Leto XLVII - št. 64 - CENA 80 SIT LAS Kranj, torek, 16. avgusta 1994 Krompir po 15 do 17 tolarjev Nekaterim se toži po Markoviću Kje so socialistični (Markovicevi) časi, ko so kmetje za kilogram krompirja dobili skoraj po eno nemško marko?! Ja, ti časi so minili in se zanesljivo nikoli ne bodo vrnili! Že lani so bile odkupne cene blizu evropskim, letos so jim še bližje. Krompir - lažje ga je pridelati kot prodati. Kranj - V večini gorenjskih kmetijskih zadrug namreč odkupujejo zgodnji krompir le po 15 do 17 tolarjev za kilogram, a še po tej ceni ga težko prodajajo naprej. Dobri poznavalci tržnih razmer ocenjujejo, da bodo cene poznega krompirja sicer nekoliko višje, vendar še vedno ne tolikšne, da bi povprečnim pridelovalcem pokrile pridelovalne stroške. Če so kmetje lani za slabo prodajo domačega krompirja krivili predvsem poceni uvoz, ki ga niti ni bilo posebno veliko, letos tega (po zatrjevanju nekaterih zadružnih komercialistov) ni pričakovati, saj naj bi bil krompir tudi v Evropi dražji, kot je bil lani. Deževje, ki je minuli konec zajelo Gorenjsko, je prekinilo krajše sušno obdobje. V kme- tijski svetovalni službi zatrjujejo, da je suša doslej povzročila nekaj škode le na izjemno prodnatih območjih (še zlasti na nasadih krompirja in na silažni koruzi) in na posameznih kmetijah. Dež je bil nadvse dobrodošel, saj bi se ob nadaljevanju suše škoda samo še povečevala. V sadovnjakih za zdaj kaže na dobro letino. Če jo pridelovalcem v zadnjem mesecu ne bo zagodla "mati narava", bo pridelek kar obilen in tudi kakovosten. V obeh največjih gorenjskih sadovnjakih, v Re-sju pri Podvinu in v Potočah pri Preddvoru, zgodnje sadje že obirajo (in ga prodajajo po ceni okrog sto tolarjev za kilogram), poznega pa bodo začeli v sredini septembra. (Več na 26. strani) • CZ. 44. Mednarodni Gorenjski sejem Petdeset tisoč obiskovalcev Kranj, 15. avgusta - V petek se je v Kranju začel 44. Mednarodni Gorenjski sejem, na katerem sodeluje blizu tisoč razstavljalcev. Zunanji minister R Slovenije, ki ga je odprl, v nedeljo pa se je še enkrat oglasil na sejmu, je ob otvoritvi med drugim poudaril, da je to sejemska prireditev, ki goji tradicijo poslovnih izmenjav s sosednjimi državami. V pogovoru po otvoritvi o znamki SQ - slovenska kakovost pa je Lojze Peterle poudaril, da projekt SQ zasluži večjo vladno podporo. Predlagal je, da ga v celoti predstavijo gospodarskemu kolegiju vlade, saj si zasluži dodelitev državnih sredstev. Prireditelji in razstavljala so po prvih dneh zadovoljni z obiskom in prodajo. Sejem z večernim programom, ki je hkrati tudi največja veselica v teh dneh na Gorenjskem, si je do danes popoldne ogledalo že blizu petdeset tisoč obiskovalcev. Na Gorenjskem sejmu ob vhodu je tudi razstavni prostor Gorenjskega glasa, Press center Gorenjskega glasa na sejmu vsak dan izdaja posebni Sejemski Gorenjski glas. V današnjem Gorenjskem glasu na 13. in naslednjih straneh pišemo več o letošnji največji sejemski prireditvi, na drugi strani pa objavljamo kupon z nagradnim vprašanjim, kjer sta pravilna dva odgovora. Na sliki: V bogati sejemski ponudbi je tudi velika izbira kmetijske mehanizacije, kar tudi potrjuje tradicijo prve slovenske kmetijske sejemske prireditve pri nas. • A. Ž. - Foto: Lea Jeras TRADICIJA - ZANESLIVOST GORENJSKI SEJEM KRANJ, 12. - 21.8.1994 ® VSE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN DOM m NAJVEČJA TRGOVINA NA ENEM MESTU © SPROSTITEV, ZABAVA VEČERNI ZABAVNI PROGRAM S PLESOM Na Gorenjskem kar dve državni prvenstvi - Minuli konec tedna je slovensko športno javnost najbolj navdušila rekorderka v višino Britta Bilač, ki je na evropskem atletskem prvenstvu v Helsinkih postavila nov državni rekord, 200 centimetrov in izenačila najboljši izid leta. S tem rezultatom je postala evropska prvakinja in osvojila edino medaljo za Slovenijo. Medtem pa sta se na Gorenjskem zaključili dve največji prireditvi minulega tedna. V Radovljici so odprto državno prvenstvo uspešno končali plavalci, v Tržiču in okolici pa so na državnem prvenstvu (na sliki) pomerili kolesarji. Več v današnji Stotinki. • V. Stanovnik, slika: G. Šinik Veselje no novo Vstopnice s popustom dobite na Gorenjskem sejmu in v Kompasovih itovalnih agencijah. RAČUNALNIŠKI KLUB 486/40 že od 138.860,00 SIT ali 8054,00 SIT mesečno! Tel./Fax: 064/ 22 10 40 5% POPUST .^ ZQc'5/o0 i>MERKUFT t— 3 «5-1 ca _J ° S 1-i J-š gj- 63 SLOVENIJA IN SVET Sporno italijansko dvojno državljanstvo Zakon o vnovičnem državljanstvu do 15. avgusta Koper - Veliko pozornosti v zadnjih dneh vzbujajo vrste pred konzulatom Republike Italije v Kopru, ko ljudje po več ur čakajo na ureditev svoje vloge za "vnovično pridobitev italijanskega državljanstva", kot je to zapisano v italijanskem zakonu iz leta 1992, katerega rok se izteče 15. avgusta. Verjetno ni potrebno posebej poudarjati, za kako občutijivo tematiko gre, zlasti sedaj, ko je znano, da tudi v uradni Italiji, po zamenjavi oblasti po zadnjih volitvah, pihajo glasni vetrovi preteklosti s vse manj prikritimi apetiti po našem ozemlju. Zakon namreč določa, da imajo pravico do italijanskega državljanstva ljudje, ki so živeli med svetovnima vojnama znotraj rapalske meje, oz. do leta 1948 na območju cone B, po pariškem in osimskih sporazumih, pa so to dokončno bivša italijanska ozemlja. Jasno je, da ljudi vodijo želje, iluzije (?) in interesi po koristih - mnogi si bodo s tem ohranili pravico do italijanske pokojnine, od katere so eksistenčno odvisni - ki si jih obetajo od tega državljanstva, drugo vprašanje pa je, kdaj bo Italija podatke o številnih svojih državljanih uporabila. Na te dogodke se je odzvalo tudi slovensko zunanje ministrstvo z izjavo, da je sprejem italijanskega državljanstva stvar osebne opredelitve posameznika z opozorilom, da ima lahko to tudi druge posledice. V Sloveniji se namreč pripravlja (je že v parlamentarni proceduri) zakon o odpravljanju dvojnega državljanstva. Ta izjava pa je med strankami v Sloveniji doživela tudi različne kritike in odmeve. Delegacija MORS se je vrnila iz ZDA Embargo za Slovenijo, dokler bo vojna na Balkanu Ljubljana - Konec tedna se je iz uradnega in delovnega obiska v Združenih državah Amerike vrnila petčlanska delegacija Ministrstva za obrambo Republike Slovenije v okviru programa "Vojska - vojski". Na obisku, ki ga je financirala ameriška stran, si je delegacija ogledala nekatere učne in vadbene centre ameriške nacionalne garde, rezervnega sestava ameriške kopenske vojske, mornarice in obalne straže. Seznanila se je z ameriškim načinom vojaškega šolanja, ki naj bi jih uporabili tudi doma, ponujeno pa je tudi bilo šolanje naših vojakov v ZDA. Naša delegacija je imela tudi več pogovorov s predstavniki ameriškega obrambnega ministrstva in Pentagona, pri čemer jim je bilo nedvoumno sporočeno, da naj po njihovem mnenju, embargo na izvoz orožja in vojaške opreme (celo učnih pripomočkov!) za Slovenijo velja toliko časa, dokler bo trajala vojna v BiH. Naša delegacija s svojimi argumenti svojih sogovornikov ni uspela prepričati o nesmiselnosti takih ukrepov, po vrnitvi z obiska pa so priznali, da jih je presenetilo poznavanje Američanov o razmerah v Sloveniji.* S.Ž. Ni poletja brez afer Vaša hišna številka in^orenjs^glas Vsak teden: ENA SREČNA DRUŽINA VEČ še danes ali pa najkasneje jutri, v sredo, nas do 14. ure pokličite v uredništvo Gorenjskega glasa, telefon 064/223' 111, Če je v časopisu objavljena Vaša hišna številka. Nagradna igra, ki družini s tokratno srečno hišno številko prinaša nagrado v vrednosti 20.000 tolarjev, ni težka: nekoliko boli podrobno prelistajte Časopis in v njem sta ločeno na različnih straneh objavljena dva podatka: naselje (in ulica v njem, če je v naselju uveden ulični sistem) + številka. Oboje skupaj je srečna hišna številka v tokratnem krogu igre "Vsak teden ena srečna dru fina več". Ker pa je motno, da je hišna Številka npr. na večdruiinskem stanovanjskem bloku ali pa je v ulici oz. naselju več enakih hišnih številk z dodatki (a, b, c), bo sreča v drulini odvisna tudi od hitrosti: tisti, ki prvi najde svojo hišno Številko po navedenih pravilih in prvi pokliče v uredništva, prejme nagrado. Ko državna skrivnost dobi noge Predlog državnemu tožilcu, da razišče, kako je državna skrivnost prišla v javnost, je prerasel v afero. Le izgovor za obračun s TV urednikom? Ljubljana, 15. avgusta - Očitno postaja, da nam Slovencem tudi v dopustniškem času s taksnimi ali drugačnimi aferami ne bo prizaneseno. Če je lani že na samem začetku dopustov Slovence pretreslo odkritje orožja na mariborskem letališču in povišalo že tako visoke poletne temperature • po dobrem letu dni zadeva še vedno ni povsem razčiščena, gotovo je le to, da ugledu Slovenije, ki se želi čimbolj oddaljiti od balkanskega kotla, je ta afera vse prej kot koristila - so letos v ospredju zapleti okrog nacionalne televizije. Najprej se je zapletlo s svetom RTV Slovenija, nato z nepotrditvijo generalnega direktorja Žarka Petana, sredi preteklega tedna pa še z ovadbo s sumom o izdaji državne skrivnosti. Med zadnjimi dejanji državnega zbora ob koncu julijskega zasedanja - rečeno bolj natančno: na 13. izredni seji 27. julija, se je državni zbor odločil, da na za javnost zaprti seji obravnava dve točki: Predlog za sprejem ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Predlog ustavnega zakona o dopolnitvah ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, katerih bistvo je v tem, da se ustanavljajo nekatere nove banke in s tem pretrgajo nekatere mednarodne obveznosti za kredite iz preteklosti, obveznosti pa prevzema država. Znano je namreč, da pogajanja s tujimi upniki o odplačilu (jugoslovanskih) dolgov, zlasti s konzorciji tujih bank, ne tečejo za nas najbolj ugodno, saj ti vztrajajo na tem, da smo kljub razpadu države, po določilih kreditnih pogodb, ki vsebujejo tudi določilo o solidarnostni odgovornosti, dolžni odplačati ves dolg, pač Knačelu, vzemi tam, kjer je. ji upniki se torej ne žele pogajati o razdelitvi jugoslovanskih dolgov, kot to predlaga Slovenija (znano je, da predlagamo, da poleg dolgov, ki smo jih mi porabili, od preostalega plačamo le določen delež - npr. 163 odstotka, kot je to izračunal Mednarodni monetarni fond), to pa pomeni, da so se nekatere naše banke, ki so bile vključene v pridobivanje nekaterih kreditov, danes znašle "v krempljih" teh upnikov. Omenimo še, da je med upniki postala pomembna celo Srbija, saj je nizko vrednost jugoslo- vanskih kreditov na mednarodnem finančnem trgu odkupila. Bistvo sprememb in dopolnitev ustavnega zakona je v razbremenitvi bank teh obveznosti, saj ocenjujejo, da se bo država o tem lažje pogajala. Če se vrnemo k zasedanju državnega zbora, je treba povedati, da sta bih, poleg tega, da je bila seja zaprta za javnost, obe točki dnevnega reda označeni kot državna tajnost, gradivo s to oznako pa (osebno) razdeljeno le poslancem in funkcionarjem parlamenta. Ker so poročila o tej seji (na radiu in TV celo pred zaključkom seje) prišla v javnost, je predsednik arzavne-gazbora mag. Herman Rigelnik naznanil tožilcu v Ljubljani kaznivo dejanje izdaje državne skrivnosti, ki ga mora ta organ raziskati in preganjati po uradni dolžnosti. V naznanilu je posebej omenjeno poročilo o seji v drugem T V dnevniku (seja tedaj še ni bila končana), zato se zahteva tudi odgovornost urednika notranjepolitičnega programa TV Lada Ambroži-ča. Prva poročila so govorila o tem, da je predsednik najvišjega zakonodajnega organa to storil na zahtevo oz. predlog dveh poslancev Ivana Omana in Zmaga Jelinčiča, vendar sta oba to zanikala, saj sta povedala, da sta le opozorila na potrebno varovanje takih skrivnosti, ki so že prodrle v javnost. Ob novici o ovadbi se je v vseh medijih dvignilo kar precej prahu: v večini je bila tolmače -na tako, da je to še en poskus kadrovskih sprememb na javni TV, kjer naj bi po težavah v svetu RTV, odstavitvi general- nega direktorja bili sedaj na vrsti uredniki najvplivnejšega medija. Razlage o tem, da je bil ovaden le Ambrožič, so bile sicer naknadno zanikane z razlago, da je TV omenjena le kot primer kršenja državne skrivnosti, in da je naloga tožilstva da razišče še vse ostale kršitve in odgovornost zanje, oglasil pa se je tudi novinarski sindikat, ki trdi, da je dolžnost medijev, da poročajo o vsem, o čemer zvedo na legalen način. Odgovornost za kršitev državnih skrivnosti je po mnenju novinarskega sindikata potrebno iskati med poslanci in uradniki, ki so imeli dostop do gradiva in sodelovali na seji, vsak pritisk na medije pa pomeni kršitev svobode medijev, ki je ena osnovnih in najpomembnejših človekovih pravic. Taka ovadba samo dokazuje, da se novinarji še vedno razumejo kot družbenopolitični delavci, lojalni oblasti, še dodajajo, in če se bo tak odnos in nerazumevanje novinarstva v demokratičnih družbah nadaljeval, bomo novinarji prisiljeni k nepokorščini tej veji oblasti. Nadaljni potek preiskave bo pokazal, v katero smer se bo problem izdaje državne skrivnosti odvijal. Značilno je, da je ljubljanski tožilec naznanilo razumel le kot ovadbo Lada Ambrožiča (po izjavi na TV) in torej poskus obračuna z nezaželenim urednikom, ali pa bodo naknadna pojasnila in reakcije iz novinarskih vrst preiskavo razširila do tistih, ki so dejansko to skrivnost izdali. O tem, koliko bo to stalo Slovenijo, novic še ni. • S. STRANKARSKE NOVICE 'STRANKARSKE NOVICE Socialdemokratska stranka Slovenije Za izdajo državnih skrivnosti odgovoren Rigelnik Ljubljana - SDSS protestira proti sprenevedanju predsednika državnega zbora mag. Hermana Rigelnika, saj meni, da je prav on odgovoren za očitno neustrezno delovanje služb v slovenskem parlamentu, ki omogočajo "odtok" državnih skrivnosti. Pri tem poudarjajo, da se je že v večih primerih pokazalo, da predsednik državnega zbora ne zna organizirati dela zbora tako, da bi bil učinkovit, sedaj pa da svojo nesposobnost prelaga na novinarje in urednike. Napad na Lada Ambrožiča je po mnenju SDSS le nadaljevanje Čistke na RTV Slovenije, ki je povsem v skladu z napovedmi Milana Kučana - imenujejo ga kar "nadpredsednik LDS"...- o obračunavanju s političnimi nasprotniki. Podpirajo tudi stališča novinarskega sindikata, ki opozarja na kršitve mednarodne Deklaracije o temeljih novinarske etike. Takoj naj se prekine Sreminjanje javne RTV v državno, kar bo prizadelo tudi ugled ovenije v Evropi. Socialdemokratski gospodarski formu pri isti stranki pa opozarja ljudi na to, naj se v času velike medijske kampanije za vlaganje lastninskih certifikatov v investicijske sklade, naj ne prenaglijo. Rok za vložitev certifikatov poteče šele čez eno leto (julija 1995 j, zato je še dovolj časa za premislek o pametni naložbi. Strokovnjaki socialdemokratskega gospodarskega foruma so se odločili, da bodo koristne informacije in nasvete o tem tudi posredovali. Slovenska nacionalna desnica Italija ruši suverenost Slovenije Ljubljana • Slovenska nacionalna desnica, ki se označuje kot edino desno parlamentarno opozicijsko stranko v slovenskem parlamentu, v izjavi za javnost ostro protestira proti mlačnosti slovenskih pristojnih organov v zvezi z italijanskim podeljevanjem državljanstva Slovencem. To razumejo kot poskus Italije za to, da bi v bližnji prihodnosti Primorsko in Istro proglasili za italijansko ozemlje, podeljevanje relativno visokih vojaških pokojnin pa kot tiho kupovanje duš naših primorskih Slovencev. SND poziva zavedne Primorce, da temu ne nasedajo, Vlado Slovenije pa pozivajo, da ustrezneje zastopa interese Slovenije tudi v tem primeru, ki predstavlja kršitev integritete in suverenosti Slovenije. V drugi izjavi iste stranke pa je zapisan protest zoper ovadbo urednika Televizije Slovenije Lada Ambrožiča za izdajo državnih skrivnosti. Pri SND menijo, da je to le del kadrovskega odstranjevanja ostankov Demosa in uvajanja anarho liberalne (LDS-sovske) družbe. Prepričani so, da sta dim in ogenj drugje in ponovno poudarjajo svojo zahtevo, da se z zakonom prepove javno delovanje vsem bivšim akterjem komunistične diktature. • Š. Ž. Izrežite skupaj z naslovom s prve strani KUPON št. 3 za naročniško žrebanje 21. avgusta ob 21. uri na Gorenjskem sejmu NAGRADNO VPRAŠANJE: KDAJ JE PRVIČ IZŠEL GORENJSKI GLAS? Kot pravilni bodo upoštevani odgovori s točno letnico prvega izida gorenjskega pokrajinskega časopisa pod nazivom GORENJSKI GLAS. Izrezan kupon oddajte na sejmu ali pa pošljite na naš naslov: Gorenjski glas, 64000 Kranj. Izrežite tako, da bo ostal cel vaš naslov na prvi strani - če naslov ni odtisnjen, ga napišite. 501 NAGRADA V VREDNOSTI VEČ KOT POLDRUGI MILIJON TOLARJEV: ®@IM!E$qU©I£H GLAS KUPON 10 % POPUST ZLATA VERIŽICA Goldie Radovljica SATELITSKE ANTENE Satex PAKETI KRAUEVIH MESNIN Emona Mesna industrija IZDELKI Almira, Helios, Jeklotehna, Jelovica, Kovinotehna, LIO, TIKO... POLETI Z LETALOM Adria Airways IZLETI V BENETKE S PRINCE OF VENICE Kompas PRO GLASOVI IZLETI ITD. Izrežite KUPON. Pri blagajni Gorenjskega sejma lahko z njim dobite za 10 odstotkov cenejšo vstopnico za ogled 44. mednarodnega Gorenjskega sejma od 12. do 21. avgusta v Kranju. Vsak kupon velja le za nakup ene vstopnice. poslovno prireditveni center gorenjski sejem kreni Jo Gorenjski sejem od 12. do 21. avgusta: na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa, tik ob vhodu v večnamensko dvorano vas pričakujemo! 8 kuponom iz tega oglasa bo za vas sejemska vstopnica 10 % cenejša; Če se boste na sejem pripeljali z vlakom, vam slovenske železnice omogočajo 40 % cenejšo vozovnico (žig dobite na razstavnem prostoru Gorenjskega glasa). (T< ,fv ■ tri m to Uredniška politika: neodvisni nestrankarski poutično-informativni poltednik t poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega sveta; Ivan Bizjak / Direktor bi glavni urednik: Marko :» S>J Sv! 1 VJ1-//V J Valjavcc / Odmorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji in uredniki: Helena Jelovčan, Jože KoSnjek, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedei, Vilma Stanovnik, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, I T«tanrwiti.li in inlaiatoli- Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / Fotografija: Gorazd Šinik / Priprava za tisk: Media Art, Kranj / Tlak: Podjetje DELO - TCR. Tisk časopisov in revij, Ljubljana ustanovne" in lzuajaicij. / Ujedam*«, naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefau 222-917 / Mali oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem odzivniku; uradne ure: Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po *~ ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ Vaški dan v Ratečah Ratečam so se odeli v narodno nošo Rateče, 15. avgusta - Vaški dan je v Rateče privabil številne domače in tuje goste - največ je bilo Italijanov. Prikaz starih običajev in prelepih rateških narodnih noš. Turistično društvo Rateče -"lanica je minulo nedeljo sredi vasi v Ratečah pripravilo zani- mivo etnografsko in zabavno prireditev pod naslovom Vaški dan v Ratečah. evilne turiste je zanimalo vse. Ratečanke so dobrovoljno izlagale, kako se dela s starim orodjem... Pripravili so promenadni sprevod godbe na pihala in nastopajočih v narodnih nošah, pevcev, harmonikarjev, citrark in drugih udeležencev prireditve izpod vaške lipe pred gostilno Šurc do vaškega trga pred gostilno Žerjav. Na prireditvenem prostoru so popoldne prikazali stare običaje s predelavo volne od striženja do končnih izdelkov: prikaz domače obrti, kot je izdelava značilnih rateških "žokov", posebnih nogavic, ki jih izdelujejo le v Ratečah. Na prireditvenem prostoru smo videli prekrasne vezene prte, ki so jih izdelale Ratečanke, ki zgledno ohranjajo slovenske in rateške stare motive. Ratečanke so se oblekle bodisi v slovensko ali rate-ško narodno nošo, ki je nekaj posebnega. Zanimanje za Vaški dan v Ratečah je bilo izjemno in nad vsemi pričakovanji: toliko parkiranih avtomobilov je v Ratečah le malokdaj! Med gosti so bili seveda okoličani, največ pa tujih gostov, predvsem Italijanov, ki so prišli bodisi iz bližnjega Trbiža bodisi iz Kranjske Gore, kjer letujejo. Gneča je bila ob prodajnih pultih z domačimi, rateškimi jedrni, gneča ob ročnih delih, ki so jih nekatere Ratečanke tudi prodajale. Kamorkoli smo se obrnili: povsod italijanska govorica, povsod prijetno vzdušje, ki so ga oživljale citre, predvsem domače citrarke Danice Butinar, kasneje, na veselici, pa tudi prijetna glasba ansambla Mozaik. Mlada Metka Kunstelj iz Rateč se je oblekla v pravo rateško narodno nošo in prodajala lepo vezene prte: "Noša, ki sem jo oblekla, Je prava rateška narodna nosa. Moja je modre barve je in nekdaj so jo Ratečanke oblekle ob raznih svečanostih, predvsem pa ob nedeljah, ko so šle k maši. Noša je dobro ohranjena..." Neža Cuznar je bila najstarejša Ratečanka, ki je obiskovalcem pokazala, kako se prede volna: "Stara sem 83 let in še kar pri zdravju • najraje še vedno delam na polju. Včasih smo v Ratečah vse napravili sami doma. Še danes pa smo ponosni na naše, rateške narodne noše, ki jih hrani sleherna hiša v Ratečah. Nekateri jih imajo doma, v skrinji, tudi po več, po sedem. Prenašajo se iz roda v rod in sleherna generacija narodno nošo hrani kot največjo dediščino in dragocenost." Helena Kisovec je vrtela kolovrat:"Predem vse od mladih let. Naučila sem se, ko sem bila stara štirinajst let. Delo je lahko, ko se naučiš, je pa kar precej zamudno. Nošo, ki sem jo ob tej priložnosti oblekla, je nosila že prababica." Rateško Turistično društvo je torej pripravilo izjemno zanimiv in prijeten vaški dan, na katerem so se dobro počutili številni gostje. • D. Sedej Ratečani so na prireditvi Vaški dan prikazali stara opravila: od striženja ovac do preje volne. Ovčarski bal na Jezerskem Strigli ovce, predli volno in pletli domače "štumfe" Na Jezerskem so pripravili tradicionalno etnografsko-kulturno prireditev - ovčarski bal Kranj, 15. avgusta - To je bil že petintrideseti ovčarski bal po vrsti, pripravilo pa ga je jezersko Turistično društvo včeraj, v nedeljo, ob Planšars-kem jezeru. Prireditelji so imeli precejšnjo srečo z vremenom. Sicer je Predsednik Turističnega društva Jezersko Rihard Murn povedal, da ga prirejajo ob vsakem vremenu, skoraj vsako leto zadnjih petintrideset let. Le redko je prišlo do tega, da je organizacija ovčarskega bala Padla v vodo. Tokrat je že kazalo, da bo boter prireditvi tradicionalnega značaja tudi dež in slabo vreme, ki je zadnje dni grozilo z ohladitvami. Nebo pa se je usmililo prirediteljev in množice ljudi, ki je že od zgodaj zjutraj drvela proti Jezerskemu in upala, da se bo lahko sprostila v prekrasni naravi tega delčka naše dežele. Veliko otrok je bilo nagnetenih okrog prihajajočih pastirjev s planine. Kot že omenjeno, ta priredi- programa se je začel s priho-tev poteka meseca avgusta, dom ovčarjev s planine, sledil točneje - vsako drugo avgus- je sprejem pri gospodarju in tovsko nedeljo. Etnografski del gospodinji. Kasneje se vsi sku- Na prireditvi smo poslušali tudi pogovore v gorenjskem narečju. paj usedejo za mizo, planšarji povedo, kako je bilo daleč od doma, na planini, kaj so počeli, kako so preživljali čas paše čez dan, zvečer. Začne se tudi ples, predstavlajo pa tudi ročno predelavo volne, pletenje domačih "štumfov", krtačenje, stiženje ovac, prejo. Kulturni del programa je nadaljevala folklorna skupina Nemilje - Podblica in otroška folklorna skupina Turističnega društva Jezersko. Sledilo je keglanje za ovna, ponujali pa so tudi pastirsko jed masovnek, koroške žgance, zelje. Tako je bilo za predvidoma tri tisoč obiskovalcev poskrbljeno z jedačo, pijačo in zabavo. Igral je ansambel Alfija Nipiča in duo Rebus. Turistično društvo je dobro poskrbelo tudi za parkiranje, parkirne prostore jim ie velikodušno odstopila KŽK Cerklje. Sicer pa je TD Jezersko dejavno tudi na drugih področjih - letos izdaja promocijsko mapo z zemljevidom, skrbi še za ostale redne prireditve, ki se odvijajo v tem času. • Š.V. živahno na Hotavljah Jedla se je potica, pila pa medica Tudi letos so na Hotavljah pripravili prireditvi Večer pod vaško lipo ter Semanji dan. , Prireditvi sta že tradicional-n'.in se vsako leto odvijata Pr'bližno ob istem času, zlasti ^rnanji dan, ki je vezan na bodovanje farnega zavetnika Svetega Lovrenca. Na priredit-J'1, Večer pod vaško lipo, ki je °'la v soboto,13. avgusta, so Izstopili Gorenjevaški oktet, {~°Ški oktet, ob spremljavi harmonike so zapele tudi vaške pevke, zlasti zanimiva in zabavna pa je bila veseloigra oziroma skeč, ki ga že tradicionalno vsako leto napiše in pripravi Nackova mama, ki ji kljub osmim križem ne zmanjka idej in volje. Po kulturnem delu je sledila veselica z ansamblom Ptujskih pet, ki pa jo je že ob 23. uri prekinil dež. Druga prireditev, Semanji dan, se je začela z nedeljsko mašo v cerkvi sv. Lovrenca, po njej pa so godci pričakali ljudi pod vaško lipo. Prireditev se je nadaljevala ob 16. uri, ko je začel igrati ansambel Ptujskih pet in so se "odprle" stojnice, na katerih so ponujali v glavnem medico, potico, sadje in podobno. Predsednik Turističnega društva Hotavlje Slajka gospod Tone Mohorič, je povedal, da svojega semanjega dne nikakor nočejo spremeniti v priložnost za razne kramarje, zato se držijo domačega rekla "pila se bo medica in jedla potica". Na semanji dan naj se nekaj prodaja pa tudi nekaj dogaja. Sicer pa ta dan praznujejo vse vasi, ki spadajo pod zvon sv. Lovrenca - poleg Hotavelj še Srednje Brdo, Hlavče njive in Podgora. E. Gradnik Ansambel Ptujskih pet je dva dni skrbel za dobro razpoloženje. Gasilci v Žabnici dobili avto Žabnica - Gasilci v Žabnici, ki bodo čez dve leti praznovali 90-letnico, so v nedeljo dobili novo vozilo za prevoz oseb in opreme. Tako so v zadnjih letih obnovili dom, lani pa se opremili tudi z novo avtocisterno. Zdaj ugotavljajo, da bodo morali misliti na novo motorno črpalko, saj je sedanja stara že četrt stoletja. Sicer pa je društvo, ki ima 380 članov, aktivnih okrog 100 in operativno usposobljenih za delo okrog 60, med najboljšimi v kranjski občini. Lani je na primer po točkovniku občinske gasilske zveze Kranj osvojilo prvo mesto. Ima pa poleg osnovne šole na Kokrici tudi edino v občini podmladek na šoli v Žabnici. Na nedeljski svečanosti, ko je vozilo blagoslovil domači župnik Jože Perčič, je bila pokrovitelj vozilu Zavarovalnica Triglav Območna enota Kranj. • A. Ž. -Foto: M. Gregorič Najtežji pridelki Cerklje - Letos se v Cerkljah obeta zanimiva prireditev Izbirajmo najtežje pridelke, ki jo bo 5. novembra pripravilo Turistično društvo Cerklje. Francu Kuraltu iz Cerkelj je zgodnji krompir jaerla zelo dobro obrodil. Eden je tehtal 1,30, drugi pa 1,20 kilograma. Sicer pa bodo na letošnji tradicionalni prireditvi Najtežji pridelki "iskali" najtežje tudi | pri zelju, krmilni in rdeči pesi, zelju, kolerabi... Foto: J. Kuhar Kaj kopalci menijo o vodi, v kateri iščejo osvežitev "V globini ima voda prav gnil okus!" Večina anketiranih kopalcev pravi, da so vode, v katerih se kopajo, precej onesnažene. Nekateri si pomagajo tako, da se takoj po kopanju stuširajo, drugi spet plavajo daleč od obale, kjer stanje ni tako kritično. Eni pa prisegajo na to, da je za osvežitev najboljša senca in se naših kopališč, jezer in rek ogibajo na daleč. Loti Piber "Kopat se hodim v Grajsko kopališče na Bledu. O tem, ali je čisto ah ne, je težko soditi, mislim pa, da je bolj umazano kot ne. Zlasti to velja za majhne bazenčke, kjer se kopajo otroci - ti vsako leto dobijo izpuščaje, ki sicer v dveh tednih izginejo, občutek pa je neprijeten. Res pa je, da vedno za vse krivimo vodo, čeprav nismo čisto prepričani o njeni onesnaženosti." Franci Cindrič: "Z družbo se hodim kopat v Zako, v hangar. Voda je sicer topla, a precej umazana. Mislim, da je to zaradi kanalizacije, ki je speljana v jezero, tudi hoteli ga precej onesnažujejo. Vendar pa mi je zlasti v teh pasje vročih dneh večinoma popolnoma vseeno, kakšna je voda, glavno, da se ohladim." Andrej Krek: "Voda v Blejskem jezeru, kamor se hodim kopat, je zelo umazana, a moram priznati, da me to ne moti preveč. Po plavanju se grem stuširat, pa je. Tudi preveč občutljiv nisem tako, da nikoli ne dobim kakšnih izpuščajev ali česa podobnega. Naslednji teden gremo z družbo v Portorož - mislim, da bo tam bolje, saj je morje bolj čisto." Dejan Brejc: "Tudi jaz se hodim kopat v hangar na Bledu. Opažam, da je voda umazana predvsem ob robu, ko pa plavaš kakih deset metrov stran, je že bolje. Pri potapljanju sem zajel nekaj vode in ugotovil, da ima v globinah okus po starem, po gnilobi. Videl sem že tudi poginule ribe in možno je, da je to zaradi umazanije." Elza Ililda Rošulov: "Kopam se v kopališču hotela Toplice. Čeprav je voda kar precej čista, pa mislim, da bi bila, zlasti ob robu, lahko še malo boljša. V ostala kopališča ne hodim tako, da o njihovi čistoči ne morem govoriti, vendar pa nisemm slišala Še nobenih pripomb. Sicer pa se najraje kopam v domaČem bazenu, kjer o čistoči vode nimam nobenih dvomov." • E. Gradnik NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: 1<3§m GLAS V Triglavskem pogorju je ogromno odpadkov Vojaki odnesu' odpadke v dolino Vrata, 15. avgusta - Številnim hvalevrednim akcijam prostovoljcev, ki odnašajo odpadke s Triglavskega pogorja, so se pridružili tudi vojaki iz vojašnice na Bohinjski Beli. Planinci razmišljajo, da bi najbolj obiskane bivake zaklenili, kajti "planinci" jim pokradejo in uničijo vse, kar je v njih V poletnih in lepih jesenskih dneh je obisk v gorah izjemen, še posebej obisk Triglavskega pogorja. Markirane planinske poti postanejo kar romarske poti za tisoče obiskovalcev, ki želijo do triglavskih planinskih koč in postojank. Takšen obisk pa pušča za seboj tudi neprijetne posledice: zaradi ekološke neozaveščenos-ti je v gorah ogromno odpadkov, kajti številni jih brezbrižno odmetavajo kjerkoli že. Pravi planinci jih odnesejo s seboj v dolino, kar pomeni, da res do domačega kontejnerja, ne pa do prve postojanke v dolini. Tako se namreč dogaja v Vratih pri Aljaževem domu, ko pohodniki prinesejo odpadno embalažo do Vrat, kjer jo pač odvržejo: v smetnjak ah v okolico doma. Iz Vrat torej odpeljejo ogromno odpadkov. A iz Vrat jih je lahko odpeljati - kako pa jih spraviti s Triglava? Številnim hvalevrednim akcijam, ki jih preko poletja ali ob koncu jeseni pripravijo prostovoljci, ki vidijo ogromno količino odpadkov po gorah, in ki želijo skriti sramoto, da smo Slovenci tudi zanikrni in ekološko neozaveščeni, so se minulo sredo pridružili mladi slovenski vojaki iz vojašnice na Bohinjski Beli. Štiriindvajset mladih je pod vodstvom inštruktorja Alojza Novaka odšlo do bivaka, ki ga ima v Triglavskem pogorju Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice. S seboj so v Rudi Kocjančič Brane Zupan Damir Adrovič Alojz Novak nahrbtnikih ponesli veliko vrečk in kolikor so le mogli, pospravili okoli bivaka ter odpadke prinesli v Vrata. Tam so prepolne vreče odpadkov naložili na tovornjak in jih odpeljali proti Jesenicam. Alojz Novak je inštruktor v vojašnici na Bohinjski Beli in njegova ideja je bila, da se planinska enota udeleži akcije: "Bivak, ki ga ima Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice na Rušju, je eden izmed najbolj obiskanih bivakov v Triglavskem pogorju. Odpadki so se okoli njega nabirali več let in nabralo se jih je ogromno. Kar težko je bilo gledati vso tisto nesnago okoli bivaka in ni bilo druge rešitve, kot da se akcije udeleži več ljudi. Vojaki so se je radi in prostovoljno udeležili in čeprav nas ni bilo malo, vse embalaže, ki leži okoli bivaka, še pobrati nismo mogli..." In kaj pravijo slovenski vojaki in predsednik Planinskega društva Jesenice? Brane Zupan, poveljnik oddelka, doma iz Lancovega: "Bilo nas je več kot dvajset in vsi smo imeli s sebojveliko vrečk. Okoli bivaka je zares obupno, saj vseh odpadkov niti pobrati nismo mogli. Prav žalostno je, kako nevestni in ekološko neozaveščeni so očitno številni pohodniki v naših gorah." Vojak Damir Adrovič z Jesenic: "Pobirali smo vse, od konzerv do steklenic in drugo embalažo. Po mojem mnenju s tistimi, ki brezvestno odmetavajo odpadke, ne bi smeli ravnati v rokavicah. Pošteno bi jih bilo treba kaznovati!" Rudi Kocjančič, predsednik Planinskega društva Jesenice: "Alpinistični odsek upravlja s štirimi bivaki: pod Škrlatico, v ostenju Rokava, za Akom in na Rušju v dolini Vrat, ki je edini bivak, ki so ga dvakrat gradili. Bivak v Vratih je zato, ker je izhodišče za razne ture, med najbolj obiskanimi: hvaležni smo teritorialcem, da so se lotili te akcije. Žal pa tudi moramo razmišljati o tem, če bi bivak zaklenili: dogaja se, da vsak dan iz bivaka kaj ukradejo. V dveh letih je s "planinci" Več kot dvajset teritorialcev ni moglo pobrati vseh odpadkov, ki so okoli bivaka v Vratih. V dolino Vrat so prinseli odpadke vseh vrst v nahbrtnikih in jih zložili na tovornjak. izginilo kar 15 odej, da ne govorimo o tem, da bivak vsako jesen oskrbimo z drvmi, ki nam jih potem obiskovalci že do zime pokurijo, kljub temu da je v bivaku plin in da še ni hladno. Bivaki nam bodo enostavno propadli, če ne bomo kaj ukrenili - da o gori odpadkov niti ne govorim! Vsekakor pa bomo planinsko javnost obvestili, kje lahko dobijo ključe, če se bomo res odločili, da bivake zaklenemo. Mi namreč nimamo te moči, da bi preprečili vedno bolj številne kraje in uničevanje naših najbolj obiskanih bivakov po gorah." • D. Sedej Krajevna skupnost Ribno Še letos razširitev pokopališča Za prvo fazo ureditve pokopališča imajo v krajevni skupnosti že denar, pri urejanju pa jim bo s stroji "pomagala" tudi Komunala. Ribno, 15. avgusta - "Na podlagi idejne zasnove, ki je bila narejena že pred dvema letoma, zdaj pripravljamo projektno dokumentacijo za ureditev pokopališča. Letos imamo v načrtu ureditev prve faze, hkrati pa bomo vložili potrebno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja tudi /a, drugo fazo," je med nedavnim obiskom v krajevni skupnosti povedali predsednik Franc Heberle s sodelavci. Potem ko so pred kakšnimi sedmimi leti v krajevni skupnosti zgradili mrliške vežice, so vsa leta načrtovali tudi razširitev in ureditev pokopališča. Zdaj naj bi problem vendarle razrešili in sicer v dveh fazah. skupnosti poseben odbor za izgradnjo in ureditev pokopališča. Sicer pa bi v sedanji prvi fazi urejanja radi pripravili vse potrebno tudi za ureditev vodovoda in kanalizacije na območju pokopališča," poudarjata predsednik Heberle in delegat v zboru KS Jože Dežman. Precej obširen prog~am pa imajo v krajevni skupnosti tudi na cestnem področju. Načrtujejo asfaltiranje na Selu in v Ribnem od zadnje hiše mimo čistilne naprave do Savskega mostu. Položitev finega asfalta pa je predvidena v Dindolu, na Selu in iz Koritnega proti Blejskemu mostu. "Problem, s katerim smo se pred nedavnim precej ubadali in z njim še vedno nismo zadovoljni, pa so cestne ovire na Ribenski cesti na Bledu. V krajevni skupnosti smo sicer dali soglasje za namestitev dveh ovir na začetku in na koncu (vmesne pa so krajani s podpisi in protesti preprečili), vendar pod pogojem, da bo projektant zagotovil pri prevozu obeh ovir hitrost 40 kilometrov na uro. Zdaj pa ugotavljamo, da je pred obema ovirama znak, ki dovoljuje 30 kilometrov na uro. Lahko se zgodi, da bo slej ko prej prav zaradi tega spet prišlo do zapleta. Krajani, ki se vsak dan vozijo na Bled, so namreč vse bolj nezadovoljni tudi zaradi križišča. Čas bi že bil, da bi občina poskrbela za projektno dokumentacijo glede tega križišča na Bledu. Pričakujemo pa, da do odločitve oziroma rešitve ne bo prišlo mimo krajevne skupnosti oziroma mnenj in razprave krajanov." A. Žalar KRATKE GORENJSKE Franc Heberle Letos do novembra imajo v programu razširitev, postavitev ograje in ureditev parkirnega prostora. Ko pa bodo dobili vso potrebno dokumentacijo, bodo v prihodnje razvrstili tudi grobove in zagotovili še žarne pokope. "Na podlagi idejne zasnove, ki je bila narejena že pred dvema letoma, načrtujemo takšno ureditev, da potem ne bi smelo biti težav s prostorom za pokope najmanj prihodnjih trideset let. Za uresničitev programa pa imamo v krajevni Jože Dežman Obnovljeno Črno znamenje Kovor- V nedeljo dopoldne je bila v Kovorju slovesnost ob obnovitvi Črnega znamenja. Obnovo je vodil gradbeni odbor pri krajevni skupnosti Kovor. Znamenje ima v nišah freske sv. Roka, sv. Boštjana in sv. Barbaro, četrta freska pa predstavlja Marijino znamenje. Slovesnost so v krajevni skupnosti izbrali tudi kot krajevni praznik. Na njej so v nedeljo v kulturnem programu nastopili Bratje Zupan, dekliška skupina rosa in sinovi pevcev Pueri cantorum. Blagoslovitev orgel Sv. Duh - V župnijski cerkvi Sv. Duh pri Škofji Loki je škof msgr. Alojzij Uran v nedeljo blagoslovil nove orgle. Z novimi orglami, ki so jih izdelali v Mariboru, je štirinajst let stara župnija dobila popolno oziroma pravo podobo. Pred sedanjo največjo naložbo v cerkev so v njej po načrtih arhitekta Franceta Kvaternika uredili tudi kor, ograjo, nove stopnice in druge opremo iz lesa. Slednje je naredil ključar in mizarski mojster Jože Kolenka. Slovesnost na Hujah Kranj - Krajani Huj in Planine so s pomočjo krajevne skupnosti in občine Kranj obnovili podružnično cerkev sv. Jožefa na Hujah. Slovesna blagoslovitev z mašo, ki jo bo vodil škof Alojz Uran, bo v nedeljo, 21. avgusta. Že tretji tabor Mladega foruma V Marindolu niso šteli zvezd Mladi, ki jih je v Belo krajino za dva tedna pripeljal Mladi forum Združene socialdemokratov iz Kranja, so imeli namreč početi veliko zanimivejše stvari. liste Marino), 13. avgusta - V idiličnem kraju ob Kolpi, kamor že več let zahajajo tudi kranjski taborniki, tretje leto taborijo tudi člani Mladega foruma. 86 otrok in mladih, starih od 9 do 19 let, doma iz Kranja in drugih slovenskih krajev, kamor je segel dober glas o pestrem ustvarjalnem taboru za mladino, je letos prebivalo pod 30 šotori. "V Mladem forumu smo prepričani, da te treba mladim ponuditi kaj več kot zgolj >rezdelno počitnikovanje. Pripravili smo po vsebini bogat tabor, kjer je mladim na voljo osem različnih športov, računalništvo, tečaj angleščine, video, novinarski in likovni krožek," je povedala voditeljica letošnjega tabora Alenka Kovšca. "Udeležencev ne silimo k dejavnosti. Če hočejo, lahko v Marindolu samo ležijo in štejejo zvezde. Pač pa jih primerno spodbujamo in večina se je odzvala tistemu, kar je bilo na voljo, tudi osmim okroglim mizam, ki so govorile pretežno o družinskih temah. Obiskala sta nas tudi poslanca naše stranke dr. Mateja Kožuh - Novak, ki je mladim govorila o spolnosti, in Borut Pahor, ki jim je približal odnos Slovenije in Evrope in povedal, kako postaneš diplomat." Mladi forum ne nerakuje življenja po strogih taborniških pravilih, nekaj najboljših taborniških prvin, ki delajo življenje zanimivejše, pa so mladi letoviščarji ob Kolpi vendarle vzeli za svoje. Tako jih ob (ne preveč zgodnjih) jutrih prebuja močan Pavarottijev glas, Magnificov Zeleni Jurij pa jih je vabil v zbor ob zastavi. V taboru je gorel "večni ogenj", dežurni pa so vako noč pazili, da nepoklicani gostje iz soseščine ne bi ukradli zastave. Za vsak tabor je to namreč največja sramota. Vsaka od skupin je v času taborjenja pripravila zabavni večer, od iger brez meja za najmlajše, do nočne orientacije in tekmovanja za najlepše (moške) noge za malo večje. Vsak dan je h kopanju in čolnarjenju vabila topla Kolpa. Obiskovali so tudi okoliške kmete in jim pomagali pri delu. Pri Belokranjcih so si med drugim ogledali tudi tradicionalno tkanje lanu. Kdor je hotel, je v obilici ponudbe že našel kaj zase. Med manj priljubljenimi (sicer prostovoljnimi) obveznostmi pa so bile pomoč v kuhinji, pospravljanje tabora in čiščenje stranišč, kar je bilo zlasti neprijetno, ker je nekajkrat zmanjkalo vode. Tabor je bil deležen tudi mednarodnega obiska. V Marindol so prišli Angleži in Francozi iz dveh s Kranjem pobratenih mest. Obiskali so jih predstavniki vladnega urada za mladino, ki je v letu družine taboru namenil 750 tisočakov dotacije. Največ obiskov se je zvrstilo ob koncu prvega tedna, ko je morala kuharica Neda pripraviti še enkrat več kosil kot običajno. Mladim je takšno počitnikovanje očitno všeč. Vsaj tretjina letošnjih udeležencev je namreč "veteranov" od lani in predlani. Med njimi je tudis-rednješolka Vesna Se- Počitnice pod šotori so za mlade posebno doživetje. ver iz Ljubljane. "To so poceni in prijetne počitnice, ki bi mi bile še bolj všeč, če med udeleženci ne bi bilo tolikšne starostne razlike. Letos sem se najprej pridružila novinarskemu krožku, vendar sem od tam pobegnila. Poleti namreč nočem početi nič takega, kar me spominja na šolo. Raje delam v kuhinji. Letos mi ugajajo okrogle mize. Ob tabornem ognju se v sproščenem vzdušju pogovarjamo o življenjskih temah. Z Alenko, ki je specialna pedagoginja, pa se je moč pogovoriti tudi individualno." raje lovim dekleta. Sicer sem se pridružil tudi vsem športom..." In odnesel večino kolajn, dodajmo. Tudi gimnazijki Špeli Žepič iz Križe v je Marindol že dobro znan. Letos je tu vodila likovni krožek. "Dobra stara druščina me je tudi letos zvabila v tabor ob Kolpi. Tukajšnje počitnice so drugačne, kot bi bile doma, sprostijo me. Vleče me k športu (odbojka, namizni tenis, streljanje), vodim tudi skupino sedmih likovnikov. Z njimi smo izdelali nekaj plakatov, dnevnih redov, jedilnikov, naslovnico časopisa in poročne liste za pare, ki so v taboru "sklenili zakon". Prvič pa sta v Marindolu Urška in Klemen Puhar iz Preddvora, stara deset in enajst let: "Lani sva prišla sem na obisk k najinemu polbratu in se navdušila za taborjenje. Všeč nama je, ko stražijo zastavo, kurijo ogenj, se zabavajo ob športu in drugih taborniških zadevah. Tudi hrana nama je všeč, saj tu kuha Neda, ki jo oba poznava še iz vrtca." Damjan Radikovič iz Kranja pa je v Marindolu tretje leto. "Sem prihaja dobra družba. Veseli me, da lahko tu počneš, kar hočeš, seveda v razumnih mejah. Od vseh dejavnosti naj- Špeli se je letos v Marindolu pridružila tudi njena nečakinja Tamara Gosar iz Sebenj. Drugič pa letuje ob Kolpi Maja Dolinar, hči zdomcev iz Nemčije. Oba z mlajšim bratom sta se odločila del počitnic preživeti v Beli krajini. "Tu se počutiva bolj doma kot v Nemčiji," zatrjuje mlada zdomka. • D. Z. Žlebir Zlatomašnik Stanko Pečovnik Patra Stanka imajo vsi Škofj a Loka, 15. avgusta - Pater Stanko Pečovnik, kapucin, redovnik reda, ki ima na Slovenskem bogato tradicijo, je pred dnevi praznoval "zlati jubilej" • 50-Ietnico mašništva. Nabito polna škofjeloška kapucinska cerkev in več kot dvajset somaše-valcev so na njegovi zlati maši dali vedeti, kako priljubljen je pater Stanko v Skofji Loki in še daleč naokoli. Z dolgo sivo brado zlati otroke spominja na svetega Miklavža. Tudi sicer je pater Stanko Podoben temu dobrotniku. Za vsakogar najde prijazno besedo, vsakogar zna v morebitni stiski Potolažiti. Ob okencih spoved-nic je preživel lep del svojega Življenja, dajal tolažbo, upanje... "Rojen sem bil v Bruck am dem Mur," mi je pripovedoval oni dan tam za zidovi loškega kapucinskega samostana pater Stanko. Nato pristavi, da je potomec Uskokov, da je bil sin revne družine, da so on in njegovi sorodniki že v mladih letih radi zapeli... Letošnjega zlatomašnika vse doslej še ni •zdal glas. Tudi na zlati maši je segel do vseh src. Nato je patra Stanka pot Zanesla vse doli do Dubrovni- ka, kjer ga je 23. septembra 1944 v mašnika posvetil kotorski škof Butorac. Kratke so bile njegove prve postaje: Celje, Krško, spet Celje, od koder je bil izgnan. Tudi v Mariboru je bil le tri tedne. Leto dni je bil učitelj novincev v Varaždinu. Takrat je bila osnovana tudi ilirska kapucinska provinca -slovenska in hrvaška. V Karlo-bagu je nato pater Stanko dobil "v roke" župnijo. Bila je velikih razsežnosti: dvaindvajset kilometrov je bilo treba pešačiti proti jugu, petnajst do vrha Velebita, nato v eno smer od središča župnije sedem kilometrov, v drugo sedemnajst. "V Jabljancu sem bil tri leta," pripoveduje pater Stanko. "Župnija se je raztezala dvajset kilometrov vse do Senja, vse sem moral prehoditi peš, saj se me nihče ni upal prevažati. Tudi do Karlobaga, kjer sem ostal pet let, sem moral peš." Zatem je letošnji zlatomašnik "pristal" v Sloveniji: Škofja Loka, Vipavski križ, Krško, spet Vipavski križ... to so bile njegove prve postaje. V Vipavskem križu je bil samostanski predstojnik in župnik. Samostanska družina je bila z dvain-vajsetimi osebami takrat največja v kapucinski provinci. Pater Stanko je bil potem še devet let v Krškem, zdaj pa je že osemnajst let v kapucinskem samostanu v Škofji Loki. Tu so še trije njegovi sobratje. Vse pa kaže, da bodo kmalu dobili mlade moči in se bodo v kapucinski cerkvi spet pele nove maše. Tega je pater Stanko iskreno vesel. Zato je tudi že pozabil na tri mesece zapora, ki jih je odsedel v Novem mestu, ker se ni hotel včlaniti v slovensko duhovniško društvo. Patra Stanka poznajo širom po Sloveniji tudi kot odličnega govornika, povsod tam, kjer so imeli misijone. Zadnjega je vodil lvu Dobrniču. Zagotovo bo še katerega. Zato patru Stanku še na mnoga leta. • J. Govekar Klub študentov Poljanske doline Pasivnost gre študentom na živce Letošnji glavni projekt kluba je zbornik Korenine, ki je s pomenljivim podnaslovom Med kladivom in nakovalom izšel junija, njegov cilj pa je prebiti zid ljudske pasivnosti Škofja Loka, 16. avgusta - Klub študentov Poljanske doline je blizu častitljivemu srebrnemu jubileju. Številne generacije študentov so v njem tkale trdna prijateljstva, prek njega so opozarjale na študentske in splošne probleme, dobivale navdih za ustvarjalna izživetja. V iztekajočem se študijskem letu je v klubu povezanih več kot 220 študentov iz Poljanske doline, delo pa sloni približno na dvajsetericL Aleš Šturm, študent ruščine in geografije, pravi, da se sestajajo po potrebi, denimo, pred brucovanje, pred izdajo zbornika Korenine, pred odhodi na ekskurzije, izlete, običajno konec tedna, ko iz Ljubljane, kjer med študijem večinoma žive, pridejo domov. "V tem študijskem letu smo skupaj z loškim in selškim klubom pripravili tri ekskurzije, na katerih smo koristno združili s prijetnim. Bili smo v Firencah, Pragi, Muenchnu. Imeli smo tradicionalno brucovanje pa novoletni ples, s kolesi smo se popeljali v Belo krajino, imeli več športnih srečanj, medtem ko za pohod iz Ljubljane do Žirov letos ni bilo pravega zanimanja. Glavni letošnji projekt pa je bila seveda izdaja zbornika Korenine, ki je po treh letih izšel junija. Pripravljali smo ga dve leti, razen urednika Matjaža M az zini j a in Igorja Kavčiča smo vsi drugi novinci. Izdajo zbornika sta finančno podprla ministrstvo za šolstvo in šport ter Študentska organizacija Univerze v Ljubljani, drugi del smo pokrili iz dotacije kluba. V začetku leta 1993 smo namreč s študentskim servisom Zamorec sklenili pogodbo o financiranju. Od Zamorca dobivamo določen odstotek od zaslužka poljanskih študentov, ki delajo prek servisa. S tem denarjem smo delno financirali tudi ekskurzije." Zbornik Korenine je klub izdal v tisoč izvodih. Čeprav so ga namenili v branje zlasti sedanjim, bodočim in nekdanjim študentom, izobražencem, ki jih na Loškem ni malo, so nad njegovo prodajo (400 tolarjev) rahlo razočarani. Je vzrok premalo agresivna ponudba ali pa vedenje, da bo šel del izkupička za otroke v škofjeloškem begunskem centru? Vsekakor je zbornik Korenine, ki nosi pomenljiv podnaslov Med kladivom in nakovalom, edini časopis takšne vrste med študentskimi klubi v Sloveniji. Njegov urednik Matjaž Mazzini, absolvent na likovni akademiji - grafično oblikovanje, pravi, da so z njim želeli predvsem prebiti zid pasivnosti, opozoriti na nekatere probleme, ki jih zaznavajo v svojem okolju, ter ponuditi drugačno opcijo. Nakana se tradicionalno "revolucionarnim" študentom, žal, ni povsem posrečila, saj zbornik ne najde prave poti do bralcev. Ocene tistih, ki so ga vzeli v roke, pa so zelo ugodne. Članki so dovolj strokovni, pa vendar razumljivi tudi za manj izobraženega bralca, se dotikajo zelo različnih tem; študentskih, odnosa do priseljencev z juga, do vojne, beguncev, ekoloških problemov, zlasti rudnika urana, dvorca na Visokem, iz česar je kasneje vznikla "afera". "Naš namen to ni bil," pravi Matjaž Mazzini, "skozi intervju s predsednikom loške vlade smo hoteli opozoriti samo na to, da je Visoko zaspalo. Dva dni po izdaji smo zvedeli, da se vlada skrivaj dogovarja za predajo dvorca Cerkvi, ki naj bi ga zaprla za javnost. Nadaljevanje poznate. Zdaj nas vsi napadajo, češ kaj se gremo, zanikajo, da bi dvorec hoteli zapreti, izpadli smo nekakšni grešni kozli. Občinski izvršni svet je dobil že precej ponudb za najem Visokega, vendar je bil do njih ignorantski, niti odgovoril ni na ponudbe. Za nas ni sprejemljivo, da bi samoizvršni svet odločal o usodi dvorca, želimo, da bi ostal v civilnih rokah in da bi o njem odločali tudi sovlagatelji obnove." V zadnjih Koreninah je uredniški odbor zbral okrog 45 avtorjev, med njimi tudi nekatere že uveljavljene. Morda nekaj naslovov za pokušino, spodbudo k branju: Poljanci in Bosanci (Miha Naglic), Ste študentje (ne)aktivni? (Viktor Žakelj), Pravičnost - najvišji ideal človeštva; intervju z Igorjem Torkarjem (Elizabeta Štravs), pesmi Mateja Demšarja, Boruta Ušeničnika, Jureta Pustovrha, Franca Kopača, Kratek pogovor z Majo Dolores Šubic (Nataša Jereb), Računalniška opremljenost in pismenost študentov na Poljanskem (Igor Kavčič), Pisatelj Pavel Perko (Polona Kisovec) in njegovi spomini na dr. Ivana Tavčarja in Ivana Cankarja, Dražgoška bitka tako ali drugače (Jaka Šubic). V Koreninah so tudi zanimivi članki o visokem šolstvu v tujini, razmišljanja študentov o štipendiranju, odpadkih, drogah, beguncih... • H. Jelovčan Ob mednarodnem letu družine Mladi iščejo vrednote Radovljica, 16. avgusta - Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je ob mednarodnem letu družine namenilo nekaj sredstev za programe, namenjene družinam. Center za socialno delo v Radovljici bo izpeljal program za mlade, ki naj bi jim v enotedenskih delavnicah približali temeljne človeške vrednote. Program sicer ni nekaj novega, nam je povedala socialna delavka Barbara Žemlja, ki je z mladimi v tem smislu delala že pred tremi leti. Ker pa je bil med 1600 srednješolci, ki so ga v okviru izbirnih vsebin poslušali (ali bolje sprejemali) dve leti, dobro sprejet, ga bodo na začetku šolskega leta ponudili tudi obema radovljiškima srednjima šolama. Program, ki naj bi mladim približal zlasti temeljne človeške vrednote, bi izvedli dvakrat, k sodelovanju pa bi povabili skupino 15 do 20 mladih. S pestrimi metodami t?i jih spodbudili, da aktivno sodelujejo in sami spoznajo, zakaj je vredno živeti. Veliko mladih je namreč prepričanih, da njihovo življenje nima pravega smisla in tudi zato išče uteho v drogah. Kdo sem, zakaj živim, kako naj živim, da bom srečen, v kakšne odnose naj vstopam, da bo moje življenje imelo smisel... to so vprašanja, na katera naj bi mladi iskali odgovore. Barbara Zemlja pravi, da so vrednote nekaj, kar zaživi z odnosi. Pri mladih v občutljivih letih pa se pojavlja tudi vprašanje, kako živeti v družini, zato temu v mednarodnem letu družine namenjajo več pozornosti. To druženje z mladimi niso zgolj predavanja, temveč bolj pogovori, iskanja... Če bodo tudi radovljiški srednješolci našli odgovore na to, kaj jih osrečuje i» v čem je smisel bivanja, bo namen dosežen. • D. Ž. KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je razstavljen izbor predvojnih likovnih del slikarja Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. V galeriji Bevisa so na ogled slike Jožeta Ciuhe, Andreja Jemca in Lojzeta Spacala. V hotelu Kokra na Brdu so na ogled likovna dela slikarja Avgusta Černigoja. V galeriji Pungert razstavlja slikar Janko Kastelic V Mali galeriji je na ogled razstava kipov Milana Mandiča. V restavraciji Yasmin razstavlja fotografije Janko Prelovec iz Idrije. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava slik udeležencev XV. planinske slikarske kolonije Vrata 94. V galerijskih prostorih Kosove graščine na ogled razstava starih grafičnih listov z naslovom Promet. V bistroju Želva so predstavljene črnobele fotografije Mike Mekline iz Ljubljane. V pizzeriji Ajdna v Žirovnici se predstavlja Boris Praprotnik z barvnimi fotografijami. V pizzeriji Bist'rca v Mojstrani so razstavljene fotografije izdelkov iz brušenega stekla Damjane Aupič z Jesenic. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je po novem odprta od 9.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11.30 do 17.30 ure, ob ponedeljkih je zaprta. VRBA - Prešernova rojstna hiša je odprta vsak dan razen ponedeljka med 9. in 16. uro, ob sobotah in nedeljah pa med 10. in 16. uro. RADOVLJICA - Akad. slikar Klavdij Tutta razstavlja slike, akvarele in objekte iz cikla Pravljični pejsaž v galeriji Sivčeva hiša. Galerija je od 1. julija dalje v popoldanskem času odprta od 17. do 19. uri, dopoldan pa od 10. do 12. V galeriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled razstava fotografij Mesto Radovljica. BEGUNJE - V galeriji Avsenik je na ogled razstava slik Emila Tomaša - J ho m asa. BLED - V hotelu Astoria je na ogled prodajna razstava ruskega akad. slikarja Jurija Kravcova. V Vili Prešeren razstavlja akvarele Vida Bogataj.V hotelu Toplice je na ogled razstava akad. slikarja in grafika Lojzeta Spacala iz Trsta. ŠKOFJA LOKA - V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Janez Justin slike na temo garava. Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Fara razstavlja akad. slikar Janez Hafner. Likovna dela otroškega Ex tempora 94 si je moč ogledati v Mali galeriji Žigonove hiše.V okroglem stolpu je na ogled razstava Oblačilna kultura na Slovenskem. Člani fotokluba LTH se v menzi LTH predstavljajo z novimi fotografijami na temo Utrip '94. V kava baru Ami v Dorfarjah razstavlja fotograf Janez Pipan. TRŽIČ - V Kurnikovi hiši je odprta razstava čipk iz Železnikov in dražgoškega kruhka. MENGEŠ - V galeriji Mežnariji je na ogled razstava ciklusa reliefov Vdove akad. kiparja Toneta Demšarja. Mlada folklorna skupina že gostuje PREDDVORČANI V DUDER-STADTU Preddvor - Jeseni na novo oživljena folklorna skupina KUD Matija Valjavec Preddvor "CIRLES" je v letošnjem juliju že gostovala na mednarodnem folklornem festivalu v Nemčiji. Po nekajletnem mrtvilu je v lanskem oktobru spet zaživela preddvorska folklorna skupina in vse kaže, da bo mlada generacija nadaljevala tradicijo izredno uspešne skupine iz 60-tih in 70-tih let. Okrog 35 plesalcev, v glavnem srednješolcev se je že takoj na začetku resno lotilo dela: s pomočjo mentorice Marinke Lombar so dvakrat do trikrat na teden (med zimskimi počitnicami celo vsak dan) vadili avtohtone plese predvorske-ga in tržiškega območja. Do aprila so tako uspeli pripraviti kratek program, s katerim so se predstavili na tradicionalnem srečanju odraslih folklornih skupin občine Kranj v Stražišču. Tam se je nad njimi navdušil gospod Dietmar Bink, folklorni entuziast iz Goettingena in vodja tamkajšnje folklorne skupine. Kljub izredno kratkemu programu jih je povabil na Mednarodni folklorni festival v Duderstadt pri Goettingenu. Sprva so oklevali, saj niso imeli niti svojih noš. Za nastop v Stražišču jim jih je namreč prijazno posodila Folklorna skupina Sava Kranj. Poletni plesni seminar BALET JE TEMELJ VSAKEGA PLESA Kranj, 13. avgusta - Te dni v kranjskem centru kulturnih dejavnosti pri občinskem ZKO poteka desetdnevni poletni plesni seminar klasičnega baleta in jazz baleta. Vodi ga Andreja Rauch. Andreja Rauch jeseni odhaja v Veliko Britanijo. Če bo dobila kakšno od republiških štipendij, zaprosila je tudi za Zoisovo, in če bo z učnimi urami baleta za druge mlade plesalke zaslužila dovolj denarja. Poletna vročina ni premotila plesa željnih deklet, da se ne bi udeležile poletnega plesnega seminarja pod vodstvom še ne dvajsetletne Andreje Rauch. "Da svoje znanje plesa posredujem tudi drugim, sem se odločila iz dveh razlogov," pravi dekle, ki je poleg redne gimnazije letos zaključilo še srednjo baletno šolo v Ljubljani. "Najprej bi rada zbrala nekaj denarja za študij plesa v Londonu, kjer sem že spomladi opravila avdicijo na eni tamkajšnjih plesnih šol, drugi, ne manj pomemben razlog pa je ta, da bi rada s plesom seznanila tudi druge. Čas je namreč za takšno delo prav najprimernejši. Počitnice so, dekleta niso v skrbeh za šolo in tako lahko vso pozornost posvečajo plesu. Poleg tega delamo bolj skon-centrirano, vsak dan in neobremenjeno." Seminar, ki je razdeljen na dva dela: klasični balet in jazz balet, je odprtega tipa, namenjen plesalkam z najrazličnejšim predznanjem. Andreja pravi, da je temu primerno sestavila tudi program tečaja, tako da lahko vsaka od udeleženk od njega odnese kar se le da veliko. Poleg tega pravi, da tovrsten način dela, torej prilagojen vsaki plesalki posebej, onemogoča vsakršno kopir- anje, posnemanje, ki se rado zgodi v homogeni skupini približno enakih ljudi. "Dekleta morajo sama razmišljati in to je dobro. Odločati se kaj, kako, kdaj, zanesti se nase, to pri plesu veliko pomeni. " Zakaj klasični in jazz balet? Dekleta, ki so prišla k jazz baletu, so dejala, da bodo ostala tudi na seminarju klasičnega. Zato, ker je, kot pravi Andreja Rauch, balet nujno potrebno predznanje in osnova vseh modernih plesnih tehnik. "Vem, balet včasih izgleda kot malce mazohistična zadeva. Pa ni nujno, da je tako. Nekatera dekleta, ki bi rada plesala, si še blizu ne upajo, ker se jim zdi, da so predebele. Za vse je primeren " balet. Vrhunske balerine morda res morajo biti malo-dane shirane, za malo manj navadne pa je bolje, če ne medlijo od lahkote. Več energije in moči imajo za naporne vaje in nastope; lažje, raje in včasih lepše plešejo. • M. A., Opravičilo Spodnji intervju je bil že objavljen v Gorenjskem glasu pretekli torek, 9. avgusta, vendar je bil zaradi napake, do katere je prišlo pri prevajanju teksta iz enega računalniškega jezika v drugega, na več mestih nerazumljiv. Klemenu Ramovšu in bralcem se za napako opravičujemo in prosimo za razumevanje. Članek še enkrat v celoti objavljamo. Že dvanajsti Festival Radovljica ostaja na Gorenjskem. Kakšne so novosti prireditve in v čem ostaja zvesta svoji tradiciji? Načeloma je še vedno vse enako. Usmeritev festivala ostaja stara glasba z avtentičnimi inštrumenti in vrhunsko kvaliteto izvajalcev. Želimo si čimveč bleščečih imen. Ostaja tudi sedem koncertov v štirinajstih dneh. Sprememba pa so stroški samega festivala, ki so narasli za dvainpolkrat. Iz lanskih pet milijonov in pol na skoraj štirinajst milijonov tolarjev, ki gredo predvsem na račun povečanega medijskega prostora. Letos sodeluje veliko število sponzorjev, ki jim je festival dobra promocija. Žal podjetja po zakonodaji niso stimulirana za sponzoriranje kulturnih prireditev. Tudi sicer se zakonodaja na tem področju spreminja, lastninjenje še ni končano, zato pričakujem več zanimanja sponzorjev šele v prihodnje, ko bo vlaganje v kulturo stimulirano tudi s strani države. Ta trenutek pa jim kultura v zameno za sponzoriranje lahko ponudi le dobro promocijo. Kakšen je bil odziv publike Na podlagi 3. člena sklepa o podeljevanju ČUFARJEVIH PLAKET IN DIPLOM in sklepa Izvršnega sveta Skupščine občine Jesenice žirija za podelitev Cufarjevih plaket in diplom razpisuje Čufarjeve plakete in diplome za leto 1994 ČU FAR J EVE PLAKETE se podeljujejo organizacijam in posameznikom za: - posebne dosežke pri ustvarjalnem in poustvarjalnem delu na področju kulturne dejavnosti - kvalitetne kulturne dosežke v občinskem in širšem prostoru - dosežke strokovnega in znanstvenega dela na kulturnem področju ČUFARJEVE DIPLOME se podeljujejo organizacijam in posameznikom za - aktivnost in uspehe na področju organizacije kulturnih dejavnosti - uspehe, ki pospešujejo kulturno dejavnost na področju propagande in publicitete Predloge za podelitev lahko dajo občani, kulturne in druge organizacije ter društva. Pisne predloge z obrazložitvijo je treba predložiti Občini Jesenice, Sekretariatu za gospodarstvo in negospodarstvo, Jesenice, Titova 78, žiriji za podelitev CUFARJEVIH PLAKET IN DIPLOM do 30. septembra 1994. Klemen Ramqyš: FESTIVAL BO OSTAL, CE SE BO SIRIL Radovljica, 6. avgusta - XII. Festival Radovljica se je v soboto zvečer v radovljiški Graščini začel s koncertom skupine Romanesca, ansambla za staro glasbo iz Londona. Organizator koncerta je Koncertna agencija Klemen Ramovš Management, ki je v Radovljico tudi letos pripeljala sedem vrhunskih koncertov stare glasbe. Večer pred slavnostno otvoritvijo smo se pogovarjali s Klemenom Ramovšem. Pravi, da kljub napornemu delu pri organizaciji prireditve, ki ima vse večji ugled tako med domačim in tujim občinstvom kot tudi v glasbeno -poustvarjalski javnosti, ostaja tudi glasbenik. Klemen Ramovš, glasbenik in manager še pred začetkom festivala in kako so se povabilu na festival odzivali sodelujoči glasbeniki? Otvoritveni koncert, kjer nastopa skupina Romanesca, je bil razprodan že pred začetkom festivala. Seveda bi želel, da bi bila celotna prireditev razprodana že v začetku leta, saj so bile vstopnice v prodaji že decembra. Sicer je bilo že pred začetkom festivala prodanih več kot polovica vstopnic, vendar bi rad po zgledu uspešnih glasbenih festivalov v tujini pripravil publiko do tega, da bi bile vstopnice prodane že precej pred začetkom prireditve. Pod zelo ugodnimi pogoji, seveda. V začetku leta je bila tako cena vstopnice za koncert le osemsto tolarjev, v kasnejši predprodaji dva tisoč in na dan koncerta tri tisoč tolarjev. Z večjim povpraševanjem vrednost prireditve raste, obenem pa nisi več za vsak posamezni koncert odvisen od publike, za katero ne veš, če bo prišla ali ne. Zanimanje glasbenikov je seveda precej širše od kroga S;ostujočih. Približno polovica etošnjih sodelujočih je prišla na svojo željo, tisti, ki sem jih f»ovabil, so se z veseljem odzva-i. Tudi glasbeniki, ki so v preteklih letih že koncertirali v Radovljici, si želijo ponovno nastopati tukaj. Sicer pa mislim, da je splošno vzdušje tako med glasbeniki kot tu, v Radovljici, naklonjeno festivalu. Poudarjam pa, da to ni le radovljiški festival, temveč nacionalni projekt. Poslušalci namreč prihajajo z Gorenjske- ga, Ljubljane, ostale Slovenije in tudi iz tujine. Kako ste program koncertov, v primerjavi s preteklimi festivali, izbirali letos? Program je drugačen, posebnosti pa ni. Z nastopajočimi uskladimo termine in se držimo svoje osnovne usmeritve. Razmišljamo pa o širitvi festivala. Morda na način, da se koncerti pod znamko Festival Radovljica duplirajo po vsej Sloveniji, morda bi bili lahko v prihodnje na gradu Kamen v Begunjah. Drugi način rasti festivala pa je, da se shema sedmih vrhunskih koncertov razširi z več cenejšimi. Morda bomo k sodelovanju povabili mlajše glasbenike, ki še niso uveljavljeni, mogoče študente. Z nekaj zares vrhunskimi in uveljavljenimi koncerti bi dosegli uveljavitev festivala, mladim glasbenikom, za katere sem prepričan, da bi se za nastop še posebej pripravili, pa bi bila udeležba tukaj dobra referenca tudi za drugam. In seveda bi to pomenilo tudi promocijo festivala samega. Idej je veliko. Uresničujemo pa jih po korakih, ki se včasih na zunaj vidijo, včasih pa ne. Kakšno je trenutno mesto stare glasbe v svetu, v Evropi in pri nas? Še pred kakimi desetimi leti je stara glasba predstavljala le alternativo v klasični glasbi. Mislim, da tega danes ni več. Morda predvsem zaradi nekaterih zelo prodornih poustvar-jalcev, pa tudi zaradi diskografskih hiš, ki v svoje programe uvajajo več stare glasbe. Pri tem je usmeritev, da mora biti tovrstna glasba izvajana z avtentičnimi inštrumenti, postala nekaj povsem normalnega. Slovenija pa je majhna dežela, kjer je na primer težko zagotoviti dobre violine še za simfonični orkester, avtentične inštrumente za kvalitetno izvajanje stare glasbe pa še toliko bolj. Sicer pa je spodbudno dejstvo, da je prav na Gorenjskem kar nekaj mladih glasbenikov, ki se ukvarjajo s staro glasbo: med drugim Mateja Bajt in Irena Kolar iz Radovljice, pa ansambel kljunastih flavt Camerata Carniola iz Kranja. Glede na majhnost prostora jih je sicer manj kot drugje, kljub temu pa je slovenska publika na staro glasbo navajena, tako da ima tudi ta zvrst dovolj prostora na slovenskih koncertnih odrih. Koncerti Festivala Radovljica niso množične prireditve. Ali to v našem prostoru pomeni majhnost ali že ekskluziv-nost? Tudi tu so ljudje že prišli do spoznanja, da množičnost nikakor niodločilen pokazatelj kvalitete. Sicer pa se publika obnaša po neki posebni logiki. Za en sam koncert je težje pridobiti občinstvo kot za dogodek v sklopu uveljavljene prireditve. To se kaže tudi v Radovljici. Veljava festivala iz leta v leto raste, prav tako tudi število poslušalcev. Izvajalec pred skoraj prazno dvorano težko igra, Festival Radovljica pa je že prestopil mejo, ko se mu za občinstvo ni več treba bati. Slovenska javnost tačas dobro ve, kaj počne manager Klemen Ramovš, kako pa je z glasbenikom Klemenom Ramovšem? V tem hipu manager zelo pomaga glasbeniku. V gradu Fužine v Ljubljani s svojim ansamblom priravljam šest koncertov, prvi bo že oktobra. Seveda sem vsak dan tudi glasbenik, je pa res, da je včasih dan prekratek za vse. • M. Ahačič, foto: Lea Jeras Ta teden OKARINA ETNO FESTIVAL Bled, 17. avgusta - V sredo, 17. avgusta, se v Zdraviliškem parku začenja četrti Okarina etno festival. Prireditev se bo začela ob 20. uri s ciganskim večerom, to je z nastopom domače skupine Šu-kar im madžarske Anao drom. Naslednji v sklopu prireditve je večer sosedov. Tudi tokrat, v četrtek, 18. avgusta, bosta nastopili domača in tuja glasbena skupina: Tolovaj Mataj iz Slovenije, ki ga sestavljajo glasbeniki z večletnimi izkušnjami na področju tradicionalne in folk revi val glasbe, ter Compagnia strumentale Tre violini iz Italije. Tretji bo keltski večer v petek, 19. avgusta, prav tako ob 20. uri v zdraviliškem parku na Bledu. Občinstvu se bosta predstavili skupina Liffev Banks iz Irske in Bleizi Ruz iz Francije. • M. A. GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gorenjska banka se uspešno vključuje v mednarodni plačilni promet Gorenjski sejem ni samo zabava s plesom, ampak tudi posel Pred odprtjem največje gorenjske "štacune" je Gorenjska banka ponudila ugodnejša potrošniška posojila Kranj, 12. avgusta - Letošnje prvo polletje predstavlja pomemben mejnik v razvoju osrednje bančne hiše na Gorenjskem, saj se je Gorenjska banka, ki ima 85-odstotni tržni delež na Gorenjskem, odločila za samostojnost. Hitro povečuje mednarodni plačilni Promet, večji del zbranih sredstev namenja za kreditiranje gospodarstva, dolgoročna posojila so porasla za 30 odstotkov, kratkoročna pa za 57 odstotkov. Ljudje banki vse bolj zaupajo, saj So njihova sredstva porasla kar za 22 odstotkov in imajo ze 40-°dstotni delež v skupnih sredstvih banke, nesporno se v banko vračajo tudi devizni prihranki iz tujine. Pogovarjali smo se z Zlatkom Kavčičem, direktorjem Gorenjske banke. "Pred kratkim ste ponudili ugodnejša potrošniška posojila, ni več depozita, kdor ima v*Šje prejemke se lahko zadolži nad tretjino plače?" "V letošnjem prvem polletju |mo uspeli obrestno mero znižati tako za podjetja kot za občane. Glede na posel so za Podjetja zdaj obrestne mere med 10 in 11 do 18 in 19 odstotkov. Ponovno pa smo znižali obrestne mere za potrošniška posojila in lahko rečem, da imamo trenutno eno najbolj konkurenčnih ponudb v Sloveniji. To smo storili pred Goriškim sejmom, ki ni samo zabava s plesom, ampak tudi Posel, lepe izkušnje imamo Eredvsem s prodajalci avtomo-ilov." "Nekateri posojilo zlahka najamejo, jeze pa se, ko ga odplačujejo, njihova jeza je imela nedavno javni odmev, se ne bi dalo obroke preračunavati vsak mesec?" Zelo težko, ker bi bilo to zelo dTago. Vsak mesec bi morali obvestiti vse kreditojemalce in v?e njihove izplačevalce plač, ki °i morali odtegljaje spreminjati vsak mesec, mislim, da bi nas •zžvižgali. Morda nismo ljudjem dovolj jasno in pravočasno Pojasniti spremembe, toda obračun je zelo zapleten. Pozabljajo pa, da smo anuitete tudi zniževali, saj smo letos obrestne mere dvakrat znižali, tedaj ni reagiral nihče." "Kako se je prijelo geslo o banki s posluhom?" "Kar dobro, nekaj je bilo tudi negativnih odmevov, vendar so °in osamljeni. Nekaj je tudi zbadljivih, ki pa jih ne štejem med negativne. Pomembno je, oja so ga ljudje opazili, in če oanes vprašate Gorenjce, kakš-J10 geslo ima naša banka, jih bo to zelo veliko vedelo." "Gorenjska banka je torej veliko bolj prepoznavna?" , "O tem sem prepričan, o tem m dvoma." "Posluh se praktično odraža, y ljudem v banki ni treba čakati v vrsti?" "Na Gorenjskem bomo postavili šest novih bankomatov in jeseni vsem ponudili kartico za oankomat. Če jih je zdaj približno 20 tisoč, jih bo potem 30, morda 35 tisoč. Ljudje pa se b°do seveda morali navaditi, da »ePo 10 tisoč tolarjev gre v oankomat in ne v bančno Vr,sto. Seveda pa je potrebne včasih malce potrpežljivosti, žal Se vsem zdi razumljivo, da S«?0 zdravniki na dopust, tn- Pa razumeJ°> da gredo .udi bančni uslužbenci. Posluh Je seveda tudi boljša ponudba, omenil sem že ugodnejša po-lfoŠniška posojila. Letošnja novost so elektronsko krmiljeni ?.efl V ekspozituri Globus, ki so Un Uudje kar dobro sprejeli, posluh so navsezadnje tudi orobne pozornosti, kakršna je Izgrajevanje najboljših zasebni Komitentov s podelitvijo zlatih Kartic Activa. Upam pa, da °do varčevalci jeseni z razumevanjem sprejeli nekoliko "jje tarife, saj jih moramo Uskladiti z inflacijo." "Največji posluh pa je seve-aa dobra in varna banka, sle Zadovoljni z polletnimi rezul- tati poslovanja?" "Ker je v okolju še vedno problemov, lahko rečem, da smo z rezultatom kar zadovoljni. Še bolj pa bi seveda bili, če nam zaradi zaostajanja tečaja ne bi izpadlo približno 8 milijonov mark dohodka, pri tem delimo usodo izvoznikov. Vse pa seveda ni izraženo z dobičkom, rezultat presojamo tudi z drugimi merili. Zelo zadovoljni smo, da se nam je mednarodni plačilni promet, v katerega smo se samostojno vključili marca, v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečal za 43 odstotkov, korespondenčne odnose imamo že z več kot 400 bankami po svetu in 24 računov v tujini, tako hitre rasti posla niti sami nismo upali napovedati. Zadovoljni smo, da nam obseg posla raste, tržni delež se nam sicer počasi, toda povečuje." "Kakšna je bila rast bilančne vsote?" "Bilančna vsota se je povečala za 12 odstotkov in tako ob koncu polletja zašala 48,7 milijarde tolarjev oziroma 612 milijonov mark. Realno se je povečala za 6 odstotkov, tudi nobena druga kategorija ni imela manjše rasti od inflacije. Sredstva prebivalstva so se povečala za 22 odstotkov, kar 16- odstotna realna rast, kar je nadpovprečno in povečuje obseg poslov. Pomembno smo povečali tudi kredite gospodarstvu, saj so se dolgoročni povečali za 30 odstotkov, kratkoročni pa celo za 57 odstotkov. Jamstveni kapital banke se je povečal na 141 milijonov mark, konec lanskega leta je znašal 135 milijonov mark. Gorenjska banka je tako med 33 slovenskimi bankami zadržala peto mesto po bilančni vsoti in tretje po kapitalu. Pri tem pa bi rad opozoril, da bilančna vsota ni najbolj korektno merilo, saj smo jo mi očistili do te mere, da so bile rezervacije za slabe naložbe sorazmerno višje kot v drugih slovenskih bankah." "Obseg posla povečujete, bančna konkurenca pa je na Gorenjskem vse večja, ste se podali tudi izven Gorenjske?" "Mreže poslovalnic izven Gorenjske hitro ne bomo povečevali, ker je Slovenija dobro pokrita z njimi, in ker je to drago. Privabiti pa skušamo varčevalce, ki varčujejo na daljši rok, pri depozitu na več mesecev ali eno leto pridejo iz Ljubljane v Kranj, nekateri tudi zato, ker to želijo napraviti izven kraja svojega bivanja. Naša ponudba je pri devizne varčevanju konkurenčna, pri tolarskem nekaj nižja, vendar stabilna. Lahko pa rečem, da nam zaradi ukrepov Banke Slovenije in vlade v zvezi z zniževanjem pasivnih obrestnim mer ne bo treba zniževati obresti za vloge varčevalcev, medtem ko bodo nekatere druge banke to morale napraviti in že jih znižujejo, varčevalci bodo to kmalu opažih. Druga stvar pa je seveda zaupanje, na Gorenjskem imajo varčevalci nekaj bridkih izkušenj z banko Les, s Slovensko hranilnico in gosojilnico, s Concordom itd. icer pa tudi raziskave kažejo, da je za varčevalca najpomembnejše zaupanje, na drugem mestu je bližina in kvaliteta storitve in šele na tretjem višina obrestne mere." "Zaupanje torej vrača prihranke v banko?" "Pri deviznih hranilnih vlogah to nesporno drži, vračajo se tudi prihranki iz tujine. Pri tolarskih pa je rast večja, ker so ljudje pa dobri ekonomisti in zaradi počasnejše rasti marke več varčujejo v tolarjih." "Devizni prihranki se vračajo iz tujine, vendar ste jih veseli in ne?" "Bankir ne sme razmišljati, da jih ne bi zbiral. Kruta je resnica deviznega varčevanja, da moramo 90 odstotkov vseh zbranih deviznih sredstev na vpogled deponirati v tujini, dodam pa lahko zlobno pripombo, da nam jih tujina nato vrača v obliki posojil z dvakrat višjo obrestno mero. Država tako breme financiranja deviznih rezerv prenaša na banke, ljudje pa seveda vidijo le 4- do 5-odstotne obrestne mere in na drugi strani 14- in 15-odstotne za posojila. Vendar ne gre za isti denar, 90 odstotkov gre v tujino, po skoraj enaki obrestni meri, tržimo lahko le z desetino, s tem pa ni moč zaslužiti vsega." "Je realno pričakovati kakšno spremembo na tem področju?" "Zal ne, čeprav jo bankirji stalno terjamo od Banke Slovenije, deviz je v Sloveniji preveč. Kot bankir imam seveda preprost odgovor: če država hoče imeti visoke devizne rezerve in konvertibilni tolar, naj to prek davkov tudi financira. Tako pa smo banke in prek njih varčevalci in podjetja dodatno obdavčeni, to ni korektno, vsekakor pa je zelo modro prenašanje osti kritike z države na banke." "V podjetjih pravijo, banke nam pijejo kri?" "Seveda, saj so obresti res visoke. Toda, če moramo financirati devizne rezerve, da državi ni treba povečati davkov, kdo potem pije kri!" "Kako daleč so pogovori z Ljubljansko banko glede odkupa prednostnih delnic?" "Naši delničarji so o tem dobro obveščeni, tudi med varčevalci ni nobene nervoze, ki bi bila povsem nepotrebna, saj kapitalske spremembe nimajo z varnostjo banke nobene zveze. Razrešitev lastniških problemov med Ljubljansko in Gorenjsko banko je posel, ki ga nikoli ne smeš narediti na hitro. Dogovarjamo se praktično že vse letošnje leto in nimam slabega občutka, lahko rečem, da je prišlo že do zelo velikega zbližanja, več ali manj smo usklajeni glede cene, dogovarjamo se še o plačilnih pogojih, kjer smo pravtako že zelo blizu. Upam, da ga bomo, če nas bo spremljal razum in modrost, septembra zaključili v tem smislu, da Ljubljanska banka ne bo več naš lastnik. Optimist sem tudi, kar zadeva naše delničarje, 60 odstotkov po številu, po moči pa še več, jih je že izrazilo pripravljenost kupiti te delnice. Nihče pa ni dejal, da je to nespametno, brez izjeme so dali podporo našemu konceptu." "Koliko je v vaši banki slabih kreditov?" "Razmere se niso poslabšale, temveč nekoliko izboljšale, skrbno plasiramo denar, seveda v bančništvu brez tveganja ne gre, pomemben je seštevek pod črto. Že na zboru delničarjev sem napovedal težave v Iskratecu, ki je v prisilni poravnavi, še zdaj pa pravim, da ravnajo napak, ker se z upniki pogovarjajo premalo kooperativno. Želo resen pa postaja problem prepočasnih stečajnih postokov, v Tekstilindusu se ne more nadaljevati zaradi denacionalizacije Inteksa, traja pa že več kot tri leta, Elanov stečaj se vleče peto leto. Saj ne pravim, da je krivo sodišče ali stečajni upravitelj, gre za nemoč sistema, država ni poskrbela, da bi se postopki odvili tako hitro, da bi bilo premoženje v funkciji ustvarjanja nove vrednosti." "Kako poteka vpisovanje certifikatov v Nacionalno finančno družbo, katere soustanovitelje je tudi vaša banka?" "Po pričakovanjih, tempo je nekoliko manjši kot v Sloveniji, ponovno se je pokazalo, da so Gorenjci premišljeni in previdni, jesen bo verjetno prinesla svoje. Sicer pa smo ljudjem rekli, ne bodite nestrpni, premislite in pridite k nam, ne strinjamo se z metodami nekaterih družb, saj to lahko vrže slabo luč na vse." "Je ta projekt sploh lahko ekonomsko uspešen?" "Pogojno. Če si nekaj dobil zastonj, je dobro, če ti polovica ostane, če pričakujem, da bo ohranilo vrednost, potem si v zmoti." "Za konec še vprašanje o blejskem turizmu, kjer je Gorenjska banka z lastnino prisotna na igrišču za golf, zdaj pa bi na občino prenesli vse ostale turistične infrastrukturne objekte, kako gledate na to?" "Naša politika na Bledu je enaka že več desetletij, mislimo, da je Bled premalo povezan, v zadnjem času so opazni premiki na bolje, dokler pa to ne bo tudi na papirju in v kapitalskem smislu je naivno pričakovati, da bodo ljudje sodelovali. Zagovarjamo koncept izdelave projekta lastninjenja, denacionalizacije, javne prodaje in reorganizacije v enem paketu, v njem bi morali vsaj okvirno odgovoriti na vsa vprašanja, ljudem pa povedati, kaj je moč lastniniti in kaj prenesti v javno dobro oziroma na državo, s korektnimi koncesijskimi pogodbami, saj si država ne sme domišljati, da bo z njimi bogato Žela. Če bo, potem turizmu ne bo šlo dobro, saj ne more Elačevati še tega davka in krati skrbeti za razvoj. Kar zadeva vlogo banke, lahko rečem, da smo blejskemu turizmu v času krize stali ob strani in kaže, da smo najhujše čase Creživeli. Obljubili smo, da orno premoŽenje, ki smo ga kupili, vložili v skupno podjetje, to bo tudi storili, če ga bodo ustanovili. Če ga ne bodo, bomo iskali ekonomsko utemeljene rešitve, Golf je nesporno lahko samostojnopodjetje, razvojne možnosti ima in denarja ne bo težko dobiti." • M. Volčjak Slovenska industrijska politika Majhna podjetja so uspešnejša Kranj, 15. avgusta - Majhna podjetja so precej uspešnejša, toda storili bi hudo napako, če bi trdili, da v Sloveniji potrebujemo samo majhna podjetja, pravijo avtorji nove industrijske razvojne politike, dokumenta, ki ga bo vlada obravnavala jeseni. Večina-majhnih podjetij tako pri realizaciji kot pri akumulaciji na zaposlenega dosega bistveno boljše rezultate kot večja. Z večanjem števila zaposlenih namreč uspešnost podjetij pada, med najmanj uspešnimi so tista, ki imajo od 215 do 500 zaposlenih. Povprečno uspešna pa so podjetja, ki imajo od 51 do 250 zaposlenih m jim običajno rečemo srednje velika, ter velika podjetja, ki imajo več kot 500 zaposlenih. Slednja imajo nekaj prednosti, ker so prva spoznala nevarnosti zaradi izgube predvsem jugoslovanskega trga in so prva začela z racionalizacijami in iskanjem novih trgov, kar se odraža pri večji realizaciji na zaposlenega. Velik del finančnih problemov slovenske industrije se je v zadnjih letih skoncentriral v nekaj panogah, na katere je v zadnjih dveh letih odpadlo približno tri četrtine izgub slovenske industrije: črna metalurgija, predelava kovin, strojna industrija, proizvodnja prometnih sredstev, proizvodnja električnih strojev m naprav, proizvodnja končnih lesnih izdelkov in predelava papirja. V nekaterih so v zadnjem času sicer dosegli boljše rezultate, vendar predvsem na računa manjše proizvodnje in večjega števila brezposelnih. Majhna podjetja so v zadnjih letih res ustvarila veliko novih delovnih mest, vendar precej manj, kot je bilo izgubljenih v velikih podjetjih. Tako je bilo v letih od 1990 do 1992 v podjetjih z manj kot desetimi zaposlenimi odprtih 16.110 novih delovnih mest, v podjetjih z deset do petdeset zaposlenih je bilo odprtihl5\679 novih delovnih mest, v podjetij z več kot petdeset in manj kot dvestopetdeset zaposlenih pa je bilo odprtih 22.225 delovnih mest, skupaj torej 54.014 delovnih mest. V tem času pa je bilo izgubljenih 183.461 delovnih mest, od tega kar 173.551 v podjetjih z nad petsto zaposlenimi. V Avstriji manj turistov Kranj, 15. avgusta - Naši severni sosedje so nam bili dolgo turistični zgled, letos pa jim ne gre najbolje, saj je gostov, zlasti Nemcev in Britancev, bistveno manj kot lani. V Avstriji so v letošnjem prvem polletju našteli 8 odstotkov manj gostov kot lani v tem času, napovedi pa so še bolj črne, saj naj bi bil ob koncu letošnjega leta ta odstotek le dvakrat višji. Zmanjšalo se je predvsem število gostov iz Nemčije, po zadnjih podatkih pa je zelo upadlo tudi število britanskih gostov. Podobno je tudi pn nas vse manj britanskih gostov, le da so Avstrijci zelo hitro reagirah in bodo jeseni pripravili promocijsko akcijo v Londonu. Skušali jih bodo pridobiti z geslom, da Avstrija ni zanimiva samo za starejše od 50 let, temveč je kot nalašč za družinske počitnice, ki jih lahko popestri planinar-jenje, kolesarjenje, vodni športi itd. V hotelih imajo otroci bivanje zastonj ali velik popust, brezplačna je pijača pri obrokih, brezplačne so tudi nekatere dejavnosti itd. Manj elektrike iz vodnih elektrarn Kranj, 15. avgusta - Slovenske vodne elektrarne so zaradi suše julija pridobile 252,5 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je za 28.3 odstotka mani, kot so načrtovali. Kljub suši pa je bila julijska proizvodnja v slovenskih vodnih elektrarnah za 1,7 odstotka višja kot julija lani. Termoelektrarne pa so julija letos pridobile 478,5 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je za 52 odstotkov več kot lani in za 67 odstotkov več, kot so načrtovali v elektrogospodarstvu. Krška jedrska elektrarna je prispevala 203,5 milijona kilovatnih ur, prav zaradi njenega prispevka je julija tako poskočila proizvodnja termoelektrarn, saj mednje štejejo tudi krško nuklearko. BANČNI NASVET PLAČEVANJE POLOŽNIC Marsikdo se ob tem nujnem opravilu sprašuje, ali je res potrebno toliko pisanja, da plačamo neki račun. Seveda vam kot bankirji svetujemo, da za ta opravila pooblastite banko in z vašega tekočega računa vam bomo redno in ob dogovorjenem datumu poravnali obveznosti in s tem prihranili čas, pot in skrbi. Kljub temu pa vam danes želimo razložiti - ZAKAJ JE POMEMBNO PRAVILNO IZPOLN-JEVANJE POLOŽNIC._ Služba družbenega knjigovodstva (SDK) je uvedla popolni telekomunikacijski (TK) prenos podatkov plačilnega prometa, ki pomeni zajem in prenos podatkov z vseh plačilnih nalog po telekomunikacijskih zvezah. S tem je SDK opustila vsakršno pošiljanje dokumentacije merfvsemi svojimi enotami. Udeleženci v plačilnem prometu namesto originalnih dokumentov prejemajo računalniške izpise oz. poročila o opravljenih denarnih transakcijah na računih. Na teh izpisih so izpisani samo številčni podatki v standardizirani obliki, ki jih SDK zajame iz originalnih plačilnih nalogov, iz teh podatkov pa morajo udeleženci v plačilnem prometu dobiti vse potrebne in natančne informacije o opravljenem plačilu, kar pa je mogoče le, če so plačilni nalogi pravilno izpolnjeni. Občani za poravnavanje svojih obveznosti največkrat uporabljamo položnico. V bankah ugotavljamo, da se največ težav v popolnem TK prenosu pojavlja ravno pri plačevanju s položnicami. Večinoma občani izpolnjujemo položnice sami. Ker ne poznamo predpisanih standardov za številčne podatke na položnicah, so le-te pogosto nepravilno ali pomanjkljivo izpolnjene. Najpomembnejše je, da se pravilno izpolni podatek v sklicevanju na številko odobritve, saj iz tega podatka prejemnik plačila dobi točno informacijo o namenu plačila (številka plačane fakture, situacije, oznaka dolžnika, številka žiro računa, številka tekočega računa ip.) Če ti številčni podatki niso točni, prejemnik denarnih sredstev ne more pravilno knjižiti plačila, ker mu od SDK obdelani podatek iz sklicevanja na številko odobritve nič ne pomeni. Za plačevanje obveznosti je najbolje, da uporabimo že natiskane položnice, ki nam jih običajno pošlje že pošiljatelj računa oz. prejemnik plačila. Te položnice praviloma imajo pravilno oblikovano polje sklicevanje na Številko odobritve. Če pa položnice izpolnjujemo sami in nam podatek v sklicevanju na številko ni znan, potem je najbolje, da to polje pustimo prazno (99 -). V tem primeru SDK namesto numeričnih podatkov zajame in prenese podatke o imenu, priimku, kraju vplačnika ter namenu nakazila. Tako se lahko delno izognemo reklamacijam in tudi zagotovimo, da so plačila pravilno knjižena. Gorenjska j> Banka Banka .i posluhom POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Test: (novi) Renault Clio 1.2 RN ZGOVORNOST ČASA Ko bodo pri Renaultu čez nekaj časa delali analizo devetdesetih let, bo v njej zagotovo pisalo, da so ob začetku desetletja naredili enega najuspešnejših avtomobilov, kar zgovorno potrjujejo prodajne številke. Renault Clio je po štirih letih življenja in po prvi prenovi še vedno eden najbolje prodajanih avtomobilov v Evropi, vse bolj pa postaja tudi slovenska irodajna uspešnica. MEŠETAR Cliomanija je rezultat Re-aultove politike, ki vztraja pri izvoju in proizvodnji drugačnih avtomobilov, hkrati pa tudi izjemno učinkovite marketinške industrije. Treba je namreč vedeti, da po zasnovi ta avtomobil ni več med najmlajšimi, vendar pa štiri leta tudi v avtomobilskem svetu še niso pretirana. Vseeno je prišel časa za nekatere spremembe in dopolnitve in clio je vstopil v drugo fazo. V tovarni so naredili kar nekaj nad 600 sprememb, vendar jih je le manjši del viden s prostim očesom. Ob že vajeni kombilimuzinski obliki je prva sprememba na sprednjem delu, kjer ima clio nekoliko drugačno sprednjo masko, zamenjali so mu okrasne bočne letve, zadaj pa so mu na rob prtljažnih vrat namestili prozorno in otemnje-no plastiko in nove napise. Renault clio 1.2 RN: sredinska ponudba HVALIMO: lepši zunanji videz - spremembe v notranjosti - ekonomičnost; GRAJAMO: prekratek se-dalni del sprednjih sedežev -plastika na armaturni plošči - premajhni zunanji ogledali Bistvo prenove je pravzaprav v izboljšani opremi. Skoraj vse tisto, kar je ob rojstvu imel clio z bogatejšim paketom opreme RT, je po novem tudi pri različici z opremo RN. Prijetno presenečenje čaka voznika že pred vstopom v avtomobil, saj ima tudi ta clio po novem sredinsko ključavnico z daljinskim infrardečim odpiranjem, ne glede na število vrat. Prijetnejši je tudi občutek v notranjosti. Tam so izboljšali prednja sedeža, ki sta po novem čvrstejša, pa še vseeno nekaj centimetrov prekratka v sedalnem delu, zadnja klop je zdaj deljiva v razmerju 1/3:2/3 tudi pri tej izvedbi in vse skupaj je obloženo s kakovostnejšimi materiali. Če zraven prištejem še nov izbor barv karoserije (testni avto je bil zapeljive vijoličaste barve), potem je zunanji make up popolnoma uspel. Na arma- turni plošči pri izvedbi s to opremo ni bilo večjih posegov, tako da vozniku ostaja samo merilnik hitrosti, velik merilnik količine goriva, pa pripravne ročice in stikala, ob tem, da je volan že serijsko opremljen s servoojačevalnik. Za vse ostale dodatke je potrebno doplačilo, ali pa preskok do boljšega paketa opreme RT. Revozu začeli izdelovati clia z vgrajenim tristeznim uravnava-nim katalizatorjem je prenova temu motorju namenila nekaj manjših sprememb. Z novim električnim ogrevanjem sesalnega dela je motor zdaj za nekaj kapelj bencina varčnej-ši,predvsem ko je Še hladen, nekoliko pa so mu tudi popravili navor, tako da je vožnja z njim zdaj še lahkotnejša. Nasploh je clio s tem motorjem dovolj hiter in poskočen tudi za tiste, ki si od avtomobila želijo nekaj več in le res dobri vozniki bodo opazili razliko med tem in močnejšim cliom. Seštevek že siceršnje priljubljenosti in pred kratkim opravljene prenove je zato jasen: clio je postal resnejši in zrelejši avtomobil in to mu bo pri vse ostrejši konkurenci v dobro pomoč. • M. Gregorič CENA do registracije: 1.551.000 (Revoz, Novo mesto) Testni avto je imel pod motormnim pokrovom šibkejši 1,2-litrski motor z močjo 43 KW ali 60 KM. Ob tem, da so tudi v Potovalna kartica ETN tudi pri nas Omogoča 20- do 50-odstotni popust v 10.500 hotelih in restavracijah v 72 državah Kranj, 15. avgusta - Potovalna kartica ETN je pred tremi leti nastala v Amsterdamu, zdaj pa je dosegljiva tudi v Sloveniji. Kartico ETN (European Travel Neroork) ima že več kot 17 milijonov članov, ni pa kreditna. Potovalna kartica ETN omogoča popust v hotelih, tudi v najboljših, kot so Sheraton, Hilton itd, seveda pa morajo imeti v hotelu prostor, kar vam morajo sporočiti v 72 urah po vašem poizvedovanju. Uporabna je v več kot 200 lokalnih agencijah ETN, popust je moč uveljavljati tudi pri najemu vozil, pri letalskih vozovnicah in pri turističnih aranžmajih ter v restavracijah, nočnih klubih itd. Skratka omogoča cenejše potovanje. Potovalna kartica ETN je dokaj hitro prišla k nam, saj je pred tremi leti nastala v Amsterdamu. Dosegljiva je pri ETN, d.d., na Trubarjevi 50 v Ljubljani, dveletna članarina znaša 150 mark, do leta 200 pa 500 mark. Pri nas je moč dobiti Eopust v nekateri blejskih in poljanskih hotelih, v sistem pa naj bi se vključile tudi trgovine. Jeseni bo pripravljen katalog prodajnih mest, do konca leta pa naj bi postavili tudi rezerva-cijski sistem. Katalog, ki vsebuje seznam vseh, ki po svetu dajejo popust, ima več kot dvesto strani. LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA razpisuje delovno mesto DIREKTORJA Pogoji: - visoka izobrazba pedagoško-andragoške smeri - opravljen*>6trokovni izpit - najmanj 5 let delovnih izkušenj Direktor bo imenovan za 4 leta. Začetek dela 1. 10. 1994. Kandidati naj pošljejo prijave, z dokazili o strokovni usposobljenosti v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: LJUDSKA UNIVERZA ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1/a, 64220 Škofja Loka s pripisom "razpis". O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po roku za prijavo. d o o mobitel aparati s tel. številko za vozila, plovila in objekte že od 2290 DEM v SIT dalje nakup na KREDIT alLEASlNG NOVO! rtnutno najmanjši motilnf telefon v Sloveniji BENEF0N DELTA 3.490 DEM Svetovanje Prodaja Montaža Informacije 064/218-317,061/12-51-288 VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov JE mobitel KUPILA pri YANNI d.o.g | KAM NA KOSILO, VEČERJO ? t GOSTILNAPr PRIMOŽU 1 TEL: 57-585 frltlSTAVA 1 PtlTRŽIČU i vsak don kosilo in malico 1 vso vrsto jedi po naročilu {Hk Hi j MtiljtkMISIT j VSAK DAN 9 - 23 1 GOSTILNA ZARJA 1 Tel.: 49-305 Ij'mo^ 4 domačo jedi, fedi po i naročilu, vsak dan kosila | jkosilo 800 SIT, 1 večje družbe 1 popust i vsak dan 11 - 23 pet., sob. 11-01 i torek zaprto 1 GOSTILNA JAMA J Tel.: 41125 ij ŠENČUR J DOMAČA KUHINJA, I D0P01DANSKE MALICE. 1 NEDELJSKA KOSILA. 1 NEDELJSKA KOSILA 700 SIT 1 NMMMMMt I 0DP0N.D0S0I. OD 6.00 13. | NED. 6 20 TEHNIČNI PODATKI: vozilo: kombilimuzina s tremi vrati. Motor: štirivaljni, štir-itaktni, vrstni, nemeščen spredaj prečno, petstopenjski menjalnik, pogon na prednji kolesi, 1171 cem, 43 KW/60 KM, elektronski vbrizg goriva, katalizator, največji navor 85 Nm pri 3500 vrtljajih. Poraba gonva po ECE: 4,5/ 6,1/ 7,3 1 neosvinčenega 95 okt. bencina na 100 km. Poraba na testu: 6,9 1. Junijski stroški -45,41 tolarja za liter Kmetijski inštitut Slovenije bo odslej lahko objavljal v javnosti analitične kalkulacije stroškov pridelave mleka in pitanja govedi šele z enomesečno zamudo. Razlog je v tem, da inštitut odslej izdeluje mesečne kalkulacije stroškov na podlagi posebne pogodbe, po kateri naročnik, ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, dovoljuje inštitutu objavo kalkulacij po preteku enega meseca. Čeprav je inštitut ponavadi v tem času posredoval v javnost že podatke za julij, jih tokrat lahko objavljamo šele za junij. Stroški prireje litra mleka na kmetijah z enajstimi kravami in s povprečno mlečnostjo 3.800 litrov na kravo so ta mesec znašali 45,41 tolarja, stroški pitanja goveda od 120 do 510 kilogramov teže 238,71 tolarja za kilogram. Junijski stroški Eridelave mleka na kmetijah so ili za manj kot en odstotek višji od majskih, stroški prireje goveda pa za 0,6 odstotka. Na povečanje so najbolj vplivali za 20 odstotkov dražji paket osemenjevanja krav, manjše podražitve mladega pitanega goveda za zakol in telet za pitanje ter za poldrugi odstotek višje plače v gospodarstvu, ki so osnova za določitev obračunske vrednosti ure živega dela na kmetijah. Regres za plemensko drobnico Slovenska vlada je že pred polletjem sprejela uredbo o uvedbi finančnih intervencij za ohranjanje in razvoj kmetijstva ter proizvodnje hrane za drugo polletje leta 1994. Uredba predvideva tudi regres, s katerim naj bi pospešili rejo drobnico na območjih, ki so primerna za to, in zagotovili zadostno prirejo mladih živali za obnovo osnovne črede. Do regresa so upravičeni le tisti, ki izpolnjujejo z uredbo predpisane pogoje. Sredstva so namenjena za plemenske samice in samce koz in ovc. Vse plemenske živali, za katere se uveljavlja regres, morajo izhajati iz kontroliranih tropov. Plemenska samica sme biti stara največ štiri leta, plemenjaki pa znanega porekla. Najmanjše Število plemenskih samic, ki opravičuje uveljavljanje regresa za nabavo plemenskega samca, je osem za bovško in jezersko solčavsko ovco in 15 za ostale pasme drobnice. Za samce je predvideno 8.000 tolarjev regresa, za samice pa 3.000 oz. 4.800 tolarjev, odvisno od tega, ali gre za obnovo iz lastne črede ali za nakup. radio triglav 64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STEREO 96 MHz RDS mobitel Pe KRANJ ^064/222-616 LESNA ZADRUGA ZA SELŠKO DOLINO Na Kresu 3, 64228 Železniki V najem damo: 1. Proizvodno halo s sušilnicami Hala, v območju podjetja Aiples lesna industrija, ima bruto površino 1880 m2. Opremljena je z elektroi inštalacijam i za iesno obdelovalne stroje, odsesovalnimi napravami velike zmogljivosti in priključki za stisnjen zrak. Ogrevalne naprave so priključene na centralno toplarno. Sušilnice imajo 175 m3 prostornine, od tega 7 m3 vakuumskih. Priključene so na centralno toplarno. 2. Kino dvorano 8vorana ima s 350 sedežev, je v stavbi zadružnega doma na ešnjici. Dodatne informacije in dogovor o ogledu dobite na številki 064/66-520, g. Anton Mesec. Ponudbe pošljite na naslov Lesna zadruga za Selško dolino, Na kresu 3, 64228 Železniki, v roku 10 dni po objavi. XII. FESTIVAL RADOVLJICA 6. - 20. avgust 1994 London Dunaj Base l Moskva TelAviv Amsterdam Antiverpen in Firenze z intonacijo stare glasbe NOCOJ (torek, 16. avgusta) ob 20.30: MARIJKE MIESSEN, kljunasta flavta GLEN WILSON, čembalo POJUTRIŠNJEM (četrtek, 18. avgusta) ob 20.30: VIER OP'N RIJ, flamski kvintet kljunastih flavt. mobitel Mrija kanal PANPRINT Uradna pijača XII. Festivala Radovljica 199i je peneče Vino Vfelvasoi Prodaja vstopnic Emona Globtour Maximark«.'t in Turistično društvo Radovljica iiiliinii.ili|<- Klemen RaroovS Management, TcL i i_>s 33 66 5^1 VREME DfSBes bo sončno, jutri pa bo proti večeru M pslabsasife vremena. LUNINE SPREMEMBE Po Herschlovetn vremenskem kijucv JB Bel W M* spremealjivo vreme. KRATEK ZBIRAMOSTARE RAZGLEDNICE Prejšnjikrat smo na tem mestu objavili razglednico izpred druge svetovne vojne, na kateri je bila fotografija Mošenjske planine na Jelovici. Spraševali smo tudi po nadmorski višini, na kateri leži, ta je 1312 m. V teh vročih dneh, ki zgleda, da so nekako za nami, je bilo tod gotovo veliko izletnikov, ki so se prišli hladit v jelovške gozdove. Naš žreb pa je razdelil pet nagrad v vrednosti po 1.000 tolarjev, in sicer takole: 1. Niko Pintar, Groharjevo naselje 2, Sk. Loka; 2. Janko Štiheri, Sp. Upnica 9, Kamna Gorica; 3. Janko Pintar, Drazgoše 7, Železniki; 4. Tine Benedičič, Globoko 11, Radovljica; 5. Polona Kenda, Podbrdo 98, Podbrdo. Čestitamo! Danes pa objavljamo staro razglednico gorenjskega mesta, ki je te dni kar močno obiskano, le zakaj neki. To morate ugotoviti vi, in tudi to, katero številko novi naslov tiste reči. Odgovore nam pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj, do petka, 19. avgusta. Pet izžrebanih odgovorov bo prejelo nagrade v vrednosti po 1.000 tolarjev. radio triglav 64270 Jesenice, Ćufarjev trg 4 STERE0 96 MHz RDS Nova solistična kaseta in CD pevca Braneta Drvariča "Verjel sem" je naslov pete kasete in laserske plošče Braneta Drvariča Sredi julija je pri založbi Amadeus iz Ljubljane izšla peta solitična kaseta pevca zabavne glasbe Braneta Drvariča in hkrati tudi njegova prva laserska plošča. Priljubljen pevec, Brane Drvarič, ki, kljub temu da se skoraj ne pojavlja v medijih, proda vedno veliko kaset, - prejšnja četrta po vrsti z naslovom "Oprosti mi grehe vse" je bila prodana v nakladi nekaj manj kot 10.000 izvodov. S takim številom prodanih kaset pa se v sedanjem času lahko pohvali le malo glasbenikov v Sloveniji. Najnovejši projekt je Brane izdelal - tako kot tudi vse prejšnje - v sodelovanju z Božidarjem VVolfandom Wol-fom, ki je v celoti prispeval aranžmaje in glasbo za nekaj pesmi, avtor glasbe in besedil nekaterih pesmi pa je tudi Brane Drvarič sam. Besedilo-piska VVblfovih skladb je Helena Bank. Brane, ki je tudi glasbeni urednik založbe Amadeus, se je skupaj z direktorico Marijo Medved odločil za snemanje projekta v studiju v Udinah, za izdelavo laserske plošče pa sta izbrala proizvajalca PILZ iz Milana. Brane na novem projektu prisega na pesem "Podaj mi roko", pa tudi na pesem, ki je naslovnica kasete in laserske plošče "Verjel sem". Na kaseti je sedem pesmic in mix vseh uspešnic iz dosedanjih Brane-tovih kaset z naslovom "Brane mega mix", ki traja kar 10 minut. Na kaseti je tudi pesem namenjena starim mamam z naslovom "Stara mama", ki je primerna za čestitke. Brane je te dni posnel tudi tri reklamne spote z ekipo RTV Ljubljana v prijetnem okolju Mežice, v mesecu septembru pa pripravlja tudi snemanje video kasete. Brane, ki je razdan predvsem med publiko na Štajerskem in Prekmurju, na Gorenjskem še ni igral, zelo pa si želi s svojim ansamblom v živo nastopiti tudi pred gorenjsko publiko, zato bo vesel vsakega povabila. Brane Drvarič zastavlja bralcem Gorenjskega glasa naslednje nagradno vprašanje: KATERI INŠTRUMENT BRANE DRVARIČ NAJRAJE IGRA? Odgovore pošljite na dopisnici do 25. avgusta 1994 na Uredništvo Gorenjskega glasa, Kranj, Zoisova ul. 1. Dvema bralcema s pravilnim odgovorom bo žreb prinesel najnovejšo kaseto pevca Braneta Drvariča "Verjel sem". VASOVANJE S PODOKNIČARJEM, NA RADIU KRANJ 97,3 FM 1. ŠALALA-ČUKI 2. PET POLJUBOV - SIMONA VVEISS 3. NI TI MAR - SLAK 4. VEM JOKALA BOM - AMIGOS 5. RUDEČI CVET - BENEŠKI FANTJE 6. FRANČEK VESELJAK - PLANIKA 7. DANES TU JUTRI TAM - GORENJSKI MUZIKANTJE 8. BELA ROŽA - SREDENŠEK 9. PESEM NE UMRE - OBVEZNA SMER 10. POZDRAVLJENI PRIJATELJI - AS 11. TIHO JOČEJO SOLZE - MAGNET 12. DOMOVINA - FRANC KORBAR 13. MINI KRILO - PRIMORSKI FANTJE 14. NE ČAKAJ NA MAJ - IRENA VRČ KOVNI K 15. MAMA, TO CVETJE JE ZATE - DORE KOGOVŠEK Oddaja je bila na sporedu 29. julija v nočnem programu Radia Kranj. Nagrade dobijo: 1. Marija Ferkulj, Britof 304, Kranj - VODNI FILTER INSTAPURE - KEM EKO Kamnik # 2. Urška Dolinar, Novi svet 10, Škofja Loka, MAJICA IN KNJIGA PA PO LOJTRCI GOR 3. Marjan in Silva Blažek, Študentski domovi, blok 1., Cesta 27. aprila 31, Ljubljana - MAJICA IN KNJIGA PA PO LOJTRCI GOR Kupon pošljite na naslov: Radio Kranj, Slovenski trg 1, 64000 Kranj - Vasovanje s podokničarjem, do 23. avgusta. Izžrebali bomo lepe nagrade. Naslednja oddaja bo na sporedu v petek, 26. avgusta, ob 19.30 uri. Ker nam veliko poslušalcev tarna, da ne dobijo telefonske zveze, nam za glasbeno željo lahko tudi pišejo. KUPON - VASOVANJE S PODOKNIČARJEM Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 BELA - Kaj je belo in po zraku leta? - Muha z gipsom na nogi! RDEČA - Kaj je rdeče in po zraku leta? - Muha z rdečkami.' ČRNA - Kaj je črno in po zraku leta? - Muha pred pogrebom! ZELENA - Kaj je zeleno in po zraku leta? - Muha, ki nosi travo! MODRA - Kaj je modro in po zraku leta? - Muha, ki "šverca" kavbojke! ORANŽNA - Kaj je oranino in po zraku leta? - Muha, ki pije oraniado! SIVA - Kaj je sivo in po zraku leta? - Ostarela muha! Janez Porenta, Hafnerjevo naselje 53, Škofja Loka Turizem je pri nas res oh in oh: ko je najbolj vroče in ko so dopustniški dnevi na vrhuncu in po turističnih krajih gomazi turistov, se nekako takole vzneseno in vzhičeno poroča: joj-mene, koliko turistov nas je obiskalo! Saj ne vemo, kam z njimi! Ko pa sezona mine, je večinoma izkupiček bolj pičel, kot smo pričakovali! Vse se na koncu torej konzumira v nekih pričakovanjih. Trenutno je najbolj aktualna pesmica pač ta, da so se izjalovila turistična pričakovanja, da nas bodo množično obiskali Italijani. Zakaj romajo v hrvaško Istro in ne k nam, je seveda na moč diskutabl tema, ki pa jo rajši skrijemo pod srajco, kot da bi se samokritično kaj vprašali. In vprašati bi se morali, kajti Italijani so krasni gostje -vprašajte kogarkoli! Če ni Italijanov, smo pa mi aH Čehi in Poljaki in Madžari! Tudi krasni gostje - kakopak, SaJ je vsak gost krasen gost, čeprav reven kot cerkvena miš! Kar se dopustniških revežev J*ce, je pripovedk iz naših hotelov, kolikor hočeš. Če so t° sploh reveži, če morda niso tako varčni, šparovni - že od rojstva! Tako, recimo, se je zgodilo v nekem našem gorenjskem lepem in velikem hotelu naslednje. Pri nas še ne zaračunavamo vode - jo, navadne pitne vode, ki si jo gostje po svetu zaželijo °b obroku hrane. In so postali v tistem hotelu rahlo živčni, ker so na restav- racijske mize zastonj prinašali litre in litre bistre studenčnice. Zakaj je, za vse na svetu, ne bi zaračunali, če jo zaračunajo tako v Italiji in povsod drugod? Zakaj smo le pri nas tako trapasti, da ne bi poka- nedaleč stran od hotela do mrzlega studenca, vodo natočili v steklenice in jo slavnostno postavili na mizo. Hotelski direktor je zijal od presenečenja in togotel A se razjarjen ni dal! Tema tedna Po jezeru, bliz' Triglava«. Še parkirnina ni več, kar je bila: enoumje je očitno zanemarilo vse edinstvene možnosti njenega kasiranja« A demokratične volitve so naplavile demokracijo tudi v tej sferi, kar tujci v Bohinju na lastnem žepu že čutijo. sirali tistega, kar je drugod čisto samoumevno! In so nekega dne sklenili povedati svojim dragim gostom, da je v teh poletnih dneh tropske vročine v hotelu pitne vode opoldne - zmanjkalo! Bodo h kosilu naročili radensko? Jok! Neko omizje se pač ni sekiralo, če so v hotelu zaprli pipe! Vstali so, se napotili Pristopil je k tem ljubiteljem zastonjkarske gorenjske vode in jih poskušal ljubeznivo zastrašiti, rekoč: "Veste, tole, kar pijete zdaj vi, je lahko tudi oporečno! V ta potok se namreč steka kanalizacija iz vse bližnje vasi in lahko se tudi zastrupite! Lokalno prebivalstvo te vode nikakor ne pije! Sploh pa nI klorirana!"Omizje tujcev je prešerno zamahnilo z roko, rekoč: "Bomo pa reskirali!" In so ga tako podolgem in počez položili na malco! Vode prodajati torej ne znamo, čeprav je po svetu to nekaj čisto samoumevnega! Znamo pa stalnim gostom prav trapasto zaračunavati, recimo, parkirnino in se iti Robin Hoode s cestnimi zaporami! Da bi se nam krave smejale, če bi se znale. Bohinjske cike, seveda. Parkirnino v Bohinju pobirajo tudi tistim, ki hodijo v Bohinj Že trideset let in ostanejo tri tedne. Tako se ti stalni gostje lahko na licu lastnega žepa prepričajo, kaj pomeni, če v Bohinj po strašnem enoumju prikoraka demokracija! Tisti, ki kljub protestu vsega bohinjskega turizma, hotelirjev in drugih, kasirajo parkirnino, se namreč sklicujejo - reci in piši -na to, da so bili pač izvoljeni na prvih demokratičnih volitvah! Da te kap sune! Te komunalne demokrate bi bilo dobro naložiti v čoln iz tistega vica, ki pravico sedli v čoln prešerni bohinjski komunalni demokrati, v čoln naložili še psa in se peljali po jezeru. Ker so kasirali olala od parkirnine, so vriskali tisto: po jezeru, bliz' Triglava. In ker so se le preveč demokratično drli in gungali, se je čoln prevrnil in vsi so popadali v globoko vodo. Uganete, kdo se je rešil? Jok! V zmoti ste! Ni se rešil pes! Rešil se je - bohinjski turizem!" • D. Sedej ZADETEK V PETEK O tem, daje v petek zvečer skoraj pregorela telefonska linija Radia Ziri, rajši ne bomo pisah. Razlog pa je seveda znan, na sporedu je bila ponovno oddaja ZADETEK V PETEK OD A DO Ž, ki jo skupaj pripravljata uredništvi Gorenjskega glasa in Radia Žiri. Najavljamo pa že naslednjo oddajo družinskega kviza ZADETEK V PETEK, ki bo v petek, 19. avgusta. K sodelovanju vabimo družine, ki bi rade preizkusile svoje znanje, se zabavale in se potegovale za lepe nagrade. Prijavite se lahko pisno ali po telefonu na Radio ŽIRI. Pokrovitelji petkove oddaje ZADETEK V PETEK OD A DO Ž so bili: radio žiri F M S 91,2MHz,! T E R E O : 9,8MHz,96,4MHz Cvetlicama Lipica Veronika Spanja Vida Prosen Lipica pri Škof ji Loki Telefon: 064 I 63 JO 62 doma: 064 114 07446 alpina GLAS GLAS GLAS GLAS Inter bela tehnika •tam lama oprem kopalniška oprei ker ti moka uhuitika Delovni čas: pon - pet: 9 -19 sob: 9 -12 Dortari« 17, M209 toferica Mfc tat: M4/431-S10 £fribka Z»l!Mn» prodajalna In drogerija Nina Frelih DELOVNI ČAS Frankovo naselji 68 od 9h do 12k 64220 Škofja Loka i« od 16k do 19k lel.:064l631714 sobota od 9k de I2k Od.O.O J Škofla Loka /\. j TMOVINA S HRANO M ~/ SREDSTVI ZA NEOO OOMACtt ŽJVAU fv/ PRODAJA MALtH ŽNAU, OKRASMH MB V* M IZDELAVA AKVAMJEV * PROIZVODNJA IN TOOOVMA Spodnji trg 36. SkofJ* Lok. tldorai od 8 -1* T*L:0*4.'6M83*»oboUodl- U Poslovna hiša, Titov trg 3, Šk. Loka dol. čas: od S - 19 ure sobota 8-12 ure tel.: 064/623-373 7 4f Ta mesec na vrtu Avgusta presajamo jagode Od vseh vrst grozdičja so rdeče jagode najbolj priljubljene, zato je prav, da jih gojimo v vsakem vrtu, pa če je še manjši. Sadimo jih lahko zgodaj spomladi, poleti in jeseni. Če jih sadimo avgusta, dosežemo že prvo leto zadovoljiv pridelek. Za to pa so potrebne dobro ukoreninjene sadike. Najboljše so tiste, ki smo jih junija nasadili na posebne grede. V tem času so napravile dobro koreninsko grudo in pogosto vroče vreme v avgustu jim po sajenju ne more prizadejati posebne škode. Kako dolgo pustimo nasad jagod, ni odvisno le od sorte jagod, temveč tudi od zemlje. V lahkih zemljah, revnih s humusom, začnejo pridelki že v tretjem letu znatno pešati, medtem ko dajejo v težkih, s humusom bogatih, pogosto še v petem letu lep pridelek. V malem hišnem vrtu naj bi nasad obnovili po 3 do 4 letih. Če želimo, da imamo jagode t voljo vse poletje, moramo liti mesečne jagode, pripor-jivo pa je saditi tudi več sort. iga Pantagruella in Senga igana sta najprimernejši ^odnji sorti za hišne vrtove. Pri obeh vrstah se boljše obnese • krajši turnus sajenja, npr. letni. Med najbolj rodovitne -te uvrščamo Georg Soltwe-I in Senga sengana. Obe sorti a srednje rani in moreta ostati ustrezni prehrani in oskrbi v sadu tri leta. Obe zelo bujno šteta, zato ju kaže saditi bolj narazen, kot je sicer navada. Za vlaganje v kozarce ustreza najbolj znana sorta Mieze Schindler. Pri večini sort namreč dobijo vložene jagode v kozarcu sivo barvo, te jagode pa ostanejo rdeče. Zahtevajo pa zemljo z obilnim humusom in bogato s hranilnimi snovmi, Čeprav tudi v peščenih tleh že dobro uspevajo. Pri nas so precej razširjene jagode, ki dvakrat rode. Kot dobri sorti sta se obnesli Humi gento in Rabunda. Drugič rodita od konca julija do pozne jeseni. Mesečne jagode radi uporabljamo za obrobek, vendar naj ne ostanejo na gredi dalj kot 3 do 4 leta. Najbolje se je obnesla sorta Ruegen. Na splošno uspevajo jagode v vseh vrstah zemlje, če le niso presuhe in vsebujejo dovolj humusa ter hranilnih snovi. Rade imajo mešanico peščenih in ilovnatih tal. Goveji in svinjski gnoj je na splošno najboljša humusna podlaga za jagode. Obdelava zemlje je za nove nasade jagod še posebno pomembna. K temu spada predvsem globoko rahljanje zemlje. Kdor le more, naj prerahlja na globino dveh lopat. Pri tem pa moramo paziti, da hlevski gnoj, ali kar pač za obogatitev s humusom uporabljamo, ne pride pregloboko v zemljo. Te snovi so učinkovite le, če ostanejo v zgornji plasti zemje. Jagode imajo seveda najraje sončno rastišče, dobro pa rodijo tudi še v polsenčnih legah. Močno senčnim legam pa se izogibajmo, ker dobimo tam veliko manj pridelka. Proste pasove med drugim jagodičev-jem pa lahko brez pomislekov posadimo z jagodami. Tudi zemljo med mladimi sadnimi drevesi lahko izrabimo z njimi. Če ne moremo vzeti jagodnih sadik iz svojih gred, moramo paziti, da izvirajo iz nasadov, ki jih niso napadle jagodne pršice. Skodrani ali slabo razviti listi so vedno sumljivi. Rdeče in bele rdeče obrobljene pege na listih so znamenje glivične bolezni, ki ima lahko neprijetne posledice. Take sadike mirno odklonimo. Pri sajenju jagod moramo paziti, da so srčni listi sadik tik nad zemljo. Če so sadike sajene pregloboko, rade gnijejo. Pri preplitkem sajenju je pozimi nevarnost pozebe. Pomembna je tudi razdalja med sadikami. Strokovnjaki so mnenja, da pri večletnih nasadih jagod tudi v hišnih vrtovih ne smemo vrst saditi gosteje kot na 60 cm. Razdalja rastlin v vrsti se ravna po rastnosti sorte. Šibko rastoče sadimo le 20 cm narazen, vse druge zahtevajo 30 cm. Namesto v eni vrsti sadimo v hišnem vrtu raje v pasovih, pri tem pa mora znašati razdalja med vrstama najmanj 70 cm. Pri saditvi v trakovih sta vedno dve vrsti tesno skupaj, ki že ob koncu prvega leta zrasteta v gost pas. Glede na vrsto zemlje in sorte so rastline 15 do 20 cm narazen v vrstah, ki delajo pas. Med pasovoma ostane nezaraš-čen trak 70 do 80 cm. 15 15 15 15 - 20 cm 70 do 80 cm Tudi ta razdalja se ravna po vrsti zemlje, ker se jagode na boljših tleh bujneje razvijajo kot na skromnih. Pri sajenju v pasovih potrebujemo sicer več sadik, to pa se izravna z obilnejšim pridelkom v prvem letu. Po sajenju moramo nasad krepko zaliti. Avgusta sajene sadike moramo ob vročih dneh večkrat popršiti, dokler se ne primejo. Pršenje bistveno zmanjšuje izhlapevanje listov. Poskusimo še mi Kumarice že delajo Tople kumarice s krompirjem 1/2 kg krompirja, 1/2 kg kumaric, 1 čebula, 1 žlica moke, 5 strokov česna, sol, poper, 2 žlici kisle smetane. Krompir olupimo, narežemo na manjše kose in posebej skuhamo v slani vodi. Medtem na olju prepražimo čebulo, moko, dodamo olupljene in nalistane kumarice, sol, poper, nekoliko zalijemo ter kuhamo toliko časa, da se kumarice zmehčajo. Od kuhanega krompirja odlijemo polovico vode, nato pa ga skupaj z vodo pretlačimo in zlijemo na kumarice. Po lastnem okusu napravimo jed bolj gosto ah redko. Odlijemo več ali manj krompirjeve vode. Dobre vložene kisle kumarice 3 kg manjših kumaric za vlaganje, 1 l kisa za vlaganje, 2 I vode, 3 dag soli, 2 dag sladkorja, janež, cel poper, šalotka. lovor, hren. Vse sestavine povremo (2 minuti) in zlijemo na oprane in odcejene kumarice, med katere smo dali šalotko in zložili v kozarce. To ponovimo 3-krat zaporedoma in počakamo vsakič 5 minut in vsakič kis ponovno zavremo. Ko kumarice zalijemo tretjič, jih takoj dobro zapremo. Moda moda moda Čeprav so dnevi še vroči in sploh ne pomislimo na mraz, pa moda že prihaja s predlogi za jesen. Zelo modni bodo hlačni kostimi. Hlače so po novem široke, ravno krojene, jakne pa bodo ozke, dolge. Zelo modne bodo, če bo ovratnik delno ali ves oblečen z zametom. Zraven bo Šla lepa svilena bluza, za boljše priložnosti z enakim šalom, ki ga krase dolge rese. Bluza je spet malce oprijeta, da pokaže figuro. In barvne kombinacije? Rjavo - roza, rjavo - oranžna in rjavo modra. Pet minut za lepši videz soka, Kumare pomagajo «•« ~proti ekcemu Trikrat na dan vzamemo pred jedjo po 2 žlički izcejenega iz svežih kumar. ...za bolj belo polt Večkrat si pripravimo masko iz svežih kumar in kislega mleka. ~4»roti nosečniškim pegam Zmešamo 100 g svežega kumaričinega soka in 10 g alkohola. Z mešanico prepojimo gazo in jo položimo na pege. Pri tem moramo dobro zaščititi oči. Obenem moramo čim pogosteje jesti zeleno solato s pšeničnimi kalčki. „.proti opeklinam in nečisti koži Opečeno mesto ah nečisto kožo si večkrat omočimo s sokom, ki ga dobimo iz kumaric ali stebel. - Iz šolskih klopi Kdor drugemu jamo koplje... Z bratom sva bila med počitnicami sama doma in nama je vsemogoče prišlo na misel. Dogovorila sva se, da v trgovino hodim jaz. Odpeljala sem se s kolesom, brat pa v akcijo. Lonček je navezal na vrvico in ga privezal na vrata, jih zaprl in lonček postavil na vrh vrat ter ga napolnil z vodo. Potem je čakal, da se vrnem iz trgovine. Mamica pa mi je dala denar za sladoled. Seveda tudi za brata, česar pa on ni vedel. Pripeljala sem se domov in ker je sladoled treba takoj pojesti, sem brata poklicala ven. Zunaj sva v senci lepo hzala sladoled in tako je brat pozabil na lonček z vodo v Srečanje z Martinom Krpanom dnevni sobi je zazvonil telefon J m in ker se vedno prerivava, kdo bo hitretjši, me je prehitel. Tekel je v sobo in takrat se je zgodilo. Odprl je vrata m lonček z vodo dobil na glavo. Začel je vpiti. Ko sem prišla noter, mu je od las kapljalo. Kako sem se smejala! Počasi mi je začel pripovedovati, da je bil tuš namenjen meni. Še bolj sem uživala. Pa še kako drži pregovor: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. • Mateja Jeras, 3. a r. OŠ Davorina Jenka, Cerklje Daleč od obale Ko sem bil star šest let, smo šli v Brsač na morje. Kopali smo se v zelo lepem zalivu. Bilo je malo kopalcev, mislim, da kakšnih pet. Vsi so se kopali ob obali. Botrca me je vprašala, če grem z njo plavat malo stran od obale. Rekel sem ne. Potem je odplavala. Kmalu sem si premislil. S prijateljem sva napihnila blazino in zabredla v vodo. Plavala sva hitro, da bi prehitela botrco, vendar sva se utrudila in nama ni uspelo. Poklicala sva jo. Obrnila se je in videla, da plavava za njo. Počakala naju je. Bili smo tako daleč, da bi lahko utonili. Posebej midva s prijateljem, ker sva komaj znala plavati. Mami nas je klicala z obale kot nora. Bili smo tako daleč, da je videla samo tri pikice. Obrnili smo se. Med plavanjem sem gledal v vodo in videl veliko črno piko. Hitro sem splaval na kopno. Mami me je od jeze in strahu tunkala. Ko smo prišli nazaj v Slovenijo, smo zvedeli, da natanko na tistem mestu živi veliko morskih psov. Ko bi vi vedeli, kakšna panika je zgrabila mojo mamico! • Andraž Tušek, 2. c r. OŠ Petra Kavčiča, Škofja Loka Nekega jesenskega dne sem korakal po prašni cesti, ko se mi je naenkrat začela približevati postava velikega, čokatega moža. Bila sva si blizu za čevelj in pet palcev, ko je zakričal kobilici, ki je hrzala poleg njega: "Stoj, konjica kratkonoga! Od kod prihajaš, fantič?" me je nagovoril in na ustnicah se mu je zarisal nasmeh. Priznal sem mu, da "špricom" pouk, in da se zdaj nimam kam dati. Prijazno me je povabil s seboj. Po poti mi je povedal, da je Martin Krpan in da tihotapi video kamere. Prosil me je še, naj hodim hitro, ker le tako ne bova imela opravka s policisti, ki so ravno takrat štrajkali. Res sva "pljunila v noge". Pot se je vlekla kot svinjska čreva. Prišla sva do kraja Razdrto. Tam imajo zelo dobro gostilno Pri Klinčarju, vendar so bili tudi v njej, kot v vsaki gostilni, pretepači, ki so se napihovali kot žabe in mislili, da so najmočnejši na svetu. Tudi iz naju so se norčevali. Martin Krpan jih je nekaj časa poslušal, nato pa mu je bilo vsega dovolj. Podal mi je povodec svoje kobilice, prijel prvega pretepača in z njim namlatil vse ostale. Nič več jim ni bilo do izzivanja, zato so pobrali šila in kopita ter zapustili gostilno. Tudi midva sva nadaljevala pot. Bil je že mrak, ko nama pripelje nasproti črn mercedes, v katerem je sedel sam avstrijski cesar. Martin urno prime kobilico in jo umakne s poti. Cesar veli ustaviti. Nato reče: "Glej no, glej, kaj ni to tisti Krpan, ki nas je otel hudobnega Brdavsa?" Krpan ga zavrne: "Da, jaz sem tisti! Vi ste pa tisti cesar, ki mu je bilo za Krpana še lipovega drevesca škoda!" Cesar se osramočen odpelje, meni pa v tistem trenutku spodrsne in padem pod kolesa avtomobila. Zbudil sem se v svoji postelji in pred menoj je bil naporen šolski dan. Ko sem sošolcem pripovedoval o srečanju, so me vsi radovedni poslušali in mi na koncu zaploskali, le sošolec Gregor nič. • Bine Medic, 6. e r. OŠ Cvetka Golarja, Škofja Loka OSMEROSMERKA ŽIVALI Petra Odar s Primskovega nam je poslala osmerosmerko, ki jo je sama sestavila. V E V E R 1 C A 1 V 0 S 1 P A R D M 2 E B R A A R 1 N A C A R A U. E R A K A K U L R A C A K R N E P 0 L 2 U T A J 1 R T U KI Navodilo za reševanje: besede, ki so v seznamu, iščite v križanki v vseh osmih smereh. Besede sproti Črtajte, tako da vam na koncu ostane le nekaj črk. Te vam, bravne vodoravno, dajo končno rešitev. Seznam besed: ARA, JELEN, KUNA, KRT, NUTRIJA, POLŽ, RIBA, RACA, RACAK, RAKUN, SIPA, SOVI, SRAKA, VEVERICA, VIDRA, ZEBRA. Resna misel za vroče dni Učitelji ti pomagojo reševati probleme, ki jih brez njih sploh rte oi imeli NA MEJI Priloga Gorenjskega glasa o gorenjskem delu občin Ljubljana - Šiška, Kamnik in Domžale (7) Utrjevanje turistične poti v Zbiljah Lani parkirišče, letos obala Turističnem društvu Zbilje sedanje vodstvo z zavzetim delom in predvsem z voljo in prostovoljnim delom odločno uresničuje petletni program. - Letos začetek velikokrat obljubljanega in nikdar uresničenega čiščenja jezera. Zbilje, avgusta - Potem ko je turističnim delavcem v Zbiljah predvsem z lastnim delom in denarjem ob podpori članov in podjetniško-sponzorske podpore na območju, ki ga pokriva, lani uspelo asfaltirati glavno parkirišče v Zbiljah pri odcepu k jezeru, ob obali pa sta povsem novo podobila dobila bife in gostišče, so se letos lotili tudi urejanja obale jezera. Zahtevno in kar 3,5 milijona tolarjev vredno delo so tudi tokrat morali opraviti sami čeprav so pričakovali podporo iz ljubljanske in Turistične zveze Slovenije. Žal so od pričakovanih obljub ostali praznih rok, vendar so dobršen del sicer ne v celoti začrtanega tega dela programa, uresničili "Še vedno se v turističnih vrhovih, pa tudi v drugih odgovornih krogih za turizem, ponavljajo zgolj velike besede o turizmu pri nas. Tako smo pri uresničevanju našega petletnega programa tudi letos ostali sami. Pa nam je nenazadnje vendarle uspelo, da smo konča- li velika in zahtevna drenažna dela pod gostiščem naprej od čolnarne in ta del obale tudi tlakovali," je pred dnevi sredi priprav na letošnjo 40. Zbiljsko noč povedal tajnik Turističnega društva Zbilje Iztok Pipan. V načrtu so imeli, da bodo uredili in dokončali večji del, j Ureditvena dela ob obali so doslej stala 3,5 milijona tolarjev. Denar pa je moralo društvo zagotoviti samo. STUDIO zbilje; čudoviti izdelki iz keramike, stekla, porcelana dekoracija po naročilu poslovna darila tovarniške cene aranžiranje daril možnost nakupa z odloženim plačilom ODPRTO VSAK DAN OD 14. DO 20. URE, SOBOTA OD 9. DO 14. URE, TEL: 061/611-469, 739-365 Karel Vernik Iztok Pipan vendar jim je zmanjkalo denarja. Upajo, da jim bo jubilejna prireditev "dala" toliko denarja, da bodo potem delo lahko končali po opredeljenem projektu. "Zares lepe rezultate pa daje akcija, za katero smo se odločili pred leti, da vsem hišam oziroma gospodinjstvom na našem območju brezplačno zagotovimo roze. Letos smo tako brezplačno razdelili okrog 3000 sadih različnih lončnic in komisija, ki je ocenjevala najlepše urejeno hišo in kmetijo, je imela zares zahtevno nalogo," ugotavlja predsednik društva Karel Vernik. Zbilje so danes res lepo urejeno in predvsem tudi mirno naselje ob jezeru. Nekdanji hrup in razgrajanje sta utihnila. K temu sta pripomogla urejena lokala ob jezeru. Cvetje, ki sega z akcijo gospe Cegnarjeve, ko je vsakdo lahko dobil cvetje za polovično ceno, precej let nazaj, pa je s sedanjim brezplačnim spomladanskim razdeljevanjem, pa je Zbiljam povrnilo tudi urejeno prijaznost. "Zdaj se bo končno uresničila, tako vsaj kaže, tudi ničk-olikokrat napovedovana in obljubljana sanacija Zbiljske-ga jezera. Država je zagotovila 58 milijonov tolarjev za očiščenje zablatenega Zbiljskega in Mariborskega jezera. Rečeno je, da bo denar dobil letos tisti, ki bo imel vse načrte. Mi jih imamo, zato upamo, da bomo po programu morda že lahko zgradili nasip za spravilo blata. Sicer pa računamo, da bodo glavna dela pri čiščenju-jezera potekala prihodnje leto v poletnih mesecih," sta napovedala predsednik in tajnik Turističnega društva v Zbiljah Karel Vernik in Iztok Pipan. * A. Žalar Najlepši izletniški kraj Zbilje, avgusta - Zbilje v zadnjih letih spet dobiva nazaj nekdanje ime o najlepšem izletniškem kraju na spodnjem delu Gorenjske v sicer ljubljanskih občinah. Turistični delavci v Zbiljah so si namreč pred nekaj leti zastavili nalogo, da kraju z jezerom povrnejo nekdanje dobro ime mirnega izletniškega kraja. S postopnim urejanjem celotnega območja jim to vse bolj tudi uspeva in letos v vročih poletnih dneh in večerih je obala jezera spet zaživela kot nekdaj, koje bil izlet na Zbilje in veslanje po jezeru nemalokrat kar družinski praznik. Letos, za 40. Zbiljsko noč, pa je prizadevnim članom upravnega odbora Turističnega društva Zbilje uspelo predvsem z lastnim delom in denarjem urediti tudi del obale. • A. Ž. Najlepša kmetija v Zbiljah Spet prihaja turizem [ i« L van Zerovnik: "Se dobro, da imamo takšne ljudi, ki se rudijo za turizem." Zbilje, avgusta - Ob letošnjem podeljevanju priznanj za najlepše urejeno hišo in kmetijo v Zbiljah oziroma na območju Turističnega društva Zbilje,Je takšno priznanje dobila kmetija Ivana in Frančiške Zerovnik v Zbiljah 40. Največ zaslug zanj pa ima hčerka Milena, ki že deset let skrbi za to, da je doma vedno veliko cvetja. Vsak dan si vzame Milena, ki je sicer zaposlena v Colorju v Medvodah, pol ure čase, da se posveti rožam. Ni čudno, da zato pročelje hiše z vhodom na gospodarsko dvorišče ob cesti ni prav nič podobno kmetij; eni od desetih, ki so danes na območju Zbilj in Žej. Pa tudi, ko vstopiš na dvorišče, te spreleti, da so tukaj doma ljudje z dobrim gospodarjem. Urejeno je in vse je na svojem mestu. Mileni je sicer nerodno, ko oče Ivan in mati Frančiška ponosno povesta, da so rože njena skrb. "Društvo je zdaj začelo brezplačno deliti rože. Vendar pa se ukvarjam z njimi že kakšnih deset let. Tudi po 150 bršljink vzgojim vsako leto. Seveda je delo z njimi, vendar hiša brez rože je ja tako pusta. Rada imam rože in nekako spočijem se pri njih. Morda res drži tisto, da moraš rože imeti rad, da lepo rastejo in cvetijo," pravi Milena. Priznanja so bili pri Zerov-niku seveda veseli. 66-letni gospodar Ivan pa je takole komentiral sedanja prizadevanja turističnih delavcev v Zbiljah: "Še dobro, da imamo zdaj v Zbiljah takšne ljudi v Turističnem društvu, ki se zavzemajo za turizem, ki se zadnje čase spet kaže. Da v Zbilje spet vse bolj prihajajo gostje iz različnih krajev, me prav nič ne moti. Saj bi bilo prav dolgčas, če jih ne bi bilo." • A. Žalar Eden najstarejših na Križu Prijetna poletna osvežitev pri ribniku ^^S^JSS^SL Cez dan kopalci, sicer pa ribiči Križ, avgusta - Eden najstarejših krajanov v krajevni skupnosti Križ je 86-letni Peter Martinjak, doma z Ambroža, Baltenov po domače. Ko sta se poročila, sta z ženo Pavlo naredila hišo. Od takrat pa do danes seje zelo povečal promet ob hiši Peter Martinjak je eden najstarejših krajanov v krajevni skupnosti Križ. Šestinosemdesetletni Peter pa je še vedno pri močeh, čeprav bo čez dve leti že trideset let v pokoju. Pa tudi dobre volje mu ne zmanjka. Pravi, da imata z ženo Pavlo na isti dan god. On, ker je Peter, praznuje dopoldne, žena Pavla pa popoldne... Spoznala pa sta se, ker je Peter "fural" tod okoli oziroma v Kamnik. "Rdeč lajbeč je imela, se spomnim in večkrat sem jo videl na vrtu. Na Križu pa sem že 43 let in prvo kamenje za gasilski dom, ki so ga začeli graditi, sem navozil." Skoda je, ker na Križu nimajo več trgovine, oddahnili pa so si, ker so se "znebili" Don Kihota. Križ, avgusta - Povabilo predsednik KS Križ Ivana Hladeta k nekdanjemu graščinskemu bajerju in sedanjemu ribniku pododbora Kamnik Ribiške družine Bistrica - Domžale na Križu v kamniški občini je bilo pravo presenečenje. Res je, da smo minuli teden v vročih dneh iskali še najbolj kotičke za ohladitev, vendar da imajo na Križu pod nek^danjo graščino takšno "kopališče'' ne bi verjel. Ribiči sicer niso preveč zadovoljni, da je njihov ribnik, bogat po vseh vrstah ciprinidov (le smuča ni v njem) , školjkah, rakih in tudi želve so v njem čez dan največkrat poln kopalcev. Vendar pa je nenazadnje tako, da v vročini ribe ne prijemljejo. Zjutraj in proti večeru pa je zdaj, odkar ni več Don Kihota na Križu, pri ribniku mirno in "dobrih prijemov" tudi ni malo. Bajer je nekdaj sodil h graščini. Bil je takrat pred Sicer Peter tudi pa se je kmalu pridružil tradiciji, da je pri vsaki hiši gasilec in je kraj največkrat zato prazen, kadar so kje gasilska tekmovanja. Še bolj dejaven v gasilstvu pa je bil Petrov brat, ki je bil tudi prvi predsednik Gasilskega društva na Križu. "O, dolgčas mi pa ni. Malo grem okrog hiše, in če je treba, ah tako nanese, tudi skuham. Sicer pa sem bil po poklicu zidar in ko sva gradila hišo, mi je največ žena pomagala. Zidarju je pri delu treba namreč "streči", ona pa je včasih odvrnila toliko, kot dva delavca." • A. Žalar Franc Pugelj, gospodar brunarice na Križu in-podpredsednik Ribiške družine Bistrica - Domžale. PR'KRAL VER4E 9, Htdtode TELs 061-621-«*» VABIMO VAS V PRIJETEN AMBIENT Z DOMAČO HRANO IN DOMAČO KAPLJICO desetletji in v prejšnjem stoletju lepo urejen. Do njega in okrog so vodile z belim peskom posute steze in poti. Po vojni pa ga je kmalu začelo preraščati trsje. "Pred sedemnajstimi leti pa smo ga uredili. Poglobili smo ga in povečali, postavili ob njem brunarico za ribiče in ribjo hrano. 1990 smo ga ponovno obnovili v izpust- STUDIO RAFAELA Trg Prešernove brigade 6/4, Kranj ^064/326-683 Del. čas: od 9. do 12. in od 16. do 19. sobota od 8. do 13. ure HUJŠAJTE Z GARANCIJO nem delu z betonsko pregrado. Voda' v njem zaradi stalnega dotoka in iztoka je izredno čista. Tako imamo v njem vse vrste ciprinidov, le smuča ne," je v vročem popoldnevu gospodar brunarice Križ v pododboru Kamnik Ribiške družine Bistrica -Domžale Franc Pugelj, ki je tudi podpredsednik Ribiške družine. Še do nedavna so imeli člani družine (in predvsem gospodar) precej težav, zaradi škode, ki so ji bili priča na brunarici in ob ribniku iz dneva v dan. V bližini je bil namreč takrat gostinski lokal Don Kihot, v isti stavbi pa tudi trgovina. Odkar trgovine ni več, se je tudi Don Kihot "umaknil". Tako so si krajani po eni strani oddahnili, ker so se "znebili" ob večerih in ponoči "vročega" lokala, žal pa jim je za trgovino, ki jim je prišla zelo prav. Včasih je bil bajer pod graščino tudi kraj, kjer so žagali led za gostince v bližnji in daljni okolici. Zdaj je pozimi ribnik po zaslugi sose- 86 metrov dolg, 60 metrov širok in poldrugi do tri metre globok ribnik na Karižu pod nekdanjo graščino je v vročih poletnih dneh predvsem zelo obiskan prostor za prijetno ohladitev. da Pavleta Škrlepa predvsem lepo urejeno naravno drsališče, na katerem je takrat vedno živahno, saj imajo na ob njem od 1. marca do 31. oktobra, ko je dovoljen ulov rib, vedno ribiči. 63 članov ima pododbor in glsavna nji- Pred sedemnajstimi leti so ribiči nekdanji bajer uredili in zgradili ob njem brunarico. ledu tudi hokejske tekme, hova skrb je dobro gospodar-Živahno pa je bilo tudi v teh jenje ter urejena okolica. • vročih dneh. Pa tudi sicer so A. Žalar Sto let Gasilskega društva Komenda Nov avto in prapor Gasilsko društvo Komenda, poleg Kamnika najstarejše v današnji kamniški občini, je v soboto in nedeljo slavilo stoletni i ubile i. Komenda, 15. avgusta - Do nedelje, ko so z veliko parado proslavili 100-letnico društva, je bilo okrog 150 članov gasilskega društva Komenda opremljenih nekako tako. kot so v povprečju vsa društva v kamniški občini Zdaj pa imajo novo avtocisterno, za katero so jim pri zbiranju denarja pomagali krajani Po deset tisoč tolarjev na gospodinjstvo, nekateri v treh obrokih so prispevali V društvu so začeli proslavljati že prejšnjo soboto, ko je komendski župnik Niko Pavlic imel mašo za pokojne gasilce. Osrednja svečanost pa je bila to soboto zvečer, ko so na slavnostni seji članov društva podelili občinska in republiška priznanja, v programu pa so goslovitev novega prapora in avtocisterne pa je bil potem najbolj slovesen trenutek na nedeljski svečanosti. Boter in botra avtomobilu sta bila Srečo in Slavka Krmavner iz Komende, boter in botra praporu pa Franjo in Martina Vrhovnik prav tako iz Ko- Avgust Sodnik, predsednik GD Komenda Občinska odlikovanja so na slavnostni seji v soboto zvečer dobili Minka Vidmar, Štefan Kern, Franc Sršen in Stane Kuhar. Odlikovanja gasilske zveze Slovenije pa so prejeli Alojz Fajdiga, Avgust Sodnik, Franjo verhoimik, Slavko Sodnik, Franc Vidmar, Jernej Dacar, Jože Kočar, Jože Zadrgal, Franc Stern in RudiFajdiga. Podelili pa so tudi značke gasilskega veterana za 30 let članstva v društvu in za starost nad 60 let Dobili so jih Ivan Cibašek, Franc Sodnik, Hendrik Nare, Franc Drolc, Stane GrgiČ, Franc Štebe, Janez Kern, Vinko Špenko in Franc Zadrgal. nastopili komendski pevci. Še bolj slovesno pa je bilo potem v nedeljo popoldne, ko so se vabilu na praznovanje stoletnice odzvali tudi gasilci iz sosednjih prijateljskih društev in se potem predstavili v paradi skozi Komendo. Spremljala jih je mengeška godba, ki je (zanimivo) igrala v takratni sestavi tudi pred 1(K) leti ob ustanovitvi Gasilskega društva Komenda. Bla- mende. Pokrovitelj praznovanja 100-letnice društva, ob kateri je izšel na 130 straneh tudi podroben in bogat bilten o kroniki Gasilskega društva Komenda, pa je bila občinska gasilska zveza Kamnik. "Iz kronike razberemo, da so bili gasilci v Komendi vedno delavni in tudi danes ni nič drugače," je ob jubileju povedal predsednik društva Avgust Sodnik. "Kar zadeva aktivnost, smo med boljšimi. Letos smo na občinskem tekmovanju osvojili kar štiri pokale. Zdaj pa bomo tudi dobro opremljeni. Vsa leta še posebno pozornost in skrb namenjamo preventivi. Ugotavljamo, daje po hidrantnem omrežju še najslabše "varovana" Komendska Dobrava. Vsako leto pa imamo več preventivnih akcij tudi v mesecu požarne varnosti. Sicer pa bi se ob 100-letnici društva rad zahvalil vsem krajanom, ki so nam do zdaj pomagali pri obnavljanju doma in pri opremi. Če nas ne bi podprli, ob jubileju ne bi mogli proslavljati z novim gasilskim vozilom in praporom." * A. Žalar V studiu RAFAELA vam nudimo tudi: • NEGO OBRAZA • OZDRAVLJENJE IN ODPRAVLJANJE AKEN • ODPRAVO CELUUTISA OZ. ODVZEM MASČOBNEGA TKIVA • DEPILACIJO Z IGLOIN PINCETO • LIMFNO DRENAŽO • SOLARIJ Konec tedna so odprli sejemska vrata Tudi letos skoraj tisoč razstavljalcev Letošnjega sejma se udeležuje kar 969 razstavljalcev iz Slovenije in tujine. Sejem je že vseh 44 povojnih let naravnan k informativnim in prodajnim ciljem, seveda pa ne manjka tudi sprostitve in zabave. ludi letošnji sejem je po svoji ponudbi izjemno pester, zato ga upravičeno označujemo z največjo trgovino v Sloveniji. Med 969 razstavljalci sta 902 iz Slovenije, od tega jih Je samostojnih 283, zastopanih pa 619. Iz tujine jih tokrat prihaja 67 razstavljalcev, tistih, ki se predstavljajo neposredno, je 22. Prihajajo iz Avstrije, Nemčije in Makedonije, pridružuje pa se jim še 45 zastopanih podjetij iz evropskih držav, Azije in Amerike. Sejem je pester ne le zaradi številnih posredno in neposredno zastopanih podjetij, ampak tudi plesom, na kateri vsak večer igra drug ansambel, zato, ker so poleg velikega števila izdelkov za je brezplačen. • M. A široko porabo zastopane skoraj vse gospodarske panoge. Predvsem je na sejmu veliko prostora namenjeno kmetijstvu, kar je tudi razumljivo, saj je mednarodni Gorenjski sejem pravzaprav zrasel iz nekdanjega kmetijskega sejma v Kranju. Zelo zgovoren podatek je tudi številka o obrtniških izdelkih: več kot 100 obrtnikov predstavlja vse vrste izdelkov, tako da je ponudba po tej plati raznolika in zanimiva. In seveda je tradicionalno privlačen tudi letošnji večerni program. Vstop na zabavo s ANKETA V zadovoljstvo razstavljalcev in obiskovalcev Ko smo dan pred začetkom 44. Mednarodnega Gorenjskega sejma mimoidoče na kranjskih ulicah spraševali, ali bodo prišli na prireditev, jih je veliko odgovorilo, da se bojijo neznosne avgustovske vročine. Poletne nevihte zadnjih dni so ozračje ohladile in na sejem privabile veliko število ljudi iz vse Slovenije. Razstavljalcev pa je veliko ne glede na vreme. Dobro se namreč zavedajo učinka to vrsne promocije na prodajo. Jože Zupin, Zavarovalnica Triglav: "Obiska je veliko, zanimanje za našo zavarovalnico podobno kot v preteklosti. Morda malce več edino za certifikate. Zdaj je namreč čas, da se odločimo, kaj z njimi. Sicer pa je paviljon Zavarovalnice Triglav predvsem informativnega značaja. Zavarovanj tu ne sklepamo, če pa se zanje s strankami dogovorimo, jim damo potrdilo in z njim priznamo deset odstotni sejemski popust." Mile Crnovič, Merkur Kranj: "Mednarodni Gorenjski sejem je osrednja in največja sejemska prireditev, tako po obisku kot po številu razstavljalcev, zato je z drugimi kranjskimi sejmi v bistvu neprimerljiv. Eno je predstavitveni, drugo pa prodajni del in v vseh ozirih je to za nas najuspešnejši sejem. Tudi naši poslovni partnerji so zelo zainteresirani za predstavitev na tem sejmu ostale sejemske prireditve zanje niso tako zanimive. Na Gorenjskem sejmu pa Merkur razstavlja že od samega začetka. " Mohor Bogataj, Alpetour Remont: "Avgustovski in aprilski sejem sta navečji in tudi najpomembnejši prireditvi za nas. Kar se poslovne plati tiče, moram povedati, da z dobičkom ne pokrivamo stroškov sejma - gre predvsem za predstavitev m dolgoročne efekte sejma, kamor pride res veliko ljudi in se seznam z našo ponudbo in sicer z vozili Renault in Volvo." Zdravko Kavčik, Jesenice: "Zdi se mi, da je letos na sejmu veliko več ponudbe, ki je tudi bolj kvalitetna kot v preteklih letih. Na prireditev sem se odpravil z vso družino, ker imamo skupne interese in se zanimamo za podobne stvari. Edino, kar nas moti, je to, da je danes skorajda preveč ljudi. Razstavljalci pa so seveda pestra druščina: eni manj, drugi bolj prijazni in zanimivi." Sandi Jutriša, Lesce: "Oglasil sem se s sestro, bolj mimogrede, da vidiva, če se dogajakaj zanimivega. Prireditev mi je v načelu všeč, veliko raznolikih stvari je predstavljenih, prav zase pa še nisem našel nič posebnega." Boris Kafol, Gornje Zabukovje: "Kar veliko je videti na tem sejmu. Prav zato smo se odpravili z Dolenjskega, da bi si ogledali predvsem Eonudbo kmetijskih strojev in nji-ove cene. Kaj posebnega sicer ne iščemo, smo pa ugotovili, da je tovrstna ponudba iz leta v leto večja. Včasih so ponujali le domače blago, zdaj tudi tujega, predvsem pa vedno bolj kvalitetne izdelke." • M. AM foto: Lea Je ras poslovno prireditveni center gorenjski sejem kranj "V čast mi je, da ponovno odpiram mednarodni Gorenjski sejem" Lojze Peterle podpira kakovostne zasebne proizvajalce 44. Mednarodni Gorenjski sejem je tokrat že drugič v samostojni Sloveniji odprl Lojze Peterle, ki je svečano odprl že prireditev leta 1991, mesec dni po vojni v Sloveniji. Petkove svečane otvoritve so se med drugim udeležili župani gorenjskih občin, bivši notranji minister Ivo Bizjak in cerkveni dostojanstveniki ter predstavniki gospodarskih zbornic sosednje Avstrije Italije in Hrvaške. Kranj, 12. avgusta - Kljub deževnemu vremenu se je slavnostne otvoritve sejma udeležilo veliko gostov, razstavljalcev in prvih obiskovalcev. Kot je dejal minister Peterle, ga veseli, da je velika večina razstavljalcev slovenskih zasebnikov, da sejem dobro napreduje in da se število sodelujočih iz leta v leto povečuje. "Vesel sem, da smo takrat politiko pravilno zastavili in seveda stavili na sposobnost slovenskih delovnih ljudi, ki so poprijeti za delo. Zato danes lahko govorimo o štiri- ali celo petodstotni gospodarski rasti - ne samo v eni ali dveh panogah, temveč v celotnem slovenskem gospodarstvu," je v nagovoru ob otvoritvi dejal Lojze Peterle. "Lahko se ponašamo z rezultati analiz, ki kažejo, da je Slovenija v samem vrhu uspešnih držav, ki prehajajo v novo kakovost. Danes se ni potrebno več pohvaliti s tem, da je na sejmu veliko zasebnikov, ki so bili takrat, pred tremi leti, znanilci novih časov. Velika večina tokratnih razstavljalcev je zasebnikov, ustvarjalnih ljudi, ki na tak način nagrajujejo delo delavcev, kajti trgovina je nagrada za delo. Brez trgovine, brez sejmov seveda ni prave prodaje. Vesel sem, da ta sejem tudi naprej goji tradicijo poslovnih izmenjav s sosednjimi državami in želim, da bi tisti, ki so odgovorni za razvoj slovenske gospodarske politike, čimbolj podpirali zasebno pobudo, da bi podpirati predvsem tiste, ki so v zadnjih letih največ prispevali k temu, da je podoba slovenskega gospodarstva boljša." Na koncu je Lojze Peterle še poudaril, da je vesel Eobude za akcijo Slovenska akovost, ki je izšla iz Gorenjskega sejma. "Kakovost te bila vedno geslo, na :aterega smo največ stavili." • M. A. Iz posveta o projektu SQ - Slovenska kakovost Vsak domači proizvod bi si moral prizadevati za dosego znaka SQ V Sloveniji je veliko proizvodov, ki si zaslužijo znak SQ - Kupujmo slovensko blago, da bomo ohranili slovenska delovna mesta, pogoj za to pa so mednarodni kriteriji kakovosti. Lojze Peterle: Želim, da bi komisija ohranila strogo oko. Kranj, 12. avgusta - Prvi dan 44. Mednarodnega Gorenjskega sejma so organizatoriji izkoristili prisotnost zunanjega ministra Lojzeta Peterleta in pripravili krajši razgovor o znamki SQ - slovenska kakovost. Poleg ministra Peterleta so se ga udeležili tudi predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar, Andrej Prislan iz kranjske območne gospodarske zbornice, Franc Ekar, direktor PPC Gorenjski sejem in Stanko Klemenčič, direktor poslovnega sistema Mercator. Kot je na začetku povedal Franc Ekar, je bila akcija SQ prvič organizirana leta 1991. Leto kasneje so bili izdelani pravilniki, zaščitna znamka in podeljeni prvi znaki SQ -modri, zlati in zeleni. "Znaki SQ so nadstandardna oznaka slovenskega blaga in storitev, ki so že uveljavljeni na trgu. Blagovna znamka se je dobro prijela, saj zanje kandidirajo tudi največja in uveljavljena slovenska podjetja, kot so Sava, Mercator, Jata in Radenska. Značilno za znako je, da jo je mogoče proizvajalcu javno odvzeti, če kvaliteta pomemben za Slovenijo. "Če želimo uspeti v svetu, morajo biti naši proizvodi kakovostni in ravno sedaj je pravi čas za uveljavitev znamke 'narejeno v Sloveniji', saj smo v številnih tujih analizah ocenjeni visko-ko, kar ima za posledico povečan interes tujin partner- določenega blaga pade," je jev za nakupe našega blaga, dejal Franc Ekar. Sicer pa je Na zunanjem ministrstvu sku- znak v bistvu namenjen zaščiti potrošnikov, ki bodo po njem lahko prepoznali proizvode z več kot petdesetodstotnim slovenskim deležem in preverjeno kvaliteto. Sicer pa so udeleženci posveta poudarili, da bi morali stroge kriterije komisije, ki podeljuje znak SQ, dopolnjevati tudi redni polletni kontrolni pregledi označenih produktov. Lojze Peterle ocenjuje projekt kot zelo parno izkoristiti vsako priložnost tudi za promocijo kakovostnih slovenskih proizvodov. Skupaj z ministrstovm za ekonomske odnose in razvoj pa bomo na naše amba- sade po svetu poslali še Eetnajst gospodarskih svetni-ov, bodo ob sedmih, ki so že tam, pomagali promovirati slovensko gospodarstvo." Sicer pa je Lojze Peterle dejal, da je projekt SQ sedaj že zrel, da doseže več vladne podpore. Predlagal je, da ga v celoti predstavijo gospodarskemu kolegiju vlade, saj si zasluži, da gre po običajnem postopku v proceduro za dodelitev državnih sredstev. • M. A., foto: Lea Jeras POHIŠTVO do 40% popusta V NOVEM SALONU JlPflD Kolodvorsko 3, pri želoznlškl postoji Kron] **^s TRGOV1NA nsfn dom traded.o.o. ŽABNICA 1V ČASU OD IS. 8. DO £1. 8. TAM STUDIMO AKCIJSKI POPUST OD 2 - 207. VZMETNICA 190x90 SPALNICA OTROŠKA SOBA SEDEŽNA GARNITURA KUHINJE DNEVNE SOBE 8577 SIT 87664 SIT 38161 SIT 46904 SIT NAJNIŽJE CENE HITRA DOBflVfl T r REGAL 89280 DOBAVA TAKOJ tel.: 064/224-509 DELOVNI CflS: od 12 do 19, sobota od 8 do 13 U Al iriNC (A AMC1ENE. 9AUITITEI 20% SILIKATNI ZIDAK 10% - DIMNIK SHIEDEL - APNO-Kresnice - ČRNA IZOLACIJA r Q/ - STIROPOR O /o - KOMBI PLOŠČE - SIPOREKS - POROLIT-Novo mesto _- CEMENTNI IZDELKI 3% 2% STREŠNIK BRAMAC BELI CEMENT MODULARNI BLOK nad 3oookosov SAL PLOŠČE ARMATURNE MREŽE LENDAPOR_ VSI OSTALI PRODAJNI ARTIKLI NUDIMO VAM DODATNE UGODNOSTI PRI PREVOZIH MATERIALA NA GRADBIŠČE IN RAZKLADANJE _Z AVTO DVIGALOM Obiščite nas na sejmu ali v prenovljeni trgovini DOM-ZABNICA tel./fax: 064/ 3122 66,3115 45 CENTRALNO OGREVANJE - kakovostni materiali, konkurenčne cene, sejemske ugodnostih trgovini ELTRON i V času 44. mednarodnega gorenjskega sejma smo za vas pripravili-gotoviaske popuste do 8%-možnost j OCEAN obročnega plačfla-svetovanje In strokovno montažo (samo 3% prom. davka)-brezplačno dostavo« pločevinasti radiatorji OCEAN - oljni gorilniki BENTONE OBIŠČETE NAS V PRODAJALNI ELTRON V ŽABNICI (OD 8. DO 18. URE IN SOBOTA OD 8. DO 12. URE) bentone ALI NA SEJMU V KRANJU V HALI A. INFORMACIJE TEL./FA3C 064/312-266, 311-545. be».o63 VTOMARKE ■T d.o.o TRGOVINA L E A S I N G NA GORENJSKEM SEJMU HALA A ♦ VELIKA IZBIRA AVTOMOBILOV ♦ KREDIT - 4 LETA BREZ POLOGA TUDI ZA RABLJENE AVTOMOBILE ♦ LEASING - ZA VSE OSEBNE IN DOSTAVNE AVTOMOBILE ♦ STARO ZA NOVO ♦ SEJEMSKI POPUST LADA SAMARA 1500 LIMUZINA OBIŠČITE NAS! na sejmu ali v uubuani Črnuče dunajska 421, tel.: 16-13-525 VEUKA NAGRADNA IGRA Uganite,koliko kaset filmov je v stekleni posodi,in foto aparat PRAKTIKA je lahko vaš. 1. NAGRADA: FOTO APARAT PRAKTIKA SET 2. NAGRADA FOTO APARAT NIKON 3. NAGRADA 5 BARVNIH FILMOV OBIŠČITE RAZSTAVNI PROSTOR V HALI A SERVIS DEBEVC MENGEŠ ® RAZSTAVLJA in PRODAJA na GORENJSKEM SEJMU I RAZSTAVLJENA široka PALETA VOZIL . . - PASSAT limuzina ^3m$S&- - AUDI 80 limited z^3RSJ53?EP^r - PASSAT karavan ^>7TvS ■AUDI A6 VABLJENI SERVIS DEBEVC Mengeš pooblaščeni prodajalec in serviser vozil VOLKSVVAGEN IN AUDI Gorenjska c. 13, 61234 Mengeš, tel/fax:061/739-723 V ljudno Vas vabimo, da nas v času Mednarodnega gorenjskega sejma obiščete na našem razstavno-poslovnem prostoru, letos na novi lokaciji v večnamenski dvorani, kjer Vam bomo posredovali pojasnila o vseh zavarovanjih, nova zavarovanja pa boste lahko sklenili s posebnimi ugodnostimi in popusti. Iredstavili Vam bomo zbiranje lastninskih certifikatov v pooblaščeni investicijski družbi Triglav za Gorenjsko. liv eseli bomo Vašega obiska, radi Vam bomo svetovali, kaj lahko storite za lastno varnost, varnost najbližjih in Vašega premoženja. z izpolnjeno anketo, ki jo boste oddali na našem prostoru na sejmišču, boste sodelovali v vsakodnevnem žrebanju praktičnih nagrad. emu ) za solate, pečenje, cvrtje... j za vse priprave hrane ^jza vsak okus, za vse zahteve Olje 'JMkJNA cenijo tisti, ki jim gastronomija ni tuja. JEDILNO RAFINIRANO OI|i KORUZNIM KALČKOV ,čisto arašidovo olje,je izredno odporno proti visokim temperaturam, zato ga priporočamo za cvrtje in pečenje. Ulet**) ft«u AVT nTRFNTTTFK 7 A UP AVTOMOBILA RENAULT NA GORENJSKEM SEJMU V KRANJU ABIJENIH VOZIL. NIŽIE OBRESTI NA POSOIILA BREZ POL SORA LE) HEMAUTJ 2MJENJA 4 /s KAJ? Izdelava stavbenega pohištva IZVOZNE KVALITETE OKNA po naročilu vseh oblik in velikosti - OKNA, vgrajena suhomontažno v star obstoječ okvir. KAKO? Brez montaže. Z dostavo in montažo. TO ČEM? Po predračunu konkurenčne cene. možnost plačila: ■avans -3 obroki s čeki - delni avans in 6 obrokov s čeki ■delni avans in ugoden kratkoročni kredit //////// DE MIZARSTVO ŽIRIJ KJE? M -SORA DEMIZARSTVO ŽIRI tel.: 064/691-115 tel.: 064/691-310 tel.: 064/691-778 ZA ČASA SEJMA DODATNI SEJEMSKI POPUST PRIČAKUJEMOI VAS V HALI A za OKNA, VRATA, JELOVICA U Skof|a Loka, tel.:064/631-241> fax:064/632-261 SENČILA, montSTENE, prenovo OKEN Vam nudi na Gorenjskem sejmu v KRANJU od 12 > do 21. avgusta *94 in na prodajnih mestih JELOVICE v Sloveniji: ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58,064/623-270 KRANJ, Partizanska 26,064/211-232 MURKA Lesce, Lipice pri Lescah, 064/718-110 METALKA Kamnik, 061/813-326 Vpis certifikatov že poteka od 25.07.1994 dalje na več kot 600 vpisnih mestih po celotni Sloveniji. Informacije dobite: S HRAM, Gosposvetska 5 tel. 061/ 133 40 29; SVE M A, Ljubljana tel. 061/ 125 62 93; Medvešek Pušnik, Ljubljana tel 061/ 140 30 10; Gospodarski forum, Ljubljana tel. 061/ 125 80 01; Consulting Koper tel. 066/ 61 690, 67 272, 67 273; ABE Marketing, Trbovlje tel. 0601/ 24 065, 27 333; Odvetnik Logar, Ljutomer tel. 069/ 83 116 O B I K B O H I N U OBI K BOH N U POGLEDI Z GORENJSKEGA JUGA "Soseda Bohinjec in Blejec soglašata v tem, da ni lepših krajev vrh zemlje, nego li sta Bohinj in Bled, ali Bled in Bohinj. Samo ob sebi se umeje, da se prepirata za prednost. Bo- Miha hinjec, kakor je obče znano, zajme vse jezero v en škaf. Blejec je pa taljen, če mu Bohinjec očita, da je Blejskega jezera komaj pol škafa. Žaljeni Blejec mu odgovarja: 'Bohinjec ne bo hodil v Bled po vodo, ker je ima doma preveč; ampak v tisti svoj škaf bi nalolil in v svoje jezero prenesel zeleni osredek z lično cerkvijo iz Blejskega jezera, ako bi mu Bog to dopustil. A tega Bog ne dopusti, ker bi materi božji bilo bivanje na Bohinjskem jezeru prelalost-no.' - Sploh se ne dasta primerjati jasno, veseljebud-no Blejsko in temno, z orjaškimi gorami obrobljeno Bohinjsko jezero. Doktor Prešeren je pogodil pravo sodbo, ker je bil hkrati pravnik in pesnik po bolji milosti. Črtomira je postavil v Bohinj, devico Bogomilo v Bled. Črtomiru je ljubezen procvela na osredku Blejskega jezera, a na bregu Bohinjskega 'strašne mu misli rojijo po glavi, iivljenje misli vzet si v slepi veri' - Pri Savici za Bohinjskim jezerom se Črtomir da krstiti in tam se odreče nevesti in vsej pozemeljski sreči. Razstanek med Črtomirom in Bogomilo bi ne bil moten ob veselem Blejskem jezeru, zato ga je Prešeren postavil v resni Bohinj..." Preden sem se lotil tega priložnostnega pisanja o Bohinju, sem imel trden namen, da se sam podam do jezera, se v njem nekoliko osvetim in nato še kaj premislim v hladni senci pri Savici ali ob vrčku piva tam nekje pri sv. Janezu Krstniku, spet ob jezeru. (Mimogrede: ta kosmati in na pogled robati velikan dobrega srca se gotovo bolj poda k iztoku iz Bohinjskega kot na otok sredi Blejskega jezera.) Naneslo je nato, da se v bohinjski kot nisem odpravil; ostal sem v iirovskem, kjer jezera (tal) le dolgo ni več, kopanje v naši Sovri oziroma Poljanščia, kot jo imenujejo nitje (ali višje) od nas, pa po mnenju izvedencev ni zdravo. Ostal sem tedaj brez vode, pivo in vročina pa sama po sebi ali v povezavi stvorila stanje, ki pisanju ni naklonjeno in ga včasih dobesedno onemogoča. Tako sem ostal še brez piva in to, kar berete, je tisto, kar je prestalo dolgo, suho vročino in se kljub vsemu vpilo v papir. V suši brez navdiha so mi pomagali bohinjski Janezi. Najprej oni gori imenovani, kateremu v čast smo včasih kresovali na suhem Vrsniku (a suše nismo trpeli); nemara me je prav on navdahnil, naj pogledam v spise Janeza Mencingerja, v Brodu pri Bohinjski Bistrici rojenega slovenskega pisatelja. In res: komaj vzamem v roke njegov potopisni esej z naslo- vom Moja pot na Triglav (1897), le sem v mislih v Bohinju, ta pa v moji sobi v Žireh. Iz tega spisa je tudi uvodni odlomek, ki je le sam po sebi dovolj zani-Naglič miv in mu ne bi bilo treba ničesar dodajati. Ustavimo se kljub temu še pri njegovi razlagi imena-Bohinj. Razlag je namreč več: od vulgarne (Bolhinj), ki jo iz spoštovanja do Bohinjcev dajemo v oklepaj, preko nemške (Wo ein?) in laške (valle vac-china = kravja dolina) do one, ki trdi, da bi se moral Bohinj pisati Boginj, dom bogov. Tu naj bi namreč prebivali le poganski bogovi "Ta domneva mi ugaja," pravi Mencinger, "ker vnovič potrjuje dober okus odstavljenih poganskih bogov. Učili smo se v latinskih šolah kolikor toliko mitologije, in jako nas je mikalo, ko smo čitali, kako veselo so Uveli stari bogovi grški in rimski; kako so bistro gledali na lepoto zemeljskih pokrajin, ki so jih osrečevali s svojimi poseti..." - Kakšno ponilanje mora trpeti današnji Bohinj, ko ga namesto izbranih bogov (četudi poganskih), obiskuje in preplavlja mno-lica turistov. Je le prav, da jim vrli Bohinjci postavijo rampo in uberejo kakšen tolar! Po "odstavitvi" poganskih bogov je postal Bohinj (nekaj zaradi dejstev, nemalo tudi po Prešernovi zaslugi) mitološki kraj slovenskega krščanstva. Vendar tudi to ne more ubraniti, da se ne bi v jezeru namakale domače in tuje lepotice (brez bo lanskih atributov in povečini krščene). "Vedno pomanjkljivo oblečena Venera bi ne hotela prezebati med mrzlimi Bohinjci in ušla bi v bolj topli Bled na jezerski osredek", meni Mencinger, a je vprašanje, če se ne moti. Bohinjci morajo biti prav vroči, da zdrlijo v mrzlem Bohinju. "Mi Bohinjci sredi raja, trinajst mescov zima traja", poje njihova himna. Omenil mi jo je pokojni g. Viktorijan Demšar, rojeni Žirovec, ki je bil leta 1933 za kaplana v Srednji vasi - a le za pet mesecev. Svoje kratko slul-bovanje je označil za "planšarsko pastoralo". Med Žirovci pa je zadnjih 14 let lupnikoval g. Janez Šilar, rojeni Bohinjec. Ta mi je v pogovoru za naš časopis zaupal, da imamo Bohinjci in Žirovci nekaj skupnega. "Mogel bi nas primerjati orehu: zunaj trda lupina, znotraj dobro in sladko jedro. Marsikdaj smo trmasti in prepričani s svoj prav - a tudi odprti za vse lepo in dobro." G. Janez (tretji od zgoraj omenjenih), ki sem ga spoznal kot človeka trd(n)ega prepričanja, vendar pripravljenega sodelovati, se to nedeljo poslavlja od svojih lirovskih faranov in odhaja v novo slulbo. Ob tej prilolnosti se mu zahvaljujem za lepe besede in mu telim vse dobro, (napisano pred ohladitvijo) Turistični utrip Bohinja Vikendaška žlahta ni strgana plahta Ribčev Laz, 15. avgusta - V Bohinju je 500 vikendov. Peljali smo se v vikend naselja in ugotovili, kar ve vsak Bohinjec: nekateri vikendaši svoje lepe vikendke pridno oddajajo tujcem ali pa so številni avtomobili s tujimi registracijami pred vikendi res njihova žlahta iz tujine? Zakaj v Bohinj? Tudi zato, ker ni tako blizu kot Bled Danes je v Bohinju kot v -turističnem panju! Dovolj zgovoren je, za primerjavo, naslednji podatek: tudi lani je bil turistični obisk Bohinja zadovoljiv, celo zelo dober, a letos v primerjavi z lani beležijo za polovico več nočitev! Kar konkretno pomeni, da so bohinjski hoteli že do danes imeli več nočitev kot v vsem lanskem letu. Če so torej planirali lanski tujski promet, so ta trenutek načrte že dosegli. Bohinjsko turistično gnečo ilustrira še en podatek: tako gondola kot sedežnica vozita na Vogel vsak dan in prepeljeta kar 600 potnikov na dan! Zmogljivost v zimski sezoni pa je 1.500 smučarjev! Rekord torej! A ta rekord ima tudi svoje slabe plati. V Bohinju so stalni gostje, enodnevni gostje in vikendaši, ki prebivajo v kar 500 vikendih! Vikendaška zlahta ni strgana plahta Vsak dan je enodnevnih gostov, ki se namakajo v jezeru toliko, kot jih je bilo lani samo za vikend. Na tisoče kopalcev v jezeru vodo seveda hudo onesnažuje, vodostaj je nizek, kanalizacija neurejena, strokovnih analiz čistoče Bohinjskega jezera še ni. In Bohinjci pravijo, da v sončnem vremenu k jezeru rajši ne gredo! Ko se umiri, se gladina kar svetlika... "Rajši ne gledamo, kajti taka masa ljudi je obup! Kreme pa vsa druga nesnaga! Lahko postaviš kemičnih stranišč, kolikor jih hočeš, taka množica naredi pač svoje. Lahko si predstavljate, kaj s komunalnega stališča to Pred štirinajstimi dnevi so pred Turističnim društvom v Ribčevem Lazu postavili lepo informacijsko In panoramsko tablo zasebnih turističnih sob. Za tablo je 9.000 nemških mark prispevalo Turistično društvo Bohinj, na njej je 130 zasebnih oddajalcev, tablo pa je izdelal domačin Mitja Bajarit - Foto: D.Seaej tudi pomeni: 15 kubičnih metrov odpadkov na dan! Kajti enodnevni gostje prinašajo s seboj vse, kar potrebu-jejo in večinoma vso embalažo v Bohinju tudi pustijo." Naslednji so vikendaši. V Bohinju je kar 500 vikendov: kakšnih sto v Ukancu, sto v Ribčevem Lazu, sto na Polju ali "na Polah", kot pravijo domačini, ostali pa so posejani po lepih bohinjskih planinah. Prav, če bi bili v vikendih samo njih lastniki in njih žlahta! A niso! Zapeljali smo se v vikend naselja "na Pole" in drugam in na lastne oči ugotovili to, kar ve vsak Bohinjec. Nekateri vikendaši zelo pridno in vestno in brez plačila kakrš- nekoli turistične takse svoje prijetne vikendke - oddajajo. Malo za tolarje, še rajši za marke. Da ne? Od kod pa potem pred vikendi toliko tujih registracij?!? Če jih ne oddajajo, kot sami trdijo, potem ima pa prenekateri bohinjski vikendaš nenormalno veliko žlahtnikov po tujini. In na moč jih obrajtajo: očitno je vikendaška žlahta edina žlahta, ki ni strgana plahta. V kampih je vse - rumeno O bohinjski izvenpenzions-ki ponudbi vse dobro! Rekreacije, kolikor hočeš, trgovine odprte do devete ure zvečer, restavracije na vsakem koraku. Pri planšars- Letos je Bohinjsko jezero podobno morju kem muzeju novost: postrežejo s kislim mlekom in žganci. Vsi zasebniki so se tudi združili, Turistično društvo pa z 9 tisoč nemškimi markami financiralo turistično informacijsko tablo odda-jalcev zasebnih sob, ki že štirinajst dni stoji pred Turističnim društvom. In katere zmogljivosti se v Bohinju najprej napolnijo? Kampi. "Že najmanj mesec dni pošiljamo kampiste, ki bi hoteli v Danico ali v Zlatorog, v kampa na Bled in v Šobec. Kdor noče iti, naj bo pa v gneči! V kampih je vse rumeno • rumeno od nizozemskih registrskih tablic!" O parkirnini, ki jo ob velikem ogorčenju morajo plačevati tudi stalni gostje, Bohinjci pravijo, da je to nedopustna strankarska zadeva in - sramota za ves Bohinj! In na koncu: od kod Bohinju, čeprav je res lep in oaza sredi Alp, taka magična turistična privlačnost? Verjeli ali ne, v Bohinju vsako leto teden dni letuje tudi en gospod, ki drugače živi na bližnjem Bledu in je zatorej čistokrvni Blejec. In v Bohinju dopustujejo tudi gostje iz bližnjih Železnikov, da o Ljubljančanih seveda ne govorimo... Bohinjci pravijo: "Smo pač dobri. In v številnih rečeh pred drugimi. Če omenimo le prireditve: jajčne lupinice z lučkami po jezeru so naša in ne blejska izvirnost! Lučke so po ideji nekdanje lastnice hotela Jezero po Bohinjskem jezeru spuščali že pred drugo svetovno vojno! In še nekaj: zdi se, da je za domače goste, predvsem Ljubljančane, Bled kar malce preblizu. Na dopust greš rad malo dlje in če je Bohinj tako zelo v redu, naj bo pa Bohinj... * D. Sedej OBISK BOHINJU OBISK BOHINJU Razmišljanje o Bohinju in Bohinjcih V Bohinu ma ddi ta mak Ce je v Bohinju predolgo deževalo, so dali za mašo za lepo vreme. Če ni zaleglo, so postavili kip sv. Janeza iz cerkve na most in rekli: "K bo dovelj mokdr, bo pa sprosov, da bo jenjov ddž it9. Ta bohinjska "pravljojca" je primerna prispodoba za sodobnost. Berimo jo takole. Naliv izletnikov se vsuje nad Bohinj, parkira domala v jezero in domačinom v dnevne sobe. Pogovarjanje, zagovarjanje ali maše niso kaj dosti zalegle. Zapornica in parkirnina sta bili •zbrani kot način, da se uvede znosen parkirni red. Skratka, Bohinjec se namesto Janeza Krstnika postavi, da bi preprečil prehude poplave. Če povemo malo natančneje, z določitvijo in izvedbo parkirne politike so ^ Bohinjci odrezali kos oblastne pogače. Pogled v preteklost Na tej točki pa je smotrno, da pogledamo malo v pretek-bst. Leta 1515 je bil Bohinj eno od žarišč kmečkega upora. Bohinjci so bentili čez davke, tlako, "proti jemanju srenjske zemlje in zoper motenje pri lovu in robolovu". Upor je bil zlomljen. Vzporedno so v tistih stoletjih Zatonih v podložništvo krajevni odličniki - kosezi, cerkvene gradnje pa pričajo, da se le kot duhovni hegemon prostora vzpostavila katoliška cerkev. Bohinj je bil tisočletja železarsko središče. Vendar rude in oglja je zmanjkalo, stoletni vir preživljanja je usahnil. Ko ^o gozdovi prehajali v last Kranjske industrijske družbe, so se leta 1871 Fužinarji in Studorci postavili za svoje senjske pravice. Bilo je rav-"0 v letu pariške komune in oblastna pest je trdo udarila. Več deset moških je bilo obsojenih. Se usodneje kot železarska kriza je Bohinj označila druga svetovna vojna in razmerja po n)ej. Naj omenim nekaj točk, smo jih nekatere obravnavali že na okrogli mizi o Bohinju decembra 1986. Takratno izhodišče, ki je zame Qktualno še danes, je bila obravnava "gospodarskega in družbenega razvoja, kakovos-tl Življenja" v vzajemni prepletenosti. Za tako obravnavo le potrebnih čimveč dobronamernih sogovornikov. Poleg Političnih, upravnih in samou-Pfavnih razreševanja naj teko tudi strokovni dialogi. Ze narava ponuja obilo 5fiovi. Omenimo le, da še Vedno grozi prehod Bohinjskega jezera med umazana lezera, da gozdovi niso v takem stanju, ki bi mu rekli dobro, nelagodno se počutijo ^inoge rastline in živali. yendar ostanimo pri kultur-n* krajini, ki se vije nad pravno dediščino. Z omenje-*\lm pristopom je npr. odnos do kmetijskega zemljišča eko-n°rnsko, ekološko, socialnopsihološko, zgodovinsko itd. vprašanje. Braco Mušič je ob °bravnavi turističnega projek-ta Zgornji Jadran leta 1972 Poudaril, da je v zvezi Z darovanjem krajine potrebna celovita socialna, ekonomska in estetska obravnava Kmetijstva, glede katerega je v. elaboratu le splošna slovens-Kq ugotovitev". Kmetijstvo je stopilo v °Predje kot osnovna preživet-ena dejavnost, potem ko je v Pfejšnjem stoletju v Bohinju zamrlo domače železarstvo. Razdrobljeno posest (mala Posestva z velikim številom daleč vsaksebi raztresenih parcel) so obdelovale številčne družine. S presežki delovne sile je bilo možno in je bilo treba ohranjati plan-šarijo. Dodatni zaslužek je dajalo sezonsko delo v gozdovih. V drugi polovici tridesetih let pa so številni Bohinjci dobili delo v jeseniški železarni, še več pa je bilo industria-lizacijskega odliva ljudi po drugi vojni. Obnova po starem Melik v svojem delu Planine v Julijskih Alpah (1950) poudarja, da je srenjsko izročilo izredno primerna podlaga za razvoj socialističnih odnosov na vasi. Razvoj pa je že pred izidom Melikove knjige šel v nasprotno smer. Ko je konec junija 1949 pogorela Srednja vas, je bil ie 11. avgusta 1949 na naslovni strani Slovenskega poročevalca objavljen članek Iz Ruševin v novo življenje. Eden od podnaslovov je bil Srenjčani gradijo novo, socialistično vas, drugi pa Vas bo zgrajena tako, kot to zahtevajo potrebe socialističnega kmetijskega gospodarstva. V Srednji Vasi se niso dali in so vas obnovili po starem vzorcu. Kljub temu je srenjske skupnosti kot stoletno obliko vaške uprave in samouprave povojni čas z novimi zadružnimi mejami in izničenjem srenjske lastnine prehodil. Domačini nove ureditve niso zlahka sprejeli (npr. še dolga leta po vojni pasejo po stari srenjski razdelitvi). Kmetje so boleče doživeli tudi prepoved gozdne paše okoli leta 1960, po kateri skokovito upade stalež živine. Leta 1986 sem bil mnenja, da "strukturni problemi pa ostajajo: vloga zadruge, ostarelost kmetij, razdrobljena posest". Tudi danes je tako. Kmetijstvo postaja bolj kot ekonomska kulturna prvina. Na okrogli mizi leta 1986 je stekla razprava o grbinastih travnikih. Nekdo je povedal, da nekje v tujini te travnike skrbno varujejo. Ostal je osamljen in do danes je bila v državno-kmetijski ofenzivi zradirana večina grbin. Gospodarski napredek ali uničevanje dediščine? Kako uravnati oboje? Podobna razhajanja, ki zahtevajo soočanje različno mislečih in čutečih, najdemo v zvezi z gozdarstvom in lesno predelavo. Če sprejmemo dejstvo, da so kongresni Bled z lesnopredelovalnimi obrati proletarizirali, v Bohinju pa je, če malo karikiramo, ostalo proizvajanje vezanih plošč, kot komunistično dediščino, pa se ob lastninjenju gozdov v Triglavskem narod- nem parku sprašujemo, ali posnemati Evropo, ki si prizadeva, da so parkovne površine v državni lasti, ali vrniti gozdove cerkvi? Po vojni izgubljena tradicija v Bohinju je bila obrt. Jeseni 1944 zajema popis v Bohinju 20 trgovin, 43 gostiln in 63 ostalih obrti. Vitalnost in prilagodljivost obrtnika, ki je pred vojno povezoval obrtne dejavnosti z agrarnimi, je bila uspešen preživetveni vzorec, ki spet postaja aktualen. Več sto ljudi, veščih obrti, se je po drugi svetovni vojni utopilo v industrializacijskem toku. O ampak tudi za kulturno krajino in pravno državo. Zastavlja pa se nekaj vprašanj. Ali vikendaše (med njimi posebej črno graditelje) gledati kot požrtne tujce in jim napovedati vojno, ali jim prisluhniti kot predlaga Anton Gosar: "Glede na to, da so ponekod v Trenti, na bohinjskih planinah in še kje, še edini preostali lastniki alpske posesti, je potrebno v prihodnje s tem partnerjem resno računati". Naj omenimo, da je Nada Matičič napisala knjigi z bohinjskimi temami, da se bori proti avtomobilskim vdorom Letos morajo parkirnino plačevati tudi stalni gostje Bohinja, kar jih seveda hudo razjezi. Domačini, ki oddajajo sobe, pravijo, da se tuji gostje tako zelo pritožujejo, da jih prihodnje leto ne bo več... moči tega izročila govori tudi to, da so bohinjski občini po vojni nekaj časa po nekdanjem poklicu občinskih veljakov rekli kar šuštarska občina. Ključavničarska tradicija se je nadaljevala v Filbu, ni se razvilo usnjarstvo in čevljarstvo, še največ obrtnih spretnosti je ohranilo Gradbeno podjetje Bohinj. Na tem področju ostajajo razvojne in tržne hiše, kar dokazujejo npr. vrle ženske na Koprivniku in Gorjušah, ki ponujajo svoje proizvode pod blagovno znamko Triglavskega narodnega parka. Okupacija Ljubljančanov Kot tarča svojevrstnega imperializma, ki je kot manifestacija potrošništva, razcveta prostočasovne kulture in potrjevanja pomembnosti zajel Slovenijo, so se Bohinjci znašli, ko so jim mešetarji začeli odkupovati zemljo in stavbe za počitniška bivališča. Dominacija "ljubljančanov" nad domačini ni neprijetna samo, kar se lastniških razmerij tiče, na Uskovnico, da je Joco Žnidaršič Bohinju posvetil fotomonografijo, da se v svoji zadnji knjigi v Bohinj motivno zateka Jože Hude-ček. In še in še bi lahko naštevali vikendaše, ki jim ni vseeno, kaj je in bo z Bohinjem Med vikendaši so tudi gospodarstveniki in drugi vplivni ljudje. Vendar oblike sožitja in sodelovanja so vse preskromne. Odločitve o usodi črnih gradnje v Triglavskem narodnem parku ne bomo sprejemali občini Radovljica, ampak je to pristojnost državnega zbora. Odkar je bil leta 1981 sprejet zakon o Triglavskem narodnem parku, se je večkrat zgodilo, da je država pozabila na svoje obveznosti. Zato je potrebno neprestano opozarjati, da naj država podpre zgraditev kanalizacijskega sistema, prispeva za ekološko sanacijo, pomaga demografsko ogroženim. S to pomočjo bo lažje uveljaviti tudi omejitve, ki jih predpisuje parkovni zakon. Vendar ob tem je treba vse v Bohinju spomniti, da bomo od države lažje kaj dobili, čebomo postavljali skupno sprejete zahteve, ne pa v Ljubljani ovajali drug drugega. Ko se je pripravljal referendum o lokalni samoupravi, v političnih logih ni bilo človeka, ki bi upal javno napisati, da se bodo Bohinjci odločili proti samostojni občini Bohinj. Pa vendar so se! Ali to potrjuje večkrat izražena mnenja, da Bohinjci sami ne vedo, kaj hočejo, da se ne znajo zmeniti med sabo oz. da svojim veljakom ne zaupajo. Nekaj od tega drži, korenine tega pojava pa je treba iskati tudi v zadnjih petdesetih letih. Med drugo svetovno vojno je v smrt omahnilo okoli sedem odstotkov prebivalstva. Med njimi je bil tudi Tomaž Godec. Bil je ustvarjalna aktivis-tična osebnost, kakršnih je le malo. Če bi preživel, bi bil verjetno narodni heroj in pomemben veljak. Vendar ni ne preživel, niti ni narodni heroj. Bohinj ni dobil niti heroja, še več, niti enega spomeničarja. Ker pa je povojni sistem slonel na odločanju po sistemu osebnih zvez in poznanstev, je bil to za Bohinj hud udarec. Bohinjski oblastni vpliv je še opešal po preselitvi občine iz Bohinjske Bistrice v Radovljico v sedemdesetih letih. Kaj za prid Bohinja Rezultati zadnjih volitev pa so bili za Bohinjce ugodni. Dva občinska ministra, šef sklada stavbnih zemljišč in še kdo na občini so Bohinjci, predsednik izvršnega sveta ima ženo iz Bohinja, župan pa vikend v Bohinju, sebe in še koga pa prištevam med tiste, ki za Bohinj, če se le da, kaj postorimo. Torej je možno začeti dialog elit in javnosti v prid Bohinju. Le tako bo možno priti do dobrih razvojnih izhodišč. Zato na koncu omenimo turistične razprave, ki se kot jara kača vlečejo že desetletja. Bohinjce so v njih nekaj časa obravnavali kot nebodigatre-ba. V začetku sedemdestih let so razpravljali o usodi Fuži-narjev, ki jim je grozili, da bodo zaradi načrtovanih turističnih projektov ostali brez obdelovalne zemlje. Ugledni arhitekt je na njihovo vprašanje, kaj naj počnejo brez zemlje, odgovoril, da jih bodo zaposlili kot izdelovalce cokel. Leta 1986 je posestne razmere v bohinjskem družbenem turizmu, ki ga je občina poklonila škofjeloškemu Alpetourju, eden od raz-pravljalcev označil tako, da je krava v Bohinju, vime pa v Škofji Loki. Še danes je srž problema, kdo bo krmil in kdo molzel. Ob iskanju take poti, da bi z lastninjenje zagotovili trdne temelje za bodoči razvojni model Bohinja, so strasti hudo napete. Ne da bi imenovali nasprotnike, ostaja dejstvo, da prepiranja, podtikanja in pretirano iskanje koristi zgolj zase na eni in drugi sprti strani ni tisto, kar bi spodbujalo razvoj. Zato je parkirnina in parkirni red eden od testnih kamnov, da tako Bohinjci kot drugi preizkusimo svoj odnos do Bohinja. Omenili smo že, da je po upornih Bohinjcih padlo leta 1515 in 1871. Dodajmo še leto 1955. Takrat so okoli božiča policaji v Zgornji dolini zaprli več deset moških zaradi divjega lova in jih nato tudi obsodili. V Pavlihi je izšla ljubka karikatura, na kateri policaji ženejo divje lovce, na drevesu pa je pribito opozorilo, da igra Divji lovec zaradi gostovanja v Radovljici odpade. Ta divji lov je bil zadnji bohinjski punt, ki je pomenil svojski ugovor nezadovoljnih Bohinjcev zoper ravnanje oblasti. Iz povedanega se da razbrati, da so v bližnjih srečanjih z oblastjo Bohinjci običajno potegnili krajši konec. Upam, da histerija, ki jo nekateri zganjajo ob parkirnini, ne pomeni ponovne napovedi napada na Bohinjce zato, ker skušajo dokazati, da si skušajo sami urediti kakšno stvar. In tudi upam, da ne pomeni trajnega razkola med Bohinjci samimi. Zato se zavzemam za to, da podpremo ne samo razreševanje težav pri prevelikem navalu na Bohinj, ampak da skupaj začnemo odkrit, celovit in strokoven pogovor o vprašanjih, ki sem jih navedel zgoraj, pa še kakšnega bi lahko dodali. Jože Dežman avtotehna d.d. talen EPRO Gorenjski sejem Kranj Možnost nakupa na posojilo ali čeke Popusti za gotovino Zopet na slovenskem trgu. Sodobni, ekonomični in vzdržljivi traktorji in transporterji LINDNERpd novih bistveno cenejših cenah! Obiščite nos no Gorenjskem sejmu v Kranju vcosu od 12. do 21. avgusta 1994. Spoznoli boste, do smo najugodnejši! Zastopa in prodaja: ZIPTRADE d.o.o. Jesenice Sp. Plavž 6 b 64270 Jesenice Tel.: 064/861-276,861-277 fax: 064/861-414 AVTOTRADE tel.: 064/221-031, 223-710 na Gorenjskem sejmu: 223-252 nova lada samara V času Gorenjskega sejma še ugodnejši nakup! Najugodnejši krediti brez pologa -staro za novo-dobava takoj! LAĐA SAMARA 1300/3V cat, LAĐA SAMARA 1500/3V cat. LAĐA SAMARA 1500/4V cat. Vse ostale informacije dobite na našem prodajnem prostoru ali v prostorih Avtotradea na Laborah. Tel.: 223-710 MM STVLE ŠOLSKI <*riP %g# Mmt*k*P m m M COF ATI M AR KIČ STYLE - ŽENSKI IN MOŠKI COPATI ■ OTROŠKI COPATI ■ ŠPORTNA OBUTEV NIKE S POPUSTOM - ORTOPEDSKA OBUTEV FLY - FLOT Pričakujemo vas na stalnem prodajnem prostoru v hali A s široko ponudbo in ugodnimi cenami! ($ Agromehanika 64001 KRANJ- Hrastje 52/a p.p. 111, tel.: 064/324-033,324-034, telex: 37744, fax: 386413 TRAKTORJI IZ LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA TRAKTORJI MGT830 NRMCNJCNI ZR D€LO NR STRMIH T€R€NIH, V GOZDARSTVU, POUCDaSTVU, SRDJRRSTVU IN VINOGRADNIŠTVU. PROMOCIJSKE CENE IN MOŽNOST KREDITA POStBCJ VflS OPOZARJAMO NR MOŽNOST PRODAJ« VAŠ6GA STROJA STARO ZA NOVO. OCCNC IN INFORMACIJC V BIAGOVNCM CCNTAU HRASTJC OD 7. DO 9. U RS, POZNCJC Pfl NA GORENJSKEM SCJMU. ^MERKUR RAZSTAVLJAMO IN PRODAJAMO bela tehnika gradbeni material gospodinjski aparati električno ročno orodje ročno orodje kompresorji cevi in pribor za zalivanje vrtov izolacijski material instalacijski material peči za centralno ogrevanje plinska trosila avtomobili PRAKTIČNE PREDSTAVITVE delovanja in uporabe gospodinjskih aparatov in električnih ročnih orodij. MGA, ELMA, ISKRA ERO, BLACK & DECKER, ( od 12. do 21. avgusta) sesalniki HOOVER (13., 14., 15. in 19. avgust) likalniki OLIMPIC (12., 14., 16., 17., 18., 20. in 21. avgust) mobitel Koroška cesta 27 64000 Kranj Tel.: 064/222-616 STUDIO RAFAELA sanje po novi metodi z "B0DY SUM UNE" 326-683 ^331-339 DOSTAV/V PIZZ OD 9. DO 23. URE VSAK DAN Torek, 16. avgusta 1994 44# MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM i9- stran • gorenjski glas Dragocene stvari iz plemenitega lesa Ko na sejmu najdete dom Gorenjski sejem na stežaj odpira vrata številnim obiskovalcem. Skorajda lahko rečemo, da prav vsak najde nekaj, kar potrebuje ali vsaj nekaj, kar si z veseljem ogleda. In razstavni prostor, prijeten za oko prav vsakega obiskovalca, je paviljon podjetja KLI Logatec. Vrata in okna prijetnih pastelnih barv, zanimivih oblik in popestrena ornamentir-anim steklom, pričarajo prijetno vzdušje topline doma. V KLI-ju pravijo, da lahko zadovoljijo vsak okus in izpolnijo tudi najbolj posebne individualne želje. Vrhunska kakovost, sodobna izvedba, prihranek energije in izdelava po naročilu in preprosta montaža so značilnost njihovega pohištva. Program podjetja obsega finalizirana enojna okna ter balkonska vrata iz navadnega ali eksotičnega lesa, vhodna in panoramska vrata, polkna, rolete in žaluzije, vse vrste stavbnega pohištva po naročilu in notranje okenske police. Posebnost njihove ponudbe pa je, da svojim kupcem zagotavljajo kompletno storitev: informacijo o ponudbi, vse izmere na objektu, dostavo in montažo pohištva. V zadnjem času pa se ukvarjajo tudi s suhomontažno zamenjavo oken; to je obnova oziroma zamenjava starih oken z novimi brez zidarskih del. KLI Logatec kar sedemdeset odstotkov svojih izdelkov proda na zahodnoevropske trge, največ v Nemčijo, Avstrijo in Švico. In seveda radi poskrbijo tudi za domače kupce, ki so pri izbiri pohištva za svoje domove vedno bolj zahtevni. Zato so prepričani, da se bodo ravno tisti, ki želijo najboljše, ob ogledu sejma radi ustavili tudi pri njih. Če iščete likalnike, radio, televizijo... Prodajalna ASCOM tudi na Gorenjskem sejmu Ponujajo tudi določene popuste ASCOM, d.o.o., je pooblašče- ■ na prodajalna znanega podjetja Gorenje in sicer za vso njihovo ponudbo, ki zajema vse od notranje opreme, bele tehnike do akustike, malih gospodinjskih aparatov, posode Tefal in akustike ter posode Quelle. Lastnik ASCOMA je Sašo Sofronievski, deluje pa že štiri leta. Ponujajo prodajo na kredit, na čeke in na leasing. Sedež je v Kranju na ulici Janeza Puharja 10, Planina I, informacije so na voljo na telefonski številki 064 325-257, prodajalna pa je odprta ob delavnikih od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. Pisarna se nahaja na Jenkovi 4, oglasite pa se lahko na telefonsko številko 064 221-129. gorenje M&#§pftox&2j!)a; POOBLAŠČENA PRODAJALNA ASCOfll dao, Kranj Janeza Puharja 10, tel.: 064/325-257 PLANINA I. PISARNA: Jenkova 4, tel.: 064/221-129 t HI K»Akm""°«» Preprost^ a učinkovit IPOMOCNMvvaši kuhinji, ki "požre" in zmelje vse tisto, kar vam ob pripravi jedi in pojedi ostane in zavržete v smeti! OGLED IN NAKUP NA GORENJSKEM SEJMU V HALI A Dodatne Informacije, ogled in nakup prt uvozniku In distributerju: finima M.G.S.SJ Nazorjeva 5/1, 61000 Ljubljana tel. & fax: +386/ 61/21 55 02 Euro Glob Trade predstavlja: Traktorji in balirke John Deere in plugi Kverneland Podjetje Euro Glob Trade iz Voklega pri Kranju na letošnjem sejmu predstavlja najnovejše model ameriških traktorjev John Deere, ki je vodilna tovarna traktorjev v svetu, tako po prodaji kot tudi po kvaliteti. Tokrat imajo na svojem razstavnem prostoru tudi balirke za baliranje silaže iz iste tovarne za baliranje silaže ali sena, ki se prav tako odlikujejo po svojih sposobnostih in kvaliteti. Euro Glob Trade svojo ponudbo dopolnjuje še s plugi in povijalkami za okrogle bale, ki prihajajo iz norveške tovarne Kverneland. proizvajalec je za vse letošnje leto odobril posebne popuste, tako da so pri Euro Globe Tradeu s svojo ponudbo tudi najcenejši. Plugi Kverneland so zelo kvalitetni, kar potrjuje letos že petindvajsetih osvojeno svetovno prvenstvo v oranju. Vse informacije obiskovalci sejma dobijo na zunanjem razstavnem prostoru ali na telefonski številki 49-250. Na sejmu vedno uspešna prodaja 20-odstotni sejemski popust za posodo Aeternum Na 44. Mednarodnem Gorenjskem sejmu se predstavlja tudi podjetje za trgovino, proizvodnjo, gostinstvo in inženiring PAX iz Nove Gorice. Že pet let je podjetje zastopnik za posodo Aeternum iz Italije. Na sejmu ponujajo sedem vrst posode in štiri vrste ekonom loncev, vse iz nerjaveče pločevine inox. Posoda je zelo kvalitetna in primerna tudi za kuhanje brez maščobe. Primerna pa je tudi cenovno, saj za vso njihovo ponudbo velja 20-odstotni sejemski popust. Zelo ugodne so tudi cene pladn-jev iz inoxa, ki so dekorirani z zlatom, in kafetier, ki so vedno bolj priljubljene tudi med Gorenjci. Podjetje Pax se na sejmu predstavlja že tretjič, sicer pa imajo maloprodajno trgovino v Novi Gorici. Predvsem se ukvarjajo z grosistično prodajo in na Gorenjskem sodelujejo z Merkurjem in Soro Žiri. mm KRANJ Tel.064/212-951, 223-276, 221-031, na Gorenjskem sejmu: 223-252 Najugodnejši nakup vozil Volvo v času Gorenjskega sejma od 12.8. do 21.8.1994. Pri plačilu z gotovino dodatne ugodnosti. STARO ZA NOVO jS^ NAJUGODNEJŠI KREDITI TA HIP ^ TESTNE VOŽNJE Vse podrobnejše informacije dobite na razstavnem prostoru na Gorenjskem sejmu ali v salonu Volvo na Laborah. ■i Mercator - Meso - Izdelki, d.o.o., Škofja Loka Gorenjske mesne dobrote Mesoizdelki iz Škofje Loke se letos na sejmu prvič predstavljajo pod novo blagovno znamko Gorenjske mesne dobrote. Vrsto kvalitetnih mesnih izdelkov pripravljene po domačih receptih dobite na razstavnem prostoru Poslovnega sistema Mercator Ljubljana v hali A. Obiščite nas in prepričali se boste o naši kvalitetni ponudbi pod skupnim imenom Gorenjske mesne dobrote. smm glas ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIH TRGOM TV - HIFI - VIDEO CENTER A_D 12 42 % SAMSUN cene s popustom v SIT TV37cm od 40.863 TV 51 cm teletekst od 48.575 TV 55 cm teletekst od 59.625 TV 63 cm z ali brez teleteksta od 69.145 Videorekorder 2 glavi 45.315 Videorekorder 4 glave od 52.470 HIFI stolpi od 42.294 Radiokasetofoni od 15.344 Fotoaparati od 11.369 Video kamere od 119.171 Obiščite nas v hali A na Gorenjskem sejmu in v naši trgovini na Kidričevi 2 v Kranju (bivši dijaški dom) MOŽNOST NAKUPA NR 3, 6 oli 12 mesecev. OŠ A. T. Linharta Radovljica Kranjska c. 27, 64240 Radovljica razpisuje prosta delovna mesta 1. UČITELJA FIZIKE in TEHNIČNE VZGOJE za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom 1. SPECIALNEGA PEDAGOGA ZA VODENJE INDIVIDUALNEGA POUKA za določen čas (za šol. leto 1994/95 oz. za čas potrebe) s skrajšanim delovnim časom Pogoji: učitelj otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju - prednost ima učitelj za mladino z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po Zakonu o OŠ. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na šolo v 15 dneh po objavi razpisa oz. razpis velja do zasedbe delovnih mest. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku. hi KMKI IJSKO-(,OZI)\RSKA ZADKI (iA / o.o. KRANJ Iz svojega prodajnega programa ponujamo: Pričakujemo vas v novi prodajalni na Šucovi 27 in se priporočamo za obisk na Gorenjskem sejmu od 12. do 21. 8.1994 Prodajalna kmetijske mehanizacije in rezervnih delov Sučeva 27, Kranj Tel.: 064/ 268 - 521, 268-522 fax: 064/268 520 Traktorje: ZETOR (sejemski popust), SAME, TORPEDO in LINDNER Rezervne dele Kmetijsko mehanizacijo ■■-ij.m,',MHjrra Uprava KGZ SLOGA KRANJ Sučeva 27, Kranj tel.:(064)268-500 Komerciala 268 - 505, 268-506 fax.: 064/268-510 Prodaja repromaterlala Jezerska c. 41, Kranj tel.: 064/242-730 Ovsenik Mizarstvo, profiliranje lesa in žaga Obiščite nas na GORENJSKEM SEJMU v Kranju. TORUS, d.o.o., Blejska Dobrava objavlja prosto delovno mesto VZDRŽEVALCA Pogoji: - V. stopnja izobrazbe smer finomehanik Prednost pri izbiri bodo Imeli kandidati z že odsluženim vojaškim rokom. 2 izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen Čas z enomesečnim poskusnim delom. Pisne prijave pošljite v osmih dneh po objavi na naslov TORUS, d.o.o., Blejska Dobrava 124, 64273 BI. Dobrava. Zainteresirani lahko dobijo dodatne informacije na tel. št. 874-455 ali se osebno zglasijo v kadrovski službi podjetja. Jndutfuja Somiamiii iuielkoo Klanj STANETA 2AGARJA 35, 2R PRI SDK KRANJ 51500-601-10082 Cesta Staneta Žagarja 35 Ponovno objavljamo prosto delovno mesto OBLIKOVALCA Pogoji: - zahteva se VI. - VII. stopnja izobrazbe tekstilne smeri -oblikovanje tekstilij ali tekstilno mehanske smeri (predizobrazba srednja tehniška tekstilna šola -tkalska smer) - možnost zaposlitve pripravnika - možnost nadaljnjega izobraževanja in napredovanja Pisne prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zgoraj navedenih pogojev pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov podjetja. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. TRGOVSKO PODJETJE ROŽCA 64270 Jesenice, Titova 16 oddaja naslednje poslovne prostore 1. OPREMLJEN GOSTINSKI LOKAL (179 m2) NA HRUŠICI 71/b Pogoji za najem so: - najemnina 11 DEM/m2 - stroške elektrike, komunalnih storitev in ostali stroški niso zajeti v prejšnji najemnini - plačilo najemnine za tri mesece vnaprej - odkup inventarja prejšnjega najemnika (cena po dogovoru) - odkup gostinske opreme - mize in stoli - najemna pogodba se sklepa za 10 let Ponudniki naj v pisnih ponudbah navedejo pripravljenost odkupa opreme kuhinje in pa dobo plačila najemnine vnaprej. 2. PISARNIŠKE PROSTORE V POSLOVNI STAVBI NA JESENICAH, DELAVSKA 11 (156.9, 28.2, 42.8 m2) Pogoji za najem so: - najemnina z vključenimi stroški elektrike, komunalnih storitev in ogrevanja znaša 15 DEM/m2 - najemnina se plačuje za en mesec vnaprej - najemne pogodbe se sklepajo za obdobje 5 do 10 let Ponudniki naj pisne ponudbe pošljejo do 23. 8. 1994 na upravo podjetja Titova 16, Jesenice. Direktor Stanko Zugvvitz, dipl. oec. Slovenske železnice so za obiskovalce mednarodnega sejma pripravile posebno ugodnost Potniki bodo ob vrnitvi pokazali vstopnico za sejem, s čimer bodo upravičeni do popusta. Popust velja za 1. in 2. razred vseh vrst vlakov, razen za InterCity Zelene vlake in vlake EuroCity. Za skupinska potovanja otrok in mladine od 15. do 26. leta starosti velja 50% popusta, prav tako tudi za upokojence in osebe nad 60 let! Slovenske železnice SVET VZGOJNOVARSTVENEGA ZAVODA ŠKOFJA LOKA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat mora izpolnjevati z zakonom določene pogoje in posebne pogoje: - biti mora vzgojitelj ali strokovni delavec po določilih 38. in 39. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali učitelj po določbi 96. člena zakona o osnovni šoli ter imeti: - opravljen strokovni izpit - najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela v vzgoji in varstvu predšolskih otrok - organizacijske in strokovne sposobnosti in to dokazati s svojim preteklim delom Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: WZ škfoja Loka, Podlubnik 1 D, 64220 Škofja Loka, s pripisom '*za razpis". Prijavi priložite "vizijo" zavoda. Kandidate bomo obvestili o izidu razpisa najkasneje v 30 dneh po izbiri. A BLED ***** G&P nuni G&P Hoteli Bled, p.o., Cankarjeva 6, Bled objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB za prodajo stanovanjskih enot na Bledu, Partizanska 1 in 1 a stanovanje velikost CENA 1. stari del štev. 1 74,65 m2 1.975.440 SIT štev. 2 28,30 m2 929 805 SIT štev. 3 45,20 m2 1332 814 SIT štev. 4 17,50 m2 606 225 SIT štev 7 31,60 m2 1 067 853 SIT štev. 9 43,75 m2 1 224 270 SIT štev. 10 17,80 m2 556 097 SIT štev. 12 34,85 m2 994 440 SIT 2 novi del štev. 1 štev 2 štev. 7 štev 9, 10 3. V ceno stanovanj je vključena vrednost opreme, razen stan. pod 1. štev. 1 in pripadajoč kletni prostor. 4. Vsa stanovanja so zasedena z najemniki, ki imajo predkupno pravico. 5. Ponudniki morajo v roku 60 dni od objave oz. predkupni upravičenci v roku 60 dni od prejema ponudbe poslati ponudbo in prodajalcu plačati 10 % cene stanovanja na žiro račun štev. 51540-601-12734 kot varščino, ki se všteje v ceno, preostanek pa v 10 letih z mesečnimi obroki z R + 8 % obrestno mero. 6. če predkupni upravičenec v roku iz tč. 5 ne plača 10 % cene, lahko prodajalec proda stanovanje drugemu najugodnejšemu ponudniku pod manj ugodnimi pogoji. Prodajalec se ne zavezuje prodati stanovanj kateremu koli ponudniku. Ponudniku, ki odstopi od sklenitve pogodbe, se varščina ne vrne, ostalim neuspelim ponudnikom pa se vrne v roku 5 dni brezobrestno. 7. Prometni davek plača prodajalec, vse ostale stroške v zvezi s prenosom lastništva pa kupec. 8. Ponudbe se pošljejo na naslov: G&P Hoteli Bled, Cankarjeva 6, Bled z oznako: Ponudba za nakup stanovanj. 46,85 m2 1.689 580 SIT 28,70 m2 1 132.154 SIT 22,55 m2 1 014.314 SIT 52,20 m2 1 893 168 SIT telefonska številka na razstavnem prostoru na sejmu v Kranju (064) 223-319 Pečarstvo in lončarstvo že stoletja stara obrt Domač kamin ob centralni kurjavi radicija izdelovanja pečnic je pri Lončarjevih v Polju pri v Vodicah stara že ajmanj 135 let. Delo Staneta Fujana pa bo nadaljeval sin Boštjan."" Polje pri Vodicah, avgusta - Se nedavno tega je marsikdo Trenil, daje odprti ali zaprti kamin v dnevni sobi, ki ima sicer centralno ogrevanje rta trdo ali tekoče gorivo, bahavost ali TKodna muha. Danes, pravi Stane Fujan, Lončarjev iz Polja 3 Pri Vodicah, je vse več takšnih, ki se odločajo, da imajo poleg centralne kurjave v hiši tudi kmečko peč ali kamin v dnevni sobL Pečarstvo, kije bilo pred desetletjem dvema že skoraj Pozabljena dejavnost, zdaj spet pridobiva na pomenu. . Glina je naravna surovina za izdelovanje različnih glinastih izdelkov. Ni vsaka dobra; posebno ne tista, ki je pomešana z apnencem. Veliko zares kvalitetne gline pa je na območju "led Komendo, Mostami in Vodicami. Tu je tudi danes v Bukovici velik glinokop. V tem spodnjem delu Gor-enjske, tja proti Mengšu, je že več kot sto let doma lončarstvo in pečarstvo. Eno najstarejših, če ne kar najstarejše, je v Polju 3 pri Vodicah, kjer se tudi po domače pravi Pri Lončarjevih. Kmalu pa bo trideset let, ko je Stane Fujan prevzel doma obrt za očetom, pred njim pa sta jo opravljala tudi ded in praded. In ni bojazni, da bi dejavnost pri Fujanovih oziroma pri Lončarjevih zamrla, saj se je zdaj zanjo odločil tudi sin Boštjan, ki je končal šolanje na oddelku keramike na Srednji kemijski šoli v Rušah. "Pečarstvo oziroma izdelovanje pečnic iz gline je danes v primerjavi z leti, ko sem se odločil (1967. leta), veliko lažje. Včasih je bilo treba za-en izdelek (1000 pečnic) enkrat na mesec zakuriti peč. Prvič je gorela 21 ur, drugič za glazuro, pa kakšnih 12 ur. Za vsako Stane Fujan bo družinsko tradicijo "predal" sinu. gline pa so že valjčni gnetilci. Vendar pa je delo se vedno zelo natančno in še posebno pomembna je temperatura. Včasih so pečnice žgali pri 850 stopnjah, zdaj pa jih pri okrog 960. Sicer pa naša glina zdrži do 1.050 stopinj Celzija, uvožena pa tudi do 1.080 stopinj." Tudi glazure so danes drugačne. Niso več nevarne zaradi svinca. Pa tudi mešati jih ni treba tako kot včasih, ko je vsak lončar skrbno "varoval" svojo recepturo. Danes se vse dobi na trgu. Pa vendar se izdelki zelo razlikujejo od izdelkov in prav po tem se cenijo pečarji. Fuja-novi v Polju pri Vodicah so poznani po vsej Sloveniji in zelo dobro tudi v sosednji Avstriji. Pečnice je najprej treba izoblikovati in potem nekaj dni sušiti, preden gredo prvič v peč. Pečarstvo Fujan - Pri Lončarjevih v Polju pri Vodicah je eno najstarejših v tem spodnjem delu Gorenjske. žganje do končnega izdelka smo porabili do 14 kubičnih metrov drv iz mehkega (smreka, borovec) lesa. Težaško delo je bilo gnetenje gline. Danes imamo plinsko peč, za gnetenje "Naše pravilo je, da ustrežemo vsaki želji in naročilu. Osnovno pravilo je kvaliteta, kupec pa mora imeti vedno prav," je Stanetovo razlago potrdila tudi žena Slavka. • A. Žalar Asfalt proti graščini Križ, avgusta - Minuli teden so v krajevni skupnosti Križ začeli uresničevati letošnji program del na cestah. "Uredili in asfaltirali bomo okolico Doma Antona Breznika in cesto proti graščini. Na sicer krajšem odseku smo uredili tudi odvodnjavanje in robnike. Denar smo zagotovili skupaj: krajevna skupnost, gasilci in krajani," je pojasnil predsednik KS Ivan Hlade. Če bo le kaj denarja, pa bodo jeseni z deli na cestah v krajevni skupnosti nadaljevali • A. Ž. Zdaj je na vrsti "ozko grlo" Smlednik, avgusta - Po vseh zapletih glede ureditve 170 metrov dolgega odseka regionalne ceste skozi Valburgo v krajevni skupnosti Smlednik v občini Ljubljana Šiška, so krajani pred nedavnim le dočakali asfalt. Po programu bodo od gasilskega doma do križišča uredili tudi pločnik in tudi naprej od križišča proti šoli. Se vedno pa ni jasno, kako bo s križiščem. Lastniki in investitor oziroma Republiška uprava za ceste se namreč že kar nekaj časa dogovarjajo, vendar do sporazuma, očitno zaradi cene oziroma odškodnine, ne pride. Nekateri krajani že negodujejo in menijo, da bi tudi pri tem problemu skušali vključiti v razrešitev krajevno skupnost. Nenazadnje je zdaj neugledno in predvsem tudi nevarno "ozko grlo" prav v križišču v smeri proti Zbujam, v Valburgi. • A. Z. Gostilna MIHOVEC Mihaela & Jernej Petač Zg. Pimiče 54 61215 Medvode Tel.: 061/621-180 Tel./Fax: 061/621-897 [Odprto: 12.00 - 22.00h pet, »ob.: 12.00 -1.00 ŽIVA GLASBA, nedelji: 11.00 - 20.00h, sred*: uprto Mengeški grb Mengeš, avgusta - Julijska "polemika" o mengeškem grbu na avtomobilskih oznakah se je sicer polegla, vendar pa je bil mengeški župan Janez Per, ko smo ga povprašali po njej, še vedno malce nejevoljen. Povedal nam je, da so o tem razpravljali tudi na svetu krajevne skupnosti, in da je bila takrat razlaga, da ni nikjer prepovedano, da se takšna oznaka oziroma grb ne bi smel uporabljati. Tako so se krajani oziroma prebivalci krajevne skupnosti Mengeš, kt jim ie grb pri srcu, "oprijeli" izreka, da, kar ni prepovedano, je lahko tudi dovoljeno. Zato je na cestah še vedno kar precej avtomobilov z mengeškim grbom. • A. Ž. Izpušni sistemi za vse osebne avtomobile Najnovejša tehnologija Dvojna ALU pločevina AMBROZ Podgorje pri Kamniku Tel. (061) 812-541 Proizvodnja, servis, montaža Slovesnost v Loki pri Mengšu Obnovljena cerkev in nov zvon soboto, 6. avgusta, je skof msgr. Alojzij Uran blagoslovil obnovljeno cerkev v Loki pri Mengšu in nov zvon. Megneš, avgusta - Marca letos se je v krajevni skupnosti Mengeš v Loki začelo obnavljanje cerkve sv. Primoža in Felicijana. Denar in material so zbrali krajani oziroma Jarani, k obnovi pa je prispevala tudi župnija Mengeš. Na cerkvi so do svečanosti, ki je bila v soboto, 6. avgusta, popoldne, obnovili streho, fasado in uredili odvodnjavanje oziroma drenažo. Dela so veljala kar sedem milijonov tolarjev. Ostala je le še freska, ki čaka na odločitev Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da jo začne obnavljati. Svečanosti prejšnjo soboto popoldne se je udeležilo blizu šeststo krajanov. Škof msgr. Alojzij Uran je najprej skupaj z župniki iz Vodic, Trzina, Jarš, upokojenim duhovnikom iz Mengša in mengeškim župnikom Matejem Zevnikom blagoslovil 270 kilogramov težak srednji zvon, ki so ga ulili v Feralitu v Žalcu, in cerkev. Zvon sta kupila dobrotnik, ki je preživel hudo prometno nesrečo in krajan, ki se mu je pri nakupu pridružil. Kar dvaindvajset domačinov je po blagoslovitveni slovesnosti potegnilo zvon v zvonik. Priznanja Vinka Petka s Križa Obnova cerkve na Loki, ki jo je vodil poseben gradbeni odbor, podprli pa so jo krajani Loke v krajevni skupnosti Mengeš, pa prav gotovo ni zadnja obnovitvena akcija v župniji Mengeš. Župnik Matej Zevnik nam je povedal, da imajo v Mengšu okrog župnije še nekaj objektov, ki jih je cerkev dobila nazaj, in so po petdesetih letih potrebni temeljite obnove. • A. Ž. Galerija Mežnarija , Mengeš, avgusta -Kulturno društvo Franca Jerovška v Mengšu je v svojo novo galerijo Mežnarijo v Mengšu povabilo Toneta Demšarja, da se predstavi s svojimi deli. Razstava, ki so jo zaprli v nedeljo, je vzbudila precejšnje zanimanje. Ciklus VDOVE, s katerim se je izrazil, namreč predstavlja strah, sovraštvo, posilstvo, preganjanje, smrt in seveda vdove. Vdova, nagnjena skozi okno, držeč se z obema rokama za glavo, polna žalosti in tragične bolečine, zre na mlado "veselo vdovo", ki z ubito dušo zarisuje z rdečimi križi trofeje izmed Unprofor-jevcev. Naredimo kaj za mir in hvaležni bodimo Bogu za vsak svoboden dih. Vojna še traja, kipar Tone Demšar pa še vedno gnete glino in nadaljuje ciklus "Vdove". ODPRTO VSAK DAN 12-24 PETEK SOBOTA 12 -01, ČETRTEK ZAPRTO 6c priporočamo za obisk Dragočajna 6a, telefon: 061/627-355 Zlata in srebrna plaketa za sončni kolektor lato plaketo na letošnjem sejmu inovacij v Ženevi in lani jeseni v Bruxellesu, srebrno pa v tfuernbergu je Vinko Petek s Križa v kamniški občini dobil za sončni zračni kolektor. Križ, avgusta - Vinka Petka, ki ima na Križu 24 a pri Komendi podjetje Poni za proizvodnjo in montažo ventilacijske opreme in za napeljavo strojnih instalacij, poznajo danes že širom po Sloveniji in tudi v tujini Lani in letos je namreč na nekaj nastopih inovatorjev v tujini prejel zlata in srebrna odličja za sončni zračni kolektor. Po poklicu je Vinko Petek instalater za vodovod in centralno kurjavo. Pravi, da se je pri svojem delu večkrat srečal z različnimi ventilacijskimi napravami in osuševanjem prostorov in tako je začel razmišljati o sušenju oziroma ogrevanju prostorov na podlagi toplega zraka. "Tako sem začel razmišljati o zdravilnih zelišč in tudi za pripravo tople vode. Gre za zračni kolektor, ki začne delovati takoj, ko ga obsije sonce. Pomembno je, da sončni zračni kolektor ne zahteva posebnega vzdrževanja, kot na primer je to potrebno pri kolektorjih na vodo, ki jo je pri nekaterih treba pozimi spusti, da ne zmrzne." Na predstavitvah doma in v tujini je Vinko Petek za naprave dobil visoka priznanja. Razlika med poznanimi sončnimi kolektorji na stanovanjskih objektih in kolektorjem Vinka Petka je, da zračni kolektor ogreva prostor s toplim zrakom, ki izpodriva hladnega. sončnem kolektorju, s katerim bi lahko ogrevali različne prostore. Zasnoval sem ga za ogrevanje planinskih koč, vikendov, velikih cerkvenih objektov in na primer muzejskih stavb. V kmetijstvu pa je uporaben za dosušitev sena, raznih žit, suhega sadja, gob, So kolektorji, ki ste jih vi zasnovali, primerni tudi za ogrevanje stanovanjskih hiš? "Lahko bi s temi kolektorji ogrevali tudi stanovanja, vendar bi morala biti gradnja prirejena za takšno ogrevanje. Objekt bi moral imeti kanale, za "pretakanje" toplega zraka iz prostora v prostor oziroma iz nadstropja v nadstropje. V Kanadi in v Avstraliji na ta način že ogrevajo tudi stanovanjske prostore. " Vinko Petek je svojo zamisel začel preizkušati pred nekako petimi leti. Napravo so preizkusili tudi na Fakulteti za strojništvo in z nekaterimi manjšimi spremembami in izboljšavami je potem lani v Gornji Radgoni dobil zlato medaljo za svoj izzum. S tem si je "odprl vrata" tudi v evropski inovacijski prostor in že na prvih nastopih dobil tudi zlata in srebrna odličja. Pravi, da je v Sloveniji za sončni zračni kolektor že precej zanimanja. Tako je eden že na Rakitni, zanima pa se zanj tudi stranka iz Litije. Zal mu njegovo redno delo po Sloveniji ne dopušča, da bi izum hitreje vgrajeval po raznih objektih, vendar, kot nam je med nedavnim obiskom povedal, se bo tega prav gotovo lotil in bo proizvodnja in vgrajevanje sončnih zračnih ko-lektorjev postala še ena od njegovih rednih dejavnosti. "Mislim, da bo trajalo še nekaj časa, da bomo v podjetništvu v Sloveniji dočakali večji red. Danes naročilnica inpogodba največkrat še vedno nimata prave poslovne veljave. Sicer pa imam s štirimi zaposlenimi dela dovolj. Morda je tudi to eden od razlogov, da že nismo v podjetju Poni začeli z redno proizvodnjo in vgrajevanjem te nove naprave, za katero pa je precejšnje zanimanje." Sicer pa je Vinko Petek tudi delegat v zboru krajevnih skupnosti občinske skupščine v Kamniku. Bil je takrat, ko so gradili pločnik od Križa proti Mostam tudi predsednik krajevne skupnosti Križ. Pred 25 leti pa je bil predsednik gasilskega društva Križ in takrat so se v društvu začeli tudi uspehi na tekmovalnem in drugih področjih. • A. Žalar ZA LEPOTO IN ZDRAVJE VAŠIH LAS BIO KOLEKCIJA ASSAY Tonik ASSAY: pospešuje dotok krvi v lasišče in s tem energije in hrane v lasno čebulico. Uporabljamo ga proti izpadanju las in plešavosti, za okrepitev las in proti seboreji. Nanašamo ga direktno na lasišče in nato dobro zmasiramo s konicami prstov. Tonik vmasiramo redno vsak dan in ga po masaži ne izpiramo. Lase si umivamo samo enkrat na teden. Cena: 2.980 SIT "Olje je čudovito! Oljno obloge so vrnile mojim lasem ne le lesk in mehkobo, ampak so jih dobesedno oživile. Prej slamnati in mrtvi lasje, uničeni zaradi trajne In beljenja, nikakor niso bili okms sodobne, poslovne ženske. Preobrazbi v treh tednih se je začudila še moja frizerka in me takoj vprašala, kaj sem uporabljala. Zaradi velike učinkovitosti sem poleg olja naročila tudi šampon ASSAY. Vsem bralcem lahko še enkrat rečem: Olje dela čudežer Jasna Iz LJubljane Olje ASSAY: - proti prhljaju in seboreji - za okrepitev lasnega korena pri tankih, redkih ali poškodovanih laseh ter za nbffO suhih las - pri prekomernem izpadanju las, pri krožni in prezgodnji plešavosti Na lasišče ga nanašamo enkrat na teden in dobro zmasiramo. Pri suhih in poškodovanih laseh namastimo tudi lase s pomočjo glavnika. Oblogo pustimo učinkovati pol ure, nato pa si lase umijemo s šamponom ASSAY. Cena: 2.380 Šampon ASSAY: Vrača lasišču normalen rahlo kisel pH in spodbuja rast las. Zaradi svojega blagega delovanja je priporočljiv za vse, ki si pogosto umivajo lase, ki imajo občutljivo lasišče, suhe ali mastne lase, prhljaj in še posebej pri čezmernem izpadanju las. Cena: 1.390 SIT 7mam zelo tenke, redke lase in slabo prekrvljeno lasišče. Uporabljala sem tonik ASSAY in ga vsak dan pridno vtirala v lasišče. Ker sem ga skoraj že porabila, Vas prosim, da mi ga ponovno pošljete. Ker zaupam vašim izdelkom, naročam tudi olje ASSAY. V lasišču imam dober občutek, ob straneh glave pa so mi zrasli novi lasje. Poleg tega si z masažo nisem kvarila pričeske, kar je bil pnoblem pri drugih sredstvih." Nevenka Iz Šempasa Proizvaja dipl. biologinja Erika Fišer-Pajk Prodaja in sprejem naročil: BIOTIKA d.o.o., p.p. 21, 66320 Portorož . Telefon: 066/79-908 in 066/75-155 SREDA, 17. AVGUSTA ČETRTEK, 18. AVGUSTA 10.05 Otroški program 10.30 iz življenja za življenje 11.00 R & R, znanstvena oddaja 11.35 Zgodovina 12 evropskih držav, angleška dokumentarna serija 12.05 Otrok za dediščino, francoska drama 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Cobi in prijatelji, španska risana serija 18.35 Morski zakladi 18.50 Človeški rod, angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Film tedna: Ljubezen do polnoči, ameriški film 22.00 Mali koncert 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.32 Šport 22.40 Sova; Grace na udaru, ameriška nanizanka Dokazi, ameriška nanizanka 15.00 Videostrani 16.15 Huda kri, nemška nadaljevanka 17.00 Mednarodna obzorja: Hrvaška 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 20.00 GP v atletiki, prenos 23.00 Omizje 22.32 Šport 22.50 Sova: Gledališče Ravja Bradburvja, ka-nadsko-novozelandska nanizanka Dokazi, ameriška nanizanka 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Naj bo igra 10.35 Neznanci 10.55 Risanke 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica 12.40 Monofon 13.15 Orlova dežela, dokumentarna serija 14.05 2.4 otroka, humoristična serija 14.35 Severna obzorja, nadaljevanka 15.25 Obala Kona, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.18 Loto 19.30 TV dnevnik 20.10 Loto 20.15 Dokumentarna oddaja 21.00 V iskanju 21.45 Poročila 21.50 Ekran brez okvirja 22.46 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.55 Sanje brez meja 16.50 TV koledar 17.00 Skrivnosti, ponovitev nadaljevanke 17.45 Vrnitev v Paradiž, ponovitev avstralske nadaljevanke 18.30 , ozejdonovi vrtovi, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 Tv dnevnik 19.55 Mednarodni atletski miting, prenos 23.00 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 23.45 Težek dan za kraljico, francoski film 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Rodeo 13.45 Spot tedna 13.50 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.40 Spot tedna 16.50 Državnik novega kova, humoristična nanizanka 17.00Skandalozno odkritje, ponovitev ameriškega filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nanizanka 20.00 Call selection 20.30 Beverlv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 21.20 Poročila 21.30 Karma, kontaktna oddaja 22.15 Glasbena oddaja 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CMT 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Srečanje z naravo 10.15 Velemestni junaki, ameriška komedija 12.00 Glasbena skrinja 12.10 Reportaža iz tujine 13.00 čas v sliki 13.10 Bratje Marx v trgovini, ameriška komedija 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Fotomodel JO, italijanska nadaljevanka 21.45 Pogledi od strani 21.55 Evropski policisti 22.50 Red, nemški film 0.00 Čas v sliki 0.05 Začniva skupaj znova, ameriški film 2.00 Poročila/1000 mojstrovin 8 00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program, ponovitev 11.00 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Smithsonian VVorld 13.50 Heidi in Erni 14.15 Doktor Trapper John 15.00 Ukana z opico, ameriška kriminalka 16.30 Živalski raj 17.00 Poklici 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Ziata dekleta 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki ?).00 Kultura 20.15 Šport 22.00 as v sliki - Večerni studio 22.35 Lahka atletika 0.15 Hello Austria, Hello Vienna, ponovitev 0.45 Kako poeti uživajo življenje 2.20 Poročila/ 1000 mojstrovin 19.00 Izmenjava programa z LOKATV 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (23. oddaja) vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21. url. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETV 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 4. turnir slovenske poletne lige v odbojki na mivki 20.30 Šport extreme (TV Medvode) 20.40 Otvoritev rekonstruirane ceste Kamna Gorica -Lipnica ob prazniku občine Radovljica 21.10 Bila je Kranjska noč '94 21.20 Vroča linija Impulza: Na obisk TELE TV Kranj 22.20 Predizbor za Miss Slovenije: Miss Sare v Kranju 23.10 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program KULTURA 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Zbiramo kuharske ideje 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 Kulturni utrinki 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 13.45 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.30 Za srečen danes in zdrav jutri 17.00 Glasbeno popoldne 19.00 Odpoved programa foto bobnar Oddajamo od 16. do 19. ure na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. ittUVJESBH! 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.00 Nasvet iz zdravnikove torbe 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 16.45 Sindikalne minute 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, SREDA CENTER amer. "odštekana" kom. NABRITI KANONI ob 18. in 20. uri STORŽIČ ZARADI OBNOVITVENIH DEL ZAPPTO! ŽELEZAR Danes zaprto! LETNI KINO amer. "odštekana" kom. NABRITI KANONI ob 21.30 uri 10.05 Tedenski izbor: Ostržek, gledališka igra; 10.40 Videošpon 11.40 Človeški rod, angleška poljudnoznanstvena serija 12.05 Tusitala, angleško-avstrals-ka nadaljevanka 13.00 Poročila 16.30 Gospodarska oddaja 17.25 Porabski utrinki 18.00 TV dnevnik 18.10 Otroški program: Čarobna piščal, glasbena oddaja 18.40 Že veste 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nadaljevanka 21.05 Seks gre za med, dokumentarna oddaja 22.05 Poletni navdih, turistična oddaja 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 11.00 Videostrani 11.30 Kinoteka: Na severni sledi, ameriški čb film 15.50 Svet poroča 16.20 Iz dobrega gnezda, nemška nadaljevanka 17.10 Mojstrovine, dokumentarna oddaja 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV dnevnik 20.05 Krila nad svetom, dokumentarna oddaja 21.00 Umetniški večer 22.45 Videostrani 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Veseli glasbeni četrtek 10.30 Morski ježki 11.00 Poletni šolski program 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Monofon 13.10 Orlova dežela, dokumentarna serija 14.05 2.4 otroka, humoristična nadaljevanka 14.35 Severna obzorja, ponovitev nadaljevanke 15.20 Paulinini strahovi, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Iz strankarskega življenja 21.00 Nocoj z vami, zabavnoglas-bena oddaja 21.45 Poročila 21.50 Hrvaški turizem 22.35 Slika na sliko 23.20 Glasbeni večer 23.55 Poročila v nemščini 0.00 Sanje brez meja 17.00 TV koledar 17.10 Skrivnosti, ponovitev nadaljevanke 17.35 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 18.20 Ekran brez okvirja 19.30 Dnevnik 20.15 Ko se srca vnamejo, humoristična serija 20.45 Vrnitev v Paradiž, avstralska nadaljevanka 21.30 Osedlaj veter, ameriški film 23.00 Top DJ Mag 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ponovitev ameriške nadaljevanke 13.05 Call selection, ponovitev 13.35 Spot tedna 13.40 CMT 14.30 J3orza dela 14.45 CMT 16.30 Spot tedna 18.35 Na velikem platnu 16.50 Album show 17.40 Video igralnica 18.10 Beverlv Hills 90210, ameriška nadaljevanka 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Mag-netoskop 20.40 Pred poroto, ameriška nanizanka 21.10 Poročila 21.20 Nič svetega, ameriški film 22.40 Zdrava video glava 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CMT 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 Zemlja in ljudje 10.00 Slika Avstrije 10.30 Fotomodel Jo, nadaljevanka 11.55 Hooperman 12.15 Morje, ki je padlo z neba 13.00 Čas v sliki, ponovitev 13.10 Pet tednov v balonu, ameriškifilm 14.50 Pogledi od strani, ponovitev 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Umor je napisala 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 Šport 20.15 Iris in Violeta, 9. del 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Pogledi od strani 21.15 MacCvver 22.00 Rdeča svetilka, nemški film 23.30 čas v sliki 23.35 Angleški film 1.15 Sest osumljencev, ameriški film 2.55 Poročila/1000 mojstrovin 3.00 Vremenska panorama 8.55 Otroški program 11.00 Vremenska panorama 11.50 Tisoč mojstrovin 13.00 Smithsonian world 13.50 Heidi in Erni 14.15 Doktor Trapper John 15.00 Gora kliče, nemški film 16.35 Dobrodošli v Avstriji 17.00 Prelomni čas 18.00 Zlata dekleta 18.30 Gaudimax 19.00 Zvezna dežeia danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Vreme 20.05 Kultura 20.15 Domače reportaže 21.00 Kuharski mojstri 21.05 Jollv Joker 22.00 Čas v sliki - Večerni studio 22.35 Abrahamovi padli otroci 23.20Sporna vprašanja 0.20 Twin Peaks 1.05 Zakon v Los Angelesu 1.55 Poročila/Večerni studio 19.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (22. oddaja) 20.00 Radioamaterji na terenu -1. del vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. blok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELETI 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 Počitniški Miha Pavliha (v živo) 21.00 3 - 2 - 1 gremo, zaključna poletna oddaja (ponovitev) 24.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Planinsko športni kotiček 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Music machine 19.30 do 24.00 študentski program Radia Kranj ?ADiO 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 8.30 Nasvet za kosilo 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Dopoldanske novice 11.00 vprašanja in pobude 12.00 Vročih 11 13.00 Morda niste slišali 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Napoved programa 16.50 Športni utrinki 17.00 Novice 17.30 Vse o gobah 19.00 Odpoved programa Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. R TRIGLAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.30 Novice 11.00 Podjetniška borza 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zimzelene melodije 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice17.00 Spoznajmo se 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf KINO, ČETRTEK CENTER prem amer. kom. NORI DETEKTIV ob 18. in 20. uri STORŽIČ ZARADI OBNOVITVENIH DEL ZAPRTO! ŽELEZAR Danes zaprto! LETNI KINO predprem. amer. akcij. kom. POLICAJ Z BEVERLY HILLSA 3 ob 21.30 uri BLED ljub. drama MR. JONES ob 20.30 uri PETEK, 19. AVGUSTA 10.30 Čudežna leta, ameriška nanizanka 10.55 Ljubezen med tatovi, ameriški fslm * 12.25 Že veste 15.50 Omizje, ponovitev 18.00 TV Dnevnik 18.10 Otroški program 18.40 Znanje za znanje 19.10 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.10 Forum 20.30 Ostra slika, ameriški film 22.05 TV dnevnik 22.25 Sova: V uri mrličev, ameriška nadaljevanka 0.00 Brane Rončel izza odra i A Ži15.00Videostrani 16.10 Film tedna: Ljubezen do polnoči, ameriški film 18.00 Sova, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 20.05 Podeželski utrip, angleška nanizanka 20.55 Večerni gost: prof. dr. Berta Jereb 22.00 Cvetje v jeseni, televizijska priredba predstave 23.45 Videostrani 10.00 Poročila 10.05 Za otroke 11.00 Poletni šolski programi2.00 Poročila 12.15 Divja roža, serijski film 12.40 Monofon 12.55 Orlova domovina, dokumentarna serija 13.25 2.4 otroka, humoristična serija 14.15 Severna obzorja, serijski film 15.00 Bistvo domin, ameriški film 17.00 Hrvaška danes 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Latinica 21.20 Ne joči več moja ljuba, kanadsko-francoski film 23.00 S sliko na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sodobni poljski film 17.25 TV koledar 17.35 Vrnitev v Eden, serijski film 18.20 Vojne v miru, dokumentarna serija 19.05 Bruxelles: mednarodni atletski miting 21.50 Peta hitrost 22.25 Sha-nonova igra, serija 23.10 Hit depo 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem platnu 12.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 13.05 Magne-toskop, ponovitev kontaktne oddaje 13.45 Spot tedna 13.50 CMT 14.30 Borza dela 14.45 CMT 16.00 Spot tedna 16.05 Na velikem platnu 16.20 Ameriških 10, glasbena oddaja 17.10 Pred poroto, ponovitev ameriške nanizanke 17.40 Nič svetega, ponovitev filma 19.00 Poročila 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja 20.30 Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 21.20 Poročila 21.30 Teden na borzi 21.40 Sneg na Kilimanjaru, ameriška drama 23.40 Spot tedna 23.45 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 0.30 Glasbena oddaja 1.20 Erotični film 9.00 Čas v sliki 9.05 Zlata dekleta 9.30 čudovite slike iz živalskega sveta 10.15 Le Mans 12.05 Loto studio 12.15 Poletni pogovori 13.00 Čas v sliki 13.10 Pustolovščine v vesolju 14.45 Pogledi vstran 14.50 Risanka 14.55 Confetti 15.45 Nekoč je bila ... Amerika 16.10 Super Babica 16.35 Drugi obraz 17.00 Mini ZIB 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Vedno, kadar je pisala kriminalke 19.30 Čas v sliki 20.00 šport 20.15 Primer za dva 21.20 Pogledi vstran 21.30 Mr. Destinv 23.20 Čas v sliki 23.25 Večerni šport 23.50 Charlie Muffin 1.35 Beli pes z Beverlv Hillsa 2.55 Aktualni teletekst; Tisoč mojstrovin 9.00 Gašperček 9.45 Nekoč je bila ... Amerika 10.10 Super babica 10.55 Confetti 11.00 Vremenska panorama 12.50 Tisoč mojstrovin 13.45 Heidi in Erni 14.15 Primarij Trapper John 15.00 Amerikanec v Parizu, film 16.45 Družina Merian 17.30 Podvig Noetova Arka 18.00 Ziata dekleta, zabavna nanizanka 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Mi neandertalci 21.00 Trailer 21.20 Šiling 22.30 Čas v sliki 22.35 Totalno odštekana televizija 23.15 X-large Nightline 1.20 Zakon v Los Angelesu 2.10 Aktualni teletekst 2.15 Tisoč mojstrovin 19.00 Izmenjava programa z drugimi lokalnimi TV 20.00 S padalom v nebo - 2. del vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki (10 min. biok) ob 9.00, 16.00, 18.00, 19.25 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. TELET! 20.00 TV napovednik TELE-TV 20.03 EPP blok 20.10 Razstava slovenske ornamentike na steklo Janeza Gašperšiča 20.40 Kolovrat domačih viž: Slovenski goriški kvintet 21.20 Film: Cvclone 23.00 Nočni zabavno-erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 561 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema dneva 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Od tu in tam 11.00 Zanimivosti od tu in tam 12.00 Vročih 11 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Zbiramo Gorenjca meseca17.30 Študentska tribuna 19.30 Zadetek v petek - od A do Ž 22.00 Odpoved programa radio žiri Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz od 16. do 19. ure. NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: s@ieisnq3jsio GLAS 5.00 Dobro jutro (vreme, vesti) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.30 Razgled s Triglava 10.30 Novice 11.00 1001 nasvet 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja poročila 16.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 3 III tri & as 18.00 čestitke 18.30 BBC 18.50 Telegraf radio triglav 1P96 MHz KINO, PETEK RADOVLJICA amer. ljub. drama MR. JONES ob 20.30 uri KOMENTAR Slovenske zunanje politike Kratko obvestilo za javnost slovenskega zunanjega ministrstva v zvezi s pridobivanjem italijanskega državljanstva je pokazalo, da so se na omenjenem ministrstvu odločili odločneje poseči v izredno občutljivo področje, ki je sicer osebna odločitev vsakega državljana. Zunanje ministrstvo namreč pravi, da je na Primorskem v zadnjih časih vse več slovenskih državljanov, ki se zanimajo za pridobitev italijanskega državljanstva, kar jim omogočajo italijanski predpisi. Pri tem ministrstvo piše, da gre za osebno odločitev posameznikov, vendar nato dodaja, da bi morali pri vlaganju takšnih in podobnih prošenj naši državljani upoštevati vse vidike položaja, ki ga prinaša dvojno državljanstvo. Gre seveda za politično dimenzijo italijanskih ugodnosti, na kar zunanje ministrstvo opozarja ob koncu svojega sporočila javnosti. Že dalj časa je jasno, da so največji slovenski zunanjepolitični problemi s sosednjima državama - Italijo in Hrvaško. Predvsem problematična je Italija, kjer je po vladnih spremembah na oblast prišel celo neofašizem. S fašisti pa imamo Slovenci in še posebej Primorci zelo slabe izkušnje. Toda očitno je po političnih spremembah naš narod kaj hitro pozabil na bližnjo zgodovino in je za mikavne lire pripravljen vsaj delno prodati tudi svojo nacionalno zavest. Začudenje pri tem je toliko večje, če se to Marko Jenštrle dogaja ravno s tistim delom Slovenije, ki je neprestano opozarjal na svojo trpko izkušnjo z italijansko skrajno desnico in bil poznan kot "rdeča Primorska". Novi časi na Slovenskem so dokončno pokopali vse nekdanje vrednote in načela ter jih zamenjali s kapitalom kot edino veljavno dobrino. Ob vsem izjemno hitrem bogatenju posameznikov, ki si čez noč prilaščajo nekdaj družbeno premoženje, je popolnoma razumljivo, če so tudi Primorci za dobre lire pripravljeni prodati svojo nekdanjo bolečino, vprašljivo je le, ali se bodo stvari pri tem tudi ustavile. Italijanska politika namreč nikakor ni naivna. Čeprav sosednjo državo neprestano spremljajo politične krize in afere, v katere so vpleteni pomembni politiki, vse to ne vpliva na italijansko zunanjepolitično strategijo. V tem imajo Italijani pred nami izrazito prednost, saj navkljub notranjim sporom v temeljnih državnih usmeritvah ostajajo enotni in nepopustljivi, pri nas pa notranji spori slabijo ravno to področje. Če Italijani svoje interne spore spretno uporabljajo za krinko natančno premišljene podtalne diplomacije, jim mi z našimi razprtijami pri tem samo še pomagamo. Tako je letošnje poletje dokončno pokazalo, da imamo kar nekaj različnih zunanjih politik, med seboj popolnoma neusklajenih. Zunanje ministrstvo je s svojim javnim pojasnilom sicer res opozorilo na delikaten problem, toda le nekaj dni pred tem se je zunanji minister s kolesom prevažal po "srednji Evropi", da bi se na koncu ustavil v Steverjanu in v Centru neuradno srečal z novoizvoljenim predsednikom deželnega sveta Furlanija - Julijske krajine Giancarlom Cruderjem. To kolesarjenje se je zunanjemu ministrstvu zdelo tako pomembno, da so tudi o njem (tako kot zdaj ob pridobivanju italijanskega državljanstva) pripravili poseben komunike za javnost. Toda iz sporočila je mogoče razbrati, da se naš zunanji minister Lojze Peterle v občutljivem trenutku italijansko -slovenskih odnosov uspe pogovarjati le z malo pomembnimi politiki nizkega ranga, ker pač do Rima ne pride. V istem času pa je na primer predsedniku Milanu Kučanu uspelo organizirati neformalni vrh predsednikov Češke (Havel), Madžarske (Goncz) in Slovenije, kar je vsekakor svojevrstni diplomatski uspeh. Pri politikih so pač tudi počitnice pomembna dejavnost, včasih zaradi svoje neformalne narave še toliko vplivnejša. "Božja ilegala" -11 Delitve Številčna omemba izstopov avstrijskih katoličanov (300.000) iz katoliške Cerkve (KC) je bila namerna. Izstopali so zaradi premajhnega razumevanja KC - in njenega odklonilnega odnosa - nacistične ideologije. In Avstrija je slovela kot izrazito katoliška država, skozi zgodovina zvesta Rimu (Vatikanu), pa tudi - v tistem času - z oblastno strukturo ljudske (krščanskosocialne) stranke. Nacizem, ki je temeljil na (večvrednostnem) nacionalizmu in socialnem populizmu, Z vsemi posledičnimi deviacija-mi, je mnoge "obredne" katoličane politično povsem zasvojil. Razcepljenost med katoličani pa se je začela že v Španiji, med državljansko vojno. Tudi med hierarhijo in laiki, verniki. Cerkveno občestvo predstavljajo oboji in zato tolikšna razcepljenost opozarja na veliko krizo katolicizma na sploh, in tedaj še posebej. V institucionalnem in verskem pogledu. Ko si je namreč s socialnim naukom v boju z liberalizmom preko ljudskih strank pridobila določen vpliv, zlasti na podeželju in revnejšimi plastmi prebivalstva, se je soočala že z ideološko nesprejemljivejšim in akcijsko nevarnejšim nasprotnikom: komunizmom. Njen političen vpliv v Evropi po prvi svetovni vojni je plahnel Če nekatere države Že niso bile (po večinski sestavi prebivalstva) protestantske, so bile druge povsem indiferentne, kot na pr. Francija, do katoliške družbene prenove. Ali pa se je nakazovala celo možnost "boljševizacije". Španija - podobno kot Avstrija - ki je še posebej s Habsburžani postala "dragulj" KC, njenega vpliva, je v državljanski vojni nujno terjala tudi opredelitev KC; tudi v imenu njenih pripadnikov, ki pa so kljub "vernosti" imeli lahko drugačen političen nazor, odklanjajoč politično "katolištvo", ki je religioznost zamenjevalo z desničarskimi političnimi akcijami. Lahek plen, najprej fašizma, nato pa radikalnejšega nacizma. V "ohranjanju vere" je KC seveda podprla Franka in se tako ujela v svojevrstno past: boj proti boljševizmu sta izrabili in si prisvojili fašistična Italija in nacistična Nemčija - Frankova zaveznika. In to je bilo usodnega pomena zlasti med vojno, ki je sledila španskemu "uvodu" in priključitvama Avstrije in Češke k rajhu. Sramotni pakt med Nemčijo in SZ (Ribentrop-Molotov) je kompromitiral samo komuniste, Nemcem je geslo "vojne proti komunizmu" pridobivalo množičen priliv katoličanov tudi v okupiranih državah (kolaboracija). "Papež je komunizem vendar obsodil, ni pa obsodil recimo nuernberške zakonodaje o iztrebljanju Židov, ne fašizma ali nacizma - in vsaka beseda zaskrbljene duhovščine tudi še ni božji zakon; kdo pa je križal Kristusa in kdo bo uničil satanski komunizem?" Verjetno je prav pomanjkanje "verskega prepričanja (religioznosti)" premnoge katoličane storilo sokrive za vzroke in posledice druge svetovne vojne. Če je bilo torej "uradno" greh sodelovati s komunizmom, je bilo v moralnem smislu greh tudi sodelovanje z nacizmom. In to, slednje, je KC z encikliko Z žgočo skrbjo, pa poznejšimi poslanicami (božičnimi papeža Pija XII), obsodbami posameznih elementov nacistične "tehnologije", kot so rasizem, evgenika, evtanazija, diktatura, ekspanzionizem itd., vendarle dala razumeti. Kdor je hotel razumeti. Če ne kot "politik", pa vsaj kot "vernik". Zadnjič omenjeni nemški škofje so razumeli, in razumeli so še tolikeri drugi v času okupacije, duhovščina in laiki, politična združenja in verske organizacije. V skrbi za "preprečevanje večjega zla" je hierarhija KC v posameznih državah ravnala različno, pa celo v istih državah nasprotujoče si. Od "ravnodušnosti", odkritega in prikritega sodelovanja z okupacijskimi oblastmi (mimo "obvezujočih") do dejavnega sodelovanja v odporniških gibanjih. Za neenoten nastop katoličanov med vojno so krivi različni dejavniki, od nacionalnih, zgodovinskih, kulturnih in gospodarskih do različne mentalitete voditeljev tako cerkvenih kot političnih. Janez Poštrak ODMEVI Ali je hrana pridobljena z namakanjem neoporečna Gospod mag. Roman Grand-ič, dr. vet. med., Pavšičeva ul. 4, 61000 Ljubljana V Gorenjskem glasu z dne 5. avgusta 1994 sem skrbno pre- bral vaš prispevek: "Po zastrupitvah s salmonelo. Ne jajca, tisti, ki kuhajo, so krivi. Nekaj osnovnih napotkov, da preprečimo zastrupitve s salmonelami. " V njem sem iskal odgovor na moje razmišljanje, ali se z namakanjem kmetijskih pridelkov, ki se pridobivajo na travnikih, njivah, povrtninskih površinah, z vodami iz onesna- ženih rek in potokov, ki so polne raznih bakterij, lahko prenašajo bolezenske klice s tako pridelanimi živili tudi na ljudi. Med drugim ugotavljate v prispevku, da so prenašalci salmonel (bolezenskih klic) lahko tudi golobi in insekti (muhe). To pomeni, da se z namakanjem najprej bakterije zlivajo na pridelke, ki jih zalivamo. Od tu se s spravilom pridelkov - svežo krmo - travo prenaša na živino, krave molznice, le-te pa potem izločajo v mleko. Vi v svojem članku pravite: "Najpogosteje se ljudje okužijo Z živili živalskega izvora ter hladnimi solatami." Sami ugotavljate, da so potencialno nevarna hrana solata z jajci in mlekom. Omenjate tudi, kako ohlajena naj se hranijo in trans-portirajo surova živila in pri kakšni temperaturi kuhana živila. Bolj vprašljiva so povrtninska jedila in mlečni izdelki, ki se v pripravi za jed ne prekuhavajo ali zadosti ohlajajo, kot so razne solate, kislo mleko, jogurti, surovo maslo, siri. Mlečni izdelki rabijo določeno temperaturo, da se presnavljajo v izdelke, s čimer obstojajo večje možnosti razvoja bolezenskih klic. Naši prodajalci ali pridelovalci povrtnin od spravila z njive do odnašanja na stojnico gotovo ne ohlajajo povrtnin, tudi jih v času prodaje nihče ne hrani v ohlajevalnih skrinjah. Tako je tudi v trgovinah. Povsod se na razstavljenih zelenja-vah usedajo muhe ali se na njih useda prah, ki ga veter in ljudje dvigajo s hojo in s tem tudi klice. Ne vem, če katero naše gospodinjstvo pa tudi gostinstvo ohlaja hladna jedila pred strežbo. Iz pregledov voda, ki jih je opravil Zavod za zdravstveno vartvo v Kranju in so bili rezultati javno objavljeni, je ugotovljeno, da je na Gorenjskem več z bakterijami onesnaženih potokov in rek, ki jih kmetje črpajo za namakanje kot na primer Sora, Sava. Priča smo pogostim poginom rib, kar priča, da lahko vsak čas pride do večjih onesnaženj z za zdravje nevarnimi snovmi. Vode, ki se črpajo za namakanje in z namakanjem pridelana živila, niso pod zdravstveno kontrolo. Včasih so kmetje vozili gnojnico na travnike le po košnji, češ da jim bo le-to z rastlin spral dež- Danes z onesnaženo vodo zalivajo kmetje travnike in njive vse do košnje, oziroma spravila pridelka in pašnike za vsakdanjo pašo. Vsa škropiva imajo predpisano karenco. Sam mislim, da je na področju pridobivanja hrane s pomočjo namakanja premalo storjenega z vidika zdravstvenega varstva. Medtem ko imamo stroge predpise kako ravnati v prometu z živili, nimamo še nobenega, saj meni ni znano, pod kakšnimi zdravstvenimi pogoji in v kakšnih okoliščinah lahko nekdo prideluje hrano s pomočjo namakanja. • Jože Dolhar Triatlon trhlenih Na eni sami strani v Gorenjskem glasu z dne 2. avgusta 1994 so se znašli kar trije pisci s teksti na majavih nogah. Marko Jenšterle v zanj precej nenavadnem slogu preko rezultatov enega od sondiranj javnega mnenja v članku s pomenljivim naslovom "Malo volivcev in veliko kapitala" izpeljuje trditev, da se LDS pripravlja na volitve s kombinacijo kapitala in nadzorom nad televizijo. Jenšterlov način seštevanja glasov in interpretacija sta problematična vsaj iz naslednjih razlogov: - meja napake je v raziskavah, kot je Dnevnikova, precej visoka, še posebej glede na nizke odstotke naklonjenosti posameznim strankam - znotraj Liberalne demokracije Slovenije ni nihče računat na čisti seštevek glasov združu-jočih se strank - če neka stranka ob enem volivcu pridobi še tri, se je njena priljubljenost res hudo povečala - v odstotkih namreč - že samo primer SDSS, ki je v posameznih merjenjih pristala le na dobri polovici tistih malih odstotkov glasov, s katerimi se je skozi mišjo luknjo zvlekla v državni zbor, nam kažejo, da je vrednost hitrih merjenj omejena na indic - volilne baze so precej bolj stabilne kategorije, kot to v članku predpostavlja Jenšterle Tudi če omenjani Dnevnikovi raziskavi podelimo vrednost pravih volitev, je trditev Marka Jenšterla, "da si je Liberalna demokracija zapravila že skorajda ves ugled, ki ga je imela med Slovenci", čista neumnost Dajte no vsja še enkrat pogledati tako opevane rezultate ankete, g. Jenšterle! Trditev, da liberalno demokratski politiki po eni strani kar po vrsti padajo v različne afere, po drugi strani pa, da jim na kraj pameti ne pade, da bi samokritično odstopili, kar preveč sovpada z gonjo, pavšalnimi trditvami, polresnicami in lažmi na rovaš LDS, ki jih je aslediti še posebej v Delu in Slovencu, pa v Mladini in žal včasih celo inovatno dopolnjene - tudi v Glasu. Bodite prosim vsaj vi konkretni. Populizem, g. Jenšterle, res z veseljem prepuščamo Janši in Podobniku. Če je napaka bolj posvečati se naprimer gospodarskim problemom ali šolstvu kot pa delati iz muh slone, se bo seveda izkazalo na volitvah. Če vas moti Gospodarski forum LDS - zakaj vas ni motilo druženje z ljudmi iz gospodarstva s strani SKD in SDSS, ki je bilo formalizirano Že pred Gospodarskim forumom LDS? Sam sodim, da je dialog med (katerokoli) stranko in ljudmi iz gospodarstva koristne. Konec koncev je povsem običajen tudi v državah Evropske unije. Resničnost neodvisnosti in nepristranskosti TV Slovenija je v njenem Programskem svetu, ki je bil postavljenem z odločitvijo Demosovega Sveta RTV (v Programskem svetu bi za "nevtralnega" lahko razglasili samo enega člana, ostali so člani SDSS, SLS ali pa nihovi odkriti simpatizerji) in v komentarjih npr. Rosvite Pesek ali pa "montaži ekstaze" ob zamenjavi ministra za obrambo. LDS ni in ne bo predlagala svojega kandidata za generalnega direktorja RTV. Če jaz z mirno vestjo lahko zatrdim, da si LDS ne namerava podrediti TV Slovenija, ali lahko vi, g. Jenšterle zatrdite, da je bila le-ta v Petanovem času (in tudi v tem trenutku) neodivsna in nepristranska? Kdo (je) zares uporabljaj) obrazce iz prejšnjega režima? Jože Novak se tokrat ne ukvarja s ponatiskovanjem in dopolnjevanjem laži iz Mladine, ampak s porcelanom (Sloni v trgovini s porcelanom). Čeprav formalno ni več v službi pri Janši, se ponovno trudi, da bi z ugibanjem o domnevnih napakah nekdanjega ministra Bizjaka in z nekaterim tako ljubim vpletanjem predsednika države odmislil Rubikon Depale vasi: vmešavanje vojske v civilne zadeve.Branko Grims pa v svojem pismu razpreda o nekakšni "rdeče-rjavi kontinuiteti". Če naslov pomeni, da s enjegova stranka (gospod je glavni tajnik Janševih socialdemokratov) odreka rjavi barvi, to odločitev nedvoumno pozdravljam. Žal pa ena sama lastovka ni dovolj. Ob tem me zanima, kalen "duty & tax free" lobi stoji za gospodom Grimsom, ki očitno tudi trgovino z orožjem in s temi povezanimi izpuhtelimi miljoni mark iplicitno označuje za postavljanje temeljev sodobne države? Na vse neumnosti, ki so se zapisale g. Grimsu, se pač ne izplača odgovarjati. Rad pa bi mu zastavil eno samo vprašanje: gospod Grims, kakšno je bilo stališčče SDSS do Romane Logar kot kandidatke za direktorico SDK, s kakšnimi argumetni ste nastopali in kakšno je bilo stališče LDS? Za konec pa še prijateljski nasvet. Gospod Grims, nikarte toliko bentiti čez nekdanje komuniste. V nasprotnem vam utegne vsaj eden izmed njih to resno zameriti. Janez Janša namreč, sedaj predsednik SDSS. Andrej Novak, organizacijski sekretar LDS Javno pismo kranjskemu županu Zadeva: Uničeni osebni avtomobil v prometni nesreči, dne 21. 10. 1992 Cenjeni g. Grosl Že nekajkrat je naneslo, da sva se srečala in si segla v roke. V zvezi zgoraj omenjene zadeve, pa ne morem čakati, da se bova zopet čisto po naključju srečala in se osebno pogovorila! Zato vam pišem pismo in bom v njem na kratko povedal, kar vam imam za povedati. Dne 21. 10. 1992 se mi je pripetila prometna nesreča in to v križišču med Iskro in železniško postajo v Kranju. Po vsej verjetnosti se to ne bi zgodilo -če bi funkcionirala prometna luč ("semafor")! Imam informacijo, da prometna luč v zgoraj navedenem križišču leta 1992 ni funkcionirala cele štiri mesece! Mislim, da je to nekaj nezaslišanega! Če mestna uprava ni imela denarja, da bi kupila novo prometno luč - potem je bila vaša dolžnost, da, kot župan mesta postavitev to zelo prometno križišče - prometnega policaja!!! V štirih mesecih je menda bilo v tem križišču, kar šest prometnih nesreč! Tudi doma v Sloveniji, cenjeni g. župan - se bomo morali zapeti obnašati evropsko! Ne samo na naših službenih potovanjih v tujino -potovati izključno v prvih avionskih razredih, spati v prvovrstnih hotelih, itd. itd... Kaj lahko se zgodi, da se oškodovanci v prometnih nesrečah v omenjenem križišču -združimo in tožimo vašo občino! Kmalu bo minilo dve leti od te moje prometne nesreče. Krivda se ugotavlja na vašem Občinskem sodišču za prekrške. Dvakrat sem urgiral po telefonu in se dvakrat osebno ustavil, da bi videl, zakaj se ta postopek ne reši. Sodnica ga. Aljančičeva mi je povedala, da so do vratov zasuti s postopki! Nadalje mi je povedala, da imajo sedem tisoč primerov letno za rešiti in to samo trije sodniki! Jaz pa se bojim, da bo moj postopek zastaral in se bom moral pod nosom obrisati za odškodnino. Od 92. leta sem brez prevoznega sredstva in moram ali najemati avtomobile ali se voziti z avtobusom. Uničeni avto sem rabil tudi v službene namene. Tudi solastnica ga. Jožefa Demšar je prikrajšana za marsikatero vožnjo... Prihajam do spoznanja, da daste sodnikom na vašem sodišču dodatno pomoč. • J. Peternpi GLAS ZA VAŠ STIK Z GORENJSKIM TRGOM POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Hitra pošta DHL deluje v Sloveniji že enajst let Nov sistem nadzora nad pošiljkami hitre pošte Inventurni kontrolni sistem za pošiljke bo omogočil velik prihranek časa, boljši nadzor nad pošiljkami in boljšo povezavo med pošiljatelji in prejemniki. Kranj, 15. avgusta - Servis hitre pošte DHL v svetu deluje že 25 let, pri nas pa enajst let, uporablja ga vse več posameznikov in podjetij, ki potrebujejo storitve hitre pošte. DHL je v Sloveniji zdaj začel uvajati novo storitev, poimenovano GASTY 3, ki omogoča še večji prihranek časa in ročnega administrativnega dela. Gasty 3 je inventurni kontrolni sistem tako za pošiljke v skladiščih DHL kot za spremljajoče dokumente, ki potujejo prek računalniške izmenjave podatkov (sistem RIP). Dokumentov tako ni več potrebno pošiljati po pošti, kar predstavlja velik prihranek Časa. DHL sortirni center iz tujine bo tako slovenskemu DHL centru in carini najprej po računalniku poslal vse dokumente, kar traja le nekaj minut, prej nekaj dni. Carinski uslužbenci bodo tako vse potrebne podatke dobili že vnaprej in po potrebi urgirali zaradi dokumentov, s čimer se bodo izognili nepotrebnim zastojem zaradi nepopolnih, manjkajočih in pomanjkljivih ali zakasnelih oziroma izgubljenih dokumentov. Že vnaprej pa se bodo carinski uslužbenci lahko odločili, da bodo pregledali določen del pošiljke in to sporočili, zato bodo to lahko zapakirali ločeno. V nekaterih državah velja celo dogovor, da DHL carini predloži vse dokumente, carine pa plača zadnjega v mesecu. Sistem omogoča tudi boljši nadzor nad pošiljkami, saj je vsak trenutek jasno, kje se pošiljka nahaja, pregled imajo nad vsemi vhodi v državo, zaradi enotne baze podatkov hitreje "odkrijejo" pošiljko. Pri njegovem uvajanju ne pričakujejo težav, poslovanje bo olajšal nov slovenski carinski zakon, ki naj bi stopil v veljavo prihodnje leto. Servis hitre pošte DHL je v 25-tih letih delovanja dostavil pošiljke na več kot 70 tisoč krajev v več kot 220 državah. Med več kot 1.600 poslovalnicami je tudi sedem slovenskih zbirnih centrov, v Evropi 97 odstotkov pošiljk do naslovnika pride že v enem dnevu, dostavljajo pa jih tudi v oddaljene konce sveta. Stotisoča kartica Activa Kranj, 15. avgusta - V četrtek, 18. avgusta, bodo v Kopru stotisočemu lastniku slovesno izročili jubiljeno plačilno kartico Activa. Poslovni sistem Activa je v pičlih dveh letih izdal že stotisočo plačilno kartico Activa in prerasla v vseslovensko kartico, za katero stoji devet bank. Kartice Activa je začela izdajati Splošna banka Koper, po uspešni uveljavitvi na Primorskem se je razširila po vsej Sloveniji. Poleg koprske banke jo danes izdajajo še Komercialna banka Nova Gorica, Gorenjska banka Kranj, Banka Celje, Splošna banka Velenje, Pomurska banka Murska Sobota, Dolenjska banka Novo mesto, Kreditna banka Maribor in Poštna banka Slovenije. Activa ima največ prodajnih mest na Primorskem, kjer jih je 3 tisoč, po vsej Sloveniji pa 7.200. H GORENJSKI GLAS NA RADGONSKI SEJEM Z GORENJSKIM GLASOM Če še niste bili na RADGONSKEM SEJMU, potem je najboljša rešitev: pojdite z Gorenjskim glasom. Odhod bo v soboto, 27. avgusta, izpred kina Center v Kranju ob 7. uri zjutraj in povratkom okoli 20. ure. Cena izleta je 1.900 tolarjev za celoletne naročnike Gorenjskega glasa, 2.200 tolarjev za naročnike in 2.500 tolarjev za nenaročnike. Rezervacije in druga pojasnila po telefonu: 223-111 (Gorenjski glas, do zasedbe sedežev ). Število udeležencev je omejeno, zato pohitite s prijavami. Znamenita škofjeloška gostilna naj bi s prenovo dobila nekdanji ugled Ločani so spet lahko ponosni na Krono Po skoraj treh letih prenove je škofjeloška Krona, kije pred leti tako rekoč "razpadla", spet vredna obiska - Z obnovo Vahtnice pa naj bi oba lokala postala zbirališče Ločanov Škofja Loka, 12. avgusta - "Mislim, da je naša Krona sedaj kar precej lepša, kot je bila, in da bomo Ločani spet pogosteje zavili vanjo. S tem bo več denarja in več možnosti za obnovo tudi ostalih hiš v Škofji Loki. Prenova pa naj bo spodbuda tudi tistim, ki do sedaj niso imeli poguma, da bi se lotili tovrstnega dela," je na kratki slovenosti pred eno najstarejših škofjeloških gostiln v starem delu mesta dejal škofjeloški župan Igor Draksler, ko je v petek dopoldne simbolično odprl obnovljeno Krono. Vsi, ki smo zadnja leta hodili okrog ene včasih najbolj znanih škofjeloških gostiln, Krone, smo se je na daleč izogibali. Nekoč priljubljeno gostišče s sobami je z menjanjem najemnikov pred leti postalo znano kot zbirališče pijančkov, vojske in kasneje kot od vseh pozabljena in zanemarjena gostilna. Dokler je niso nazadnje zaprli. "Ko sem po prihodu v to službo videla, v kakšnem stanju je Krona, sem nekaj časa razmišljala, ali se zgradbe "lotiti" ali ne, saj je v vseh zapisnikih pisalo, da je Krona v katastrofalnem stanju, tako rekoč za podiranje. Maja leta 1991 sem si jo dodobra ogledala in sklenila, da bomo Krono spet vrnili Ločanom. S pomočjo arhitektov smo se odločili, da stavbo saniramo, čeprav vemo, da je za deset, petnajst let, kasneje pa bo potrebna temeljite [>renove, saj so stropovi še vedno eseni. Najprej smo prenovili gostilno, ki smo jo odprli ravno na dan osvoboditve, 26. junija. Nato smo prenovili najprej prvo nadstropje, nato pa še drugo in prostore ponudili trgu - spremenili smo jih pač v mini trgovski center. Naši delavci, od natakarjev, kuharjev, čistilk... pa tudi jaz, smo prostovoljno opravili več kot štiri tisoč prostovoljnih ur," je o oživljanju Krone povedala direktorica Turistično notelske- (a podjetja Alpetour Irena Ihan. Piko na i prenovi Krone pa je bilo treba postaviti z obnovo zunanjega izgleda stavbe. "Že lani junija je imel JUB razpis za akcijo "Olepšajmo Slovenijo" in je brezplačno podeljeval barve. Marjan Potočnik, ki je bil takrat na Zavodu za družveni razvoj nas je nagovoril, naj sodelujemo na natečaju. Prijavili smo se in barvo tudi dobili. Vprašanje pa je bilo, kjer dobiti ostali denar, tri milijone in pol tolarjev, kolikor je vredna prenova fasade. K sreči smo naleteli na razumevanje precejšnjega števila škofjeloških podjetij. Nekateri so pomagali z materiali, drugi z delom in danes je prenova rezultat sodelovanja vseh, predvsem pa pridnih rok naših delavcev," je ob slovesni otvoritvi olepšane in prenovljen Krone (tudi vrta) povedala Irena Uhan. Vendar pa s prenovo Krone delo še ni končano, saj bo treba čimprej poskrbeti tudi za prenovo sosednje zgradbe, takoime-novane Vahtnice. "Že lani smo vložili prošnjo za gradbeno dovoljenje, tega še do danes nis-modobili, upam pa, da bomo po ponovni vlogi vseh dokumentov čimprej uspeli začeti s prenovo. Načrtujemo namreč gradnjo stare dunajske kavarne v pritličju, na vrtu imamo mišljen polk-rožni amfiteater za poletne prireditve in povezavo s Krono na poletnem vrtu, na vrhu pa naj bi bila razstavno prodajna galerija in slikovni atelje," je še povedala Irena Uhan. • V. Stanovnik Osnovna šola KRANJSKA GORA 64280 Kranjska Gora, Koroška cesta 12 razpisuje prosta delovna mesta 1. UČITEU-ICA GLASBENE VZGOJE - za nedoločen čas s polnim delovnim časom - dopolnjevanje delovne obveznosti v OS Mojstrana Z UČITEU-ICA TEHNIČNE VZGOJE - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 3. UČITELJ ŠPORTNE VZGOJE - za nedoločen čas s polnim delovnim časom 4. UČITEU-ICA SLOVENSKEGA JEZIKA IN KNJIŽNIČARKA - za nedoločen čas s polnim delovnim časom (50:50) Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o ustrezni izobrazbi v osmih dneh po objavi. O izbiri bodo obveščeni v 15 dneh po objavi. ZAŠČITA POTROŠNIKOV RAZPRODAJA BLAGA Sedaj je čas različnih razprodaj in ugodnih nakupov po nižjih cenah. Ker pa so pri različnih razprodajah lahko potrošniki z zavajanjem s strani trgovine tudi prizadeti, smo se odločili, da napišemo nekaj vrstic v informacijo kupcem. Tako zakon določa, da mora podjetje o razprodaji oz. prodaji blaga po znižanih cenah obvestiti kupce na običajen način (preko časopisov, na vidnem mestu v prodajalni ipd.). Obvestilo mora vsebovati razloge znižanja cen ali razprodaje, dejansko stopnjo znižanja cen in čas znižanja. Zakon podjetjem še nalaga, da so dolžna spoštovati dobre poslovne običaje. Osnovni namen dobrih poslovnih običajev je seveda zagotovitev lojalne konkurence med trgovci in zato določb, ki bi direktno ščitile interese kupca ni. Pomembna za kupca pa je določba, ki pravi, da mora v primeru objave odstotka znižanja v razponu, najvišji odstotek znižanja zajemati vsaj četrtino vrednosti vsega blaga na razprodaji. Zoper dobre poslovne običaje je zagotovo praksa nekaterih trgovcev, ki malo pred razprodajo dvignejo cene in nato objavijo zelo visok odstotek znižanja, čeprav je znižanje v resnici veliko nižje. Zato naj potrošnike opozorimo, da se splača pred nakupm dražjih izdelkov, ki so jim zelo znižali ceno preveriti cene enakih izdelkov v drugih trgovinah in tako ugotoviti, ali je znižana cena zares ugodna. Večkrat pa se je pojavil tudi problem, ko so kupci skušali uveljavljati ob napaki izdelka reklamacijo. Prodajalec se je namreč izgovarjal, da je bilo blago že tako cenejše in da potrošnik ni upravičen do ničesar. To ni točno. Potrošnik, ki je kupil blago na razprodaji ima ob nepravilnem delovanju ali neuporabnosti blaga vse zahtevke, ki jih določa zakon, razen, če je šlo za prodajo blaga z napako. V tem primeru je bila cena blaga nižja zaradi napake in je bil kupec nanjo tudi opozorjen. Pravna pisarna ZPS Jure Markič Potovalna kartica ETN tudi pri nas Omogoča 20- do 50-odstotni popust v 10.500 hotelih in restavracijah v 72 državah po svetu Kranj, 15. avgusta - Potovalna kartica ETN je pred tremi leti nastala v Amsterdamu, zdaj pa je dosegljiva tudi v Sloveniji. Kartico ETN (European Travel Nerwork) ima že več kot 17 milijonov članov, ni pa kreditna. Potovalna kartica ETN omogoča popust v hotelih, tudi v najboljših, kot so Sheraton, Hilton itd, seveda pa morajo imeti v hotelu prostor, kar vam morajo sporočiti v 72 urah po vašem poizvedovanju. Uporabna je v več kot 200 lokalnih agencijah ETN, popust je moč uveljavljati tudi pri najemu vozil, pri letalskih vozovnicah in pri turističnih aranžmajih ter v restavracijah, nočnih klubih itd. Skratka omogoča cenejše potovanje. Potovalna kartica ETN je dokaj hitro prišla k nam, saj je pred tremi leti nastala v Amsterdamu. Dosegljiva je pri ETN, d.d., na Trubarjevi 50 v Ljubljani, dveletna članarina znaša 150 mark, do leta 200 pa 500 mark. Pri nas je moč dobiti popust v nekateri blejskih in ljubljanskih hotelih, v sistem pa naj bi se vključile tudi trgovine. Jeseni bo pripravljen katalog prodajnih mest, do konca leta pa naj bi postavili tudi rezervacijski sistem. Katalog, ki vsebuje seznam vseh, ki po svetu dajejo popust, ima več kot dvesto strani. Vpisovanje certifikatov 7.30 - 12.00, 13.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00 ter na vseh enotah pošte I 1» ¥ W WW }\l 1 Kranj, Koroška 'c Z. 064/211-644 Ljubljana. Slovenska c 54. 061/133-1 1-55 KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 32. MEDiNARODNl KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM 20.-28. avgusta 1994, v Gornji Radgoni RAZSTAVLJALCEV IZ DRŽAV POMURSKI SEJEM GORENJSKI GLAS • 26.STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Torek, 16. avgusta 1994 Nova letina - in nova zgodba! Krompirju ne pravijo zaman "hudirjeva rastlina". Ob tem, da je v "tovarni brez strehe" izpostavljen številnim škodljivcem in (novim) boleznim, so težave tudi, potlej ko je že izkopan in na varnem, v domačem skladišču. Če je bilo pred leti osrednje vprašanje, po kakšni ceni prodati pridelek, je zdaj že drugo leto zapored glavni problem, kako ga sploh prodati. Gorenjski pridelovalci so prvo "lekcijo" iz trženja dobili ob lanski letini, ko jim je pridelek uspelo spraviti v promet po nizkih cenah letos zgodaj spomladi oz. šele tedaj, ko je na "vrata potrošnikov trkal" že v toplih krajih pridelani krompir nove letine. Vse več je znamenj, ki kažejo na to, da se bo lanska zgodba o velikih količinah neprodanega krompirja ponovila tudi letos. Vsaj po težavah, ki spremljajo prodajo zgodnjega krompirja, bi že lahko sklepali na to! Prodaja je zelo slaba in omejena domala povsem na Slovenijo, kjer je zgodnjega krompirja dovolj. Kmetje že po tradiciji najprej sami poskušajo prodati pridelek, potlej se obrnejo še na zadruge, ko jim tudi ne morejo kaj dosti pomagati. V cerkljanski zadrugi jim je kljub prizadevanjem doslej uspelo prodati le okrog petdeset ton krompirja. Veliko pove tudi izjava enega od zadružnih komercialistov, ki je takole potarnal: "V šestnajstih dneh nismo prodali niti kilograma krompirja, čeprav bi ga glede na ponudbo kmetov lahko na stotine ton." Nekaj upanja, da se lanska zgodba s krompirjem le ne bo ponovila ali vsaj ne bo imela tako žalostnega konca, dajejo napovedi, da letos ne bo uvoza poceni krompirja, ker je krompir zaradi slabše letine tudi v Evropi (in v sosednji Hrvaški) dražji, in da ga bo nekaj mogoče celo prodati na tuje (v Španijo, prek Unproforja...). Čeprav bo šele čez dva meseca natančneje znano, kakšne bodo težave s prodajo krompirja, pa je nesporno, da so gorenjski pridelovalci ob lanskih grenkih izkušnjah spoznali, kar sicer pravi star slovenski pregovor: bolje vrabec v roki kot golob na strehi. Če so pridelovalci lansko jesen zaradi nizkih odkupnih cen zadrževali krompir v skladiščih in čakali boljše cene, letos ne čakajo in so ga pripravljeni prodati tudi po sedemnajst tolarjev za kilogram. A žal tudi po tej ceni ne gre! Ob tem, da je na veletržnici na Rudniku pri Ljubljani mogoče dobiti kilogram krompirja že po štirinajst ali petnajst tolarjev, je odkupna cena 17 tolarjev za kilogram očitno previsoka. V cerkljanski zadrugi, na primer, so jo že znižali na 15 tolarjev, vendar ugotavljajo, da prodaja zaradi tega ni nič boljša. Če se bodo težave s prodajo krompirja nadaljevale, je pričakovati, da se bodo površine, namenjene za pridelavo krompirja, začele zmanjševati (to je tudi eden od ciljev v parlamentu sprejete strategije razvoja kmetijstva) in da se bodo kmetije še bolj usmerile v prirejo mleka, ki ga je po strokovnih ocenah v Sloveniji že zdaj preveč. Rešitev za gorenjske pridelovalce krompirja in za njihove presežke bi bila predelava. Čeprav so obeti, da bosta na Gorenjskem nastali kar dve "krompirjevi tovarni" (eno naj bi uredila zadruga Sloga s še dvema partnerjema in drugo škofjeloški Mesoizdelki v sodelovanju z dvema podjetjema), letos na to možnost še ni mogoče veliko računati. Ali pa! V Slogi napovedujejo, da bodo poskusno začeli predelovati krompir v čips že oktobra letos. • C. Zaplotnik V letošnjem prvem polletju Večji odkup mleka Kranj - V kranjski Mlekarni so v letošnjem prvem polletju od kmetov in kmetijskih posestev odkupili 15.071.551 litrov mleka, kar je 754.916 litrov ali 5,2 odstotka več kot v enakem lanskem obdobju. Na kmetijah so ga v prvi polovici leta odkupili 13.280.615 litrov oz. skoraj 6,6 odstotka več kot v lanskih prvih šestih mesecih, medtem ko so ga na posestvih 1.790.936 litrov ali skoraj tri odstotke manj kot lani. Odkup s kmetij je bil prav vse mesece večji kot lani, na posestvih pa vse mesece manjši z izjemo marca. • C. Z. Starostna pokojnina kmetov 15.529 tolarjev Ljubljana - Upravni odbor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije je že na seji 18. julija sklenil, da starostna ali družinska pokojnina kmetov, odmerjena po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov, znaša od letošnjega 1. maja dalje 15.529,36 tolarja in da se razlika za maj in junij obračuna pri julijskem izplačilu. Upravni odbor je še sklenil, da se preživnine, odmerjene po zakonu o preživninskem varstvu kmetov, s 1. majem povečajo za 1,8 odstotka in da se razlika za dva meseca prav tako obračuna pri julijskem izplačilu. • CZ. Igrama skupnost Bašelj je nekdaj gospodarila s rcnjskimi zemljišči v dolini Belice in na pobočju Storžka Deseti Kmečki praznik pod StorŽičem Ustanovili bodo agrarno skupnost Za predsednika predlagajo Franca Robleka st. iz Kašlju. Bašelj > Turistično društvo Bašelj • Bela pripravlja ta konec tedna na Celarci v Bašlju jubilejni, deseti Kmečki praznik pod Storžičem. Med osrednjo nedeljsko prireditvijo bodo ustanovili tudi Agrarno skupnost BaŠclj, ki se bo zavzemala za popravo povojnih krivic in za vrnitev podržavljenega premoženja. Agr enjsl ter 8 planino Kališče - Bašeijsko in MaČevsko sedlo. Na planini se je paslo dvajset do trideset glav mlade živine. Na KaliŠČu je bila tudi pastirska koča, ki je 1962. leta prešla v zasebne roke; planina pa se je po podržavljenju srenjskih zemljišč in ukinitvi agrarnih skupnosti zarasla z borovim grmičevjem. Člani nekdanje agrarne skupnosti in njihovi pravni nasledniki upajo, da bo novi zakon popravil povojne krivice, in da bodo lahko spet zagospodarili na nelcdanjih srenjskih zemljiščih. Za predsednika novoustanovljene skupnosti predlagajo Franca Robleka st. (Mešana), ki je zbral Že številne podatke o nekdanji skupnosti in doslej največ storil za vrnitev podržavljenega premoženja. Pokrovitelji kmečkega praznika (osrednja prireditev bo v nedeljo z začetkom ob 14. uri) »o Šiviljstvo in trgovina Klakočar s Srednje Bele, salon pohištva Ark Maja Prcdoslje, Remont Kranj - servisno prodajni center za vozila Volvo in Renault, zavarovalnica Adriatic, Vila Bella s Srednje Bele, Izdelovanje zlatarske embalaže in fostinske opreme ter tiskanje Sovine Celje, trgovina pelca iz Bašlja in Gorenjski glas. • C. Z. Skromna ponudba živine Zadosti krme ali nova kriza? Dobri poznavalci razmer ocenjujejo, da skromna ponudba živine na odkupnih mesecih ni samo posledica poletja (z zadosti krme), ampak tudi napoved nove živinorejske krize v Sloveniji. Čeprav je ponudba živine skromna, v gorenjskih (družbenih) klavnicah, v Mesoiz-delkih Škofja Loka, v Jeseniških mesninah in v radovljiški Špeceriji, še naprej odkupujejo govejo živino po (enotnih) cenah, kakršne veljajo od 11. julija dalje, medtem ko za zasebnike na splošno velja, da jo plačujejo malenkostno dražje. Poglejmo cene v klavnicah! V Jeseniških mesninah so povedali, da je ponudba živine za zakol na odkupnih mestih zelo skromna oz. je skoraj ni. V Zgornjesavski dolini že dva tedna niso odkupili nobenega goveda. Kardobijo živine, jo z družbenih posestev in občasno z območja nakelske kmetijske zadruge. Podobno je tudi v radovljiški klavnici, kjer so povedali, da doma vzrejeno živino pokupijo predvsem za- Plačllnl in kakovostni razred cena (v SIT/kg) živa teža meso Biki (do dveh let), telice, krave prvesnice in voli (do 30 mesecev): I. E2, E3 229,77 425,50 II. E1, E4, U2, U3 209,79 388,50 III. E5, U1, U4, R2, R3 199,80 370,00 IV. U5, R1, R4, 02, 03 169,83 314,50 V. R5,01,04 149,85 227,50 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 111,88 222,00 Biki (starejši od dveh let), krave (od 30 mesecev do pet let) In voli (starejši od 30 mesecev): I. E2, E3 183,81 340,00 II. E1.E4, U2, U3 167,83 310,80 III. E5, U1, U4, R2, R3 159,84 296,00 IV. U5, R1, R4 02, 03 135,86 251,60 V. R5, 01, 04 119,88 222,00 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 95,90 176,60 Krave, starejše od pet let: I. E1.E2, E3 127,65 II. E4, U1, U2, U3 116.55 III. E5, U4, R1, R2, R3 111,00 IV. U5, R4, 01, 02, 03 94,35 V. R5, 04 83,25 VI. 05, P1, P2, P3, P4, P5 66,60 sebniki, medtem ko so sami vse bolj odvisni od uvoza iz Nemčije, z Madžarskega, s Holandije in iz drugih držav. Čeprav se nekaterim zdi, da je pomanjkanje živine na odkupnih mestih le poletnega značaja, dobri poznavalci razmer v živinoreji opozarjajo, da je to tudi posledica manjšega staleža živine. Uradni statistični podatki namreč kažejo, da se je stalež goved v Sloveniji zmanjšal za 5,2 odstotka, konj za 4,4 odstotka, prašičev za 1,7, drobnice za 7,7 in perutnine za 8,3 odstotka. V Sloveniji je bilo 1991. leta v hlevih 256 tisoč krav in plemenskih telic, medtem ko jih je bilo lani samo še 237 tisoč. Čeprav so pri nas odlične naravne možnosti za govedorejo in prirejo zadostnih količin mesa, ga še vedno pridelamo sedem do deset odstotkov premalo, da bi ga imeli dovolj za lastne potrebe. Nekateri štejejo ta primanjkljaj za nacionalno sramoto ali celo za katastrofo. • C. Z. Letošnja sadna letina dobro kaže Zgodnje sadje že obirajo Za kilogram je treba odšteti okrog sto tolarjev Podvin - "Letošnja sadna letina za zdaj dobro kaže. Toče ni bilo in tudi zdravstveno stanje nasadov je v redu. Kaj se bo zgodilo v zadnjem mesecu, je v "božjih rokah". Če ne bo kaj posebnega, bomo imeli po količini pridelka in kakovosti sadja normalno letino," je povedal Tine Benedičič, vodja sadovnjaka Resje pri Pod vinu. da so jih škropili trikrat manj kot ostale sorte. Če bodo vremenske razmere normalne, bodo v sredini septembra začeli z obiranjem poznih sort za ozimnico. Kolikšna bo njihova cena, za zdaj še ne vedo. Domnevajo, da bo precej nižja kot za zgodnje sadje in da se bo tako kot ponavadi "sukala" okrog ene marke za kilogram. Tudi v KŽK-jevem sadovnjaku v Poto-čah pri Preddvoru pričakujejo, da bo letošnja sadna letina dokaj dobra in da bo pridelek vsaj za desetino večji kot lani. Zgodnje sadje (jabolka jamesgrive) so začeli obirati v četrtek, prodajajo pa ga v cvetličarnah Maja in Aura v Kranju. Cena je podobna kot v Resju - sto tolarjev za kilogram. Ocenjujejo, da bodo zgodnjega sadja nabrali okrog trideset ton in da bo končni pridelek približno štiristo ton. Pozno sadje bodo predvidoma začeli obirati okrog 15. septembra. • C. Z. V nasadu so v teh dneh že začeli obirati zgodnje sorte jablan. S prodajo bodo zastavili v petek in potlej nadaljevali vsako sredo in petek, od devetih dopoldne do štirih popoldne. Kupcem bodo ponudili predvsem jabolka sorte jamesgrive in samerred (teh bodo skupno nabrali okrog deset ton) ter grafenštajn, poleg tega pa še jabolka odpornejših sort jablan iz poskusnega nasada. Ker bo letos manj sadja kot lani, je tudi cena zgodnjih jabolk dokaj visoka - okrog sto tolarjev za kilogram. V prvih septembrskih dneh bodo začeli obirati sorto alkmene. Pričakujejo, da jo bodo nabrali okrog dvajset ton. Sorta sodi med odpornejše, zato jo je bilo treba bistveno manj škropiti kot ostale, manj odporne sorte. Zdrži do konca septembra in je primerna predvsem za zgodnjo jesensko uporabo in predelavo. Kupcem (in javnosti) bodo okrog 10. septembra še posebej predstavili odpornejše sorte jablan. Koliko so odporne, dovolj pove podatek, Lesna zadruga za Selško dolino Vrnjeno premoženje bodo oddali v najem Zadruga bo oddala v najem proizvodno halo s sušilnicami, ki je bila prej del Alplesove lesne industrije, in kino dvorano v stavbi zadružnega doma na Češnjici. Železniki • Kot je že znano, so kmetje in sodarji, nasledniki sodarske, lesnopro-duktivne in večih kmetijskih zadrug, na letošnji velikonočni ponedeljek ustanovili Lesno zadrugo za Selsko dolino. Zadruga bo upravljala in gospodarila s premoženjem, ki jim je bilo podržavljeno od 1945. do 1963. leta. Ko sta začela veljati zakona o denacionalizaciji in o zadrugah, ki urejata vračanje podržavljenega zadružnega premoženja, je Kmetijsko gozdarska zadruga Škofja Loka kot pravna naslednica vseh zadrug v Selški dolini naslovila na Občino Škofja Loka zahtevek za vrnitev po vojni odvzetega premoženja. Zadruga se je z Alplesom že sporazumela, da bo kot nadomestilo za zemljišča in terjatve dobila sodarsko skladišče na Rudnem, del zadružnega doma na Češnjici in polovico proizvodnega objekta s sušilnicami (hala 3). Ko je občinski upravni organ na podlagi sporazuma med dena-cionalizacijskim zavezancem in upravičencem izdal odločbo, so se nekdanji člani sodarske zadruge v Selški dolini oz. njihovi pravni nasledniki pritožili, in zahtevah, da se jim vrne njihov del premoženja. Sodarji in kmetje iz Selške doline so se potlej dogovorili, da ustanovijo skupno, enotno zadrugo, ki bo gospodarila z vsem vrnjenim premoženjem. To so na velikonočni ponedeljek tudi storili, upravni odbor škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge pa je že prej na predlog članov iz zadružne enote Češnjica sklenil, da je v primeru ustanovitve nove zadruge v Selški dolini denacionalizacijski upravičenec za vrnjeno premoženje nova zadruga. Kot je povedal predsednik Lesne zadruge za Selško dolino Anton Mesec, je zadruga z odločbo, ki je postala pravnomočna 27. junija letos, že dobila nazaj Alplesovo proizvodno dvorano s sušilnicami, del zadružnega doma na Češnjici (kino dvorano s 350 sedeži, bife in več pisarniških prostorov) ter sodarsko skladišče na Rudnem. Upravni odbor zadruge je sklenil, da bodo 1880 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano, ki je v območju podjetja Alples in je opremljena z električnimi inštalacijami, ogrevalnimi in odsesoval-nimi napravami ter s priključki za stisnjen zrak, sušilnice s 175 kubičnimi metri prostornine, ter kino dvorano s 350 sedeži, oddali za pet let v najem. V zadrugi si tudi želijo, da bi čimprej dobili nazaj še okrog trideset hektarjev nekdanjih sodarskih gozdov ter 87 hektarjev pašnikov na Klomu pod Rati-tovcem. • C. Z. HCACRONI JESENICE PRODAJA LETNIH VSTOPNIC sedišče 300 DEM (v SIT) stojišče 210 DEM (v SIT) Plačilo na 4 čeke Informacije: tel. 81-584 ali 861-441 URE TA: Vlma Stanovnik Prijetno branje S Y S T E M S a* podjetje za razvoj In proizvodnjo jadralnih padal, svetovanje in trgovino Hafnerjevo naselje 121, Škofja Loka tel./fax: (064) 631 025, 46 211 V Tržiču je bilo 3. državno prvenstvo v cestni vožnji za kolesarje SLADKA ZMAGA HVASTJE, GRENKO SLAVJE MAHORIČA Letošnje državno prvenstvo v cestni vožnji, ki so ga minulo nedeljo pripravili Savčani s pomočjo tržiških kolesarskih delavcev se je končalo z zmagoslavjem Rogovca Martina Hvastje, ki je šele v zadnjih metrih ugnal Krkaša Papeža in Ugernoviča ter Savčana Pagona -pri članih je v zadnjem krogu na Pristavi nesrečno padel reprezentant Robert Pinterič, v jeseniški bolnišnici pa je dirko končal mladinski reprezentant Martin Derganc Retnje pri Tržiču, 14. avgusta - Najboljši kolesarji iz vseh slovenskih klubov so minulo nedeljo tekmovali na 3. državnem Prvenstvu v cestni vožnji. V najmlajši kategoriji, kategoriji mlajših Mladincev, je svojo prvo veliko zmago zasluženo osvojil Savčan Matej Stare, med ženskami je bila najhitrejša Vida Uršič, med starejšimi mladinci pa Mitja Mahorič. Najzanimivejša je bila seveda dirka amaterjev, ki pa jo je po presenetljivem razpletu dobil Rogovec Martin Hvastja in tako postal letošnji državni Prvak v cestni vožnji. Krožna tekmovalna proga je Potekala od starta v Retnjah pri Tržiču, prek Križ, Dupelj, Bistrice, Kranja, dijaškega doma, Kokrice, Mlake, Tenetiš, Goric, Golnika, Seničnega ter nazaj Prek Križ, Pristave in Tržiča do tovarne Roga v Retnjah, kjer je bil tudi cilj. Proga je b|la dolga 30,8 kilometra. Na njej so ženske opravile en krog, mlajši mladinci dva, starejši mladinci tri, amaterji pa pet. Tadej Valjavec jo je k sreči °dnesev le z odrgnjenim kolenom Najskromnejša je bila konkurenca med ženskami, kjer je nastopilo deset tekmovalk. Vozile so le en krog, v cilju pa je bila prva Vida Uršič (Proloco Scott Jezersko) s časom 52:20. Le malo za njo je s časom 52.22 v cilj pripeljala Marija Logon-der (Proloco scott Jezersko), tretja pa je bila s časom 53:35 Marjeta Sajevic iz KK Krka Novo mesto. Na startu mlajših mladincev je bilo kar 68 kolesarjev, 61,6-kilometrsko progo pa je najhitreje prevozil Savčan Matej Stare, ki je kljub padcu v prvem krogu zanesljivo slavil. Matej je v cilj pripeljal s časom 1:39:48, Uroš Dular (KD Sava-projekt Krško), ki je bil drugi pa je imel čas 1:40.20. Za njim je bil z istim časom tretji Andrej Filip, član ekipe KD Krke iz Novega mesta. Napetost na dirki se je dvigala z nastopom mladincev, ki so vozili tri kroge, oziroma 92,4 kilometre. Na zadnjem klancu iz Tržiča proti Retnjam je kazalo, da bo o zmagovalcu odločal finiš med našim najboljšim mladincem Savčanom Tadejem Valjavcem, Rogovcem Zoranom Klemenčičem in Krkašom Martinom Dergan-cem. Takrat se je iz strani v ospredje prebijal Mitja Mahorič, vodilna trojica pa se je Na članski dirki so nastopili vsi najbolši slovenski kolesarji. Foto: G.Šinik zapletla. Derganc, Valjavec in Klemenčič so padli, Mitja Mahorič (KK Perutnina Ptuj) pa je osvojil naslov državnega prvaka s časom 2:24:52. V času zmagovalca je v cilj pripeljal še tekmovalec HIT Casinoja iz Nove Gorice Matej Leban, tretji pa je bil s časom 2:25.04 Rogovec LeonBergant. Matej Stare, najmlajši zmagovalec državnega prvenstva v cestni vožnji NAJVEČJI USPEH V PETIH LETIH V dirki mladincev je z izjemno borbeno in zrelo vožnjo tokrat slavil mladi Savčan Matej Stare. Dijak tretjega letnika Škofjeloške kovinarske šole iz Luš pri Šenčurju je s to zmago zabeležil svoj največji uspeh. Kako je šlo na današnji progi? "Po desetih kilometrih dirke sem padel, nato pa sem do Naklega "lovil". V drugem krogu smo štirje pobegnili, nato pa sem potegnil in najhitreje prišel do cilja. Ta uspeh mi za naprej veliko pomeni, to je doslej moj največji uspeh." Koliko časa si že kolesar? "Treniram že peto leto, ves čas pri Savi. Prej je bil moj trener Franc Plestenjak, sedaj pa je Miran Kavaš. Moj dosedanji najboljši letošnji rezultat je bilo drugo mesto na dirki v Škofji Loki, ves čas pa sem se na dirkah uvrščal med deseterico." Kako, da si med športi izbral kolesarstvo? "Franci Pilar, ki sedaj vozi v članski ekipi Save, je moj bratranec in včasih sem ga spremljal na dirkah. Všeč mi je bilo M tako sem se odločil, da poskusim še sam. Letos sem zadnje kto mlajši mladinec, drugo leto pa začnem z nastopi v kategoriji starejših mladincev, kjer upam, da mi bo šlo prav tako dobro." • V. Stanovnik Že včeraj je na pot na Sicilijo odpotovala naša reprezentanca, ki bo nastopila na svetovnem prvenstvu v kolesarstvu. Na moštve-nem kronometru v nedeljo bodo nastopili Baloh, Ugrenovič, Sviben in Hvastja, na cestni dirki posameznikov, ki bo v torek, 23. avgusta, bodo vozili Rovšček, Štan-gelj, Papež, Mervar in Hauptman, na kronometru posameznikov, ki bo 25. avgusta, pa se še ne ve, kdo bo nastopil namesto poškodovanega Pinteriča, ki po padcu v Tržiču ni odpotoval na prvenstvo. Franci Pilar je po uspešnem pobegu kasneje odstopil Padec vodilne trojice dvesto metrov pred ciljem je povzročil razburjenje med gledalci in kolesarji, predvsem po besedah gledalcev pa naj bi Mahorič prehiteval z odrivanjem. Žal so bile posledice padca precej hude, saj so morali hudo ranjenega Martina Derganca odpeljati v bolnišnico na Jesenice, bolje pa sta jo odnesla Tadej Valjavec in Zoran Klemenčič, ki sta staknila le praske in udarce. "Že med dirko mi je Mahorič grozil, da me bo "zvrnil", vendar pa težko rečem, da bi potem do nesreče prišlo namerno. Vozil je po pesku in zadel Derganca, jaz pa sem padel čezenj," je na kraju nesreče pripovedoval Tadej, naš najboljši kolesar na letošnjem svetovnem prvenstvu, ki jo je po smoli z mod-rostnim zobom pred svetovnim prvenstvom tokrat odnesel z odrgnjenim kolenom. Kljub grenkemu priokusu na cilju so številni gledalci nestrp- no pričakovali še razplet dirke amaterejev. Potem ko je po dveh krogih Je kazalo, da bo o zmagi odločala skupina devetih ubežnikov, pa jih je v tretjem krogu glavnina ujela. V četrti krog je nato kot prvi pripeljal Kranjec, jasno pa je bilo, da dirka še ni odločena. Ko je v zadnjih nekaj kilometrih že kazalo, da se bodo za zmago borili Pagon, Ugrenovič in Pinterič, ki so imeli dva kilometra pred ciljem že lepo prednost, jih je glavnina ujela, po nesrečnem padcu Pintenča na Pristavi pa je največ moči zbral Hvastja in potegnil naprej. Tako je bil v cilju presenetljivo prvi Rogovec Martin Hvastja, ki je s časom 3:55.15 prevozil 154 kilomtrov dolgo progo. V času zmagovalca sta v cilj pripeljala še kolesarja Krke Brane Ugrenovič in Sandi Papež, na četrto mesto se je uvrstil najboljši Savčan Aleš Pagon, peti je bil Igor Kranjec, šesti pa Rajko Petek (oba Rog). Vsi so v cilj pripeljali v času zmagovalca, med najbolj razočaranimi pa je bil gotovo Aleš Pagon: "Zame je četrto mesto isto kot deseto ali petnajsto. Na progi je bilo veliko taktiziranja," je bi kratek Aleš, ki je že popoldne odhitel na dirko v Avstrijo. Bolj zadovoljen je bil seveda Martin Hvastja, ki je pohvalil uigrano ekipo Roga in taktiko svojega trenerja. • V. Stanovnik MRAVLJE ČETRTI NA TASMANIJI Kranj, 15. avgusta - Okoli Tasmanije je od 6. do 12. avgusta potekal 7-dnevni etapni tek, dolg 632 kilometrov. V konkurenci tridesetih tekačev iz vseh koncev sveta je nastopil tudi naš ultarmaratonec Dušan Mravlje. Tekmovanje je vso tekmo spremljalo snežno neurje z močno burjo, najbolje pa se je znašel Rus Knuglakar, ki je najhitreje pretekel progo. Odličen četrti je bil Dušan Mravlje. • V. S. W[ NJE V VELIKO VCU BLEJCI SPET IZVRSTNI V nedeljo je bila na reki Dravi v Velikovcu mednarodna veslaška regata, na kateri je nastopilo okoli 200 veslače v iz vseh avstrijskih in slovenskih klubov. Na skrajšani, le 500 metrov dolgi progi so nastopili tudi skoraj vsi Blejci in v osmih disciplinah osvojili kar deset prvih mest. Nastopili sta tudi obe članski posadki, ki sta tako skupaj z Avstrijci zaključili petdnevne priprave na svetovno prvenstvo, ki bo sredi septembra v ZDA. Rezultati: pionirji: - enojec: 1. skupina: 1. Poljanec Jure, 2. skupina: 1. Jarkovič Boštjan; - dvojni dvojec: 1. Gregorič, Novšak. Mlajši mladinci - enojec: 1. skupina: 1. Špik Luka, 2. skupina: 1. Sračnjak Grega, 3. skupina: 1. Pirih Miha; Mladinci -enojec: 1. Špik Luka, - dvojni dvojec: 1. Kajdiž, Slivnik J.; Člani: - četverec "brez": 1. Klemenčič, Mirjanič, Janša, Mujkič; -enojec: 1. čop Iztok. • P. F. Šahovsko društvo Murka iz Lesc je ob pomoči Turističnega društva Lesce obnovilo organizacijo poletnih šahovskih hitro-poteznih turnirjev ob bajerju v kampu Šobec. Tokrat je sodelovalo 43 igralcev, ki so se pomerili v 11 kolih švicarskega sistema. S 1.5 točke naskoka je zmagal mednarodni mojster Dražen Sermek iz Radovljice. Drugo mesto so si razdelili z 8 točkami Zdravko Vošpernik (Ljubljanska zavarovalnica), Matjaž Justin (Vrhnika) in Zvonimir Meštrovič (Triglav Krško). Organizatorji so zagotovili, da bo turnir tradicionalne. * A. Drinovec, slika: V. Stanovnik PRIMOŽ S0LN MED VODILNIMI Lače, 14. avgusta - Na odprtem turnirju Finkenstein OPEN '94 so bila odigrana tri kola. Od 158 igralcev iz osmih držav jih je zbralo po 3 točke 10. Med njimi je tudi Primož Šoln z Vrhnike. Na turnirju igra kar 23 slovenskih igralcev. Posebna senzacija je nastop ruskega velemojstra Evgenvja Svešnikova, ki ima z ratingom 2585 kar za 165 ratinških točk višji rating od naslednjega najmočnejšega igralca. Nekateri pomembnejši izidi: 2. kolo: Svešnikov-Neubauer 1:0, Kronig - Gostiša 1:0, Hrešč -Jeraj 1:0, Podkrižnik -. Klavčič remi; 3. kolo: Sereinig - Svešnikov 0:1, VVilczek - Hrešč 1:0, Mencinger - Schein remi, Kuba - Reichmann 1:0, Kiss Judit - Šoln 0:1... Vrstni red po 3. kolu: 1.-10. (po 3 točke) John van Baarle, Primož Šoln, Reschun, Kraschl, Kuba, Svešnikov, Keller, Bergen, Koller, Wilczek, 11.- 26. (po 2.) Vojko Mencinger, Kos Toni, Gregor Podkrižnik, Luka Solmajer, Zoran Veličkovič, Pavle Petek, Niko Praznik, itd. • Aleš Drinovec SsJiiSfiRSTVO ■■MBSBmmrrrrrn JURAJA NAJHITREJE NA STARI VRH Stari vrh, avgusta - Kolesarski klub Janez Peternel iz Škofje Loke je bil organizator prvenstva Slovenije za rekreativce, ženske in veterane "Stari vrh 94". 23 kilometrov dolgo progo od Škofje Loke do Prevala na Starem vrhu je uspešno prevozilo vseh 80 prijavljenih kolesarjev, najhitrejši pa je bil Sašo Juraja (Janez Peternel) s časom 28:24, ki je nastopil v kategoriji rekreativcev Rl. V ostalih kategorijah pa so zmagali: veterani A - Ivan Rajgelj, veterani B - Lojze Oblak (Janez Peternel), veterani C - Franc Mikuž (Optimizem Postojna), veterani D - Marko Rejec (Puntar Kneza), veterani E - Slavko Črnjač (Rog Franek), veterani F - Vladimir Makuc (Rog Franek), ženske A - Marjeta Sajevic (Krka), ženske B -Minka Logonder (Janez Peternel), rekreativci R2 - Darko Baje (Sivi čaven). • V. S. OMET m NAKLANCI OB TOČKI TUDI V KOPRU Istrabenz Koper • Živila Naklo 2:1 (0:0) Nogometaši Živil Nakla so minulo nedljo gostovali v Kopru, kjer so izgubili z domačo ekipo Istrabenza. Edini gol za Naklance je pet minut pred koncem srečanja dosegel Marušič. Kot so povedali Naklanci, ki so se s srečanja vrnili pozno ponoči, so bili domačini večji del tekme malce boljši nasprotniki, saj so imeli več priložnosti za zadetek. Poleg tega jim je sodnik Hrovat z Vrhnike prisodil kar dve enajstmetrovki. V prvem polčasu zadetka ni bilo, prvi gol pa so dali domači iz kazenskega strela in povedli z 1:0. Drugič je bil za domačine uspešen Mladen Rudonja, edini gol za Naklance pa je pet minut pred koncem srečanja dosegel Marušič. Tekmo v Kopru si je ogledalo več kot 1000 gledalcev, vreme pa je bilo lepo in primerno za igro. Sodnik, ki je Naklancem podelil vrsto kartonov, je bil ob koncu srečanja deležen kritik s strani kapetana gostov Janeza Križaj a, zato so imeli Naklanci v Kopru "podaljšano" bivanje. Kljub vsemu so pred novim srečanjem, z vodilno ekipo po dveh kolih Biostar Publikumom, pred tretjim kolom optimistično razpoloženi. V ekipi se bo prvič predstavil Gorazd Plevnik, ki je uspel urediti dokumente. Tekma na kranjskem stadionu bo v nedeljo ob 16.30 uri. • V. S. V četrtek se začenja poletna liga HOKEJSKE POSLASTICE NA BLEDU Bled, 16. avgusta - S tekmama med Olimpijo Hertz in KAC-em ter Sportino Bledom in Acroni Jesenicami se bo v četrtek popoldne na Bledu začela letošnja poletna hokejska liga za pokal "Bled 94". Organizatorji, HK Sportina Bled, si letos obetajo še kvalitetnejša srečanja kot lani, saj so vse ekipe dobre. Tako so za gledalce, ki se bodo konec tedna hodili hladiti v blejsko ledeno dvorano pripravili dnevne vstopnice po 700 tolarjev, veljale pa bodo za obe tekmi (vsak dan bo namreč tekma ob 16. in ob 20. uri). Prav tako na blagajni športne dvorane že prodajajo letne vstopnice po tolarski protivrednosti 150 DEM, ter posebne VIP vstopnice po 1.000 DEM. Poletna liga, ki bo uvod v letošnjo bogato hokejsko sezono, bo trajala od četrtka do nedelje, 21. avgusta, ko bosta na sporedu polfinalni in finalni obračun. V četrtek ob 16. uri bosta igrali ekipi Olimpije in KAC-a, ob 20. uri pa bo domača Sportina prekrižala palice z državnimi prvaki, Acroni Jesenicami. Zelo zanimiva bosta tudi petkova obračuna. Ekipa Kazahstana se bo ob 16. uri pomerila z Olimpijo Hertz, ekipa Kaufberna pa ob 20. uri z Acroni Jesenicami. V soboto ob 16. uri bo tekma med KAC-em in Kazahstanom, ob 20. uri pa še med Sportino in Kaufbernom. Nedeljski polfinale bo ob 13. uri, finale z neposrednim televizijskim prenosom na 2. programu TV Slovenija pa ob 17. uri. "Vsaka ekipa lahko na tekmovanju nastopi s šestimi tujimi igralci, zato si obetamo, da bodo tekme res dobre. Ker bo poletna liga uvod v hokejsko dogajanje pri nas, pa tudi pričakujemo, da se bodo ekipe predstavile v najboljši luči, " je pred tekmovanjem povedal predsedik HK Sportine Bled Jože Božič. Letos posebnih denarnih nagrad za najboljše ekipe ne bo, podelili bodo le pokale in praktične nagrde najboljšim posameznikom srečanj. Poletno ligo bodo sodili naši sodniki, pohvalno za organizatorje pa je dejstvo, da si je za prihodnje leto tekmovanje izborilo mesto v mednarodnem koledarju hokejskih tekmovanj. • V. Stanovnik LOKA KAVA PRVIČ LETOS Škofja Loka, 16. avgusta - Škofjeloški košarkarji, ki letos nastopajo z imenom novega sponzorja Loka kava, se bodo jutri prvič letos predstavili na prijateljski tekmi v dvorani Poden. V goste namreč prihaja ekipa študentskega moštva San Francisca, ki je ta teden na turneji po Sloveniji. Tekma bo jutri, 17. avgusta, ob 20. uri. • V. S. USPEŠNO V VELIKOVCU V okviru mednarodnih športnih dnevov v avstrijskem Velikovcu te bil v soboto tudi mednarodni plavalni miting za najmlajše, na :aterem sta med desetimi klubi nastopila tudi Radovljica Park hotel Bled in kranjski Triglav • in to zelo uspešno. Edini predstavnik Radovljice Vili Ambrozu- je v svojem letniku (1984) dosegel na 50 m kravi najboljši čas in tako osvojil pokal, sicer pa je zmagal še na 50 m hrbtno, 50 m prsno in 50 m delfin. Najboljši čas po mednarodnih tablicah v letniku 1982/83 za deklice pa je dosegla Triglavanka Eva Berra na 100 m kravi, in sicer 1:11,56, kar pomeni 440 točk. Poleg pokala je dobila še zlato medaljo na 100 m hrbtno. Med Triglavani - v Velikovcu je bila šesterica - so bili dobri še Nadja Petek (druga na 100 m hrbtno in tretja na 100 m kravi) v letniku 1982/83, v istem letniku je bil Gorazd Šter drugi na 100 m hrbtno in tretji na 100 m kravi, v letniku 1980/81 pa sta bila Tevž Suhadolnik drugi na 100 m prsno in Gašper Stare tretji na 100 m hrbtno. • I. B. TRIJE REKORDI KRANJSKIH PLAVALCEV Kamnik, 15. avgusta - V Kamniku so se pred kratkim zbrali plavalke in plavalci 13 klubov, ki so nastopili na šprinterskem prvenstvu. Manjkal je le Biser Piran. V 50 metrskem bazenu je padlo kar 28 rekordov, tri od teh pa so priplavali plavalke in plavalec Triglava. Polona Prosen je dosegla rekord na 50 m hrbtno s časom 33,67 za deklice, v moški konkurenci je nov rekord v Lsti disciplini dosegel Marko Milenkovič s časom 28,41, ženska štafeta pa v štafeti 4x50 m prosto v času 1:54,71. Rezultati Gorenjcev: 50 m delfin moški: absolutno 2. Aberšek (TK) 27,33; ženske: Rob (RPB) 30,99; po kategorijah (dečki, deklice, kadeti, kadetinje, mladinci, mladinke, člani, članice) Prosen (TK) 32,93, Rob (RFB) 30,75; 50 m hrbtno absolutno-moški: 3. Milenkovič (TK) 28,74; ženske: 3. Blatnik (TK) 33,04 ;po kategorijah: Prosen (TK) 33,95, Jenko (RPB) 33,45, Milenkovič (TK) 28,45; 50 m prsno absolutno ženske: 1. Omejc (TK) 36,05 po kategorijah: Kovač (TK) 35,68, Omejc (TK) 36,34 50 m prosto absolutno: ženske: 1. Omejc (TK) 28,86; po kategorijah: Omejc (TK) 28,48; 4 x 5 m prosto absolutno ženske: 1. Triglav 1:54,71; 4x50 m mešano ženske absolutno: 2. Triglav 2:10,46. • Jože Marinček V Radovljici je bilo odprto prvenstvo Slovenije v plavanju PET NOVIH SLOVENSKIH REKORDOV Čeprav smo si ohladitev in dežja že pošteno želeli, je slabo vreme ponagajalo organizatorjem letošnjega odprtega prvenstva Slovenije v plavanju - Kljub temu so si številnim gledalci v treh dneh ogledali zanimive nastope naših in tujih plavalcev Radovljica, 12. do 14. avgusta - Plavalna zveza Slovenije in Plavalni klub Radovljica Park hotel Bled, ki sta bila letošnja organizatorja tako imenovanega "Slovenian opna", prav gotovo podobno kot lani, tudi tokrat zaslužita vse čestitke za pripravo in izvedbo tega največjega letošnjega slovenskega plavalnega tekmovanja. Na njem so se zbrali vsi najboljši slovenski plavalci in plavalke, poleg njih pa še ugledni gostje na čelu z močno češko ekipo. Čeprav je petkove in sobotne finalne obračune motil dež, pa so plavalke kranjskega Triglava že v petek dosegle novi državni rekord v disciplini 4 x 200 metrov prosto. "Rekord naše ekipe v štafeti na 400 metrov je toliko večji uspeh, ker je bil dosežen v težkih pogojih, v mrazu in dežju. Mislim celo, da, če bi bilo vreme lepše, da bi bil rezultat lahko celo pod devetimi minutami. Pričakovanja je s svojimi nastopi izpolnil tudi Marko Milenkovič, prijetno je presenetil Aleš Aberšek z bronasto medaljo na 200 metrov mešano, prav tako je dobro plavala Blatnikova. Tako lahko rečem, da je vsa skupina po !)rvem delu tekmovanja izpolni-a pričakovanja nas trenerjev. Če bo šlo tako naprej, če bomo imeli še nov bazen in boljše pogoje za trening, mislim, da se kranjskemu plavanju ni bati za še boljše čase," je povedal trener kranjskih plavalcev Igor Veličkovič. druga je bila Ana Dukovič (KA), tretja pa Triglavanka Petra Omejc. Na 100 metrov hrbtno za moške je slavil Kranjčan Marko Milenkovič, drugi je bil Igor Markovič (LL), tretji pa Marek Tokovi (Slovaška). Na 100 m hrbtno za ženskeje v A finalu zmagala Alenka Kejžar, pred Metko Sparavec (EBM) in Slovakinjo Martino Bohmovo. Na 300 m mešano za moške je bil najhitrejši Čeh Josef Horky, drugi je bil Triglavan Marko Milenkovič, tretji pa Ilirijan Peter Mankoč. Kranjčan Aleš Aberšek je osvojil četrto mesto, oziroma tretje mesto za državno prvenstvo. Tudi med ženskami je slavila Čehinja, Hana Černova, pred rojakinjo Tero-vo, tretja pa je bila Slovakinja Hornakova. V razvrstitvi za Start moških na dvesto metrov hrbtno Sicer pa je prvi dan na 50 m prosto med moškimi zmagal Jure Melon (KK), pred Gora-nom Jurakom (NC) in Martinom Wagnerjem (Češka). V isti disciplini je med ženskmi slavila Metka Sparavec (EMB), pred Natašo Kejžar (RPB) in Urško Slapšak (CK). V disciplini 400 m prosto za moške jt5 z najboljšim rezultatom prvega dneva tekmovanja zmagal Nace Majcen, ki je plaval 4:00,62, drugi je bil Aleksander Malenko (Makedonija), tretji pa Ilirijan Borut Poje. Na 400 m prosto med ženskami je zmagala Čehinja Hana Černa, druga je bila Tanja Drezgič (EBM), tretja pa Tanja Blatnik (TK). V disciplini 100 m prsno za moške sta prvo in drugo mesto osvojila Čeha. Roman Havrlant je zmagal pred Radekom Bain-hauerjem, najboljši Slovenec pa je bil na tretjem mestu Tomaž Slapernik. V isti disciplini je bila med ženskami najboljša Radovljičanka Nataša Kejžar, državno prvenstvo je s četrtim mestom naslov osvojila Radovljičanka Polona Rob. Zadnji disciplini prvega tekmovalnega dne sta bili moška in ženska štafeta na 4 x 200 metrov prosto. Med moškimi je zmagala prva ekipa Ilirije, med ženskami pa je bila najboljša štafeta Triglava v postavi: Sanda Mla-denovič, Maša Jamnik, Tanja Blatnik in Petra Omejc Kranj-čanke so s časom 9:00.83 dosegle tudi nov državni rekord. Podobno kot prvi tekmovalni dan, tudi v soboto tekmovalci in organizatorji niso imeli sreče z vremenom. Že kmalu po 17. uri je začelo deževati, dež pa ni ponehal vse do konca finalnih obračunov. Na 200 m prosto je slavil Nace Majcen, pred Gor-anom Jurakom (NC) in Alek-sandrom M a l e n k o m (Makedonija), pri ženskah pa je bila najhitrejša Čehinja Černa, pred Slovakinjo Hornakovo in Tanjo Drezgič (EBM), ki je zmagala v razvrstitvi za državno Radovljičanka Alenka Kejžar je bila najuspešnejša slovenska plavalka na prvenstvu prvenstvo, Natašo Kejžar (RPB) in Nataljo Repec (CK). Na 200 m hrbtno za moške je slavil Marek Tokolv (VIT), pred Ivanom Pilatom, naš najboljši pa je bil Marko Milenkovič (Triglav), ki je s tem postal tudi državni prvak pred Tomačem Jazbecem (DRT) in klubskim kolegom Načetom Volčičem (TK). Pri ženskah je bila na 200 m hrbtno najhitrejša Alenka Kejžar (RBP), druga je bila Triglavanka Tanja Blatnik, tretja pa Polona Rob (RPB). Na 100 m delfin je pri moških zmagal Ilirijan Jure Masten, pri ženskah pa je bila najhitrejša Makedonka Nataša Meškovska. Naslov državne prvakinje na 100 m delfin je osvojila Alenka Ličar (DRT), pred Petro Omejc in Sando Mladenovič (obe Triglav). Na 400 m mešano je bil prepričljiv zmagovalec Marko Milenkovič (Triglav), med ženskami pa je slavna Hana Černa. Naslov državne prvakinje je osvojila Alenka Ličar (DRT). V štafetah na 400 x lOOm je med moškimi zmagala ekipa Ilirije, med ženskami pa ekipa Celulozarja Krško, ki je dosegla nov absolutni državni rekord 4:08,44. Druga je bila radovljiška ekipa Park hotela Bled in Triglava. mešano. Pri ženskah so rekord (po enajstih letih) 4:32,06 postavile plavalke Radovljice Park hotela Bled (sestri Kejžar, Rob, Robič), pri moških pa ekipa Ilirije s časom 4:00,87. Sicer pa so v posameznih disciplinah tretjega plavalnega dne zmagali: Tanja Drezgič na 800 m prosto, (druga je bila Tanja Blatnik), na 1500 metrov prosto za moške Nace Majcen (tretji je bil Marko Milenkovič), na 100 m prosto za ženske Nataša Kejžar (RPB), na 100 m prosto za moške Goran Jurak (NC), na 200 m prsno pa Alenka Kejžar (RPB). Na 200 m prsno za moške je zmagal • Čeh Radek Bainhauer, na drugo mesto pa se je uvrstil Marko V soboto zvečer je Plavalni klub Radovljica Park hotel Bled za tekmovalce in goste na terasi restavracije Park hotela Bled pripravil koncert Vlada Kreslina in Bel-tinške bande, ki so mu z zanimanjem prisluhnili tako plavalci kot vsi ljubitelji tega športa, sponzorji in gostje Bleda. Nekdanji reprezentant Darjan Petrič je podelil medalje najboljšim plavalkam na 800 metrov, Tanji Drezgič in Tanji Blatnik Predsednik plavalnega kluba Radovljica Park hotela Bled Jože Rebec je čestital najboljšim na 400 metrov mešano Najboljši kranjski plavalec Marko Milenkovič, ki je tri tedne nazaj na Reki odplaval državni rekord v disciplini 400 m mešano, pa je po drugem tekmovalnem dnevu povedal: "S tekmovanjem tukaj v Radovljici sem zadovoljen, zadovoljen sem z medaljami, ki sem jih osvojil, časi pa so bili solidni in ne zelo dobri. Vrhunec forme sem pač načrtoval pred tremi tedni na Reki, kjer mi je uspel nov državnirekord. Sedaj bo končno nekaj časa za počitnice, septembra pa se začnejo priprave za novo sezono." Tretji tekmovalni dan pa so padli še trije državni rekordi. Prvega je v disciplini 800 m prosto postavila Tanja Drezgič (EBM) s časom 9:09,74, druga dva najboljša rezultat pa sta bila dosežena v šafetah 4 x 100 m Milenkovič, ki je zmagal za državno prvenstvo. Na 200 m delfin za ženske je zmagala Čehinja Hana Černa, najboljša med Slovenkami pa je bila Mojca Ocvirk (LL). Med moškimi je bil v isti disciplini najhitrejši Čeh Josef Horkv, naslov državnega prvaka pa je osvojil Jure Masten (IL). Najboljši rezultat odprtega slovenskega prvenstva je postavil Nace Majcen, ki je na 400 m prosto prvi dan plaval 4:00.62 in osvojil 818 točk. Med ženskami pa je najboljši izid grvenstva zadnji dan zabeležila Ladovljičanka Alenka Kejžar na 200 m prsno z rezultatom 2:36.12, s čimer je zaslužila 807 točk. Sicer pa ic najboljši rezultat in 842 točk na tekmovanju osvojila Čehinja Hana Černa. • V. Stanovnik, foto: G. Šinik Ni LSTVO PREJELI SMO ALC PETROL EN IRENA AVBELJ ZMAGOVALCI POKALA ALPE ADRIA V koroškem mestecu Velikovec, oddaljenem 28 km od Celovca, se je zbralo 1200 športnikov na igrah Alpe Jadran, ki potekajo že drugo leto in bodo prerasle v tradicionalno prireditev. V soboto, 13. avgusta, in nedeljo, 14. avgusta 1994, so tekmovali padalci. Zbralo se je 53 tekmovalk in tekmovalcev v 13 ekipah iz Nemčije, Avstrije, Italije, Češke in Slovenije. Slovenijo so predstavljali padalci ALC Bled v ekipah: ALC Petrol (Dušan Intihar, Roman Pogačar, Bogdan Jug, Branko Mirt) ALC Elan (Roman Kar-un, Matjaž Pristavec, Senad Salkič, Irena Avbelj, ALC Restavracija Letališče Lesce (Uroš Ban, Tadej Pristavec, Doman Vodišek, Borut Erjavec). Trener padalcev Drago Bunčič je bil s strani organizatorja določen za glavnega sodnika tekmovanja. Vsa tekmovanja so potekala v športnem parku ob robu mesta. Padalsko doskočišče je bilo postavljeno na nogometno igrišče, ob njem so tekmovali lokostrelci, takoj zraven na atletski stezi pa so potekali boji za odličja. V soboto so skoki na cilj potekali spremenljivo. Pričakovati je bilo, da se bodo ponovno spopadli reprezentanti iz Češke in Slovenije. V prvi seriji, ko je ozračje bilo še mirno pri doskokih ni bilo večjih napak, ekipa Petrola je zbrala 2 cm, Čehi 3 cm, Elan 4 cm. V drugi seriji je ekipa Petrola zbrala 1 cm, Elana 2 cm in vsi so pričakvoa-li, kaj bodo opravi li Čehi. Vedmoch, 2-kratni svetonvi Prvak, je v finalu prihoda na cilj napravil napako, se naslonil na desno roko in padalo je nekontrolirano v termiki "odplavalo" 2 m od merilne naprave - 16 cm. V tretji seriji je ekipa Petrola zbrala 1 cm, Čehi 0 cm, ekipi Elan, oziroma Avbljevi se je skok ponesrečil in so zbrali 9 cm, kar pa je še vedno bilo odlično. Po treh serijah je ekipa Petrola vodila s 4 cm, druga je bila ekipa Elana s 13 cm in tretji Čehi z 20 cm. Mlada ekipa ALC Restavracija Letališče je kljub svoji neizkušenosti odlično tekmovala in po treh serijah zbrala 27 cm, ter zasedlo 4. mesto. V Četrti seriji se je vse obrnilo; v ekipi Petrol je Mirt v prvem skoku doskočil na ničlo, merilna naprava pa je pokazala napačen rezultat, ostali trije so doskočili v ničlo. V ponovljenem skoku je Mirt doskočil 16 cm. S tem ponesrečenim skokom, ki je bil opravljen v turbulenci pred nevihto, so se ekipe Petrola, Elana in Češke izenačile. Peta serija je bila opravljena še v soboto po mirnem ozračju, vrstnit red ekip pa je bil: Petrol in Čehi 21 cm, Elan 23 cm. V nedeljo se je tekmovanje nadaljevalo ob 9.30 uri. Pred tem je prizorišče ponoči prešla hladna fronta, ki je za seboj pustila meglice po dolinah. V šesti seriji so se najbolje znašli Čehi, ki so po turbolent-nem in spremenljivem vetru zbrali 4 cm, Petrol 6 cm, ekipa Elan pa je zapravila priložnost za boj za prvo mesto in zbrala 13 cm. Sedma serija je potekala po že umirjenem ozračju. Mlada ekipa ALC Restavracija Leta- lišče je doskočila odlično, ubogali so navodila in zbrano pripeljali padala do doskočišča - 2 ničli in 2 x 1 cm je bil odličen izkupiček. Ekipi Elana se je veter v finalu spreminjal za 90 stopinj, vendar še v meji dovoljenega. Najbolje se je znašla Avbljeva in doskočila 0 cm, Pristavec in Karun po 3 cm. Salkiču se je skok popolnoma ponesrečil in doskočil je 16 cm. Ekipa Petrola je doskočila 6 cm in po sedmi zbrala 28 cm. Čehi so doskočili 11 cm in imeli 36 cm. Šele osma serija je odločila o zmagovalcu. Ekipa Petrol je v finalu zbrala le 1 cm, Čehi tudil cm, Elan 3 cm. Posamezno je po osmi seriji Pogačar zasedel s 3 cm tretje mesto. Za prvo in drugo mesto pa sta morala ponovno v zrak Jug SLO in Gečnik CS, saj sta po osmih serijah zbrala 2 cm. V deveti seriji na zmanjšano 3 cm ničlo sta morala doskočiti na levo nogo - oba sta pristala na 1 cm. V deseti seriji pa je Jug doskočil na 2 cm, Gečnik pa 1 cm. V ženski konkurenci je Irena Avbelj z veliko prednostjo premagala vse tekmovalke. TRIGLAVU POKAL "ORLI" Kranj, 14. avgusta - Letno kopališče Kranja je bilo dva dni prizorišče tekmovanj za 3. tradicionalni Pokal "ORLI". Tokrat so nastopila štiri moštva in sicer. Kranj 90, Mladost Dukat, Primorje Croatia •ine in seveda organizator domači Triglav. Sistem tekmovanja je bil tak, da je vsaka ekipa igrala z vsakim. Domačini so prikazali največ, saj so vse nasprotnike premagali in imeli v svoji vrsti najboljšega igralca Bobana An-tonijeviča. Turnir pa je uspel še v eni stvari, ta pa je, da je peščica ljudi našla nekaj sponzorjev, ki so to prireditev tudi pokrili. Sponzorji pa so bili poleg glavnega Pizzerije Orli Še: Bistro Matjaž, MIP Nova Gorica, Mesarstvo Kern in Cadcž, Inter salon, Šumi, Zavarovalnica Adriatic, itd. Rezultati: 1. kolo: TRIGLAV : KRANJ 90 16:10 (4:3, 5:3, 3:3, 4:1) Strelci za Triglav: Galič 2, Gantar Žiga 1, Košir Boštjan 2, Nastran 1, Antonijevič 3, Stružnik 4, Bukovac 1, Klančar 1, Štromajer 1; za Kranj 90 pa Gizdavčič 1, Vidic 5, Komelj 1, Horvat 1, Košir Graga 2. MLADOST DUKAT : PRIMORJE CROATIA LINE 8:6 (1:2, 1:1, 4:1, 2:2) Strelci za Mladost Dukat Sardelč 1, Damič 1, Gačič 3, Golubić 1, Krajnik 2; za Primorje Croatia line pa Šmitran 1, Majic 2, Dobrota 1, Burburan 1, Manola 1. 2. kolo: PRIMORJE CROA- TIA LINE : KRANJ 90 9:7 )1:2, 3:1, 1:2, 3:3) Strelci za Primorje Croatia line: Vujasinovič 3, Majic 1, Dobrota 3, Burburan 2; za Kranj 90 pa Hajdinjak 3, Gizdavčič 1, Vidic 2, Puškar 1, Šifrer 1 TRIGLAV : MLADOST DUKAT 6:5 (1:0, 4:2, 0:2, 1:1) Strelci za Triglav so bili Galič 1, Antonijevič 2, Bukovac 2, Štromajer 1, za Mladost Dukat pa Damič 1, Gačič 1 in Golubič 3. 3. kolo: KRANJ 90 : MLADOST DUKAT 4:18 (0:5, 1:2, 2:4, 1:7) Strelci za Kranj 90 so bili Vidic, Gašperlin, Horvat in Likozar, za Mladost Dukat pa Sardclič 7, Damič 3, Golubič 5, Šumbrek 1, Krajnik 2. TRIGLAV : PRIMORJE CROATIA LINE 14:6 (6:2, 2:2, 3:2, 3:0) Strelci za Triglav so bili Galič 2, Nastran 1, Antonijevič 4, Bukovac 3, Klančar 2, Štromajer 2; za Primorje Croatia Line pa Vujasinovič 2, Juroš 1, Dobrota 2, Burburan 1. KONČNI VRSTNI RED: 1. Triglav 6,2. Mladost Dukat 4, 3. Primorje Croatia Line 2, 4. Kranj 90 0. Po končanem prvenstvu sta predsednik VK Triglav Marko Troppan in Samo Bukovac, ki je zastopal Pizzerijo Orli najboljšim podelila diplome in pokale. Po oceni trenerjev je lovoriko za najboljšega igralca osvojil Boban Antonijevič (TR), za najboljšega vratarja pa je bil razglašen Luka Maric in (ML). Statistika pa je določila, da je z 9 zadetki najboljši strelec Mla-dostaš Davorin Golubič z devetimi zadetki. Srečanja so vodili kranjski sodniki Marjan Pičulin, Matjaž Rakovec (oba mednarodna), Jože Marinček in Bor Balder-man. Žal prvenstvo ni minilo brez izrednih situacij, saj je moral Grega Košir (Kranj 90) predčasno končati zaradi namernega udarca. Prav tako pa je bil kaznovan tudi igralec Mladosti Dukat Sardelič. Trener Triglava je imel lepe priprave za reprezentanco letnik 1978, ki jo bo vodil prihodnji vikend na mednarodnem turnirju v Rovinju, ko bo reprezentanca Slovenije, v kateri je kar 11 Triglavanov igrala proti Madžarski, Izraelu in Hrvaški. • Jože Marinček Poslancu gospodu Omeni v premislek Vaše izvajanje v državnem zboru me je dobesedno pretreslo. Čudim se vam, da kot finančnemu strokovnjaku, v bližnji preteklosti nikdar ni "zavrela kri", ko so Slovenijo in njene davkoplačevalce siro-mašile in zadevale finančne transakcije, ko je dolga desetletja "Sava odnašala" slovenske Žulje na jug, ko je "močna burja" odnašala slovenske žulje tudi na sever. To je slišati zadnje čase, koliko težkih milijonov nemških mark je šlo v naša, že v naprej na propad obsojena podjetja, da ta denar menda ni šel za njihovo ustanavljanje naših podjetij na zahodu, ampak le pod njihovo pretvezo v ve se katere žepe. Vse to pa ste, g. Omerza, zagotovo vedeli, saj ste bili na najvišjih finančnih položajih v državi. Zakaj tega niste preprečili? Zakaj sedaj v dno duše žalite s svojim zadnjim nastopom v parlamentu 200.000 slovenskih razlaščencev? Le-ti nimajo druge krivde nad seboj, kot le povsem človeško in upravičeno zahtevo, da se jim krivice, storjene v letih od 1941 do 1990, popravijo! Kdo drug naj jim jih popravi, če ne država Slovenija? Ko bi morala ta država sprejeti garancijo za obveznice pa g. Omerza, kot finančni ekspert, napove bankrot države. Res grozljivo! Toda ta vaša napoved se ne bi uresničila, tudi če bi parlament izglasoval drugače. Kje ste dobili vsoto 2,5 milijarde mark, ki bi jih morala država zagotoviti razlaščencem? Doslej še nihče od vladnih institucij, kamor sodi slovenski odškodninski sklad, ni objavil, niti izračunal, koliko sredstev je potrebnih za realizacijo ZDEN, saj se očitno vsi trudijo, da bi bili razlaščenci še enkrat dokončno razlaščeni. Od poslancev pričakujemo, da boste svojo misel in moč, ki jo imate v parlamentu, usmerili pri izvajanju zakona o denacionalizaciji v vračilo v naravi, kar vsi razlaščenci v svojih zahtevkih tudi zahtevamo, posebej še, ker nam je jasno, da se bo družbena lastnina lastninila. Zato vendarle priznajte, g. Omerza, da ste tudi Vi toliko, nekje globoko v zavesti "mož na mestu", ki bo priznal: če se že mora vračati in se bo lastninilo, naj vendarle dobijo nazaj nekdanji lastniki. Vračilo v naravi pa bo odpihnilo vaših abstraktnih 2,5 milijarde mark, ki bi bankrotiralo našo lepo Slovenijo in jo zaradi tega pahnilo v neko balkansko konfederacijo. Upam, da slednji tezi niste naklonjeni. Vaš nastop v parlamentu je ponižal razlaščence. Zna se zgoditi, da boste nekoč ponižani tudi Vi, saj poznate tisti pregovor: "Kdor visoko leta,...". To pa se nekaterim našim poslancem že dogaja. Negativna promocija za naslednje volitve. V upanju, da boste zamenjali "ploščo", Vas lepo pozdravljamo vsi slovenski razlaščenci. • Lojze Kalinšek, Sp. Brnik 3, Cerklje Skrivnostne d. d. Poplava velikih oglasov v julijskih časopisih. Za certifikate. Prava dirka pooblaščenih investicijskih družb. Navedbe pravic, nominalnih vrednosti delnic, stroški osnovnega kapitala, provizija, dividende, investicijska politika, usmerjenost, ocena tveganosti, obljube itd. Ni pa besed o tem, kdo se skriv aza zvenečimi imeni in nazivi d.d., kdo je ustanovitelj in vlagatelj začetnega kapitala, je to slovenski ali tuji kapital, so ustanovitelji slovenski državljani ali tujci? Je mogoče to skrivnost? Menda bi vlagatelji certifikatov želeli zvedeti, s kom bodo imeli ali imajo opraviti. Vprašanj, ki zanimajo Slovence, je še veliko. Ali po naši zakonodaji smejo tujci vlagati svoje denarce v investicijske družbe s kapitalom zbranim s certifikati ter spremenjenimi v delnice podjetij, ki naj bi ostala izključno slovenska last? Ali ne obstoji možnost, da bo tak tuji d.d, kapital natihoma z odkupi delnic investicijskih družb sčasoma postal lasntik pretežnega dela slovenskega premoženja. Kakšna so pravila igre, so li v zakonu vgrajena varovala koristi vlagateljev? Nihče ne piše o tem, da utegne sleherni vlagatelj ob skrahiranju katere od družb izgubiti svoj vloženi delež? Menda je tačas registriranih že blizu štirideset delniških družb. Ako naj bi vsaka od njih zbrala za 4 milijarde tolalrjev certifikatov po povprečni vrednosti 300 tisoč SIT, bodo zbrani certifikati 532 tisoč državljanov. Po današnjem stanju državne zakonodaje, nadzora in pravosodja, pa državljani pač ne moremo imeti pretiranega zaupanja v vse te delniške družbe. Institucija, katera izdaja licence investicijskim družbam in agencija za trg vrednostnih papirjev bi naj državljanom Republike Slovenije posredovali ustrezna in potrebna pojasnila. Ni dovolj tak odgovor, da je za svojo odločitev odgovoren pač vsak sam in mora posledice oz. izgubo pripisati sebi. V urejenih državah je stečaj podjetij in delniških družb podvržen sodni preiskavi. Pri nas pa...? Janez Lončar Tržič, Za Mošenikom 21 -UHU m GLAS HO Vabimo vas, da nas obiščete NA KOSTANJEVEM VRTU ali v BISTROJU. NUDIMO: velik izbor odličnih pizz, sladic, sladoledov in dmgih dobrot. Zabava vas ansambel Juxe box z odlično pevko SONJO ZUPAN. Rezervacije po telefonu 79-60 ali telefax 741-550 TURISTIČNA AGENCIJA ODISEJ. MAISTROV ' 64000 KRANJ. TEL.: 064/213 261, 218 586 SLALOM NA ROLCRJIH 20. AVGUSTA 94. NA GOACNJSKCM SCJMU V SOBOTNI SREČI ROLLERJI KOTALKE DRSALKE Naslednja Sobotna sreča 20. avgusta izjemoma na prizorišču Gorenjskega sejma ^^^^ z začetkom ob 9. uri. ^^^^ I Vabljeni na slalom na rolerjih. | Prijave se zbirajo: malooglasna služba Gorenjskega glasa TT: 223 - 444, ali ASA, d.o.o., Naklo ^: 48-178. Vsi tekmovala imajo prost vstop. 1. NAGRADA ROLERJI 2. 3.4. NAGRADA: POT V GARDALAND NAGRADA 7 dni počitnic v vili RUBIN v Rovinju (polponzlon) m&s&ca s&pt&mbrcj ! Za 8. krog Sobotne sreče, ki bo 20. avgusta na Gorenjskem sejmu v Kranju, ob 9 uri. Vpišite od; pol (ali ga vrzil srijsrs.erii sejmu v rvranju, od » uri. idaovor na kupon in ga na dopisnici • osljite agenciji Odisej Kranj ite v stekleno škatlo pred Odisejem). Pričakujemo vas 20. avgusta ob 9.uri na GORENJSKEM SEJMU. Vprašanje it. Gorenjskega glasa ? Naslov sedeža OdgovMi Ima ta P rti mak miKU GLAS MSm GLAS GLAS GLAS radio žiri F M STEREO: 91,2MHz,89,8MHz,96,4 TrH!_£~-T\/ KOMUNIKACIJSKI ENGINEERING TELEVIZIJA KRANJ - STU0IO GLASOV KAŽIPOT It foto bobnar Izleti Izlet v Cortino D'Ampezzo Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi svoje člane in druge upokojence na izlet v središče italijanskih Dolomitov v Cortino D'Ampezzo, ki bo v torek, 30. avgusta, z odhodom ob 5.30 izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema Društvo upokojencev vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. »Itltlflrltlrltlrlflflrlt Izlet na Grossglockner Žiri - Društvo upokojencev Žiri organizira izlet na Grossglockner; ki bo 19. avgusta. Cena izleta je 3.000 tolarjev. Prostih je še nekaj mest, zato se čimprej prijavite po tel.: 691-185. V Idrijo na praznik Idrijske čipke Cerklje - TD Cerklje organizira v soboto, 27. avgusta, izlet v Idrijo na praznik Idrijske čipke. Odhod avtobusa bo ob 8. uri izpred pisarne turističnega društva. V Cerknem si bodo izletniki ogledali bolnico Franja. V Idriji bo ogled mestnega muzeja v Idrijskem gradu, ogled mesta in čipkarske šole ter rudnika živega srebra s podzemno kapelico sv. Trojice. Prijave sprejemajo v pisarni TD Cerklje vsak dan od 7. do 15. ure. Informacije so Vam na voljo tudi po tel.: 422-506. V društvu pa sprejemajo tudi prijave za vsa slovenska zdravilišča in toplice. Večer na Bledu Bled - Danes zvečer ob 20.30 bo okviru XII. Festivala Radovljica 1994 bo nastopila gostja iz Amsterdama. Manjka Miessen bo igrala na kljunasto flavto. Vabljeni! Koncerti Okarina etno festival Bled - Ta teden se na Bledu začenja Okarina etno festival. Prvi koncert bo jutri, 17. avgusta, ko bosta na Ciganskem večeru nastopili skupini Ando Drom iz Madžarske in Šukar iz Slovenije. Koncert bo ob 20. uri v Zdraviliškem parku. V četrtek, 18. avgusta, bo ob istem času In na istem mestu Večer sosedov s skupino Tolovaj Mataj iz Slovenije in Compagnia Stru-mentale Tre Violini. Festival Radovljica Radovljica - Danes, 16. avgusta, bosta v radovljiški graščini ob 20.30 nastopila flavtistka Marijke Miessen iz Amsterdama in čembalist Glen VVilson iz Londona. Na programu so dela nizozemskih in italijanskih mojstrov. V četrtek, 18. avgusta, pa bo koncertiral flamski kvartet kljunastih flavt Vier Op'n Rij, z deli Scheidta, Bacha in Vivaldija. Razstave Prireditve Harmonikarji na Pokljuki Pokljuka - Letošnje tekmovanje harmonikarjev na Pokljuki pod naslovom "Pozdrav s planin" bo v nedeljo, 28. avgusta, pred Šport hotelom. Začetek tekmovanja je ob 10. uri. V uradnem delu bo nastopilo več kot 35 tekmovalcev (amaterjev) iz vse Slovenije. Po tekmovanju bo nastopila folklorna skupina. Za ples in razvedrilo bo igral zabavni ansambel. Obiskovalcem bo postreženo z domačimi jedrni in pijačo. Sovodenjski planinci polnoletni Sovodenj - člani PD iz Sovodnja so na vsak način polnoletni. V nedeljo, 21. avgusta, ob 14. uri bodo ob planinskem domu na Ermanovcu slovesno proslavili 20-letnico obstoja društva. Sovodenjski planinci za svoj praznik pripravljajo* bogat kulturni program. Za veselo razpoloženje bo skrbel ansambel Tonija Verderber-ja iz Bele krajine. Generalni pokrovitelj slavja na Ermanovcu je pivovarna Union iz Ljubljane, so-pokrovitelj pa Gorenjski glas iz Kranja. Vabljeni! Otvoritev Kranj - V četrtek, 18. avgusta, bo v Galeriji Prešernove hiše ob 18. uriotvoritev pregledne razstave akad. slikarja Albina Polajnarja "Krajine 1956 - 1994". Razstava je prirejena ob umetnikovi sedemdeset letnici. V Galeriji Mestne hiše pa bo ob 19. uri otvoritev razstave akad. slikarjev Janeza Kneza in Henrika Marchela, ki ju je pripravil Loški muzej. Obvestila Krvodajalska akcija Jesenice - Vse občane vabimo, da se udeležijo krvodajalske akcije, ki bo potekala v jeseniški občini v dneh od 23. do 30. avgusta, od 7. do 13. ure v prostorih TVD Partizan, C. železar-jev 1 na Jesenice. Postanite krvodajalec - krvodajalka tudi Vi! Letni oddih v Turčiji Radovljica - Turistična agencija iz Vrbenj pri Radovljici obvešča, da je zadnji rok za 7-dnevni oddih v Turčiji še 19. avgust. Vse zainteresirane obveščajo, da je cena oddiha samo 790 DEM, zato pohitite s prijavami. Želijo Vam prijetno letovanje! GORENJSKA od petka do torka AMZS - Ta konec tedna so imeli kar precej dela. Odpeljali so 23 poškodovanih vozil in nudili 12 pomoči pri vžigih in podobnih okvarah na vozilih. Najdaljšo pot so imeli v Beljak in v Poreč. GASILCI - Kranjski gasilci so ta konec tedna imeli kar nekaj dela. Najprej so pogasili požar na vozilu, dan kasneje pa so pogasili požar na motorju. V petek so odšli reševati vkleš-čeno osebo pri prometni nesreči v Britofu. Dvakrat pa so prejeli lažni atarm o požaru, in sicer se je prvič oglasil avtomat iz Merkurja v stari pošti, drugič pa lažna prijava požara na Planini. Radovljiški gasilci so v soboto gasili požar na stanovanjski hiši in gospodarskem podopju na Črnivcu. Jeseniški gasilci so nudili pomoč pri vožnjah z rešilnimi avtomobili v četrtek, petek in soboto ter vozili pitno vodo na Prehode. Škofjeloški gasilci pa so v četrtek in petek črpali vodo iz poplavljene trgovine in stanovanja ob neurju. TURIZEM - Turistični delavci tako v Bohinju kot na Bledu se lahko pohvalijo s skoraj 100-odstotno zasedenostjo turističnih kapacitet. Največ turistov je prav ob koncu tedna. Na Bledu prevladujejo gostje iz Italije, takoj za njimi pa gostje iz Nemčije. GORENJSKI DOJENČKI - Ta konec tedna smo dobili 13 novih prebivalcev. Rodilo se je 8 deklic in 5 dečkov. Najtežji je bil deček s 4000 grami in najlažja deklica z 2550 grami. Oba sta se rodila v kranjski porodnišnici. URGENCA - Ta konec tedna so imeli v jeseniški bolnišnici zopet precej dela. Urgentno so pregledali in oskrbeli: 195 pacientov v urgentni ambulanti, 28 pacientov na kirurgiji, 28 pacientov na pediatričnem oddelku in 11 pacientov ostalo. MALI OGLASI W 223-444 APARATI STROJI Akumulatorsko hladilno torbo z možnostjo priklopa na elektriko, prodam. ©84-535 18407 Prodam rabljen HLADILNIK 80 I gorenje. Zg. Bela 32 18425 Prodam ROČNO SLAMOREZNICO. Zg. Bela 32 18426 Prodam COMMODORE 64, v odličnem stanju, cena po dogovoru, B 64-093 18481 Poceni prodam starejšo HLADILNO SKRINJO 220 litrov. O 329-479is487 HALS, HALS, GORENJSKI GLAS Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ue dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. NOVO! NOVO! OGS SERVIS Popravljamo pralne, pomivalne, šivalne stroje in štedilnike. Nudimo Vam tudi brezplačne preglede Vaših gospodinjskih strojev. Člani kluba OGS bodo imeli razne ugodnosti! SAMO POKLIČITE NAS! Članstvo v Klubu OGS je za Vas brezplačno! Sporočila sprejemamo po tel.: 064/211-140! OBNOVA KADI Obnavljanje kopalnih in tuš kadi s kvalitetnim italijanskim materialom. Garancija 2 leti! Tel.: 66-052 GARDARLAND 4.000,00 SIT 22. avgusta, prevoz in vstopnina. JEREB, d.o.o., tel.: 621-773, 682-562 TEČAJ CPP AMD Cerklje organizira tečaj cestno-prometnih predpisov, ki se bo začel v ponedeljek, 22. avgusta 1994, ob 18. uri v učilnici društva. brother SINGER ŠIVALNI, PLETILNI IN OVVERLOC RpFAFF OJI ZA GOSPODINJSTVO IN INDUSTRIJO PFAFF šivalni stroji.............................od DEM 360 CELOVEC-Center OVERLOCK šivalni stroji.....................od DEM 799 - n nru*,,!™*«™ OA LIKALNI in F1KSIRNI stroji s paro.......od DEM 651 lU.-UKIODerSUaSSe i.% novo novo novo novo novo movo «ow novo tel.:0043463-513648 ČISTILEC NA PARO 3-S barov CQQ , t-*»A4nr zllkainlkom od OEM 939%f faX.:5061115 NA GORENJSKEM SEJMU od 12. do 21. avgusta 1994 Prodam univerzalno STRUŽNICO fi 500 x 1500 TES 3, cena 5.500 DEM. er 211-390 18502 Panasonic telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, servis telefonskih aparatov. B 632-595 18505 POMIVALNI STROJ potreben popravila, prodam (za dele). B 712-130 18507 Prodam dobro ohranjen KUPPERS-BUSCH, cena 20.000 SIT. Q 310- 557 18551 Prodam PRALNI STROJ Gorenje, star 6 let, obnovljen. B 329-102 18556 Prodam star industrijski ŠIVALNI STROJ. Q 48-090 18563 SILOKOMBAJN SK 80 B, še nerabljen, ugodno prodam. B 061/823- 476 18583 EVROPSKA KAKOVOST ČIŠČENJA POSLOVNIH IN STANOVANJSKIH PROSTOROV. Pokličite HRIBAR - BLESK 064/331-431 GLASBILA Prodam DIATONIČNO HARMONIKO B, ES, AS, 3 vrstno, Melodija special. B 67-198 18468 KUPIM Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 i0642 LESPROMET odkupuje les na panju za takojšnje plačilo. B621-779, po 15. uri 17600 Kupim rabljen ČB TV SPREJEMNIK Gorenje, ekran 15 cm. O 403-291 Kupim KNJIGE za 1. letnik srednje gostinsko-tehnične šole. S 733-720 18483 Kupim star TRAKTORSKI PLUG, rabljen. S 733-128 iasi8 Kupim smrekove PLOHE in prodam KLOPCE z lesenimi letvicami, zelo lepo izdelane. S 422-369 18546 LOKALI GR. MATERIAL Prodam KONTEJNER 6 d x 2.40 š x 2v, primeren za garažo in gradbeni material. Cena 1300 DEM. ©84-793, zvečer 17988 LEKERO Milje pri Kranju vam nudi veliko izbiro kvalitetnih KERAMIČNIH PLOŠČIC vseh vrst, GRANITOGRES ploščice, kopalniško opremo, stenske, stropne, talne obloge -OPAŽ, LADIJSKI POD, PARKET. Okna, vrata in senčila vseh vrst: ALU ŽALUZIJE, ROLETE, POLKNA, LAMELNE ZAVESE. Pridite in se prepričajte! 043-345, mobitel 0609/ 617-872 18105 Prodam PONTE, bankine ter deske za šolanje. a65-073 18397 Prodam CEMENT in APNO ter ostali GRADBENI MATERIAL po ugodni ceni. Brezplačen prevoz. a70-710 18419 Prodam smrekove PLOHE, COLAR-ICE, PRIZME in macesnove prizme. a 43-222 . 18527 Prodam suhe smrekove in borove j PLOHE in DESKE za opaž. Korenjak, ' Predoslje 95, Kranj 18528 ' Ugodno prodam UMETNI KAMEN z cokel, a 70-600 18553 Prodam suhe smrekove DESKE, debeline 5 cm. a 70-028 18571 Prodam rabljeni CEMENTNI STREŠNIK Folc, 1500 kosov, a 41-196 18578 Prodam GREDE za ostrešje, dimenzij 22 x 24 dolžine 9 m, dimenzij 17 > 18 dolžine 8 m. a 47-638 iseo: IZOBRAŽEVANJE Instruiram matematiko, fiziko in mehaniko za OŠ in srednje šole. a 801-107 18432 Prodam KNJIGE za SLŠ, smer mizar. a 64-300 18557 Prodam KNJIGE za 7. razred OŠ. a 41-727 18569 Uspešno instruiram MATEMATIKO in FIZIKO za vse stopnje, a 43-131 Gostinski lokal, kjerkoli na Gorenjskem najamem. a329-518, dopoldan 18415 GOSTILNO cca 120 m2 s popolnim inventarjem dam v najem v starem delu Tržiča. Naslov v oglasnem oddelku. is4is Opremo "Etažer" in registrsko BLAGAJNO za trgovino nujno in ugodno prodam. a733-879 1&424 Blizu Kranja oddam prostor 20 m2, primeren za skladišče ali mirno obrt. B 241-524 18437 Oddam dve vezani PISARNI v centru Kranja, novoopremljeni 30 m2. a 211-256 18494 Iščemo gostinski lokal v najem, a 214-747 18580 V KRANJU, ŠK. LOKI, RADOVLJICI, JESENICAH in drugje na Gorenjskem najamemo pisarne, lokale za trgovino ter gostinske lokale. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON a 331-292 _ 18589 PONUDBA TEDNA: nadstropje stanovanjske hiše s prizidkom kot bufet. K3 KERN Kranj.d 0.0. Komenskega 7. B 221-353_issm PONUDBA TEDNA: v Tržiču na najbolj prometni točki prodamo poslovni prostor, primeren za trgovino ali gostišče, kavarno ali bife, plačilo po obrokih. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskeqa 7. B 221-353 18599 Panasonic Atestirane centrale, telefoni in telefaksi za prave poslovneže SEJtVIS Z ORIGINALNIMI DĐJ POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SIOVENUO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Upravi tal: 064 222 868 tu.: 064 222 867 LJUBLJANA. tol/fOK.: 061 159 0 73? KRANJ. tol/fax CVviJ 222 ISO KOLESA Prodam TOMOS AVTOMATIC, nov, od 10 - 15 % ceneje. B83-398 18392 Prodam CTX 80 letnik 1990, dodatno Opremljen, vreden ogleda. B 64- 192 18484 Prodam BT 50 S, letnik 1989, črno vijoličaste barve, maksimalno ohranjen, z opremo. B 332-465 iasoo Poceni prodam TOMOS MOTOR T -12 in motor za Z 750. B 47-327 AVTOMATIKA (2 kom) izvozni model kovinske barve, lita platišča, smerokazi, zelo malo vožena, letnik 1986, prodam. Cena enega 420 DEM. Đ 621-640 18523 Dve ČELADI Bieffe, št. 55 in 58, prodam. B 324-485 18537 Prodam otroško KOLO od 3 - 5 let, lepo ohranjen. B 422-369 Cerklje 18544 Prodam MOTOR ATX z BT mašino. B 57-786 18558 Prodam ohranjeno fantovsko KOLO Rog, 5 prestav. B 41-727 18570 Prodam MOPED in novo moško KOLO. B 242-198 1B581 AVTOMATIK A 35 L, letnik 1993 z original kolibrijevo mašino, prodam ali menjam za rabljen APN 6 S. B 45-596 1858? OBVESTILA Zagotovite si senco v vročih poletnih dneh z MARKIZAMI MENCINGER. Za naročila v času sejma priznamo 10 % popust! Ni nas na sejmu, v času sejma popust za MARKIZE nudimo v DOMAČEM SALONU. MENCINGER, d.o.o., Alpska 68, 64248 Lesce, B064/718-118 1S401 Smo agencija za posredovanje nepremičnin v Medvodah, Cesta komandanta Staneta 12. B 061/ 614-629 18480 AVTOVLEKA NON STOP. B 241- 168 18499 Reklamna agencija vabi k sodelovanju komercialiste. B 218-2041851 o Cenjene goste obveščamo, da bo Gostilna Marinšek Marija v Naklem, zaprta od 17.8. do vključno 4.9.1994. Hvala za razumevanje. Za nadaljni obisk se priporočamo. 18573 OBLAČILA Ugodno prodam BUNDO z ovčjo kožo, primerna za traktor. B 733- 437 18542 OSTALO Prodam večjo količino cvetja -GLADIOL. Cena ugodna. Luže 22 A. B 43-016 zvečer 16*32 Za izbor preko 1500 različnih ZAVES iz programa DRAPILUX vam v času sejma priznamo 15 % popust! Ni nas na sejmu, v času sejma popust za ZAVESE nudimo v DOMAČEM SALONU. Mencinger, d.o.o, Alpska 68, 64248, Lesce, B064/718-118 18402 Prodam STARINSKI DENAR (kune, lire, dinarje 1941-65. B41-348 1B404 Prodam GAJBICE okovane, za krompir in jabolka. Frelih, Posavec 64, Podnart 18485 Prodam vrtni gorenjski KOZOLEC, 2.8 x 2.4 m. B 46-254 185W Prodam rabljene PEČNICE za kamin. B 312-048 18532 Prodam bukova in mešana DRVA. B 622-774 18538 Prodam KLOPCE z lesenimi letvicami ali menjam za smrekove suhe PLOHE. B 422-369 Cerklje 18545 Prodam prenostni KAMIN. B 714- 411 18560 Prodam suhe smrekove PLOHE in COLARICE. B 401-492 18584 PRIDELKI Prodam KROMPIR za krmo. Sp. Brnik 25, Cerklje 18412 Prodam drobni KROMPIR za krmo. Sr. vas 112, Šenčur 18430 Dobijo se JABOLKA za kuhanje žganja. Polica 13, Naklo 18515 POSESTI Na Ovsišah pri Podnartu prodam skupaj dve zazidljvi PARCELI in starejšo HIŠO. Pondart 37 1B391 Prodamo GOZD KO Peračica in Ljubno. B738-171 1M13 Poljanska dolina - Brode, oddam opremljeno počitniško hišo, primerno za starejše ljudi, ki imajo veselje z vrtom, za 350 DEM mesečno s predplačilom. B 061/575-403 zvečer 18454 V Dragi pri Medvodah prodamo novo HIŠO. B 061/614-629 18471 Prodamo HIŠO v Žirovnici na 2400 m2 zemljišča. B 061/614-629 18479 Na Koroški Beli na krasni parceli 1348 m2 po že sedaj ugodni in ponovno znižani ceni zaradi starosti prodam stanovanjsko HIŠO, vsa podkletena z garažo CK. Šmidova 26, Koroška Bela 18S12 PONUDBA TEDNA: starejša hiša blizu Kranja za 65.000 DEM. K3 KERN Kranj, d.o.o., Komenskega 7. B 221-353 18592 PONUDBA TEDNA: na prometni lokaciji med Kranjem in Škofjo Loko prodamo novo hišo z delavnico. K3 KERN Krani.d.o.o. B 221-353 18593 PONUDBA TEDNA: UGODNO -starejša hiša v Kranju za 100.000 DEM in za 120.000 DEM. K3 KERN foanj, d.o.o. B 221-353_18594 PONUDBA TEDNA: parcela 1.200 ^2 od tega 600 m2 zazidljiva, ostalo 9ozd v Dupljah pri Kranju z lokacijsko lamentacijo za 55.000 DEM. K3 KtRN d.o.o. Kranj, Komenskega 7. 221-353_18595 PONUDBA TEDNA: gradbeno parcelo 1.200 m2 primerna za graditev Poslovno - gostinskega objekta v bližini Radovljice prodamo za ^•OOO DEM. K3 KERN Kranj.d.o.o., pomenskega 7, B 221-353 18596 PONUDBA TEDNA: parcelo z obstoječim objektom na odlični lokaciji [Jied Bledom in Radovljico. K3 KERN j^anj, d.o.o. Komenskega 7, S 221- 18597 PRIREDITVE "FEŠTA" NK BfTNJA' Igra ansambel Monroe. Sobota 20.8. od 18. do 03. ^e na igrišču. lasu POSLOVNI STIKI Vaš denar vežemo z 2 kratno bančno obrestno mero. B 221-040 ^gd 8. in 13. uro_17517 Prodam CERTIFIKATE v vrednosti »00.000 srr za 300.000 sit. B224- '66 18408 Nujno prodam CERTIFIKAT v vrednosti 300.000 srr za 60.000 srr. Do j^ure. Naslov v oglasnem oddelku. RAZNO PRODAM Brezplačno iščem za begunce star hladilnik in žensko kolo. B633-862 '8411 — Prodam BUTARE. B45-532, zvečer '«417 Prodam KUPPERBUSCH za 200 OEM in PONI KOLO za 4.000 SIT. * 70-529 po 17. uri 18486 Prodam rušt, elektromotor, pano in 0|jno peč. B 65-643 po 31. uri 18492 Kupim ELEKTROMOTOR 4 kW, 750 ^bratov, in prodam PEČ kombinirano Jfl kopalnico. S 55-546 issi3 Prodam Z 1.1 GX letnik 1988 za J.800 DEM in 3 m3 MIVKE. B 48- i83 18543 Iščem, brezplačno za begunce /itrino, kav« In televizijo, a 633-862 »8550 STAN, OPREMA Prodam sedežno GARNITURO, J*r>etno usnje, barva cinija, cena po dogovoru. B312-251 18394 ŠPORT Ugodno prodam SMUČI MBX (203 cm] in smučarske PALICE. B41-348 Prodam POČITNIŠKO PRIKOLICO (5 ležišč, predprostor), cena ugodna. •620-563 18422 Večji gumi ČOLN in mali ŠOTOR, Prodam. Senegačnik, Cankarjeva 17, ^dovljica 18540 STORITVE PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -Popravilo, obnavljanje, čiščenje. B ggS-815_14974 Polete, žaluzije, lamelne plise zavese v različnih barvah In izvedbah. Nar-°či'a na B213-218_15190 ŽAGANJE DRV na območju občine 2*6, hitro in poceni. B 57-214 *večer 18075 TV - video - hi-fi marantz SONY Panasonic DBL &msi KEF akcija: Gorenje 51 ttx 45.990 sony e -180 630 sony ux-s60260 iskra comet 7800 ODPRTO OD 9.h DO 12.h INOD16.H D019.H OB SOBOTAH OD 9.h DO 12.h v bližini gledališča Cankarjeva 5, Kranj tel.: 222-055 Podjetniki! Zagotavljamo vam strokovno in kvalitetno vodenje poslov-nih knjig. B216-706_i8340 Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi... Pomaga vam PEDIKERKA tudi na vašem domu. B46-369 18400 Izdelujem kovinska vrata, okna, ograje, stopnice itd. B421-646 18414 Popravilo in napeljava vodovodne inštalacije. B 633-689_18436 Posredujemo pri prodaji nepremičnin. Hitro lahko d.o.o. Medvode B 061/614-629_18472 Kupimo in prodamo za vas nepremičnine. Agencija Hitro lahko d.o.o. Medvode. B 061/614-629 1B47S Servis TV VIDEO HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Odprto od 9. do 17. ure. B 329-886_18476 Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, tudi vse vrst fasade. Babic, Begunjska 9, Lesce. B 0609/622-946 18516 Izdelujemo KOVINSKE, ZAŠČITNE in OKRASNE MREŽE za okna, stop-niščne ograje. B 82-104 isssz RTV SERVIS Sinko! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu. B 331-199 18561 SATELITSKE ANTENE, garancija, servis, dograditev A kanala, M MTV kanala. B 310-223_18562 STANOVANJA Ženska s hčerko išče stanovanje enosobno ali dvosobno v radovljiški občini. 8733-676, popoldan isisa Sprejmem fanta ali dekle na stanovanje. B 326-891 18406 Solidni osebi - študentu oddam opremljeno SOBO. B 218-510 po 20. uri 18439 Želim najeti GARSONJERO ali 1-sobno stanovanje zase in za svojega otroka, v škofji Loki. B 061/127-10-01 Regina 1S461 Mlad par najame dvo ali eno sobno STANOVANJE v okolici Kranja, do 200 DEM. B 51-621 po 20. uri 18467 Na Bledu iščemo več STANOVANJ. B 061/614-629_18473 Prodamo 2.5 sobno STANOVANJE na Planini I. B 061/614-629 18474 V Medvodah prodamo zidano GARAŽO. B 061/614-629 18477 V Medvodah kupimo enosobno STANOVANJE. » 061/614-629 1m78 Oddam sobo samski osebi, s posebnim vhodom, 8 km od Kranja, možnost kuhanja. B 421-248 ibso4 Oddam manjše STANOVANJE primerno za študente, možnost kuhanja. Ostalo po dogovoru. B 242-862 18522 V Škofji Loki kupim 1-sobno STANOVANJE v pritličju ali I. nadstropju. B 623-367 ali 633-808 18524 GARSONJERO v pritličju zamenjam za višje nadstropje in pomožnosti z balkonom, šifra: 31 M2 18534 V KRANJU - Planina prodamo enosobno stanovanje 40 m2 in dvosobno s kabinetom 65 m2, oba s CK. APRON. B 331-292, 331-366 18586 3 sobno pri Vodovodnem v Kranju 75 m2 brez CK in 3 sobno v TRŽIČU Bistrica 78 m2 s CK prodamo. APRON B 331-292_18587 V KRANJU in drugje na Gorenjskem najamemo različna stanovanja in stanovanjske hiše. PROVIZIJO PLAČA NAJEMNIK. APRON. B 331-292 18588_ PONUDBA TEDNA: 3 sobno stanovanje 71 m2 v šoriijevem naselju. K3 KERN Kranj, d.o.o. B 221-353 18880 PONUDBA TEDNA: po ugodni ceni Prodamo 2 sobno stanovanje v jubljani (na Brilijevi). K3 KERN Kranj, d.o.o. B 221-353 18M1 PONUDBA TEDNA: nudimo najem 2 sobnega stanovanja z 2 kabinetoma na Planini pri Kranju. K3 KERN Kranj.d.o.o. Komenskega 7. B 221-353 18600 PONUDBA TEDNA: nudimo najem več sob v Kranju v privatni hiši, primerno za študente. K3 KERN Kranj, d.o.o. B 221-353 od 17. do 19. ure 18801 VARSTVO Iščemo VARSTVO za 1 leto starega fantka. B 212-431 iss47 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov za avtoodpad. B692-194 Prodam avtomobilsko PRIKOLICO dim. 1,2 x 1,7 m. Velesovo 12 issm Za 6.000 SIT prodam desna vrata za Yugo. Zg. Bitnje 67_1S4S8 Nove gume - celoletne za Fiat 750, prtljažnik, ter gume za GTL 4. B 312-322 lasoi Prodam zadnji ODBIJAČ za Opel Kadett, letnik 1989. B 871-33418503 VOZILA PRODAJA - ODKUP in svetovanje pri prodaji rabljenih vozil. B 217-528 ali zvečer po 20. uri na 325-65916s81 Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije B242-300, 242-600 ali 325-981 17533_ PRODAJA, ODKUP rabljenih voz« in prenos lastništva. B325-981 17535 Prodam R 4 GTL, letnik 1985, reg. do 9/95, cena po dogovoru. B312- 251_18393 ŠKODA FAVORIT prima, vijoličaste barve, letnik 9/93, reg. do 1/95, 9500 km, prodam. B401-422_18396 Prodam Z 101 SKALA 55, reg. 27.5.95. B328-292_18409 Prodam R 4 GTL, letnik 1985. Melink, Jelenčeva 6 a, Kranj, B242-745 18410 R 4 GTL, letnik 7/1990, kovinsko moder, prodam za 5000 DEM. B733-623 18423 Prodam Z 750 karamboliran, Vene, Oretnikova pot 16, Kranj 18427 JUGO 45, letnik 1988/12 mesec, prodam za 2700 DEM. B50-826 18431 Ugodno prodam Z 101 letnik 1980, cena po dogovoru. B 401-155 18435 Z 101 letnik 1984, reg. do 5.8.1995, prodam za 1.500 DEM. Gorenjesavs-ka 51, Kranj 18453 Po ugodnih cenah prodajamo vozila: OPEL, FIAT, ALFA, LANCIA, CITROEN, LADA. SKODA. RENAULT, PEUGEOT, tovorna vozila TAM, IVE-CO, VOLVO, SCANIA in avtobuse TAM, polprikolice in prikolice za tovorna vozila. Posredniško prodajamo rabljena vozila vseh vrst. Na zalogi KOMBI IMV 1600, letnik 1980 in vozilo ALEKO letnik 1992. Za vsa vozila je možen kredit ali leasing, pod ugodnimi pogoji. TEHNOCAR ŠKOFJA LOKA B 632-840_18464 GOLF S 1600 letnik 1978, 5 vrat, neregistriran, prodam. B 323-632 18469_ Prodam GOLF D letnik 12/1988, faražiran, lepo ohranjen, cena 1.200 DEM. B 860-126 mro Prodam YUGO 45 E, letnik 1986, reg. do 6/1995. B 733-216 18483 Za simbolično ceno prodam AVTO-PRIKOLICO. Zg. Bitnje 67 im«> Prodam YUGO 45 letnik 1987, reg. celo leto. B 631-985 18491 Prodam SPAČKA CHARLESTON 2 CV, letnik 1986, dobro ohranjen. S 211-256_184K AX ALURE črne barve, letnik 1992, odlično ohranjen, 17.000 km, prodam. B 721-720 18498 GOLF diesel, letnik 1986, reg. do 4/ 1995, ugodno prodam. B 78-919 18506 Prodam YUGO 45 A letnik 1986. motor generalno obnovljen. B 422- 731 18508 Prodam R 4 letnik 1982, lahko tudi po delih. B 631-537 18S30 MERCEDES BENZ 190 2.0, bencin, bele barve, dodatno opremljen, ugodno prodam. Smiedniška 126, Kranj 18533 Prodam nevoženega FIČOTA, letnik 1972. B 43-529_1B&35 •Prodam YUGO 45 letnik 1984. B 327-530 od 13. ure dalje 18536 Ugodno prodam ŠKODA 120 LS, letnik 1982. B 84-233 18M1 Prodam UNO TURBO IE, letnik 1987, 95.500 km, za 7.600 DEM. B 801-618_18548 Prodam FIAT 127 letnik 1979. reg. do 5/1995, solidno ohranjen. Kovor 74, Tržič 18549 Prodam YUGO po delih. B 312-364 18554 Prodam R 4 letnik 1985, reg. do 7/ 1995. B 76-419 18555 Prodam R 5 letnik 1990, bele barve, cena 8.800 DEM. B 52-136 isses Prodam karamboliran YUGO 55 letnik 1989, cena 1.000 DEM. B 47-345 18572 ZAPOSLITVE Vsem nezaposlenim nudimo redno ali honorarno delo. B328-265, 84-662 ali 323-501 17674 Gostilna v Gorenji vasi redno zaposli NATAKARICO-ja. B681-424 18133 Mlajšo gospo ali dekle, ki ima veselje delati v gostinstvu in turizmu samo iz Radovljice ali oklice, zaposlimo. B714-120 18149 Trgovin MIKE'S SPORT FASHION zaposli prodajalca-ko. B221-129, int. 2 18224 Iščete delo, zaposlitev nudimo trem sodelavcem. B 311-131, četrtek po 15. Uli 1B2S8 TISK 3, d.o.o., Kranj Visoko 7d 64212 Visoko razpisuje naslednja prosta delovna mesta 1. OFFSET TISKARJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - končana srednja grafična šola - 3 leta delovnih izkušenj 4 - popolna samostojnost pri delu Delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. 2. TISKARJA PRIPRAVNIKA - končana 3 ali 4-letna srednja grafična šola Delovno razmerje se sklene za 6 mesecev z možnostjo redne zaposlitve. Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 8 dni na gornji naslov. Dodatne informacije po tel. 064/43-252 in 43-233. Zaposlim ŠOFERJA C kategorije in s prakso vožnje v tujino. B217-167 18395_ MESNICA DOLHAR Tržič za delo v predelavi na polnilki zaposlimo moškega ali žensko s prakso. B50-348 18420__ MESNICA DOLHAR TRŽIČ - kuhar-kuhar mesar za konfekcijsko pripravo mesa s 4-letnimi izkušnjami, s stalnim bivališčem, dobi redno zaposlitev. B50-348 18421 NATAKAR J E-ICE in REDARJE v nočnem klubu v Kranju, zaposlim. Šifra: DISCOTEKA 1S429 V tekstilni trgovini na Bledu redno ali honorarno zaposlimo PRODAJALKO, pogoj končana trgovska šola ali vsaj 2 leti delovnih izkušenj. B 76-115 zvečer ali 76-833 18434 Sprejemem delo na dom, možnost postavitve strojev - skladiščenje. B 41-106 Martin 18438 Bi radi zaslužili denar in si pridobili redno zaposlitev, postrebujemo 3 nove sodelavce. Đ 311-131 po 15. uri 18568 Iščem delo na domu. 18465 57-501 MK nudi delo ZASTOPNIKU. Zažel-jena srednja šola splošne ali komercialne smeri. B 212-260 ali 0609/ 620-560_18493 Iščem prijetno dekle za delo v bifeju, a 421-057 popoldan 18497 PRODAJALKO za delo v delikatesi v Kranju, zaposlimo. S 242-178 in 061/13-72-333_18S17 Zaposlimo KV KUHARJA, priprav-nika. B 49-068_18519 KV KUHAR s prakso dobi redno zaposlitev. B 49-068_16520 Iščemo samostojnega KUHARJA. Plača po dogovoru. Gostišče Pris-tava Bled_18S25 Zaposlim KUHARJA za delo v Pizzeriji. Informacije osebno v Pizzer-iji Dare ali B 221-051_18531 Borzno posrdniška hiša vabi k sodelovanju kreativne ženske in moške za komercialno trženje certifikatov. Frast, d.o.o. Jezerska 54 b, Kranj. B 242-651 18564 Redno zaposlimo KLJUČAVNIČARJA. Pisne prijave s kratkim življenjepisom na naslov FEROGALANT d.o.o., Sajovčevo nas. 24, Šenčur 18577 Iščemo prodajalca izdelkov iz rost-fraja in bakra. Naslov v oglasnem oddelku. 18579 Zaposlimo dekle v bifeju. B 43-583 18602 ŽIVALI Od 3. septembra dalje bodo naprodaj MLADE KOKOŠI NESNICE z začetkom nesnosti v sredini septembra. Lahko se pa dobijo tudi PETE-UNČKI. Zbiramo naročila. Žabnica 39, B064/311-767 i82ss Prodam težke PURANE za zakol, po želji zaklane. Lahovče 19, Cerklje, B421-717 18307 Poceni prodam ZAJKLO in ZAJCA pasme nemški lisec. B45-532, zvečer 18416 Prodam več KRAV ali menjam za teleta. Goimajer Janez, Ljubljanska 24, Radovljica 18428 Prodam dolgodlako NEMŠKO OV-ČARKO z rodovnikom, 9 tednov. B 421-813 18455 Žive ali zaklane enoletne KOKOŠI prodam. Koprivnikar, Golnik 15. B 46-678 18456 Kupim BIKCA SIMENTALCA. B 46- 340 18463 Prodam brejo KRAVO, ki bo telila konec meseca. B 64-229 18466 Prodam sivo PUDUICO z rodovnikom. Ljubiteljem živali oddam MUCKE. B 312-519 18488 Prodam JARKICE 19 tednov stare. B 422-027 18567 Prodam TELICO SIMENTALKO staro 16 mesecev, ali menjam za telička. B 422-610 18576 Prodam domače KOKOŠI. B 45- 738 18585 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage žene, mame in stare mame ANICE FABIJAN se zahvaljujemo sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in prižgali sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za besede tolažbe, pogrebni obred in sveto mašo ter pevcem iz Stražišča za sočutno zapete pesmi v slovo. Vsem iskrena hvala. VSI NJENI V SPOMIN Sreča, radost in veselje s tabo so odšli, kar nam je ostalo, je spomin na srečne dni V mislih in srcu še vedno ti živiš, čeprav že eno leto v tihem grobu spiš. Danes mineva žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, tast, brat in stric FRANC GAŠPERLIN p.d. Hlebcev a ta iz Luž Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu. VSI NJEGOVI Luže, Breg ob Savi, 16. avgusta 1994 V SPOMIN Sonce prag domač obseva, žarek išče tvoj obraz, a že leto dni mineva, kar odšla si ti od nas. Ob grobu tvojem postojimo, ti rože, svečke podarimo, naš dom pa prazen je in tih, ker tebe več med nami ni, da skupaj, kot včasih bi bili. Danes mineva že leto dni, odkar je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine drago ženo in mamo PAVLO KOŽELJ p.d. Jurjevo mamo iz Čirč Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in še danes obiskujete njen grob. Žalujoči: mož Pavel in sinova z družinama Čirče, Jama, 16. avgusta 1994 Obletnica posvetitve slovenskega naroda Mariji Dan romanja, molitve in pesmi na Brezjah Na tisoče slovenskih vernikov je na veliki šmaren romalo k Mariji na Brezje. Dolge kolone vozil na gorenjski avtocesti, saj so številni prihajali z avtobusi in osebnimi avtomobili. Brezje, 15. avgusta - Včeraj, v ponedeljek, ko je bil praznik Marijinega vnebovzetja in že tretje leto v Sloveniji tudi dela prost dan, je na tisoče slovenskih vernikov romalo na Brezje, kjer je bilo dopoldne slovesno somaševanje ob obletnici posvetitve na trgu pred baziliko na Brezjah. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar. Verniki so na Brezje romali s posebnimi vlaki iz Maribora, Metlike, Zasavja, Primorske in Ljubljane, z avtobusi in osebnimi avtomobili. Dopoldne je bila na gorenjski avtocesti nepretrgana kolona vozil - od Črnivca do Kranja. Pred dvema letoma je veliki šmaen, ki ga ponekod imenujejo velika maša, velika gospojni-ca ali kako drugače, pri nas dobil še dodaten pomen. Slovenski škofje so namreč na treh velikih božjih poteh: na Brezjah, na Ptujski gori in na Sveti Gorenjci (pre)hitri vozniki Kranj - Radar je julija v različnih krajih po Gorenjskem ujel 448 voznikov, ki so peljali hitreje kot dovoljujejo prometni znaki. Policisti so 156 voznikov zaradi prehitre vožnje kaznovali, 205 so izročili položnice, proti 31 pa napisali tudi predloge sodnikom za prekrške, ker so hitrost v naseljih prekoračili več kot 30 kilometrov na uro. Zanje bodo sodnikom predlagali tudi izrek varstvenega ukrepa prepovedi vožnje. Radar je na gorenjskih cestah tako rekoč dan in noč dežuren tudi ta mesec, kar pa očitno za voznike ni ovira, da ne bi še kar naprej dirkali. • H. J. Miren vikend Kranj, 16. avgusta - Dežurni v operativno-komunikacijskem centru UNZ Kranj so včeraj povedali, da je bil minuli konec tedna razmeroma miren. Prometnih nesreč s hujšimi posledicami ni bilo, tudi v gorah se je tokrat vse dobro izteklo. Jeseniški policisti se ukvarjajo s serijo vlomov, predvsem v osebne avtomobile. Prejšnji teden so jih našteli kar ducat. Domnevajo, da so vlomilci mladi, verjetno celo otroci, saj izginevajo malenkosti. Kranjski policisti te dni "dežurajo" največ na Gorenjskem sejmu. Gre za običajne intervencije, kot pravijo, mirijo predvsem razgrajače, ki se do treh, štirih zjutraj ne spravijo spat in motijo okoliške stanovalce. Zaradi včerajšnjega Marijinega praznika, ko so se številni verniki od blizu in daleč podah na Brezje, so imeli policisti veliko dela zaradi gneče na cesti. Dopoldne se je zamašilo že v Naklem. • H. J. Na veliki šmaren se je na tisoče slovenskih romarjev zbralo na trgu pred baziliko na Brezjah... Slovesno somaševanje Je vodil ljubljanjski nadškof in slovenski metropolit dr. Alojzij Šuštar gori v znamenje zaupanja v Marijino priprošnjo posvetili vse Slovence doma in na tujem ter mlado slovensko državo v posebno varstvo Mariji in po njej Bogu. Cerkev po vsem svetu praznuje 15. avgust kot največji slovenski praznik - kot praznik veselja, upanja in hrepenenja, kot dan pesmi in molitve. Marijino vnebovzetje izhaja iz najbolj zgodnih časov krščanstva - med kristjani je bila vedno živa vera v Marijino dušno in telesno vnebovzetje, čeprav je bilo za versko resnico razglašeno šele leta 1950. V Sloveniji je na desetine župnijskih cerkva, ki so posve- čene Marijinemu vnebovzetju -najmanj petdeset. Veliki šmaren je bil torej med Slovenci med najbolj priljubljenimi prazniki že med pokristjanjevanjem, saj je Mariji posvečena tudi cerkev Gospe svete na Koroškem. 15. avgust, veliki šmaren, je Slovenija razglasila za dela prost dan skupaj z drugimi dela prostimi dnevi in prazniki nove države leta 1991 in tako smo ga Slovenci lahko praznovali leta 1992. Številni kristjani so se tako lahko mirno odpravili na božjepotne kraje - med njimi je seveda vedno največ vernikov na Ptujski Gori, v Novi Štifti pri Ribnici, na Sveti Gori in seveda na Brezjah. • D. S. - Foto: PRED POKONČNO ODLOČITVIJO 0 NAKUPU POHIŠTVA PRIDITE TUDI V 5AL0N POHIŠTVA PRIČAKUJEMO VAS V RAZŠIRJENIH RAZSTAVNIH PROSTORIH! SALON POHIŠTVA Kranj. PREDOSUE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241 031 ACtt MAJA Odprto od 12. do 19. ure; sobota od 9. do 13. ure KRONIKA Dva požara zaradi strele Kranj, 16. avgusta - V soboto, 13. avgusta, popoldne je strela zanetila dva požara; v Nemškem Rovtu je zagorelo gospodarsko poslopje Jožeta Pintarja, na Črnivcu pa hiša in gospodarsko poslopje Ivane Mihelič. Po peti uri popoldne je na območju Bohinja divjala huda nevihta. Ena od strel je zadela tudi Pintarjevo gospodarsko poslopje, veliko 28-krat 9 metrov, v Nemškem Rovtu. NAJBOLJ ISKAN ČASOPIS NA GORENJSKEM: GLA8 V poslopju je bilo okrog deset ton sena in štiri tone otave ter več kmetijskih in manjših električnih strojev. Ogenj je gasilo okrog 90 gasilcev iz okoliških gasilskih društev. Po približno dveh urah in pol so ga ukrotili. Komisija UNZ Kranj je škodo ocenila na okrog 15 milijonov tolarjev. Gospodar jo bo težko nadoknadil, saj gospodarsko poslopje in stroji, kot so povedali, niso bili zavarovani. Slabo uro kasneje pa je zagorela še hiša in gospodarsko poslopje Ivane Mihelič na Črnivcu. Po nestrokovni oceni je škode za milijon tolarjev. • H. J. Požar na Črnivcu - V soboto proti večeru je v nevihti na Črnivcu strela zanetila požar na gospodarskem poslopju in domačiji Ivanke in Milana Mihelič. Kljub hitri akciji gasilcev iz Mošenj, Brezij, Begunj in Radovljice je pogorelo gospodarsko poslopje, na stanovanjskem delu pa streha. Gasilci in krajani so potem v noči iz sobote na nedeljo pomagali pri reševanju in pospravljanju, v krajevni skupnosti pa bodo, kot nam je povedal predsednik Jakob Langus, organizirali akcijo za pomoč pri obnovi domačije in gospodarskega poslopja. Ivanka in Milan Mihelič sta imela domačijo zavarovano pri Zavarovalnici Triglav. • A. Ž. - Foto: M. Gregorič Našli utopljenega kajakaša Bohinj - Že 30. julija so pogrešili Janka R. iz okolice Bohinjske Bistrice, ki je večer prej s kajakom veslal po Bohinjskem jezeru, čoln so našli prevrnjen in prazen, zato so pogrešanega kajakaša do 3. avgusta iskali bohinjski in tržiški potapljači ter potapljači posebne enote ministrstva za notranje zadeve. Ker sledu za njim ni bilo, so iskanje opustili. V petek popoldne pa je truplo pogrešanega izplavalo na površje Bohinjskega jezera, kakšnih 20 metrov cd obale. Preiskovalci so odredili sanitarno obdukcijo. • H. J. GoSPoD cv£TEK 6© Razvil TVRlZEM v BoHiOOl/. — SANOLABOR HLADNIK d.o.o. NOVA TRGOVINA Z ORTOPEDSKIMI PRIPOMOČKI IN SANITETNIM MATERIALOM Poslujemo vsak don od 8.-19. ure, sobota od 8.-13. ure. PRIPOROČAMO I Škofja Loka, Stara cesta 17, (nasproti zdravstvenega doma) NUDIMO: ■ VSE ZA STOMO ■ INKONTINENCO ■ ASTMATIKE ■ NEPOKRETNE BOLNIKE ■ ORTOPEDSKO OBUTEV ■ LABORATORIJSKO OPREMO ■ NOGAVICE ZA KRČNE ŽILE ■ LEDVIČNE IN KILNE PASOVE... 3ADiO »Arij 31.3 R1) RADIO KRANJ POSLUŠAM VSAK DAN UDiO