imela bolgarska feta že močne izgube, je štela brigada vendar Kotovo vsaj še štiritisoč mož. Štiritisoč infan-teratov. čei maio le še puške in strelivo, se pa niMfir bn ustrašilo enakega števila kava-lerisfccv, ker lahko odbije tudi dvojno moč. Je li tarej tudi ta brigada imela nalog, da se ne upira rumunskemu prodiranju? Ali pa se je čutila iz drugih vzrokov tako slabo, da se ni moda braniti? Iz Sofije tudi danes še ni nobenega poročila o tem dogodku, in tako je ugaivka nerešena. Vsekakor je bila tudi ta runranska /mani lahka. — Ferdinandovo ie le okrog 90 kilometrov oddaljeno od Sofije.) BOLGARSKA IN RUMUNI.IA. Berlin. 20. »Lokal Anzeiger« poroča iz di-domadčnih virov, da se v Sofiji še vedno trudijo, da bi dosegli poseben sporazum z Kunui-njjo. Bolgarska se čuti vojaško dovoli močno, da bi cdračunala s Srbijo in Grško, ako bi odvrnila nevarnost, ki ji preti od Rurnunije. Da so izgubili v Sofiii vsako nado v rusko p o m o c, kait imenovanje Radoslavova m Genadueva, ki st* znana kot zagovornika Avstriji prnazne politike. Čudno pa je. da imenovanje teh ministrov oficielno še ni naznanjeno, kaKOi da imajo še paffGsiefce gk'de na tako radikalno izpre- memfeo politike. Za separaten mir. Bukarešt, 20. Bolgarska vlada je ponovno in sicer s posredovanjem Italije naznanila sem, da je pripravljena prepustiti Rumumji ozemlje Tuturkan-Balčik, ako zapusti rumunska armada bolgarska tla. Rumunska vlada je odgovorila italijanskemu poslaniku, da so bolgarski vladi znani njeni pogoji, ki zahtevajo da se sklene mir solidarno z vseipi bojujočimi di zavami. Ra-munija ne odstopi od tega stališča. Prenapete zahteve. Rim, 21. V poučenih diplomatičnih krogih pravijo, da je bila Bolgarska resno priprav jena zateti direktno pogajanje s Sibno in 'irsKo. Ko so pa v Sofiji zvedeli, kaj zahtevata Sibija in zlasti Grška, so izpremenili sklep, ker so zahteve tako pretirane, da jih ne bo mogla podpisati nobena bolgarska vlada brez nevarnosti, da izbruhne revolucija. Bolgarska mora vsled tega poizkusih vsa sredstva da dncpvp L-aU^šno zunanjo diplomaticno pomoč in se obvaruje iz£llbe- ki je ne bi mogla Pretrpeti. BOLGARSKA SE HOČE POGAJATI. Pariz 21. Francoski kabinet je dobil obvestilo da ie bolgarska vlada pripravljena, da se direktno pogaja s Srbijo in Grško hi prosi Francijo, da obvesti o tem omenjeni državi. Še rusko posredovanje. Pa.riz, 21. Bolgarski minister za zunanje zadeve Genadijev, je izjavil ruskemu poslaniku, tase Bolgarska zaupno obrača do Rusije. Pripravljena je zadostiti rumunskim zahtevam glede na črto Tuturkan-Balčik in stopiti s Srbijo in Grško y direktna pogajanja. .EGEJSKO MORJE. Angleške zahteve. Berlin. 20. »Lokal Anzeiger« poroča iz Pariza: Anglija je dala Grški razumeti, da ne bo privolHa v aneksijo egejskega obrežja preko Seresa. Po vesteh iz Londona je angleška vlada formulirala dva pogoja, o katerih upa, da se jima pridružijo tudi ostale velesile. \ rvi je ta, da so mirovni pogoji, ki jih 'sklenejo bojujoče stranke, odvisni od odobrenja Evrope, drugi pa da mora Bolgarska imeti prost dohod do Egejskega tnorja. Tndi za Srbijo pot do morja. Pariz, 21. »Temp?« poroča iz Skoplja, da sta se Pašič in Venizelos sporazumela tudi o direktnem dohodu Srbije do Egejskega morja. To pot bi lahko dobila po pasu vzhodno od Karaza. ki bi lahko tvoril tudi mejno čer o med Grško in Bolgarsko; Srbija bi tako prišla do lagoškega zaliva, »Temps« omenja, da je Avstrija svoječasno namignila srbski vladi, naj išče izhod na Egejsko morje v nadomestilo za izgubo Jadranskega obrežja, pa misli, da Avstriia, če je pošteno mislila, ne bo ugovarjala taki rešitvi. , GESOV potuje. London, 21. »Times« poročajo iz Sofije, da potuje Gešov, ki je bil doslej za zdravljenje v Vfchyju, s posebno misijo v London. Gešov je imel tudi na Dunaju konference z diplomati in )e izkušal doseči posredovanje pri Rumuniji, he da bi bil dosegel kakšen uspeh. TURČIJA. Načovičevi predlogi. Carigrad, 20. Porta je odklonila predloge hblgarske vlade, ki jih je Načovič naznanil ve-rfkemu vezirju, po katerem bi bila Bolgarska pripravljena' priznati levi breg Evgene kot mejo. Ministrski svet. Carigrad, 20. Seja ministrskega Sveta je bila zelo dolgotrajna. Sklepi niso znani. Vrhovni poveljnik Izet paša, ki se je udeležil posvetovanja, je odpotoval k armadi. Prodiranje vojske. Pariz, 21. »Agenca liavas« javlja, da je turška kavalerija v dvcli kolonah z artiljerijo dospela do Ljule Burgasa in ga zasedla. Turki gredo nad Odrin. Pariz, 21. Iz Carigrada poročajo, da je Turčija sklenila zasesti Odrin in vso Tracijo. Ministrski svet se je bavil tudi s stališčem velesil, Pa se je postavil na stališče, da so njih zastopniki vladi svetovali, naj opusti prodiranje preko meie Enos-Midija, da pa koraki poslanikov niso imeli značaja intervencije, ki bi mogla ovirati Turčijo v svobodnem sklepanju. Vlada se mora tudi ozirati na razpoloženje prebivalstva in armade, ki zahteva rehabilitacijo Turčije. Zadnje vesti. GORIŠKE VOUTVE. Gorica. 21. Pri včerajšnji ožji volitvi med novostrujarjem Brecljem in liberalcem Kova-čein je bil izvoljen Kovač. Zanj so glasovali tudi klerikalni starostni ja rji v nekaterih občinah. V italijanskem delu dežele so izvoljeni vsi trije klerikalni kandidatje. Berchtold in Avarna. Dunaj. 20. Italijanski poslanik vojvoda Avarna je včeraj obiskal zunanjega ministra Berchtolda in je imel z njim daljšo konferenco o balkanski krizi. HRVAŠKO VPRAŠANJE. Peja£evič-brva*ki minister. Budimpešta, 20. Grof Teodor Pejačevič je imenovan za hrvaškega ministra in se je danes odpeljal v Išl, da položi v torek cesarju prisego v roke. (Grof Pejačevič je bil za Khuen Heder-yaryjem hrvaški ban. Začetkoma je poskušal vladati po’ Kliuenovem načinu, za kar pa ni imel ne dovolj brezobzirnosti, ne dovolj sile. Ko je prišla hrvaško-srbska koalicija očitno na površje, je presedlal in vladal s koalici.o Ker niso bili s tem zadovoljni v Pešti, je moral odstopiti in na njegovo mesto je prišel Rako-dzay. Pejačevič pa je ostal član koalicije. Ko je bil na Dunaju Friedjungov j)roces, je Peiače-vič nastopil kot priča za koalicio. Ko je Khuen postal ministrski predsednik na Ogrskem in je Tomašič speljal koalicijo na led pa zahteval od nje brezpogojno pokorščino, se je Pejačevič ločil od nje, ker ni hotela hlapčevati. Od tedaj se je začel zopet družiti z madjaroni in zdaj sprejema hrvaško ministrstvo v kabinetu onega Tisze, s katerim ni hotel Josipovič ostati v družbi. To že kaže, v kakšnem duhu misiljo reševati hrvaško krizo.) Cuvai odhaja. Budimpešta, 20. Ministrski svet se je snoči bavil z raznimi hrvaškimi zadevami in je definitivno sklenil odsloviti Čuvaja kot kraljevskega komisarja. Vendar se še ne vpeljejo normalne razmere, ampak ostane komisarijat do jeseni. Ime novega komisarja še ni znano; zatrjujejo pa. da bo mož. ki stoji izven strankarskega življenja in ki bo imel pri strankah toliko ugleda, da bo lahko pripravil pot za normalne razmere. Rauch bodoči ban. Budimpešta. 20. Baron Pavel Rauch je prišel včeraj v Budimpešto in je konferiral z ministrskim predsednikom grofom Tiszo. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo Rauch v jeseni zopet imenovan za bana. REDLOVA AFERA V ITALIJI. Rim. 21. V Cerviji je bil aretiran vpokojeni sekcijski načelnik vojnega ministrstva grof Friderik Morozzo della Rocca, k0 Je dolga leta Prodajal Avstriji vojaške tajnosti. Našli so korespondenco, ki ga zelo obremenjuje. Posredovalka ie bila neka dama. s katero ie imel grof Ijubavno razmerje. V afero je zapletenih še več oseb. TRILETNA SLUŽBA NA FRANCOSKEM. Pariz, 21. Zbornica je sprejela dodatek k brambnemu zakonu, po katerem bodo služili letniki 1910, 1911 in 1912 le po dve leti. (To je zelo podobno umikanju!) ZOPET ATENTAT V LIZBONI. Pariz, 20. Semkaj dohajajo poročila, da se ie po novil puč pod firmo radikalnih republikancev, ki je bil pred kratkim preprečen. Policija ie bila obveščena in ie izdala stroge odredbe. Tudi vojaštvo ie bilo pripravljeno. Aretirali so nekoliko avtomobilistov, ki so se pripeljali od zunaj. V neki vojašnici so aretirali človeka, ki se ie vtihotapil vanio z bombo. Vsega skupaj je aretiranih več kakor sto oseb. KITAJSKA REVOLTA. Proti Juanšikaju. Honkong. 20. Generalni guverner v Kantonu je izdal proklamacijo. da bo po sklepu pokrajinskega sveta povedel čete proti Juanšikaju. Železničarska pragmatika. * Bndiupšta, 20. Grof Štefan Tisza je obljubil macljaroilom. da bo ogrski parlament že v prihodnjem zasedanju revidiral železniško prag-matiko, ki je bila glavni povod hrvaške krize. Na ta način bo bodoča hrvaška vlada dobila podlago, na kateri ji bo mogoče pomiriti javno mnenje in ustvariti pogoje za normalne razmere. V ješeni bo imenovan novi ban. ki bo takoj razpisal saborske volitve. Grof Stefan Tisza se ie na konferencah s Hrvati prepričal, da bo pri volitvah mogoče dobiti za vlado sposobno unionistično (to se pravi madjaronsko) večino. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Tiska * Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Izjava. Podpisani Ivo Slak obžalujem, kar sem govoril proti socialistični stranki v Trbovljah ter izjavljam tem potom, da je vse popolnoma neresnično in prosim cenjene sodruge, da mi moje nepremišljene besede blagovoljno odpuste. Trbovlje, dne 18. julija 1913. Ivo Slak. kurjač v Trbovljah I. Poslano. Delavske zadruge za Trst, Istro in Furlanijo vpisana zadruga z omejenim poroštvom. IX. zadružno leto. 7944 elanov Mesečni račun. Razpečano blago: Zadružna doba 1912-1912: le proti znamkam Julij kron 8598977 Avgust „ 83176-99 September „ 93174 89 Oktober » 9919041 November „ 9848455 December „ 10936877 Januar „ 11044927 Februar „ 104572-98 Marec „ 120015-59 April * 12551695 Majnik „ 111781,95 Junij „ 116641.56 k 1258363.(58 Odi. julija 1912 do 30. junija 1913 razdelilo se je podpor v slučajih bolezni ter vdovam in sirotam umrlih članov za 1254689 kron. Od 1. julija 1912 do 30. junija 1913 se je ie-dalo na dividendah 2242389 K. Skupna vsota skladišča oblek: od 18. septembra 1912 do 30. junija 1913. Oddelki: Konfekcija...................K12705246 „ manufaktura................... 98668-08 obuvala...................... 59238-99 pokrivala.................... 2761869 K31257^-22 V Trstu, dne 31. junija 1913. HBCMHHHUinHinimiiui Najboljši šivalni stroj seiajMsti je 1912-1913: skupno kron 117755.85 . 122047.42 „ 142382.06 . 20192176 „ 210598-68 f, 21332553 „ 201433-93 . 200029-36 , 26348912 „ 247248-25 „ 265437.85 . 250563 45 k 2436233.26 Posestvo se prori» zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji in sin St. 213 na Glincah z gostilniško koncesijo in onnn krasen vrt, ijcctileflska luč itd, — Hiša St. 20 na uli«™-.-z prodajalntSklmi prostori, pripravna za vsako trgovino l;i i leži ob Tržaški ccsti. — Hiša št. 116 na Glincali išloiam z veliko delavnico. Več se izve pri lastniku Jos, Tribue-u na Glincah it. 87. 40 letni uspeh, k|g?p°trii,ic)o»a tisoče priznanj. v Želodčna ^ tinktura lekarnarja Piccolija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. jSf&K 0. Piccoli, Ljubljana. Učiteljska tiskarna Ljubljana, Frančičkanska ul. 8 r. z. z o. z. faffl 10 letna garancija. Pouk v vezenju brezplačen. Ion Vfklr Specialna trgovin* šival-nj|, strojev in koles. Ljubljana, Sodna ulica St. 7. Ceniki zastonj in poštnine prosto. iniiNKNimiiiiRiiniiuBini Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabUa za shode in veselice. y Letne zaklučke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, V muzikalij itd. Stereotipija. s Litografija. ■■ Edna posebnost] likerja je »Zdravnik 3= želodca" je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. V poslovalnici c. kr. avstr, razredne loterije v Ljubljani, Kongresni trg štev. 8 trgovina s papirjem, knjigami, umetninami in muzikalijami Karel Till se sprejemajo predznambe na srečke od 1. avgusta naprej se pa tudi prodajajo srečke za prvo žrebanje. Moderni klobuki za gospode trdi in mehki, najnovejših oblik in barv, slamniki, čepice, vse v nedvomljivo največji izbiri in najboljši kakovosti iz prvih svetovnih tvornic po zelo skromnih stalnih cenah z 10°|o popustom 35 v Modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. | Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke že | T pošlje piiporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „Arbeiterwille“. • ;; Naroča se jih pri upravi „ZARJE“ v Ljubljani. clUb> registrovana zadruga z omejenim jamstvom priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. • • V#I po najmzji ceni. Vabi se torej cenjene člane, da vse svoje potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-::: kih do 40 kron. ::: Načelstvo. n H ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ □ H ■ m ■ m H □ m m m m m eh M m m pi NASI ZAPISKI fT Žepni koledar za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v zali: Jožbi „ZARJEa. ::: Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor ::: vsako leto K 1*—. ::: Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. SsV $ - Socialistična revija. - Izide na leto dvanajst številk. Cena: Za Avstro - ogrsko za vse leto 5 K. Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6’40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov* v Gorici. — $ A \C£3f ŽENSKI LIST glasilo socialističnega ženstva Urednica: Alojzija Štebi v Ljubljani. Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. čallšs p- m D: £Gh&3»3E3&iBSBHHMi!i Občno konsumno društvo v Idriji registrovana zadruga z omejenim jamstvom m m m m M B H m i ti m m m Glavna prodajalna v lastni hiši. Štiri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge --------- ter jih obrestuje po —------- O ' m m M M m m Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi založba „Zarje“ v Ljubljani. Pripovedni spisi: ns Kirchsteiger: Pod spovednim Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena H 50 vin. S. Macha r: Magdakna. Preložil dr. Anton P. Dermota. Cena 2 K. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim h pečatom. 1. del. Cena 2 60 K. I ečatom. I! del. Cena 2 K. M ih a le k: Iz nižin življenja. Cena 1 K, Gor kij: Mati. Cena 4 K. Zola: Rim. Prevel Etbin Kristan. Znanstveni spisi: Dr. Drag. Lončar: Politično življenje D Slovencev. Dr. Drag. Lončar: Dr. Janez Bleiweis D in njegova doba. Cena 1 K. r. Ivan Prijatelj: Prešernov spomenik. Cena 80 vin. r. IvanPrijatelj: Drama Prešernovega življenja. Cena 40 vin. bditus: Občinski socializem. Agitacijska izdajanja: in socialna demokracija. Cena demokracije v Av- — Vojna 30 vin. — ■— Program socialne striji. Cena 6 vin. —'— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —'— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin. L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. —'— Razprava VII rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke. Cena 60 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj. Cena 6 vin. —Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje predavanj soc. poslancev. Cena 40 vin. Knjižica časopisa „Naprejtt. pr- 4 V o Ant. Kristan: Socializem. I. zvezek. Druga izdaja. Cena 20 vin. Ant. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin. Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena 14 vin. KMarx in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin. L. Wahrmund: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. Karl K a u t s k y: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin. KarlKautsky: Kapitalistični razred. Cena 30 vin. Karl Kautsky: Proletarijat Cena 30v. Karl Ka u tsky: Razredni boj. Cena 40 v. Karl Kau tsky: Država bodočnosti. Cena 50 vin. Etbin Kristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin. Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih. Cena 20 vin. E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin. Koledarji: Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K. V zalogi so tudi še letniki 1912, 1911. Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši. Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vm. Naši Zapiski. Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912. „Zarja“: letniki za leto 1911/12, 1912/13, vezana po 14 kron. “ *rr Založbo ,Zarje‘ v Ljubljani. JRI tisk top« iraz KiU Avc K 5