4 tžvww«
15. december 1966 Leto XIII. št. 12
CINKARNAR
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE
Darujte
svojo
kri!
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllMMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIimilllltllllllllllllllll!lll
I	1
I PROIZVODNJA IN I
[ PRODUKTIVNOST V NOVEMBRU I
Pokazatelji doseganja proizvodnih zadolžitev in produktivnosti dela za mesec november kažejo pozitivne rezultate. Letni proizvodni plan je v enajstih mesecih dosežen s 96,1 % kar kaže, da je presežen za 4,8 odstotkov, medtem ko je kumulativna vrednost proizvodnje v razdobju januar —november letošnjega leta za 19,9 % večja od dosežene vrednosti proizvodnje v istem razdobju lanskega leta.
Doseganje in preseganje planskih zadolžitev celotnega podjetja je rezultat dobrih proizvodnih rezultatov, ki so jih dosegali posamezni obrati. V okviru ekonomske enote metalurgija so dosegali in presegali mesečni osnovni plan obrati: topilnica, cinkovo belilo ter žveplenih kislin, kiproiz-vajajo žvepleno luslino 66° Be. V obratu žveplene kisline 66" Be pa ugotavljamo, da je proizvodnja v no-(Nadaljevanje na 2 .strani)
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
POLOŽAJ DELAVCA V DELOVNI SKEPVOSTI
Zakaj toliko neopravičenih izostankov?
Ko sem prebiral razna poročila in se seznanjal z uspehi v naši delovni skupnosti, mi je pogled zastal pri podatku, da je bilo v letu 1965 kar 4910 neopravičenih izostankov, kar pomeni toliko, kot da ne bi celo leto delalo 16 delavcev. Pisec podatkov celo v nadaljevanju navaja, da je bilo teh izostankov še več, vendar so bili naknadno iz raznih razlogov upravičeni. Ko sem se od tega presenečenja nekoliko opomogel in skušal vzroke analizirati, sem sam pri sebi naredil zaključek,
SREČNO I967I
da so k temu številu botrovali tudi novi predpisi iz delovnega razmerja, ki so izšli v letu 1965, da pa bodo nekateri ukrepi o gospodarski reformi znatno vplivali k odpravi neopravičenih izostankov. Radovednost me je vodila dalje tako, da sem se pozanimal, kako zadeva iž-gleda letos, še v večje presenečenje sem ugotovil, da so podatki še mnogo bolj neugodni od lanskih, saj smo letos že v desetih mesecih dosegli število neopravičenih izostankov na-pram letu 1965, kar znaša toliko, kot bi okoli 25 delavcev v celem tem obdobju ne delalo.
Na osnovi tega želim vprašati tudi vas, clnkamarje, kaj mislite o tem? Ali vidite kaj skupnega v načelu delavca proizvajalca In samoupravljalca, na drugi strani pa tako malomaren odnos do upravljanja, želim vprašati tudi to, ali ne povzroča to dvojno škodo. Na eni strani delavci s tako slabim čutom odgovornosti povzročajo delovni skupnosti večmilijonsko škodo, sebe in svojo družino pa prikrajšajo pri osebnem dohodku, kar pogosto povzroča razne težave in nezadovoljstvo v družini.
Določila v Pravilniku o medsebojnih razmerjih tako početje obsojajo in določajo, da je to groba kršitev delovnih dolžnosti, za katero je delavec moralno in materialno odgovoren. Če je kolektiv kot celota sprejel takšna določila in predvidel v skrajni posledici tudi sankcijo, potem z vso upravičenostjo lahko grajamo tiste, ki takega predpisa ne upoštevajo, čeprav so pri sprejemu istega sodelovali.
Mislim, da bi bilo prav, če bi samoupravni organi zelo ostro spregovorili o tem vprašanju . in dali jasno vedeti vsem tistim, ki se ne želijo vključiti v napore kolektiva za doseg čim večjih proizvodnih rezultatov, da za njih ni mesta med nami.
F. T.
Dokončana prva faza rekostrukcije
V ponedeljek, 5. decembra so pričele poizkusno obratovati gTanulacijske naprave v sklopu cinkove linije, do izida te številke »Cinkarnarja« pa 'predvidevajo, da bo obratovala nova pražarna cinkovih koncentratov. Tako se bo piritni liniji, ki je pričela obratovati 25. avgusta t. 1. priključila še kompletna cinkova linija — obratoval bo torej celoten nov obrat žveplene kisline.
Pred koncem letošnjega leta pa pričakujemo tudi pričetek proizvodnje v obratu rafinacije cinka po Nevv Jersey postopku.
no brezhibno stekle. Vsi navzoči so bili resni hobrazov in redkobesedni.
Ob 10.45 je napočil velik trenutek. V komandnem prostoru so se zbrali domači in tuji strokovnjaki in pričeli obračati ter pritiskati številna stikala, nekaj minut za tem pa je obrato-vcdja novega obrata žveplene kisline tov. Vojislav Ružič, dipl. inž. potisnil prižgan gorilec v peč.
Ko je čez slabo uro transportni trak nosil prve količine pe-letiziranega cinikovega koncentrata proti bunkerjema, so vsi
Kc je obratovodja novega obrata žveplene kisline tovariš Vojo Ružič, dipl. Inž. potisnil prižgani gorilec v peč (na sliki), je bila dejansko vključena celotna granulacijska naprava.
Pred desetimi dnevi smo bili priče pomembnemu dogodku; v obratu granulacije so se mrzlično pripravljali na zagon vseh naprav. Čeprav so naprave že pred 29. novembrom nekaj časa »hladno« obratovale, je vladalo napeto vzdušje. Cinkarnar-ji raznih poklicov so z različnimi orodji tekali sem ter tja in se trudili, da bi naprave sigur-
čutili veliko olajišanje in zadovoljstvo; to bi bilo lahko še večje, če bi naprave začele delovati ob napovedanem roku — 28. novembra, pred sam praznik republike.
Ta dan so nestrpno pričakovali vsi cinkarnarji. Ker je nekaj dni poprej zgorel transformator ki ga ni bilo mogoče nemudoma nabaviti, je bilo celot-
Gospodar investicijskega objekta žveplena kislina tovariš Franjo Klinger, dipl. inž. je navzoče seznanil s potekom gradnje tega objekta in z njegovim pomenom za naš kolektiv
namu-kolektivu zlasti ,pa tistim, ki so si prizadevali, da bi bil obrat pravočasno nared, pokvarjeno praznično razpoloženje.
Uradni zaključek investicijske izgradnje novega obrata žveplene kisline in obrata rafinacije — Nevv Jersey je bil v
ponedeljek, 28. novembra v Samopostrežni restavraciji v Gaberju, kjer so bili 103 najibolj prizadevni sodelavci, od 1260, kolikor jih je delalo pri gradnji oziroma montaži novih naprav, nagrajeni z denarnimi nagradami.
Glavni inženir investicijskega sektorja tovariš Jakob Raspotnik, dipl. inž. je najprizadevnejšim sodelavcem pri izgradnji novega obrata izročil nagrado in jim čestital praznik republike
j PROIZVODNJA IN PRODUKTIVNOST
A	(Nadaljevanje s 1. strani)
'd	vembru nekoliko pod pla-
!((	nom, ker je nastal zastoj v
'd	proizvodnji zaradi okvare
'i i	reaktorja.
1 V obratih valjarne je pre-,<*	sežen plan proizvodnje cln-
f1	kove pločevine In žlebov
V	ter cevi, medtem ko smo
proizvodnjo ostalih valja-''	nlh proizvodov omejevali
f	zaradi pomanjkanja cinka
ustrezne kvalitete.
Proizvodnja anilinskih barv je bila tudi v novembru pod planom, ker smo proizvodnjo omejevali žara. dl novih razmer na tržišču, ki so nastale po uvedbi gospodarske reforme.
V obratih ekonomske enote anorganska kemija ugotavljamo v glavnem nad-plansko proizvodnjo, z izjemo obratov Na-suifida in Na-hidrosulflta. Prodaja omenjenih proizvodov je
namreč začela na domačem tržišču upadati zaradi cenejšega uvoza. Zaradi tega smo morali zmanjšati oziroma omejiti proizvodnjo teh dveh artiklov.
V mesecu novembru je začel poskusno obratovati tudi nov obrat New Jearsev — rafinacija cinka, ki bo dajal domači fini cink kvalitete 99,995 %.
Ker se je proizvodnja nasproti istemu razdobju preteklega leta povečala kar za 19,9 %, povprečno število zaposlenih pa le za 3 %, ugotavljamo za to razdobje tudi porast produktivnosti dela In sicer za 16,9%.
Izvoz tudi v mesecu no-
vembru ni dosegel postavljenega plana. Vzrok je še vedno isti, namreč velike količine predelav iz naslova uvoza cinkovih koncentratov. Letni izvozni plan je v enajstih mesecih dosežen le s 83,2 %, torej je pod planom za 8,1 %, medtem ko smo lansko leto doseženi Izvoz v enajstih mesecih, presegli za 2,9 %. Skupna dosežena vrednost Izvoza v letošnjih enajstih mesecih znaša 5,100.385 $, od tega odpade 88 % vrednosti Izvoza na področja konvertibilnih valut, 7 % vrednosti na področja vzhodnoevropskih držav in 5 % na klirinška področja.
f
<>
(»
<»
\

Pred letnimi konferencami osnovnih organizacij zveze komunistov
V praksi opažamo, da se je politična razgibanost po IV. plenumu Zveze komunistov Jugoslavije močno razmahnila, kar lahko trdimo prav za vso našo javnost in ne samo za člane Zveze komunistov. To je bila tudi težnja samega plenuma, namreč javnost razprav v Zvezi komunistov. S tem je tudi nakazana nova metoda dela komunistov, torej večja javnost dela m odprtost osnovnih organizacij.
Živahno delovanje komunistov, ki se je pokazalo takoj po plenumu, pa je počasi pojemalo v nekem čakanju na to, kako se bodo stvari razvijale na vrhu. Pri nekaterih naših članih se je pokazala določena napetost do osnovne organizacije, rešitev iz tega stanja pa so videli v reorganizaciji v Zvezi komunistov in to vse do osnovnih organizacij. Večji del članstva v našem podjetju sicer v tem oziru ni izražal nobene nestrpnosti in se je predvsem ukvarjal z vsebino reorganizacije in skušal rešiti vprašanje, kaj si pod to reorganizacijo zamišljamo.
Prav gotovo ni dovolj, če napravimo nekaj organizacijskih sprememb; vemo namreč, da je bilo pri nas že dovolj najrazličnejših reorganizacij, da pa nekatere niso dale skoraj nobenih rezultatov.
Prvi koraki v reorganizaciji naših najvišjih vodstev so za nami in ti ukrepi so bili nujen pogoj za uspešno delo pri vsej dejavnosti, ki smo jo letos začeli in ki nam sugerira nekatere nove oblike odnosov v Zvezi komunistov.
Ko je ta prva faza opravljena, se postavlja pred nas vprašanje, kam prvenstveno-usmeriti našo dejavnost. Pred nami je čas letnih konferenc, čas ko pregledujemo naše delo v preteklosti in pripravljamo plane za bodoče delo. Pri tem pridemo tudi do vprašanja kakšna naj bo v prihodnje naša osnovna organizacija, kako naj bo organizirana in kako naj deluje.
Menim, da se okoli same organizacije osnovnih organizacij ne bi kazalo preveč zadrževati. Bistveno je namreč vprašanje kaj komunisti delajo in kako delajo. Delavci, ki niso v Zvezi komunistov se ne zanimajo mnogo za to, kako so komunisti organizirani, ampak ocenjujejo svoje sodelavce-komuniste po njihovem delu.
Trajnejše ukvarjanje z organizacijskimi vprašanji, bi lahko privedlo do tega, da bi se organizacija Zveze komunistov izolirala od kolektiva, ki je pretežno usmerjen k proizvodnji, delitvi in samoupravljanju. V sklopu teh poglavitnih elementov je treba pritegniti čim več naših delavcev, ne glede na to, ali so člani Zveze komunistov, ali ne, da bodo sodelovali pri
oblikovanju ustreznejše vloge Zveze komunistov. Zvezo komunistov moramo namreč reorganizirati tako, da bo učinkovitejša, da bo privlačna za občane, predvsem pa za mladino. V našem podjetju imamo kar precejšnje število mladincev, vendar smo prav malo storili, da bi jih vključili v aktivno politično delo. Vemo, da je mladina vedno bolj dojemljiva za novo m napredno, dejstvo je tudi, da imamo v našem kolektivu precej sposobnih in prizadevnih mladincev, vendar njihovo delo zelo ostro, in kritično ocenjujemo, nismo pa tako kritično pregledali delovanja tistih, ki že nosijo legitimacijo Zveze komunistov. Tudi to dejstvo zavrača nekatere poštene, sposobne delavce od javnega dela in tudi to bomo morali popraviti, če hočemo, da bo Zveza komunistov privlačnejša.
Stanje, kakršno je, je tudi posledica zaprtosti delovanja Zveze komunistov. Pogosto se sploh ne ve kakšno mnenje ima kak komunist, kdo je za kak predlog, kakšna stališča ima in
kakšni so njegovi nazori nasploh. Odprto, demokratično oblikovanje stališč predstavlja za člane Zveze komunistov vsekakor veliko obveznost; ni namreč mogoče, da se nekdo sploh ne bi opredelil, ali pa, da bi se s kakim stališčem formalno strinjal, v praksi pa bi delal povsem drugače.
Pred našim kolektivom stojijo še velike in težke naloge. Gospodarska reforma se vedno bolj uveljavlja in na najrazličnejših področjih z vso resnostjo terja največjo odgovornost vseh delovnih ljudi — od vsakega na njegovem delovnem mestu in kolikor zahtevnejše je njegovo delo, toliko večja je njegova odgovornost.
Zveza komunistov si bo morala pri svojem delu začrtati pot, s pomočjo katere bo v središču prizadevanj celotnega kolektiva. Svojo vodilno vlogo bo lahko odigrala, če bo sposobna dati zadostno politično podporo vsem nosilcem napredka, stališčem in zahtevam strokovno in politično naprednih delavcev, pri čemer je treba pod pojmom delavec zajeti vse ustvarjalne sile v podjetju. Zavedati se moramo, da vodilna vloga Zveze komunistov ni sama po sebi umevna nujnost, ampak da si je treba to vlogo priboriti.
Od konferenc v osnovnih organizacijah ne pričakujemo po-
sebnih organizacijskih sprememb, čeprav se bo pozneje gotovo pokazalo, da je osnovna organizacija, takšna kot je, komunistu večkrat preozek okvir. V naših osnovnih organizacijah je verjetno res nemogoče organizirati in voditi razpravo vedno na taki ravni, da bi zadovoljila hkrati vse člane, ki so zajeti v tej organizaciji, vendar pa bo le daljše iskanje in praktično preizkušanje ustvarilo tak tip osnovnih organizacij, ki bo ustrezal sedanji vsebini dela Zveze komunistov.
Na letnih konferencah se bo treba ustaviti ravno ob vsebini in metodah dela s pomočjo katerih bomo sposobni voditi v našem podjetju tako politiko, da se bo podjetje razvijalo in izpopolnjevalo, moderniziralo in utrjevalo naš ekonomski položaj. To je najrealnejša osnova za to, da se bodo poleg materialnih interesov vedno bolj vzbujali tudi drugi interesi naših delovnih ljudi. Teh stvari ne more rešiti noben plenum in noben kongres, ampak jih moramo realizirati mi sami.
Daftisuiie
V NAŠ LIST
CDS IZREKEL POSEBNO PRIZNANJE GL A VNEMI DIREKTORJU
Na svoji slarvnostni seji, ki jo je CDS imel v počastitev dneva republike in v počastitev uspešnega zaključka del na novih napravah in objektih, se je CDS v imenu celotnega našega
kolektiva iskreno zahvalH glavnemu direktorju našega podjetja tovarišu Dragu Cehu, dipl. inž. za nesebično in izredno požrtvovalno delo pri izgradnji celotnega našega podjetja.
Predsednik centralnega delavskega sveta tovariš Janko Rebov izroča plaketo glavnemu direktorju našega podjetja Dragu Cehu,
dipl. Inženirju
Z njegovo iniciativo in pod njegovim vodstvom sta bila zgrajena obrata novi litopon in modri baker, rekonstruirani sta bili topilnica in valjarna itd., izredne zasluge pa ima pri izgradnji nove pražame in žveplene kisline ter rafinacijskih naprav.
Predsednik CDS tovariš Janko Rebov mu je v imenu kolektiva izročil posebno priznanje v obliki plakete. .Na izrecno zahtevo večino -članov CDS pa je centralni delavski svet soglasno sklenil nagraditi glavnega direktorja z denarno nagrado v znesku 5.000 N-din. Tovariš glavni direktor je na izrecno željo članov CDS formalno sprejel nagrado, in jo v celoti, to je
5.000	N-din, podaril za obdaritev otrok naših delavcev ob novoletni jelki.
D. M.
'i:C IN K i P N 4?
DRUŽBENI STANDARD V LETOŠNJEM LETU IN PREDVIDEVANJE ZA LETO 1967
Izvajanje gospodarske reforme prinaša tudi na področje družbenega standarda nove, kvalitetno spremenjene pogoje. Glede na to, da osebni dohodki v letu 1965 niso povečani skladno s povečanjem življenjskih stroškov, moramo ugotoviti, da je standard v preteklem letu nekoliko nazadoval. V letu 1966 ugotavljamo, da je porast osebnih dohodkov v glavnem vskla-jen s porastom življenjskih stroškov.
Predpisi gospodarske reforme so povzročili v letu 1965 povečanje življenjskih stroškov za okoli 28 %, povprečni osebni dohodki v letu 1965, pa so se v Cinkarni povečali za 21,9 %. Nekoliko boljša je situacija v letu 1966, ko so se osebni dohodki v devetih mesecih povečali za 25,03 %, približno tako visok porast življenjskih stroškov pa je izračunan za devet mesecev letošnjega leta. Te podatke navajamo zaradi tega, da bomo lažje ocenjevali naša prizadevanja in da nam bo možno kolk kor toliko realno planirati naše napore in ukrepe za dvig življenjske ravni članov našega kolektiva.
Brez pridržkov in omahovanja moramo sprejeti načelo, da je porast osebnih dohodkov in s tem tudi dvig življenjskega standarda odvisen od povečanja produktivnosti, zato moramo temu vprašanju posvetiti vso našo pozornost.
Pod pojmom družbeni standard razumemo pri nas v Cinkarni vsa ona prizadevanja kolektiva, katerih cilj je dobro organizirana dodatna prehrana, smotrna izgradnja im razdeljevanje stanovanj za družine in samce .urejen prevoz na delo ter vsestransko dobro organizirana rekreacija za člane kolektiva. V širšem smislu spadajo v družbeni standard tudi druge dejavnosti, kot so športne, kulturne in druge prireditve, katerih cilj je dobro počutje in zadovoljstvo članov kolektiva, kar vse odločilno vpliva na delovno storilnost.
Ker so problemi prehrane, stanovanj in letnih oddihov vsekakor najbolj važni in pereči, bomo v tem sestavku poskušali nekoliko osvetliti to problematiko v prepričanju, da bodo člani kolektiva o tem razmišljali, ugovarjali našim ugotovitvam in stališčem, kritizirali slabosti na tem področju in predlagali nove in bolje rešitve.
Pred dobrimi petimi leti smo organizirali provizomo kuhinjo za pripravo toplega obroka, katerega koristi približno 80 % članov kolektiva. Prvotna zamisel je bila, da ta provizoma kuhinja zmore največ do 1000 obrokov dnevno v treh izmenah, danes pa mora kuhinja skoraj pod istimi pogoji in enako o-
premljenostjo pripravljati že najmanj 1600 do 1800 obrokov dnevno. Ker smo kljub težavam, ki jih pogojujejo dosedanji prostori in nezadostna opremljenost, v dobrih petih letih znantno izboljšali kvaliteto hrane, je zanimanje članov kolektiva za toplo malico vedno večji. Glede na cene, ki so za topli obrok odrejene in glede na izredno povečanje cen živež-nih potrebščin, smo morali iskati razne načine, kako poceniti stroške prehrane in izboljšati kvaliteto. K temu je precej pripomogla dobro organizirana nabavna služba, ki jo neposredno vodi upravnik obrata družbene prehrane.
Kuhinja toplega obroka taka kot je, skupno z bifeji, lahko daje kvalitetno malico, medtem, ko za kosila in večerje za samce in druge številne interesente še nismo poskrbeli. Nujno je, da pričnemo uresničevati zamisel o izgradnji ali nakupu novega obrata za družbeno prehrano, kjer bi lahko pripravljali zadostno število kvalitetnih toplih malic, kakor tudi kosila in večerje, za kar bi bili potrebni opremljeni restavracijski prostori s samopostrežno linijo. V bližnji prihodnosti je pričakovati, da bo delovni čas spremenjen, da bomo delali deljeno, dopoldne in popoldne, zato je toliko bolj aktualna izgradnja kuhinje, oziroma restavracije. Ker moramo tudi pri organizaciji in pripravi dopolniti oziroma zasledovati rentabilnost redne prehrane, je potemtakem nujno, da organiziramo prehrano po željah potrošnikov v širšem obsegu, to se pravi, za večje število članov kolektiva, kar bo vsekakor pocenilo pripravo hrane. Sredstva, ki so bila v letošnjem letu določena za izgradnjo restavracije, so bila pred kratkim prenešena v poslovni sklad in bo nujno potrebno pri delitvi dohodka za prihodnje leto razporediti ustrezna sredstva v sklad skupne porabe, da bi ta-ko lahko rešili to izredno pereče vprašanje.
Gospodarska reforma z vsemi svojimi predpisi tudi bistveno vpliva na stanovanjsko politiko. Vedno težje bo zbrati velika sredstva, ki so potrebna za izgradnjo in nakup stanovanj. Cinkarna je v zadnjih letih vložila precej sredstev v stanovanjsko izgradnjo, kar je pa še vse premalo, saj je trenutno e-videntiranih 180 prošenj za do-
delitev stanovanj, od tega jih je 35 na prioritetni listi iz leta 1961. Orientacija na to, da so angažirana tudi sredstva in delo posameznih prosilcev za stanovanja, je dala v glavnem dobre rezultate. Z dosedanjo izgradnjo naselja v Selcah in na Hudinji bo rešenih okoli 80 stanovanjskih problemov. Če računamo, da bi vsakemu od teh graditeljev morali priskrbeti dvosobno stanovanje, ki trenutno velja okoli 8 milijonov, bi zato potrebovali 640,000.000, kar predstavlja veliko vsoto.
Stanovanjski fond, ki ga po pogodbi upravlja stanovanjsko podjetje Celje, šteje skupaj 324 stanovanj, kar je za naš kolektiv še veliko premalo. Pri tem pa moramo upoštevati, da ima nekaj nad 500 delavcev Cinkarne že lastne hiše, ki so jih zgradili s svojimi sredstvi, krediti stanovanjskega sklada, .mnogi pa tudi s krediti, ki jih je dalo podjetje. V zadnjih letih smo zgradili stanovanja ztr samce, kar je tudi zelo pomembno, saj pred petimi leti praktično nismo imeli nobenega ležišča za samske delavce, sedaj pa jih imamo 215.
V zadnjem času ugotavljamo vedno večji pritisk in zahteve delavcev, da jim podjetje priskrbi stanovanje. Na drugi strani pa je vedno več delavcev iz proizvodnje in strokovnih služb, ki želijo s pomočjo podjetja graditi lastne hiše. Take potrebe in želje nujno terjajo velika finančna sredstva, ki jih bomo morali odvajati tako za individualno izgradnjo stanovanj, ka-
kor tudi za nakup stanovanj, ker je jasno, da vsi oni delavci, ki nujno rabijo stanovanje, niso sposobni, oziroma ne morejo graditi, ker nimajo dovolj lastnih sredstev. Po vsej verjetnosti bo težko dobiti lokacijo za individualne hiše, ker že sedaj močno primanjkuje zemljišč in so ta zelo draga. Zato bo vsekakor treba razvijati bolj smotrno, v prvi vrsti cenejšo blokovno izgradnjo, ki pa mora biti talko organizirana, da vzbudi interes posameznikov in njihovo pripravljenost, da vlagajo lastna sredstva v stanovanja v blokih. če računamo stanovanjsko izgradnjo na Hudinji, kjer trenutno gradi 44 delavcev in na osem stanovanj, 'ki so naročena pri gradbenem podjetju Ingrad ter že deset razdeljenih stanovanj v tem letu, potem vidimo, da bomo letos rešili 62 stanovanjskih problemov, kar je še odločno premalo, da bi lahko zadovoljili naše potrebe. Če bi hoteli reševati in rešiti stanovanjske zadeve oziroma probleme do leta 1970, potem bi potrebovali okoli 650 stanovanj, kar predstavlja po sedanjih cenah vrednost 5 milijard S-din. Popolnoma jasno je, da teh sredstev kolektiv Cinkarne ne more zbrati in se bomo zato morali orientirati na razpoložljive fonde, da bi letno zgradili vsaj 60 novih stanovanj. Prvenstveno pa je važno, da vodimo tako politiko, ki bo vzbudila interes posameznikov, da varčujejo in vlagajo svoja sredstva v stanovanjsko izgradnjo.
(Nadaljevanje na 5. strani)
»CINKARNA« CELJE Upravni odbor
Komisija za stanovanjske zadeve
OBVESTILO
vsem prosilcem za dodelitev kreditov za gradnjo stanovanj
Komisija za stanovanjske zadeve obvešča, da bo sprejemala prošnje za dodelitev kredita za gradnjo, dograditev, adaptacijo ali nakup stanovanj v letu 1967 najpozneje do 31. decembra i966.
K prošnjam za zadružno gradnjo na Sp. Hudinji in prošnjam za dodatne kredite niso potrebne priloge.
K prošnjam za individuano gradnjo mora biti priloženo gradbeno ali adaptacijsko dovoljenje in dokaz o lastništvu ali solastništvu zemljiške parcele.
Prošnje, ki bodo vložene po 1. januarju 1967, bodo obravnavane šele za posojilo v letu 1968.
Komisija za stanovanjsko zadeve
PRAZNOVANJE DNEVA REPUBLIKE
Dva dni pred veliko obletnico, ko so	se pred 23 leti predstavniki	svobo-	; [j
doljubnih jugoslovanskih narodov zbrali	v Jajcu, kjer so naznanili	vsemu	. .j
svetu, da se bodo jugoslovanski narodi borili do dokončne zmage nad	okupa-	; |i
torjem in proti vsem nazadnjaškim silam,	je bila v sindikalni dvorani	našega	• •
kolektiva svečana proslava. O pomenu našega največjega praznika je sprego- ; J voril predsednik centralnega delavskega sveta tov. Janko Rebov, nakar so	■ >
učenci IV .osnovne šole in Osnovne šole Franja Vrunča priredili kulturni	! |
program: pevski zbor IV. osnovne šole je pod vodstvom Marjane Goriškove	; >
zapel tri pesmi — Otroci republike, Mladi vojaki in Cicibani korakajo (slika	'!
levo). Zatem so učenci 2. razredov recitirali Pavčkovo pesem »Pozdrav repub-	;;
liki«. Vera Koroščeva, učenka 8. razreda je predstavila pesem Vide Brestove	X
»Materi padlega partizana«. Pesem Slavka Janenskega »Cvetovi« so recitirali	; |
učenci osmih razredov (druga slika). Učenci hudinjske šole so se predstavili	..
s pesmijo Mileta Klopčiča »Kurirček Andrej« (tretja slika). Na koncu je	;;
harmonikarski zbor pod vodstvom tovariša Tratnika zaigral štiri pesmi:	.	>
Bratje le k soncu svobodi, Hej brigade. Pri oknu in Rožica (četrta slika).	'
Zaradi pomanjkanja prostora žal manjka še ena fotografija, ki sicer ni	<	•
v zvezi z izvajalci programa, temveč s tistimi člani kolektiva, ki so se raje !; gnetli pred vrati, kakor da bi vstopili v dvorano, kjer bi bilo prostora za	■	•
vsaj še trikrat toliko ljudi, kolikor jih je stalo zunaj. Zanimivo pa je, da so	!	I
SKORAJ vsi »vratarji« vztrajali ob vratih v dvorani do konca predstave! Pre-	j	>
govor pravi: »Navada je železna srajca« — poizkusimo jo sleči.	!	I
DRUŽBENI STANDARD V LETOŠNJEM
LETU
(Nadaljevanje s 4. strni)
V letošnjem letu smo tudi na področju rekreacije napravili nekatere vzpodbudne in pomembne korake, ki nam odpirajo nove in boljše možnosti za nedelj siki in letni oddih. S strani Občinske skupščine Mozirje nam je dan v uporabo počitniški dom Rinka, kjer smo od prejšnjega upravnega organa prevzeli investicijsko opremo, kar bomo plačali v letu 1967 in 1968. Rinka je sodobno opremljen hotel, ki lahko nudi kvalitetne usluge članom kolektiva. Prav tako nam je Občinska skupščina Mozirje predala v uporabo in posest nedograjeni internat Petelinjek v Gornjem gradu, kjer bo možno organizirati prijeten oddih za naše člane pod ugodnimi pogoji. Skupno bomo torej imeli na področju Savinjske doline okoli 90 ležišč. To pa pomeni precejšen napredek od prejšnjega stanja, ko smo imeli le nekaj ležišč v Logarski dolini in v Piranu.
Predvidevamo, da bomo določeno število zemljišč zamenjali z drugimi podjetji, ki imajo svoje letoviške kapacitete v obmorskih krajih in bomo tako omogočili članom našega kolektiva organizirano letovanje na morju. Tudi v Sladki gori pri Šmarju, kjer je po pogodbi s Kmetijsko zadrugo Šmarje naša poskusna postaja, bomo lahko organizirali letovanje za dvanajst članov kolektiva v eni izmeni in tako bomo povečevali fond naših počitniških domov.
Zanimiv je pregled letovanj članov našega kolektiva v letošnjem letu. V raznih domovih, kjer smo imeli najeta ležišča, je letovalo skupno 450 naših delavcev in članov njihovih dru-žid. Za kolektiv Cinkarne, ki šteje trenutno 2182 članov, je ta številka izredno majhna, zato bo treba razmišljati, kako in pod kakšnimi pogoji omogočiti zdravo rekreacijo za čim večje število članov kolektiva in nji-
hove družine. Prizadevanje na tem področju zahteva tudi izdatna finančna sredstva, brez katerih ne bomo mogli vzdrževati naših domov. Ker gre za to, da naše obstoječe kapacitete pravilno izkoriščamo, bi kazalo dajati določen regres za počitniške domove, ki bi po nižjih cenah lahko nudili kvalitetne usluge našim članom. Pogoji dela za mnoge člane kolektiva so še zelo težki. Rekonstrukcija in modernizacija naših obratov ne more potekati tako hitro, kot bi želeli, ker za to nimamo zadosti denarja. Težnja kolektiva bi zato morala biiti, da čim večjemu številu članov omogočimo oddih in razvedrilo v naših domovih, kjer cene ne bi smele biti previsoke. Dobro organizirana rekreacija za čim večje število članov kolektiva bo pozitivno vplivala na delovno storilnost vsakega posameznika in celotne delovne skupnosti, kar se bo odražalo tudi na osebnih dohodkih in skladih. V letu 1967 se bomo morali spoprijeti s številnimi težavami, ki so povezane z izvajanjem naše gospodarske reforme, zato bo izredno pomembno tudi financiranje družbenega standarda. Kot že rečeno, so kapacitete za pripravo dodatne prehrane premajhne in jih bomo morali na vsak način povečati s tem, da zgradimo, kupimo ali vzamemo v najem prostore, kjer bi uredili sodobno kuhinjo in restavracijo, upoštevajoč potrebo po celodnevni prehrani, saj vemo, da številni člani kolektiva nimajo urejene prehrane in se morajo zadovoljiti s slabimi in skromnimi obrdki.
V prihodnjem letu bomo morali nadaljevati s stanovanjsko izgradnjo in zato koristiti sredstva amortizacije vloženega stanovanjskega fonda, preostala sredstva (4%), ki se namensko odvajajo za stanovanjsko izgradnjo in sredstva sklada skupne porabe, ki jih bo možno v ta namen oddvojiti.
(Nadaljevanj« na t. strani)
Uspehi nas ne smejo uspavati
Za aktivnega člana organizacije predstavlja priznanje s strani konference resnično nagrado. Ravno tako pa se čuti marsikdo prizadetega, če konferenca negativno oceni njegovo dejavnost, oziroma, če ga graja zaradi neaktivnosti.
Na redni letni konferenci ZM v Cinkarni je .prišlo da obeh oblik. Tako je konferenca potrdila aktivnost, po drugi strani pa ugotavlja neaktivnost precejšnjega števila mladih, ki niso prispevali k uspehom, ki jih je dosegla ZM v Cinkarni, nič, ali pa zdo malo.
Razumljivo je, da lahko kri- . tika doseže dvoje. Če je upravičena in konstruktivna je rezultat običajno pozitiven. Pri tem je treba dobro pretehtati reakcijo članov in s konkretnimi dokazi ugotavljati pomanjkljivosti ter nakazovati najboljše rešitve. Pri splošni kritiki, ki ocenjuje delo s stališča nekon-kretnega kritizerstva, pa se običaja zgodi, da odbijemo še tiste č ane, ki so pripravljeni so-delo\ ati, doslej pa niso zaradi teh ali onih razlogov. Na konferenci je prišla do izraza prva oblika kritike, čeprav ne v taki meri, kot bi bilo potrebno.
Ne gre zanikati1 uspešnosti konference, kar dokazuje že velik«, udeležba delegatov in vrsta vprašanj, o katerih so delegati ra|zp razvijali, Lahko pa trdimo, da so prihajali malo preveč do izraza osebni problemi, ki so včasih že mejili na dialog, kar pa ne spada popolnoma na tako mesto, kot je konferenca. Take probleme je najlaže reševati v ožjih sku-
pinah, to je v aktivih, ki lahko objektivno ugotavljajo in pritožbe posredujejo naprej , če jih ne morejo rešiti sami.
Konferenca je aktivni dogovor širšega članstva organizacije, kjer navzoči ocenijo dosedanje delo in izdelajo smernice za bodoče delo. Vsekakor so na konferenci dominirani predstavniki športnega življenja. Dosegli so resnično lepe uspehe.
Dosti manj samozavesti pa je bilo pri predstavnikih idejno-vzgojnega in kulturnega dela.
Konferenca je upravičeno obsodila premajhno zainteresiranost za ideološkovzgojno izobraževanje.
Zelo slaba udeležba mladih v šoli za vse tiste, ki niso dokončali osemletke je res zaskrbljujoča, zlasti še, če ugotavljamo, da nima popolne osemletke kar 129 mladincev in da obiskuje osemletko v Centru za strokovno izobraževanje v Cinkarni le še enajst mladincev. Današnji proces proizvodnje, še bolj pa proces v bližnji prihodnosti bo zahteval na vsakem delovnem mestu človeka z določeno stopnjo izobrazbe, kajti izpopolnjevanje tehnološkega procesa in avtomatizacija bosta v vedno večji meri odpravljala zgolj 'fizično delo, ki ne zahteva posebnega znanja in strokovnosti. Jasno je, da predstavlja tako
DRUŽBENI STANDARD
(Nadaljevanje s 5. strani)
Za rekreacijo članov kolektiva obstajajo možnosti, da koristimo dosedanje kapacitete, ki pa ne bodo zadostne in bomo morali verjetno še najemati ležišča v obmorskih krajih. Za adaptacijo nedograjenega doma v Gornjem gradu bomo morali odvajati precej sredstev, da bi do sezone v letu 1968 tudi ta dom usposobili za letovanje članov kolektiva. Kapacitete na področju Logarske doline nam bodo omogočile zamenjavo z drugimi podjetji, kar bi prišlo v poštev deloma v prihodnjem letu, sicer pa v večji meri v letu 19 >8.
Če bomo hoteli vsa ta naša prizadevanja uresničiti, bomo morali vložiti precejšnje napore, predvsem pa bo treba zbrati potrebna finančna sredstva, kar tudi ne bo lahko, saj bomo v naslednjih letih morali odva-
jati velika sredstva za odplačilo kreditov, ki smo jih najeli za rekonstrukcijo in izgradnjo novih obratov.
Izvoljena nova komisija za družbeni standard
Centralni delavski svet je na svoji seji v začetku novembra tega leta izvolil novo komisijo za družbeni standard.
Za predsednika komisije je izvolil tovariša Janka Ločičnika, šefa priprave dela; njegov namestnik je tovarišica Martina Nikolič, iz finančnega sektorja; člani komisije pa so: Franc štlfter, iz glavnega laboratorija, Franc Kapus, dipj. inž. v OOB ter Beno Pečar iz mehanične delavnice.
Komisija se bo ukvarjala s problemi standarda Jn rekreacije našega delavca, oziroma z vsemi problemi, ki tarejo našega delavca na poti za boljše življenje.
stanje močno oviro pri osebnem napredovanju delavca, ker zahteva sleherno napredovanje tudi večje teoretično znanje in ne zadoščata le praksa in delovna vnema.
Po drugi strani pa vsi težimo za tem, da usposobimo slehernega delavca za delo na družbenopolitičnem področju. Tudi tako delo zahteva veliko razgledanosti in samoiniciative, ki pa je ne bo mogoče razviti pri človeku, ki nima niti osnovne šole.
Uspešna reorganizacija dela družbeno političnih organizacij bo možna le ob aktivni podpori mladine, kajti ona je v veliki meri napredno usmerjena in je ne bremenijo razne preživele oblike dela, ki pasivizirajo določen procent starejših ljudi.
Primeri amaterizma pri samoupravljanju, ko hočejo samoupravni organi reševati izključno vsa vprašanja in se ne ozirajo dovolj na mnenja in analize strokovnjakov, so pogosto plod prenizke kulturne stopnje in neznanja samoupravljal-cev. Take oblike že niso več v mejah racionalnosti, temveč prihajajo v iracionalnost in pogosto povzročajo tudi materialno škodo.
Prav tako je po drugi strani škodljiv prevelik vpliv strokovnega kadra, kar pasivizira samoupravne organe in se zato predlogi sprejemajo avtomatsko, brez kritične presoje. Tako stanje vodi v tehnokratizem, ki zavestno ovira razvoj samoupravljanja.	\
Pravilna razmejitev teh skrajnosti pa je možna (le na podlagi dovolj visoke vsestranske razgledanosti, te pa vsekakor ne bodo mogli doseči ljudje, ki niso dokončali vsaj osnovno šolo.
Tem problemom je konferenca posvetila premalo pozornosti, čeprav sta referata sekretarja in predsednika ZM odprla dovolj vprašanj za razpravo.
Zelo pozitivno je konferenca •ocenila sodelovanje cinkarniške mladine z mladino iz drugih delovnih organizacij.
To sodelovanje se je sicer odvijalo predvsem na športnem področju in v manjši meri na področju kulturne dejavnosti,
upamo pa, da se bo okrepila tudi v smeri izmenjave izkušenj in mnenj glede dela mladih v samoupravnih organih, sodelovanja v drugih družbenopolitičnih organizacijah, pogojev dela na delavnih mestih ipd.
Delegati so na konferenci ugotovili, da razne oblike kritizerstva in parol, ki škodujejo ugledu podjetja in kvarijo medsebojne odnose, izvirajo predvsem od ljudi, ki so premalo informirani in zato pogosto enostranski. Te negativne pojave je mogoče odpraviti, pri tem pa je treba močneje angažirati mlade komuniste, člane samoupravnih organov in obenem krepiti sodelovanje z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
NAGRAJENI
NAJPRIZADEVNEJŠI
DELAVCI
Centralni delavski svet je ob zaključku del na novih objektih (nova pražama, obrat žveplena kislina in rafinacija cinka) na predlog upravnega odbora, nagradil najbolj požrtvovalne delavce, ki so s svojim izrednim prizadevanjem pri gradnji teh naprav največ pripomogli, da so bile te naprave pravočasno zgrajene in da bodo čbnprej dajale svoje proizvode.
Iz našega podjetja — iz investicijskega sektorja, iz novega obrata žveplene kisline, iz ra-finacije, iz elektro delavnice, iz gradbenega oddelka in iz mehanične delavnice je bilo nagrajenih 53 delavcev.
Iz podjetja »Termoelektro« Je bilo nagrajenih 34 delavcev, iz gradbenega podjetja »Ingrad« 14 delavcev, iz podjetja »Cevomontaža« pa sta bila nagrajena dva delavca. Skupno je CDS nagradil 103 delavce. Višina nagrad znaša od 2.500 N-din do 500 N-din. Bile pa so razdeljene tako, da so K delavci prejeli 500 N-din, VK delavci po
1.000	N-din, tehniki in poslovodje po 1.500 N-din itd.
D. M.
17. decembra krvodajalska akcija v naši obratni ambulanti
>
p
>
»
t
t
f
t
*
Srečanje nekdanjih sodelavcev
Nekaj dni pred praznikom republike je izvršni odbor sindi* kalnih podružnic Cinkarne povabil upokojence — nekdanje cin-kamarje na tovariško srečanje. Izmed preko 300 povabljenih se je vabilu odzvalo okoli 230 nekdanjih sodelavcev.
Tiste, ki so si želeli ogledati stare in nove obrate, so ob deseti uri čakali starejši cinkar-narji, nekdanji sodelavci: Viktor Tratnik, Vili Spat starejši, Franc Grabar in drugi. Gostje so seveda najprej želeli obiskati »svoje« nekdanje sodelavce in »svoja« nekdanja delovna mesta. Razdelili so se v skupine in odšli proti valjarni, v topilnico
nove, sodobne naprave, ki so bistveno spremenile način dela. Ob pogledu na šaržime in de-šaržime stroje so se stari topilci spomnili časov, ko so se »cu-fali za hunte«; z njiimi je bilo treba prevoziti vso »menažo« za topilnico. Takrat niso poznali vlivnih vozičkov, cink so vlekli v »fandlce«, odkoder so ga vlivali v kalupe. Tudi »cinkove

Nekdanji topilci so z zanimanjem ogledovali nove peči v topilnici
in kemične obrate. Mimogrede še moramo povedati, da so se to pot srečali nekdanji delovni tovariši, ki so bili upokojeni pred desetimi ali več leti, s še aktivnimi starejšimi cinkaimar-ii in s tistimi, ki so pred kratkim zapustili naš kolektiv. Ob obujanju spominov na nekdanje sodelovanje je v vseh skupinah prevladoval živahen pogovor, poln humorja.
Mnogi so bili presenečeni, ko so v »svojih« obratih zagledali
bloke« so odvažali sami — brez viličarjev.
Tudi valjarna je bila za nekatere palna presenečenj: avtomatiziran vlivalni stroj in nov valjamiški dvojček sta pravo nasprotje »utrujeni« parni valjarniški progi, ki so ji nekateri izmed obiskovalcev nekoč stregli.
Po ogledu novih obratov — rafinacije cinka in novega obrata žveplene kisline so soglasno ugotovili, da je naše podjetje
Naši nekdanji sodelavci v obratu Nevv Jersey
doseglo v zadnjih letih izreden napredek in da so se delovni pogoji v Cinkarni bistveno spremenili.
Okoli poldneva so se odpravili proti Samopostrežni restavraciji v Gaberju, kjer je bilo za vse udeležence pripravljeno slovesno kosilo.
Goste sta pozdravila predsed-
nik izvršnega odbora sindikal-
črti, ter zaključil z naslednjimi besedami: »Na vas, ki ste ustvarili to, kar sedaj imamo, je slonelo težko, pionirsko delo. Za vaš trud in napore vam gre vse priznanje. Želim vam in vašim družinam res vse najboljše«.
Po kosilu se je razvilo živahno kramljanje, ki so ga dopolnjevali prijetni zvoki narodne glasbe. V prijetnem razpolože-


Najstarejša upokojenca, ki sta se udeležila tega srečanja, sta bila Jurij šmerc (76 let), prvi z leve in Jože Vrunč (80 let), tretji z leva oba sta delala v topilnici po 40 let
n ih podružnic »Cinkarne« tovariš Franc Poklšck in glavni direktor našega podjetja tovariš Drago Čeh, dipl. inž. Tovariš direktor je goste seznanil z našimi dosežki v preteklem obdobju in z našimi nadaljnjimi na-
nju je čas hitro mineval. Proti večeru so se mnogi poslovili in se napotili proti svojim domovom z lepimi spomini in z željo, da bi se tako svidenje še kdaj ponovilo.
BblS
iesss
V -
jj Darujte KRI
17. decembra
Ob zvokih domačih viž so se mnogi prav radi zavrteli
UPORABLJIVOST CIAKOVIB
(Nadaljevanje)
Kvaliteta kovinske strehe pa pride do pravega izraza šele, če je res kvalitetno izdelana. Zato je treba pred polaganjem kovinske strehe ugotoviti, ali je izvajalec del strokovno usposobljen za tako kvalitetno delo. Če kovinska streha ni pravilno izvedena, tedaj nima nobene prednosti več pred ostalimi vrstami streh.
Odtočni žlebovi in cevi ter razne obloge
Da kovine »delajo« to se pravi, da se krčijo in širijo, je njihova posebnost. To dejstvo je treba zlasti upoštevati pri montaži odtočnih žlebov in cevi in je treba dati kovini možnost, da se poleti svobodno razteza, pozimi pa prav tako krči. Če tega ne upoštevamo, tedaj pride, zaradi stalnega gibanja, do pojava utrujenosti, ki pomeni vsem kovinam začetek konca — opazimo rise in razpoke.
Žlebovi ne smejo nikoli biti daljši kot 15 m v enem kosu. Paziti je treba tudi na izvedbo kljuk in objemk, saj morajo biti tako izdelane, da omogočajo kovini, da svobodno diha. V kolikor tega ne bi omogočili, bi prišlo do zvijanja žlebov ali celo do razpokanja kot posledica utrujenosti materiala.
'Kadar hočemo obleči napušče s kovinskimi oblogami, moramo biti še bolj dosledni in moramo še bolj paziti na pravilno izdelavo. Spoji, ki omogočajo dobro dihanje kovine, morajo biti vsaj vsakih 6 do 8 m narazen. Nad odtočnimi žlebovi in cevm,i ter raznimi zunanjimi oblogami imamo vedno kontrolo, saj lahko takoj opazimo, če je nastal defekt. Tega pa ni pri raznih oblogah na strehi, zlasti ne na stikalnih površinah dveh ploskev z naklonom. Vsaka ne-tesnost na tem mestu ima za posledico poškodovanje prostora. ki leži pod mestom napake. Zato je treba priznati, da je veliko težje izdelati trajno tesen žleb v sami strehi ali za napil-ščem. Edina rešitev je v dobrem poznavanju raztezanja kovine, ki jo uporabljamo in nadvse skrbna izdelava takšnega žleba. Če se spomnimo, da se v takih žlebovih nabira voda. ki rada zastaja, potem se tu pozimi rad dela led, vemo, da je to pravzaprav kritično mesto kovinske strehe.
Kljub vsem tem nevščeno-stim lahko arhitekt ustvari s pomočjo lepo oblikovanih oblog in žlebov ter cevi zares harmonično zgradbo. Pri tem mu zlasti lahko pomagajo lepe kvadratne cevi in žlebovi.
Prednosti cinkove strehe
Za pokrivanje streh s cinkom pridejo v poštev zlasti cin-kovi trakovi, vse manj pa cinkove plošče, bodisi obdelane z rebri ali brez njih. Cinkove trakove proizvajajo v širini od 400 do 1000 mm in v neskončni dolžini. V gradbeništvu normalno uporabljajo cink debeline 0,65 do 0,80 mm, za pokrivanje streh pa rabijo debelino 0,70 do 0,80 mm; ne smejo pa biti daljši od 8, oziroma največ 10 metrov.
Glavne prednosti cinka za strešno kritino so naslednje:
— Lahko ga je oblikovati, uporabljajo ga lahko pri vseh strešnih konstrukcijah, mogoče ga je hitro položiti.
— Cink je cenen material, zlasti v obliki traku.
— Trajno je obstojen proti koroziji.
— Cink sam sebe ščiti in zato ne rabi zaščitnih premazov, prav tako pride zelo redko do poškodb, ki pa se dajo hitro in poceni odpraviti.
— Če uporabimo za kritino cink, je stavba več vredna, saj vrednost cinka ostane, tudi če hiša pogori.
TRAKOV
Kakor smo že omenili, so kovinske strehe pri arhitektih in gradbenikih zelo v časteh, kateri kovini pa dajo prednost, je odvisno od več faktorjev. Dejstvo pa je, da od vseh kovin cink najpogosteje uporabljajo za kritje streh. Uporaba cinka za kritje streh je zelo odvisna od tradicije. Cink masovno uporabljajo v Franciji, Angliji, Belgiji, Holandiji, Danski, Švedski in v Severni Nemčiji, na drugi strani pa je uporaba cinka v Italiji minimalna, kljub temu, da ima boljše klimatske pogoje od naštetih dežel. V Italiji, Avstriji in Švici so najbolj navdušeni za uporabo pocinkane pločevine, ki daje, primerno obarvana, arhitektom prekrasne možnosti, da ustvarjajo zares mojstrske stvaritve, ki se popolnoma skladajo z alpskim ambientom.
Pa poglejmo, kako je pri nas! Moramo reči, da skoraj vse kar smo prej čitali, ne velja za našo domovino. Vsega ni kriva zaostalost miselnosti arhitekta in graditelja, oziroma investitorja, temveč še bolj. neurejene rilike na notranjem trgu. Cinama je več kot pred desetimi leti opravila pionirsko delo, ko je razvila poseben tip cinko-vega strešnika in pokrila večje število stavb. Pri uporabi cinka za kritje streh so se pokazale vse otroške bolezni izvajalcev del, ki, ali niso poznali posebnosti cinka, ali pa so bili premalo resni za tako zahtevna dela. S pomočjo našega kadra so bile vse napake odpravljene in danes stoje širom naše domovine majhne hišice in široke, mogočne industrijske zgradbe, ki so pokrite s cinkom. In vse te strehe se nahajajo po desetih in še več letih v brezhibnem stanju v zadovoljstvo Cinkarne in kupca — graditelja. ne glede na to ali se nahajajo visoko v alpskem svetu ali v sončni Dalmaciji.
Za kritje pričujoče strehe na neki restavraciji v Berlinu so porabili okoli 900 m* cinkove pločevine
— Hiša je varna pred požarom, če v njo udari strela.
— Ker je kritina lahka, je tudi ostrešje lažje, torej cenejše.
— V primerjavi z opečno kritino prištedimo tudi pri transportnih stroških.
— Če pride do poškodbe strehe, se to da hitro in poceni popraviti.
Ker se da cink dobro spajkati je njegova lepa prednost, je pa pri kovinski strehi praktično brez vrednosti, ker njenih sestavnih delov ne smemo fiksno vezati. Ta prednost cinka pa pride do polne veljave šele po daljšem času, ko nastopijo na strehi manjše okvare, ki se dajo odlično popraviti s spajka-njem.
Seminar za sprejemne izpite na višjih in visokih šolah
Združenje študijskih centrov višjih in visokih šol v Celju bo, kakor dosedaj vsa leta, organiziralo poseben se-mlnar za sprejemni izpit na višjih in visokih šolah.
Res je, da so želeli že pred dobrim mesecem organizirati podoben seminar, ki bi trajal do aprila (okrog 300 šolskih ur), bilo pa je samo sedem prijav. Za tako majhno število prijavljencev pri združenju seveda niso mogli organizirati seminarja. Zanimivo je, da ni večjega odziva, kljub temu, da v Celju dobro vedo, kakšne težave so v zvezi s kadrovsko pro-
blematiko, ker pač imamo še vedno veliko neustrezno zasedenih delovnih mest. Zdi se, kakor da se zaposleni še vedno ne zavedajo vseh posledic, ki jim jih ta brezskrbnost počasi, a sigurno prina-fla.
Sprejemni izpiti so za večino šol enaki, razen nekaterih specifičnih predmetov, ki pa jih bodo ob zadostnem številu prijav tudi organizirali.
Glavna predmeta sta slovenski jezik in matematika, posebni pa kemija, fizika (za sprejemni izpit na Višji tehniški šoli), družbena uredi-
tev SFRJ s sociologijo, gospodarska geografija, nemški jezik (za sprejemni izpit na Višji ekonomsko komercialni šoli) in zgodovina (za sprejemni izpit na Višji upravni šoli).
Vseh predavanj bo okrog 300 ur. Snov bodo predavali profesorji, ki poznajo delo z odraslimi, pred jesenskimi izpiti pa bo še kratko enotedensko ponavljanje.
Vse informacije lahko zainteresirani dobe na Združenju študijskih centrov višjih in visokih šol v Celju, Cankarjeva 1/1, telefon 25-34.
Sprejem novih delavcev v podjetju
Sprejem delavcev je psihološka priprava za bodoče delo, je prvi kontakt s podjetjem. Ker pa je ta stik lahko slab ali dober, je tudi vtis delavca-novinca v podjetju dober ali pa slab. Vsakdo iz svoje prakse ve, da je prvi korak do novega delovnega mesta vedno težak in da so ljudje takrat nekoliko razburjeni, ker ne vedo, v kakšno okolje bodo prišli.
Če temu momentu posvetimo nekoliko pozornosti, se lahko kasneje izognemo marsikateri nevšečnosti. To se pravi, zasledovali bomo delavčevo pot od prihoda v podjetje do njegovega učnega delovnega mesta. Da bi se pravilno razumeli, ne gre pri naši problematiki sprejemanja ljudi v podjetje za vse tiste formalnosti, ki jih mora opraviti kadrovski oddelek, pač pa bolj za psihološki del. Novo-došlemu je treba pokazati, kaj podjetje izdeluje, prikazati mu je treba napredek in željo, da se vsi novinci pravilno vključijo v delovni proces. To se pravi, gre za tisti del, ko je delavec pravzaprav od kadrovskega oddelka že sprejet, seznaniti pa ga je treba še z nekaterimi drugimi svtarmi.
Tistemu, ki površno opazuje, se bo zdelo sploh odveč govoriti o sprejemu novih delavcev. Ko pa je sam prišel prvič v po-
djetje, mu je bilo zelo všeč, če so ga lepo sprejeli, morda celo pogostili in da je z njim govoril celo direktor.
Če se ravnamo po načelu, da je treba vsak poklic spoštovati in da je vsako pošteno delo vredno pohvale, potem je nujno treba misliti, kako bomo sprejeli novega člana kolektiva. Vlivanje vere v lastne sile nikomur ne škodi in če se novemu delavcu pove, da ga podjetje želi in da je dobrodošel, bo brez dvoma imel občutek, da se je znašel v. podjetju, ki mu posveča pozornost.
Sprejemu novih delavcev posvečajo v raznih držaVah veliko skrb. O tem je napisanih mnogo knjig, izdanih veliko brošur, ki pojasnjujejo novodošlim delavcem razne probleme, ki jih zanimajo ob vstopu v podjetje.
Sprejem naj bi bil torej, lahko bi rekli, svečan akt, ki naj ostane v spominu in pusti sled.
Delavska univerza prireja
Delavska univerza je tudi letos organizirala vrsto zanimivih predavanj in prireditev. Poleg torkovih in četrtkovih predavanj, na katerih sodelujejo naši znani družbeni in politični delavci, delavska univerza predvideva tudi razna gostovanja, in sicer: Satiričnega gledališča iz Zagreba »Jaza-vac«, Ateljeja 212 iz Beograda, Satiričnega kabareta iz Ljubljane »Metla 66« itd.
Odslej bomo v tej rubriki opozarjali na vse prireditve, ki jih bo organizirala delavska univerza seveda, če bomo pravočasno o njih obveščeni.
ČETRTEK, 15. decembra 1966 ob 1930 uri v okviru ČETRTKOVEGA PREDAVANJA DELAVSKE UNIVERZE — SVET NA ZASLONU. — Sodelujejo novinarji »Dela« in RTV Ljubljana.
TOREK, 20. decembra 1966 ob 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma TORKOVA TRIBUNA, posvečena življenju mladih: »ŽIVLJENJE MLADIH V OBČINI CELJE«. Na razgovor še posebej opozarjamo starše in vse odgovorne za delo z mladino.
ČETRTEK, 22. decembra 1966 ob 17. in 19.30 uri v veliki dvorani Narodnega doma »VEČER SLOVENSKE SATIRE«. Svoja dela bodo brali žarko Petan, Miloš Mikeln, Albert Papler, Janez Menart, Tone Fornezzi. Vstopnice bodo v predprodaji pri blagajni kina Union.
TOREK, 27. decembra 1966 ob 19.30 uri »TORKOVA TRIBUNA«, posvečena otroškemu varstvu. Tribuna bo nosila naslov »OTROŠKO VARSTVO IN OTROŠKI DODATEK«. V tribuna bo sodelovalo več strokovnjakov s tega področja, vodstvo pa smo poverili novinarki »Dela« tovarišici Mariji Namorš iz Ljubljane.
Vabimo Celjane, da obiskujejo naše prireditve. Vstopi na torkove tribune in četrtkova predavanja so brezplačni.
DELAVSKA UNIVERZA CELJE
Ena izmed osnovnih idej, ki jo je treba pri sprejemu podčrtati je, kako čimprej vključiti novega člana delovnega kolektiva v tovarniško vzdušje. Kako mu pojasniti vse, kar bi sicer ne zvedel tako lahko in načrtno od drugih, kar pa je zanj, za novinca zelo važno. To se pravi, že pri vstopu moramo pri delavcu vzbuditi interes za probleme podjetja.
Dobri odnosi med vodilnimi ljudmi in med delavci rodijo dobre rezultate. Nobenega vodilnega človeka ni, ki ne bi imel stikov s svojimi ljudmi. Ti stiki pa so lahko dobri ali pa slabi.
Če hoče vodilna oseba ali pa podjetje ustvariti dobre odnose, so zato potrebni ukrepi že pri sprejemanju novih delavcev. Vodilne osebe potrebujejo zato spretnosti, ki jih imajo nekateri več, drugi manj že po naravi. Kako je treba ustvarjati dobre odnose pa se da tudi naučiti.
Kdor hoče voditi ljudi mora:
•	poznati sebe — svoje lastnosti, imeti mora »kritične oči« za svoje napake, poznati pa mora tudi svoje sposobnosti, kje je meja njegove potrpežljivosti, ali ni morda svojeglav in ne zna poslušati težav drugih. Ali je morda vodilna oseba diktator, ki se mu morajo vsi podrejati in mu pomenijo ljudje le gole številke. Kritična ocenitev samega sebe, svoje lastne občutljivosti in nagnjenj', bo lahko osvetlila tisti znani stavek: »če meni to ne prija, verjetno tudi drugemu ne bo«,
•	poznati druge — ni dovolj, če pozna vodilna oseba le sebe, poznati mora tudi druge ljudi, ki jih vodi. Tudi drugi imajo določene sposobnosti, težave, slabe in dobre navade. Toda vsi so občutljivi, vsi dajo mnogo na svojo čast, vsi so po svoje občutljivi vsi imajo občutljiv ponos.
Vsi žele biti dobro sprejeti pa naj bo to v novo službo ali pa kjerkoli drugje. Vsakdo želi biti upoštevan in spoštovan, vsakdo ima nekaj, kar mu je sveto in kar ima rad, zato to čuva in se bori proti tistim, ki mu to rušijo.
Poznati druge, se pravi v dvojnem smislu:
•	vedeti načelno, kaj prizadene ljudi nasploh in pa vedeti detaljno, kaj prizadene posameznika posebej. Pri sprejemu pa gre le za prvo, vedeti, da so ljudje takšni in takšni, da žele in jjm ugaja dober sprejem, ker je to akt, pri katerem podjetje pokaže svoje želje in tudi zahteve do novih delavcev.
Tretja zahteva je spoštovati ljudi. Nujna je za tistega, ki z ljudmi dela. Vodilna oseba lahko sebe dobro pozna, do po-
drobnosti ima preštudirane svoje sposobnosti, vrline in napake ter se jih tudi v polni meri zaveda. Ta oseba lahko v polni meri pozna tudi druge, pozna vse njihove sposobnosti in vrline ter je sposobna dati psihološko analizo 'posameznika. To pa še daleč ne pomeni, da je ta vodilna oseba tudi v stanju posegati v problem in ga reševati, ne le matematično pač pa tudi s srcem. Če vodilna oseba nima spoštovanja do ljudi, mu znanje o sebi in drugih ne more prinesti pravilnega rezultata.
Menimo, da so te tri stvari važne za vsakogar, ki se hoče pozanimati glede sprejema novih delavcev. Če štejemo vse te stvari med važne, potem je seveda nujno, da jih upoštevamo pri uvajanju novih ljudi v podjetje.
(Nadaljevanje prihodnjič)
GLOBUS
Elektrolitično pocinkana fina pločevina se je izkazala kot izredno in vsestransko uporabna. Danes že izdelujejo iz takšne pločevine hladilne kadi, svetleče črke, električne stikalne omare, ohišja za pralne stroje, hrbtne strani in ohišja štedilnikov bi prodajnih avtomatov, eks-havstorje, klinično orodje, pohištvo, avtomobilske karoserije, sode za higroskopske materiale in drugo.
Na fino Thyssen — jeklo se nanaša naj čistejši cink (99,995%) v debelini 2,5 mi-limikrona (približno 18 g/m* na eni strani). Elastična in čvrsta prevleka cinka dopušča mehansko obdelavo (tudi globoki vlek) in vse vrste varjenja. Rezanje, izsekavanje in vlečenje je mogoče izvesti z običajnimi orodji. Mazanje orodij lahko odpade, ker nudi izredno čista in elastična cinkova prevleka za mehansko predelavo potrebno mazavost.
Nadaljnja obdelava s fos-fatiranjem in kromatira-njem daje izredno pripravno podlago za lakiranje brez predhodnega osnovnega premaza.
Posebno pri tankih pločevinah je cena lakiranja pogosto občutno višja, kakor stroški elektrolitičnega pocinkanja.
Eden izmed proizvajalcev je to . natančno preračunal. Lakirati je moral 400 m* 0,63 milimetrov debele pločevine. Ker je odpadel osnovni premaz, je prištedil 100 kg laka.
IZ CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE • IZ CELJSKE OBČINSKE SKUPŠČINE • IZ CELJSKE
Gibanje gospodarstva v devetih mesecih
V torek, 6. decembra je bilo drugo zasedanje zbora delovnih skupnosti skupščine občine Celje. Kljub izredno pomembni tematiki, ki naj bi jo temeljito obravnavali odborniki in predstavniki gospodarskih organizacij na tej seji, je bila udeležba izredno slaba. Odnos posameznih odbornikov do skupščine oziroma do zaupanja, ki so jim ga izkazali volivci je vsekakor nerazumljiv.
Načelnik oddelka za gospem darsivo pri celjski občinski skupščini diplomirani ekonomist tovariš Ivan Petaver je seznanil odbornike z rezultati, doseženimi v gospodarstvu v devetih mesecih letošnjega leta.
Kljub dokaj ugodnemu finančnemu uspehu, doseženi rezultati niso zadovoljivi. Čeprav je proizvodnja v industriji za preko 6% večja v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta, še vedno nekoliko zaostaja za predvidevanji; nekatere industrijske panoge pa niso dosegle niti lanskih rezultatov (industrija gradbenega materiala, grafična in lesna industrija). Produktivnost dela je bila v devetih mesecih povečana za 7,7"o, torej za 1,7 večja od planirane.
Po uvedbi gospodarske reforme so mnoge gospodarske organizacije pričele manjšati Število zaposlenih, v zadnjem času pa so nekatera podjetja zopet začela sprejemati nove delavce. Kljub temu je število zaposlenih za približno 2 % manjše v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta.
V obdobju januar—september letošnjega leta so povprečni mesečini osebni dohodki za preko 27 % večji v primerjavi z osebnimi dohodki v istem razdobju preteklega leta (letos 811 N-din).
Ugotovljeno pa je, da v nekaterih podjetjih rastejo osebni dohedki mnogo hitreje kakor produktivnost dela. Spremenje-ni instrumenti delitve dohodka so izboljšali finančni položaj gospodarskih organizacij, saj se je del neto produkta povečal za preko 42% v primerjavi z istim razdobjem lanskega leta. Na drugi strani pa se pojavljata dva pereča problema: kopičenje zalog in nedokončanih proizvodov, predvsem v industriji ter slabša likvidnost go-lspodarskdh organizacij; leto je povzročilo omejevanje kreditov za obratna sredstva.
Tudi izvoz zaostaja za predvidenimi planskimi zadolžitvami, saj v prvih devetih mesecih nobeno podjetje ni doseglo tričetrtiletnih obveznosti; izvoz ponekod zaostaja celo za rezul-
tata doseženimi v istem obdobju lanškega leta. Med najboljše izvoznike spadajo LIK Savinja, Cinkarna, EMO in TOPER.
Številni diskutanti so se v svojih razpravah dotaknili po-
Po pozdravnih besedah predsednice izvršnega odbora družine PZ Marinke Drofenik je podala poročilo sekretarka družine tov. Krina Subotič. Spregovorila je o kadrovskih problemih podjetja, kar je močno zaviralo delo družine. Družina PZJ je organizirala tudi seminar za člane izvršnega in nad-
Delegati in gostje na letni
zornega odbora v Velenju, vendar se le-tega ni nihče udeležil zaradi zadržkov v službi.
Sledil je referat predsednice Marinke Drofenik. V svojem poročilu se je dotaknila vprašanja dela družine v novih pogojih. Poročala je tudi o domovih Počitniške zveze Jugoslavije, ki so na razpolago vsem ferialcem ter o možnostih, ki jih nudi Počitniška zveza vsem svojim članom.
Po poročilu blagajničarke tov. Irene Teršek je tov. Anica
sameznih problemov, ki jih bo treba čimprej rešiti. Odbornika Riva in Božič sta opozorila na določene pomanjkljivosti, ki se negativno odražajo v obrti socialističnega sektorja. Tovariš Stane Kokalj je kritiziral nezadosten izkoristek proizvodnih zmogljivosti v nekaterih industrijskih podjetjih, opozoril pa je tudi na potrebo po modernizaciji naših podjetij, kar je predpogoj za uspešno vključitev v mednarodno delitev dela.
Predsednik občinske skupščine tovariš Zdravko Trogar je dejal, da so priporočila delov-
Špat prebrala predlog programa in predračun dohodkov in izdatkov za leto 1967. V svojem referatu je naštela vse naloge in cilje, ki si jih je zadal izvršni odbor družine, vendar pa so za to potrebna finančna sredstva in je torej nujno, da v proračunu za tekoče leto družina dobi dotacijo.
konferenci Počitniške zveze.
Po referatih in poročilih so se prijavili k razpravi še delegati in gostje.
Tov. Jožica Luževič je podala kratko poročilo o drugem medrepubliškem srečanju ferialcev, ki je bilo na Ohridu od 2. do 5. julija.
Tov. Majda Jelen je razpravljala o odnosih mladincev do družine PZJ v Cinkarni. Med drugim meni, da so mnogi mladinci zainteresirani za delo v družini, vendar pa ne poznajo pomena in vsebine dela organi-
nim organizacijam o medsebojnem tesnejšem sodelovanju pri reševanju posameznih vprašanj naletela na gluha ušesa. V prihodnje bodo gospodarske organizacije morale posvetiti več pozornosti zaposlovanju mladih delavcev, investicijski potrošnji, predvsem pa srednjeročnim in dolgoročnim razvojnim načrtom.
Odborniki so pred koncem zasedanja izvolili tričlansko komisijo, ki bo na podlagi razprave izdelala sklepe in jih posredovala vsem gospodarskim organizacijam v celjski občim.
z. š.
zacije. Potrebna bi bila boljša propaganda. Izrazila je tudi željo izvršnega odbora, da bi pobude za izlete prihajale od samih članov, saj bi to zelo olajšalo delo izvršnega odbora, hkrati pa bi zadovoljilo širši krog članov.
Direktor kadrovskega sektorja tov. Karlo Sagadin pa je izrazil svoje mnenje o delu mladih in o možnostih, ki se odpirajo našemu mlademu človeku, a jih ne zna ali ne more izkoristiti. Želi, da bi vedeli vsi člani kolektiva, kakšna je ta organizacija, skrbeti pa je treba za dobro propagando, saj je Jugoslavija dežela, ki ima največ možnosti za razvoj turizma. Tovariš Sagadin meni, da je družini PZJ treba dati potrebna sredstva. Tov. Sagadin je nadalje diskutiral o mednacionalnih odnosih. Prepričan je da se z aktivnim sodelovanjem s Počitniško zvezo mladi lahko bolje spoznavajo med seboj, ustvarjajo med seboj pristnejše odnose. Le tako bodo lahko odpravljena razna nasprotovanja in ustvarjen nek nacionalni odnos, zavest, da pripadamo skupnosti jugoslovanskih narodov.
K diskusiji se je prijavil tudi član IO, tov. Miodrag Tasič. Med drugim je dejal, da se mladina ne vključi rada v delo, ker ni materialno stimulirana.
Predsednik OblO tov. Boris Rosina pa je spregovoril o vprašanju, ki se trenutno postavlja pred organizacijo PZJ ta Zvezo mladine: kje je vloga Počitniške zveze kot nekega odbora v našem celotnem, samoupravnem, političnem mehanizmu, predvsem pa relacija Počitniška zveza — Zveza mladine. Poročal je tudi o letovišču feriai-cev v Makarski ter nakazal problem, ki se je s tem v zvezi pojavil; namreč ali bodo ferial-ci obdržali dom v Makarski ali pa se bodo morali izseliti.
(Nadaljevanje na H. strani)
Ferialci so zborovali
V petek, dne 18. novembra je imela družina PZJ Cinkarne svojo drugo redno letno konferenco. Skupščine se je udeležilo 27 delegatov ter direktor kadrovskega sektorja tov. Karlo Sagadin, član republiškega izvršnega odbora PZJ Slovenije tov.
Higin Kukovič in predsednik OblO PZJ tov. Boris Rosina.
NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU - NESREČE PRI DELU ■ NESREČE PRI
V mesecu oktobru je bilo 29 poškodb pri delu s 365 izgubljenimi dnevi in 6 poškodb na poti s 132 izgubljenimi dnevi; skupaj 34 poškodb s 497 izgubljenimi dnevi.
Pri delu so se poškodovali
pražarna
Ivan Lesjak je neprevidno odpiral viseči transportni voziček na aglameracijskem traku z namenom, da ga izprazni. Pri tem mu je stisnilo mezinec na levi roki.
Evgen Bedič je pritegoval mazalko na pogonskem bobnu tr&nsportnega traku. Bilo pa je poirebno pognati samo transportni polž, ki ima ločeno stikalo. Sodelavec se je zmotil in pomotoma vklopil transportni trak v trenutku, ko je ponesrečenec pritegoval mazalko. Kljub ten\u, da je trak takoj izklopil, ni mogel preprečiti poškodbe roke, ki jo je utrpel ponesrečenec.
Jože Farčnik je nadzoroval delo na električni napeljavi za žerjav. Pri zavijanju matic je električarju padel ključ iz roke na grabilec železa od tod pa se je odbil in padel ponesrečencu na .glavo.
Stanko Zupančič si je spustil na nogo rolko od mešalca, ki ga je popravljal.
TOPILNICA
Anton Cemejšak trdi, da se je dne 7. oktobra 1966 pri de-seržiranju opekel skozi zaščitno rokavico, obratovodstvo mu je poškodbo priznalo dne 13. oktobra 1966.
Franc Okrožnik se je opekel po nogi pri vlečenju cinka iz predležev.
Ludvika Mlakarja je sodelavec nehote udaril z držajem kladiva po glavi ko je hotel oddvojiti prilepljeno rctorto od peči.
Franc Marzek je dobil težje opekline po telesu, ko je pri šaržiranju cinkovega prahu v ekvatorju sejalne naprave prišlo do vžiga in eksplozije. Plamen je oplazil ponesrečenca in na njem vžgal delovno obleko. Ponesrečenec se je prestrašil in pozabil, da bi gorečo obleko najlažje ugasil z valjanjem po tleh.
Adolf Stojnšek je podiral predleže, medtem ko je njegov sodelavec vlekel cink iz sosednjega predleža. Pri tem se je cink odbil od roba predleža in mala kapljica cinka je odskočila ponesrečencu v oko. Ponesrečenec je kasneje iskal zdravniško pomoč.
Peter Popošek je s ploščami pokrival jašek pri peči. Ker ni pazil in je stopil na slabo nastavljeno ploščo, se je le-ta podrla, pri čemer je padel v jašek, ter udaril z glavo ob traverzo.
Milorad Kukič je sam vlekel cink iz predleža, ki ga je nato hotel odstraniti. Pri odstranjevanju je nagnil ustje predleža
preveč nase. Ostanek cinka iz predleža 'se mu je vlil na hlačnico leve noge, jo prežgal ter stekel v čevelj in ga opekel po peti.
Rudi Tihec je nosil drog za čiščenje. Pri tem se je spodbil na koisu trdega cinka ter se udaril v kolk.
Stanko Ocvirk je čistil reaktor. Ko si je snel zaščitna očala, da bi jih očistil, mu je raztopina cinkovega sulfata brizgnila v oko.
PLINARNA
Ivan Šket je transportiral voziček z ogorki s pomočjo vitlja. Med vožnjo ni upošteval varstvenih predpisov in je stopil na
vrv ter s tem zavrl voziček; dobil je udarec v glavo.
GRADBENI ODDELEK
Marijan Kavka se je udaril s kladivom po roki, ko je v betonskem jašku sekal luknje za konzole.
Josip Janc je razbijal betonsko steno v vodi struge Hudinje., Ker mu je pri tem spodrsnila noga je padel ter se z roko ujel. Pri tem si je poškodoval palec na roki.
MEHANIČNA DELAVNICA
Stane Brglez si je pri demon-taži ležaja poškodoval prst na roki.
Stane Jančič si je poškodoval stopalo leve noge, ko je kotalil zobato kolo, ki mu je zaradi neravnih tal padlo na nogo.
Jože Jezernik je dobil nalog za popravilo nastavka za pretok lužine pri izparjevalnih ponvah. Ponesrečenec je hotel ugotoviti obseg popravila ter je stopil na steno, ki deli ponve z vročo lužino. Ker mu je spodrsnilo, je stopil v lužino ter si opekel nogo. Ponesrečenec bi moral pokriti ponev z deskami.
Bogomir Orter si je pri sekanju jeklene vrvi poškodoval kazalec na desni roki, ker se mu je odkrušil sekač.
SKLADIŠČA
Stane Rep si je pri nakladanju verižnega dvigala poškodoval prst na roki.
TRANSPORT
Dragutin Gogotič je padel s podesta, po katerem je s samokolnico prevažal fosforite iz vagona v skladišče. Po padcu je čutil bolečine v križu.
Stanko Blazinšek si je poškodoval palec na levi roki pri vklapljanju predleža na stružnici.
Na poti so se poškodovali
Stanko Mastnak si je poškodoval levo nogo nad kolenom, ko se je peljal z doma v službo po strmem travniku. Poškodbo ni prijavil takoj, šele drugi dan je šel Je zdravniku.
Martina Lorgerja je osebni avtomobil zbil v jarek, ko se je peljal na delo.
Miha Zdolšek je na poti na
delo padel z mopeda ter si poškodoval nogo.
Alojz Pavlec se je pri vzpenjanju v vagon držal za okvir vrat. V tem tem trenutku je nekdo zaprl vrata ter ponesrečencu poškodoval palec na desni roki.
Vinko Zagozda si je zlomil nogo, ko je na cesti padel z mopeda. Ponesrečenec se je peljal v Cinkamo na tečaj za kvalifikacijo.
Sulejman Nuhanovič navaja, da se mu je pretrgala veriga na kolesu. Pri tem je baje padel ter se poškodoval po obrazu. Očividcev ni bilo.
Kako izboljšati likvidnost
V gospodarstvu je zelo važno, kako poravnavamo medsebojne obveznosti, ki nastanejo med podjetji zaradi poslovanja oziroma poslovnega sodelovanja.
veznosti podjetij lahko odredil za povečanje poslovnega sklada dda za Obratna sredstva;
Sedanji problem večanja nelikvidnosti podjetij povzroča v našem gospodarstvu nestabilnost na tržišču ter večje stroške v podjetjih, vendar pa bi ta problem moral biti že rešen z uredbo o zavarovanjih za plačilo pogodbenih obveznosti med uporabniki deružbenega premoženja (Ur. list SFRJ 53/1961), z izvršenim kliilingom v gospodarstvu leta 1962 (Ur. list SFRJ 6/1962) ter končno z ustreznim povečanjem poslovnih skladov — dela za obratna sredstva — v podjetjih v primerih, ko so povečala svoj obseg poslovanja z novimi kapacitetami ter rekonstrukcijami.
Zaradi tega, ker omenjeni predpisi in smernice niso izvajani na vseh področjih, to je od podjetij pa do sodišč, je problem likvidnosti podjetij! nerešen; ovira normalno poslovanje ter zaradi večanja stroškov posredno vpliva tudi na standard. Tako so podružnice Službe družbenega knjigovodstva polne sodnih sklepov, ki v mnogih primerih dalj časa niso izvršeni ker komitenti nimajo dovolj sredstev na žiro računih. Med tem pa sodni stroški' in Obresti rastejo ter obremenjujejo podjetja.
Rešitve tega problema bi podjetja morala izkazati z vsemi svojimi kadri, in sicer;
•	v intenzifikaciji tožb, torej toženju vseh odjemalcev brez izjem (seveda, če tržni pogoji to dopuščajo), za terjatve za .prodano blago in usluge, katerim je plačilni rok že potekel;
•	v povečanju stalnih obratnih sredstev iz čistega dohodka po zaključnih računih ali s krediti za stalna obratna sredstva v primerih, če ni dovolj razpoložljivega čistega dohodka, ki bi se z ozirom na obstoječe ob-
• v permanentni kontroli vseh zalog, tako surovin, pomožnega materiala, embalaže, drobnega inventarja, nedovršene proizvodnje, polproizvodov, gotovih proizvodov ter zalog proizvodov na konsignacijah s tendenco, da so zaloge čim bolj (Nadaljevanje na 12. strani)
Letna
konferenca družine PZJ
(Nadaljevanje z 10. strani)
Pred zaključkom skupščine je bila podana razrešnica staremu izvršnemu in nadzornemu odboru, nato so delegati izvolili nov izvršni odbor, ki ga sestavljajo: Krina Subotič, Miodrag Tasič, Djordje Panzalovič, Rajko Vodišek, Marinka Drofenik, Franc Smeh, Ivan Rozmarič, Anica Polak in Viktor Vervega.
V	nadzorni odbor so bili izvoljeni: Zlatko šentjurc, Rasti-slav Catar in Jožica Štor.
V	republiško skupščino so bili predlagani in izvoljeni: Djordje Panzalovič, Krina Subotič in Anica Polak.
Vodstvo družine Počitniške zveze je najprizadevnejše člane nagradilo s knjižnimi nagradami. Nagrajeni so bili: Krina Subotič, Zlatko Šentjurc, Marinka Drofenik, Miodrag Tasič in Ivan Pohole.
Družbeni plan razvoja do leta 1970
(Nadaljevanje)	To pOVCCdllj©
seveda različno po delovnih ornih skupnostih, kakor tudi od stukturi in stopnji razvitosti gospodarskih in družbenih dejavnosti. Povečana realna kupna moč prebivalstva bo ustvarila pogoj za večjo potrošnjo in boljše zadovoljevanje potreb, to pa bo imelo za posledico pomembne spremembe v strukturi potrošnje. Udeležba hrane v skupni osebni, potrošnji se bo zmanjšala z izboljšanjem njene kvalitete, povečala pa se bo udeležba stanovanj, industrij sega blaga in uslug. Upoštevaje predvideni porast realnih osebnih dohodkov pod pogojem, da se v osnovi zadržijo formirani odnosi cen, se bo potrošnja mesa, rib, sladkorja, mleka in drugih prehrambenih proizvodov povečala, istočasno pa bo prišlo do postopnega zmanjševanja po-trošenje žit. Bilančno pričakujemo naslednje spremembe v osebni potrošnji:
Potrošnja na
prebivalca	1965	1970
—	meso in’ribe — kg 29 37—39
—	sladkor —	kg	22 26—28
—	tekstil — m2	21 28—30
Trajne potrošne
dobrine
(na 1.000 prebivalcev)
—	avtomobili	9 18—20
—	raddoaparati	140 220—240
—	televizorji	30 85—90
—	gospodinjski
stroji	140 270—290
Gospodarstvo se bo prilagajalo spremembah, ki jih bo ustvarjala struktura osebne potrošnje.
Povečanje sredstev delovnih organizacij, povečanje osebnih dohodkov in kreditov pri bankah bo nudilo 'ljudem večje možnosti za nakup stanovanj in reševanje stanovanjskih problemov pod enakimi ekonomskimi pogoji. Do konca leta 1970 je predvidena izgradnja okoli
700.000	stanovanj, kar pomeni,
da bi se lahko 15 % gospodinjstev na ta način v naslednjem obdobju vselilo v nova stanovanja. Do leta 1970 bi tako bila dosežena izgradnja preko 8 stanovanj letno na 1.000 prebivalcev v primerjavi s 6,3 v 1964. letu.
Regionalni razvoj in razvoj gospodarsko
razvitih področij
Osnovna komponenta regionalnega gospodarskega razvoja je intenzifikacija gospodarjenja na celotnem gospodarskem prostoru na bazi večjega aktiviranja pogojev proizvodnje, ustaljenih z dosedanjim razvojem. Na vseh področjih gospo-
darskega življenja je treba omogočiti hitrejši razvoj tistih vej in panog, ki omogočajo izkoriščanje komparativnih prednosti teh področij. Razvojna politika vseh regionov se bo ustvarjala po ekonomskih kriterijih delitve dela med panogami in teritoriji in to ne samo gledano s stališča našega gospodarstva, ampak tudi s širšega vključevanja posameznih gospodarskih panog in podjetij v mednarodno delitev dela. Osnovni elementi politike regionalnega razvoja bodo obdelani in konkretizirani v regionalnih in urbanističnih planih, ki jih bodo sprejemale posamezne družbenopolitične skupnosti.
Gibanje dohodka po prebivalcu na posameznih področjih je bilo:
Cene v dinarjih leta 1962
1947 1964 Indeks
Jugoslavija 873 2.262 259,1 SR Bosna in
Hercegovina 701 1.503 214,1 SR Črna gora 628 1.439 229,1 SR Hrvatska 943 2.701 286,4 SR
Makedonija 597 1.521 254,8 SR Slovenija 1.407 4.459 316,9 SR Srbija 843 2.101 249,2 AP Kosovo in
Metohija 436	763	175,0
V času od 1961. do 1964. leta je bil porast nacionalnega dohodka v gospodarstvu nezadostno razvitih področij nekoliko hitrejši od jugoslovanskega povprečja, nekoliko počasnejša pa je bila rast v SR Bosni in Hercegovini.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Interna kontrola v podjetju
KONTROLA BLAGAJNE
Kontrola blagajne sestoji iz pregleda dokumentacije, na osnovi katere so izvršena vplačila in izplačila in pregleda blagajniške knjige. Blagajniška dokumentacija mora biti verodostojna, evidenca točna in urejena. Pri nas permanentno opravlja to kontrolo likvidatura.
KTINTROI A
FINANČNEGA SEKTORJA
O delu in kontroli tega sektorja obstojajo knjigovodski predpisi, ki obširno Obravnavajo naloge knjigovodske službe glede dokumentacije in evidence. V našem podjetju bi bilo primerno, da ta sektor sestavi in predloži organom upravljanja »Pravilnik o organizaciji in delu računovodstva«, kjer bi bile naloge in dolžnosti posameznih delovnih mest ali vsaj služb natančno določene.
In končno — kako je z interno kontrolo v našem podjetju
V okviru finančnega sektorja' je oddelek interne kontrole, v katerem sta zaposleni dve osebi pod operativnim vodstvom direktorja finančnega sektorja. Oddelek deluje od drugega polletja 1961 in se je do sedaj bavil pretežno s kontrolo materialnega poslovanja in na preskok obračuna mezd, vzporedno pa na ažuniranju kampanjskih del kot so bila revalorizacija, inventura, letni zaključek itd. Razumljivo je, da je zasedba oddelka z ozirom na obseg poslovanja minimalna.
Ta oddelek namreč postopoma prevzema že razna tekoča dela finančne operatiive dn finančne investicijske operatiive kot npr. vodenje sredstev sklada podjetja, družbene evidence, vodenje vseh del koriščenja sklada Skup-
KAKO IZBOLJŠATI LIKVIDNOST
(Nadaljevanje z 11. strani) v okviru realnih potreb podjetja — v okviru normativov in da so predvsem idoče; nekurantne ali prekomerne zaloge so v bistvu zamrznjena obratna sredstva. Od zalog plačujemo obresti, •ki bodo predvidoma znaašle v letu 1967 tudi do 10% za najete kratkoročne kredite.
• v uoedbi 12 % zamudnih obresti, kar naj bi se s kupci pogodbeno dogovorili, saj danes že večina podjetij obračunava 12 % zamudne obresti za nepra-
vočasno odplačane obveznosti;
•	za fizične osebe ter podjetja, ki so ekonomsko šibka, za proračunske ustanove, državne organe, družbene organizacije in podobno bi bilo treba uvesti prodajo blaga po povzetju ali takojšnjemu plačilu (potrjen virmanski nalog o izvršenem nakazilu) itd.;
•	in končno, ali ne bi bil ravno sedaj, ko se kreditna politika v luči gospodarske -reforme izvaja vedno bolj dosledno, najbolj primeren čas, da se izvede v gospodarstvu kliring s poravnavo določenih dolgov in terjatev kot leta 1962, ko smo za vse zapadle dolgove in terjatve do 31. decembra 1961, ki ni-
so bili poravnani do uveljavitve odloka v februarju 1962. leta, izstavili naloge za nakazilo do višine skupnih terjatev, katere smo terjali od drugih gospodarskih organizacij.
Prav gotovo bi tak ukrep, poleg ostalih, izredno pripomogel k bistvenemu zmanjšanju stroškov ter k znatno večji likvidnosti podjetij, istočasno pa bi odprl problem v tistih podjetjih, ki poslujejo z obratnimi sredstvi svojih poslovnih partnerjev, kateri jih ali iz objektivnih ali •pa tudi subjektivnih razlogov kreditirajo preko običajnih rokov kreditiranja ter v podjetjih, ki poslujejo z mejno rentabilnostjo.	- m -
ne porabe v zvezd s kreditiranjem članov kolektiva in drugo.
Zaradi povečanja poslov v investicijski operahvd zlasti s predpisi o' garancijah in akreditivih je na ta način izvršena sprostitev tega oddelka od preobremenjenosti brez predhodnega predvidenega povečanja delovne sile, kar je v prid znižanja stroškov, vendar pa s pogojem, da poslujejo vsi oddelki v skladu z obstoječimi predpisi po internih in eksternih normah.
Po novem pravilniku o enotnem kontnem planu gospodarskih organizacij, ki je bil objavljen letos 9. maja, mora podjetje odrediti osebo, ki naj opravlja v podjetju poprejšnjo kotrolo na ta način, da je treba vsako listino o poslovnih spremembah pred Vknjižbo prekomtroliratd s formalne, računske in vsebinske strani, kar je treba potrditi na sami listini. Organizacija po novem pravilniku se sedaj postopoma že uvaja v podjetju s tendenco, da se ne poveča število zaposlenih in s tem stroške. Zato je še bolj nerazumljivo povečanje tarife za usluge »Službe družbenega knjigovodstva« pri Narodni banki v letu 1966, saj so sedaj stroški te službe v razmerju 1:8,71, če primerjamo stroške v letu 1965 z letom 1966 po isti osnovi. Tako bo podjetje za isti obseg uslug SDK v letu 1966 plačalo 32,999.949 S-din, medtem ko je v letu 1965 plačalo 3,785.773 S-din. Del predhodne in naknadne kontrole podjetja opravlja namreč SDK in so bile v letošnjem letu splošne pripombe, da se naj ta služba reorganizira. Z reorganizacijo te službe smo pričakovali zmanjšanje teh uslug, ne pa nasprotno tako visoko povečanje tarif, ki prizadene zlasti podjetja z velikima prometom.
(Nadaljevanje prihodnjič)
ŠAHOVSKI DVOBOJ DELAMARIS: CINKARNA
Na povabilo šahovske sekcije Delamarisa iz Iziole smo 5. novembra odpotovali v Izolo na šahovski dvoboj. Dogovorjeno je bilo, da bo dvoboj na šestih deskah.
Člani našega kolektiva so obiskali Mišurin grob
K. S. Vprašanje: Imam sina, ki je kot učenec v gospodarstvu končal šolanje. Podjetje je razen mojemu sinu omogočalo šolanje še sedmim učencem, ki so prav tako zaključili šolanje. Sedaj pa v podjetju pravijo, da lahko zaposlijo le dva od njih, za ostale pa ni prostih delovnih mest. Prosim za pojasnilo, ali mora podjetje sprejeti vse učence, ki so uspešno zaključili šolanje in ali mora podjetje razpisati prosto delovno mesto, da lahko zaposli te učence?
Odgovor: Uredba o učencih v gospodarstvu, ki je urejevala gradivo, za katero prosite pojasnila, je prenehala veljati 4. aprila 1965. Vendar pa je ta uredba v rabi glede načina in pogojev za sklepanje pogodb o učenju v gospodarstvu, ki so bile sklenjene do 4. aprila 1965, kakor tudi glede uveljavljanja pravic učencev med trajanjem prej zaključenih pogodb o učenju ali onih, ki bodo zaključene do izdaje novih predpisov.
Iz tega sledi, da je prenehala veljati odredba člena 24 Uredbe o učencih v gospodarstvu, po kateri je podjetje dolžno učenca po opravljenem zaključnem izpitu zaposliti najmanj 6 mesecev, če učenec to zahteva.
Mlademu delavcu, ki se je v samem podjetju usposobil za delo, bi podjetje namreč moralo dati prednost pri zaposlovanju t. j. sprejetju na delo, zaradi tega pa ni potrebno, niti nima vsebinskega pomena razpisati natečaj oziroma razglasiti prosto delavno mesto, na katero lahko sprejme delavca, ko se izuči v podjetju. Zato bi v pravilnikih, oziroma sklepih organov upravljanja moralo biti predvideno, da delovna mesta, na katera bodo sprejeti učenci v gospodarstvu, ki so se izučili v samem podjetju, ni treba m-1 glašati oziroma razpisovati z javnimi sredstvi informiranja.
I. R. Vprašanje: Moja žena je zaposlena v podjetju, pri katerem imajo 42-umi delovni teden. Delo je urejeno tako, da imajo tri sobote v mesecu proste, /četrto soboto pa delajo. Prosim, da mi pojasnite, ali se šteje, pri določanju letnega dopusta prosta sobota kot delovni dan ali ne?
Odgovor: Po določilih člena 56 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. SFRJ 43/66 prečiščeno besedilo) je delovna i	skupnost pooblaščena, da z raz-
>	poredom tedenskega delovnega
- časa na dnevni delovni čas uve-i de delovni teden, ki traja pet delovnih fini, oziroma ne sme trajati manj kot pet delovnih dni. V skladu s tem določilom so v konkretnem primeru uve-
dene tri proste sobote zaradi prehoda na 42-urni delovni čas. Vendar takšna razporeditev tedenskega delovnega časa ne more povzročiti podaljšanje koledarskega trajanja letnega dopusta delavca te delovne organizacije. V členu 150 istega zakona je izrecno določeno, da tudi, kadar delovna skupnost uvede petdnevni delovni teden v smislu čl. 56 istega zakona, šesti dan šteje tako, kot da ga je delavec prebil na delu, v pogledu uveljavljanja pravic iz dela v delovni organizaciji (letni dopust, otroški dodatek in drugo).
Iz tega izhaja, da sobota, tudi kadar je z razporedom delovnega časa odrejena kot prosti dan, šteje kot dan, prebit na delu in se šteje vseh šest dni v tednu kot letni dopust.
R. V. Vprašanje: Sem že precej V letih in imam nekaj premoženja. Oporoko sem že napisal, prosil pa bi za nasvet, kako bi lahko oporoko hranil oziroma spravil, da bi v primeru moje smrti bilo premoženje razdeljeno po moji želji.
Odgovor: Če ste oporoko sestavili pri sodišču, lahko oporoko pustite v hrambi pri sodišču. V tem primeru odredi sodnik, da se oporoka zapečati, vi pa dobite potrdilo, da je bila oporoka sodno sestavljena in hranjena na sodišču.
Če pa oporoko niste sestavili na sodišču, jo lahko prav tako shranite na sodišču. Oporoko izročite sodniku osebno ali v zaprtem ovitku. Na sodišču nato sestavijo zapisnik o izročitvi, v katerem je tudi navedeno, kako je bila ugotovljena opo-ročiteljeva istovetnost. Tudi v tem primeru izda sodišče na željo oporočdtelja potrdilo, da je bila oporoka izročena v hrambo sodišču.
To tekmovanje je bilo posvečeno umrlemu članu ekipe Delamarisa, ki je bil pred leti zaposlen v našem kolektivu, enemu boljših šahistov Slovenije Andreju Mišuri. Po sprejemu smo položili na njegov grob venec, ter ga počastili z enominutnim molkom. Po pozdravnem govoru sta si predsednika izmenjala spominski darili, nakar je tekmovanje pričelo.
Sam dvoboj je potekal v posameznih, zagrizenih bojih in po dve in pol urnem igranju je bil končan, rezultat je bil 3,5:2,5 v korist domačih.
Izidi posameznih srečanj:
1. Slavko Cijan — Franc Dečko 1:0; 2. Milan Hojnik — Jože Snajder 0,5:0,5; 3. Aldo Hrvatin — inž. Klemen Stegenšek^ 1:0; 4. inž. Dušan Pipan — inž. Iskren Pipuš 1:0; 5. Rudi Lenardič — Stevo Jovanovič 0:1; 6. Stepan Jazbec — Miodrag Lazič 0:1.
Odigran je bil tudi brzotur-nir, na katerem so sodelovali: inž. Vrhovec, Dečko, Jovanovič, inž. Pipuš za našo sekcijo, ter
Cijan in Hrvatin za Delamaris. Izid tega brzotumirja je bil naslednji: 1.—2. Cijan in Dečko; 3.—4. Hrvatin in inž.Vrhovee; 5.—6. Jovanovič in inž. Pipuš.
Ob slovesu smo se dogovorili, da bo povratno srečanje v Celju, in sicer v januarju 1967. Stisnili smo sl roke in se zelo zadovoljni vrnili domov.
P. šmon
* r? ^ t 4
Tovariš urednik!
Nahajam se na odsluženju vojaškega roka in sem tudi reden bralec lista Cinkarnar. Ta me seznanja z vsemi dogajanji in razvojem tovarne, v kateri sem bil celih šest let.
Ob novem letu čestitam vsem članom kolektiva za njihovo prizadevno in požrtvovalno delo in jim želim, da bi v prihodnje dosegli še večje uspehe, kot do sedaj.
Posebno pa pozdravljam vse tovariše iz olektroslužbe in merilnega oddelka.
Edi Zupanc, V. P. 1838/4 Babin Dub, Zadar
Spoštovani sodelavci!
Približuje se novo leto; vidni so rezultati vašega dela, čestitam vam k vsem doseženim uspehom in vam obenem želim srečno in uspehov polno novo leto.
Posebno mnogo uspehov pa želim sošolcem ter profesorjem Tehniške šole v Cinkarni in vse lepo pozdravljam.
Spoštovani urednik, vam pa hvala za list »Cinkarnar« ter prosim, da mi ga še nadalje pošiljate.
Vodnik stažist
Adolf Pajk, V. P. 4519/13
Resen, Makedonija
V BLOKU SO PRAZNOVALI
V stanovanjskem bloku Trubarjeva 40, kjer stanuje dvajset družin cinkarnarjev, je mladinec Jure Lipuš, zaposlen v glavnem laboratoriju Cinkarne, organiziral proslavo dneva republike za mladince in pionirje.
Sam je imel kratek govor o pomenu sestanka, nastopili so pionirji z deklamacijami in petjem, lepe točke so izvedli mladinci, pa tudi cicibančki so s svojimi pesmicami prispevali k toplemu vzdušju.
Tovariš Červan, naš znani lahkoatlet je govoril o tokijskih olimpijskih igrah, katerih seje sam udeležil. .Imeli so tudi glasbo in od najmlajših do mladincev, vsi so se zavrteli v veselem plesu.S samoprispevki jim je bila o-mogočena postrežba z dobrimi, obloženimi kruhki in s čajem, kar je še bolj olepšalo proslavo tega pomembnega praznika. Vsa pohvala za to zamisel in dobro Izvedbo gre cinkamiškemu mladincu Juretu Lipušu.
— Le kam sem skril steklenico s slivovko?
VAŠ
KOTIČEK
Praznovanje novega teta
Če ste sklenili, da boste povabili na praznovanje novega leta goste, bodite dober gostitelj.
Povabite goste, ki se med seboj poznajo, da ne bo prišlo do neprijetnih prizorov, ker se gostje ne bodo poznali med seboj. Za primemo vzdušje in počutje je zelo važna razsvetljava sobe. Svetilna telesa lahko okrasimo z dvema lampijonoma, ali pa jih nekoliko zasenčimo. Ne smemo pa pretiravati, kajti utegne se zgoditi, da se ustvari vzdušje bara, ne pa intimno vzdušje.
Pri praznovanju novega leta nam pomaga tudi glasba. Pri izbiri glasbe upoštevajte tel j e vaših gostov, ne bodite pa preglasni, ker bi na ta način utegnili motiti vaše sosede.
imRKiR
Težak in zakajen zrak utruja goste, zato pazite, da prostor, v katerem praznujete, od časa do časa primerno prezračite, če se nahaja med vašimi gosti kak voznik avtomobila, mu ne vsiljujte alkoholnih pijač. Postrezite mu z brezalkoholno pijačo, ali pa s tako, ki vsebuje čim manj alkohola.
IN ŠE DEKORACIJA STEN V PROSTORU, KJER PRAZNUJEMO.
Potrebujemo majhno zlato vrvico, en novoletni okras in smrekovo vejico Iz tega napravimo na zidu zelo duhovit okras. Na širši zlati ali srebrni trakec nalepimo voščila, ki smo jih prejeli v tem letu. Zgoraj zavežemo trakec v pentljo, a spodaj pritrdimo na trakec novoletni okras, ki ga okrasimo s smrekovo vejico. Tak enostaven okras pritrdite s patentnim žebljičkom na steno, okvir vrat, ali pa na vrata sama.
Plakati ki so bili nalepljeni po vsem mestu in oglasi v vseh časopisih so vabili meščane »da sodelujejo pri izrednem spektaklu, na katerem bo gospod Smeil hodil po tanki najlonski vrvici, razpeti med dvajsetim nadstropjem hotela »Vest« in neke hiše na drugi strani trga. Vstopnica 3 dolarje.
Ob določenem času je bil trg poln radovednežev. Gospod Smeil se je prikazal na hotelskem oknu in po velikem megafonu nagovoril množico.
»Dame in gospodje, predvsem se vam zahvaljujem za tako lep obisk in prosim vas, da me pa-Ijivo poslušate ... Jaz namreč še nikdar nisem hodil po žici in to je moj prvi in seveda tudi zadnji poskus te vrste...«
Množica je vzvalovila ...
' »Dobro se zavedam«, je nadaljeval mirno Smeil, »da ne bom napravil več kot dva koraka, toda tako mora biti. Siromašen človek, sem, štiri otroke imam, ki so bili vedno lačni. Denar, ki sem ga dobil z vašimi vstopnicami, bo omogočil mo-
damiaui&B v
CIKKARNAR
Šahovski
BRZOTURNIR
— Pri Tonetu mi je všeč to, da ve, kdaj ima dovolj.
AKROBAT
jim otrokom, da bodo po moji smrti, ki jo boste zdaj videli — moram namreč izpolniti obljubo in bom zato poskušal hoditi po vrvi — omogočil, da moji otroci ne bodo več stradali.«
Gospod Smeil je stopil čez okno. Množica je zakričala:
»Ne, nikar, vrni se...«
Smeil je počakal še nekaj trenutkov in ker klici niso prenehali, se je vrnil na okno ter vzel megafon:
»Hvala vam, dame in gospodje — repriza bo jutri ob istem času.«
V. Nichosh
SSSSSS3SSSSS(Sš3SSSSSSS®S3SS^SSSSSSSi5SS&SS3i33S
V počastitev dneva republike Je naša šahovska sekcija organizirala šahovski brzotumir. Na tem turnirju je sodelovalo trinajst tekmovalcev. Po hudih bojih z majhnimi presenečenji se je tekmovanje končalo z naslednjim izidom:
1. Jovanovič S.; 2. Arh Z.; 3. inž. Pipuš I.; 4. šnajder J.; valšek C.; 10. Krašovec F.; 11. Perselja V.; 12. Ceh D. ml.; 13. Mraz R.
Na sliki zgoraj: zmagovalec na brzotumir ju Stevo Dovano-vič, slika spodaj: udeleženci brzotumir ja
VTISI IZ POLJSKE
(Nadaljevanje)
Ogledal sem si tudi Krakov, davno prestolnico poljskih kraljev in seveda grad Wawel, njih domovanje. Imel sem srečo. Pred blagajno, kjer prodajajo vstopnice za ogled gradu je bila mogočna vrsta. Ker nisem imel časa, sem poizkušal najti drugo rešitev. Srečal sem delegacijo hmeljarjev iz Slovenije, se jim »prislinil« in poslušal razlago v srbohrvaščini. Ko smo si ogledovali velike stenske gobeline in umetno izrezljano pohištvo se mi je nehote vsililo vprašanje, kako je Poljakom uspelo to vrednost ohraniti pred okupatorjem. Vse to blago je bilo pravočasno prepeljano na Švedsko in pozneje v Kanado, kamor je po mnogih nesrečah
ki ne vidi Krakova ne vidi in in ne pozna Poljske. Zgodovina je napisana na dragocenih pročeljih hiš in krevljastih ulicah starega mesta. Krakov je edino mesto, ki ga fašistični okupator ni rušil in bombardiral.
Pravo nasprotje staremu Krakovu je Nova Huta; ulice ravne, široke, nekak čudež. Tu je največja jeklarna na Poljskem. Zaposluje okoli 20.000 ljudi in v mestu živi 100.000 prebivalcev.
Ker sem lahko izbiral med Oswiecimom in Vielicko, sem se odločil za Vielicko. To je stari rudnik soli. Znan je po vsem svetu; 135 m pod zemljo je muzej stare rudarske opreme in sanatorij za astmatike. Skulpture, kipi, vse je izklesa-
so pustili.
Zanimivo je tudi to, da je Vielicka oddaljena od poljskih Tater dobro uro vožnje z avtobusom, ljudje pa ne uporabljajo te soli. Sol za njih vozijo iz

Melodija je prav čudna in takoj se sliši, da ni odigrana do konca. Ko sem vprašal zakaj, so mi odgovorili, da je povezano z legendo o Lajkoniku (na sliki).	)
'22?- , ^
srečno prispelo. Mnogo vrednosti se je tudi izgubilo in jih danes lahko vidijo obiskovalci švedskih, ruskih in nemških muzejev. Nekaj jih je tudi v Parizu in Londonu.
Poljaki sami pravijo, da tisti,
Marijina cerkev v Krakova
no iz soli; lestenci so iz solnih kristalov. O vsem tem pripoveduje vodič suhoparno kot o vremenu. Vsaki ekskurziji je čas odmerjen — ena in pol ure. Zato je dirka skozi tunele in dvorane. V novi rudnik nas ni-
Lajkonik —Tatar, ki je ustrelil trobentača na Marijini cerkvi v Krakovu
severne Poljske, ker vsebuje več joda. Sol iz Vielicka pa ga ne vsebuje in če bi jo ljudje v teh krajih uživali bi bili golša-vi.
Da se vrnem v Krakov. Največja znamenitost Krakova je gotovo Wavel, grad poljskih kraljev, kjer je večina njih tudi pokopanih.
Sicer pa je vse staro mesto ena sama zgodovinska zanimivost. Krive ulice, spomeniki, stavbe. Omenil bi še Marijino cerkev (na sliki). Vsak zvonik je drugačen. Zgodovina pravi, da sta jo zidala dva arhitekta, ki se za obliko zvonika nista mogla sporazumeti. Tako sta zidala vsak svojega, po lastni zamisli. Prvotno pa bi morala cerkev imeti en sam zvonik. V višjem zvoniku pa še danes trobentač trobi vsako polno uro.

fi olv ' A P Tu * A ' ž; A G N A
U - ..' A!T .’o o
_ -»■ v- O 6-Vo
:“T* uanaK
.Sa,EČ,c gi
i -T . ‘v. J *1.
K O N'C L N'T »ATO V
,	. I
tviA/ cn * i>p j aI
s v£ k t 1 n a tpf
—r i K' O W A - L s ft C D " ’V A * A l' 3 V
m
U
§f| tre IH ‘ A	; A ; D ! A‘R
--------------T	' ; ':'
.v),4 v \ r i u i /■	.»/ a n ' n! a i
Sii? P
NAGRADE
ZA SLIKOVNO KRIŽANKO
Do 4. decembra smo prejeli 53 rešenih slikovnih križank, žreb je med reševalce, ki so pravilno rešili križanko, razdelil nagrade takole:
1.	nagrada 30 N-din Alenka VRABL, center za dokumentacijo;
2.	nagrada 20 N-din Zora SMEH, obratna pisarna metalurgije;
3.	nagrada 10. N-din Janez ROBIDA, glavni laboratorij;
4.	nagrada 5 N-din Franc KOVAČIČ, elektro delavnica;
5.	nagrada 5 N-din Matilda KRUŠEČ, OOB.
Nagrajenci bodo prejeli nagrade pri blagajni, in sicer po 15. januarju 1967.
Ko so Tatari oblegali Krakov nikakor niso mogli preplezati obzidja in ga zasesti. Trobentač v loži je o vsakem njihovem poskusu obvestil obrambo, ki je napad \odbila. Poslužili so se zvijače in spravili v mesto Tatara, ki je imel pri sebi skrit lok in puščice. Ko se je približal cerkvi, je čakal, da se pojavi trobentač. Ko se je le-ta pojavil, ga je ustrelil; puščica ga je zadela ravno v grlo in melodija je bila prekinjena. V spomin na ta dogodek še danes trobentač ne odigra melodije do konca.
Staro mesto so zelo lepo prilagodili okolici. Obzidje so obdali s parkom in ga podrli samo tam, kjer je bilo neogibno potrebno za povezavo. V Krakovu je bila ustanovljena tudi prva univerza na Poljskem, ki je imenovana po ustanovitelju — kralju Stanislavu Velikemu iz rodbine Jagelonov — jagelcm-ska.
Ker sem se pač moral vrniti nazaj v Torun naj povem še nekaj vtisov o prometu na železnici in cestah. Poljske železnice so zelo dobro organizirane in imajo vojvodska mesta neposredno povezavo med seboj in glavnim mestom — W :rša-vo. Večina prog je elektrificiranih, le na severu je del, kjer je parno vleko zamenjala motorna. Pokrajina je ravna, brez večjih vzpetin in hribov in na takem terenu je lahko graditi Železnice. Tovorni promet z avtomobili, kot pri nas ni razvit, ker je cestno omrežje še precej redko in samo deli glavnih cest so asfaltirani, ostale so tlakovane s kockami, ki so precej grobo obdelane, ali pa makadamske.
(Nadaljevanje prihodnjič)
CINKARNAR
JJmsliiznose
KN|rZNlCE
Aksentijevič M.: Materljalno knjigovodstvo. Beograd 1966. S. 657.
Dordevič B.: Pogonsko knjigovodstvo. Beograd 1966. S. 657.
GeorgijevUS D.: Blagajniško poslovanje. Beograd 1965. S. 657.282.
Lah T.: Integracija 1 samoupravljanje u prlvredi. Zagreb 1966. S. 338.87.
tarsen L. M.:	Industrial Printing
Inks. New Vork 1962. S. 667.52.
Miki C.: Obračun stroškov. Ljubljana 1956. S. 657.47.
Nomenklatura osnovnih sredstev. Beograd 1966. S. 001.4.
Organizacija pakovanja robe u skladU štu. Zagreb 1965. S. 658.7.
Planiranje skladlšta. Zagreb 1965. S. 658.7.
Prlmjena transportnih (partemih) sredstava za obavljanje skladišnlh operacija. Zagreb 1965. S. 621.86.
Priručnlk stranih deviznih proplsa. I—IV. Beograd 1964. S. 332.45.
Slovenska kemijska nomenklatura. Ljubljana 1966. S. 54.
Statlstičkl godlšnjak SFRJ 1966. Beograd 1966. S. 31.
Lredenje skladlšta. Zagreb 1965. S. 658.7.
Vuklč S.: Flnansljsko knjigovodstvo. Beograd 1966. S. 657.
Vukobratovid P.: Organizacija 1 ruko-vodenje računovodstvom. Beograd 1965. S. 657.
Vrednost točke
november 1966
I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA:
1.	Predpražarna in žveplena kislina......
2.	Aglomeracija ... *....................
3.	Topilnica I. in II. peč...............
4.	Topilnica III. in IV. peč.............
5.	Topilnica V. peč......................
6.	Topilnica VI. peč.....................
7.	Topilnica VII. peč....................
8.	Topilnica VIII. peč...................
9.	Topilnica IX. peč ....................
10.	Topilnica X. peč......................
11.	Thede peč.............................
12.	Cinkovo belilo........................
13.	Keramika..............................
14.	Skupne službe topilnice...............
15.	Plinarna in kotlarna..................
16.	Nova žveplena..........................
17.	New Jearsev...........................
18.	Skupne službe metalurgije.............
II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI:
1.	Valjarna cinkove pločevine............
2.	Uinkograflja ....................... »
3.	Oblikovalnlca cinkove pločevine .......
4.	žlebovi in cevi..................... »
5.	(.'inkova žica . ................... »
6.	Skupne službe predelovalnih obratov
III.	EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA:
1.	Kromov galun......................* »
2.	Na-hldrosufit in metalit...............
3.	Na-sulfid............ • * ,............
4.	IJtopon stari in clnkov sulfat.........
5.	Litopon novi...................*»,	*	*
6.	Povprečje litopona...............*	*	»
7.	Svinčevi oksidi • •••-••••»»»■
8.	Superfosfat ....•••»»»»»»»
9.	Povprečje superfosfat............»	•	»
10.	Utramarin......................*******
11.	Modra galica....................***,*•
12.	Modri baker.....................******
13.	Skupne službe anorganske kemije.......
14.	Kemični obrat III. Mozirje............
15.	Skupne službe Mozirje.............* *
16.	Laboratorij.................
IV.	EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA:
1. Vse službe.....................  *	»	»
V.	EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI:
1.	Priprava dela.........................
2.	Strojni oddelek....................
3.	Gradbeni oddelek . ....................
4.	Merilni oddelek........................
5.	Elektro delavnica...................*
6. Energetika...............................
VI. PREDRAČUNSKE ENOTE:
1.	Strokovne službe .....................t
2.	Družbena prehrana......................
4»
Is
f!s
it
> > I
Ei
§2
U
S ® E * s. !
1.32
1.33
1.29
1.30
1.29 1,28 U8
1.30 1,29 1,29 130 1,22 136
1.29
1.29 1,32 1,32
1.31
S?8
17,30
9,67
1,28	9,34
1,30	—
1,36	-
1,39	6,35
1,30	—
1,30	-
1,32	—
132	16,78
1,32	7,21
1,32	5,04
1,32	0,56
1,32	_
1,32	4,21
1,32	13,59
VII. CELOTNO PODJETJE:
1,32	4,29
IIIIIIIMIlillllllllllllllllllltlllllimilllllllHIllllllllllllP
DARUJTE
SVOJO
KRI
17. decembra
iiiiimiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiiiiiiii
KADROVSKE
VESTI
V mesecu novembru 1966 so prišli v podjetje: Brezovšek Alojz, Cakš Franc, Čretnik Janez, Hostnik Jože, Jazbinšek Peter, Lež Zvonko, Motoh Jože, Skaza Ivan, Kunstck Franjo, Sagadin Ivan, Tržan Ivan, Bele Jože, Piki Anton, Ta-bakovid Numib, Ivakid Nikola, Grllec Stjepan, Antolič Dominik, Karo Franc, Šešerko Karl, Veber Ivan, Borovnik Jože Vozlič Ivo, Krašovec Anton, Pegane Stanislav, Cvllak Hinko, Krivec Peter, Pejanovič Peter, Smonkar Barbara, Stejner Stanislava, Kompan Avgust, Kompan Ana, Gabrovec Marjan, Šoštarič Martin, Košec Francke, Gobec Ivan, Jarc Jože, Rojc Rudolf, Rebernik Ljudevit.
Odšli lz podjetja: Bezgovšek inž. Karel, Novak Alojz, Butkovič Franjo, Glavan Miroslav, Rakitnlčar Zvonko, Ta-bakovlč Munib, Karo Franc, Šešerko Karl, Borovnik Jože, Cakš Franc, Piki Anton, Romih Ivan, Žnidaršič Jožeta, Barbulovič Veselln, Janežič Ladislav, Dragovelič Ljubislav.
Izključeni iz podjetja: Cvikl Friderik, Rančan Janez, Gašl Murat, Ber Rudi, Burazer Pero, Ivanovič Bogosav, Pušnik Janez, Andjellč Dojin, Perc Milan, Klenovšek Anton, Pirš Jože, Grčar Frančiška, Mrkaljevič Mehmed, Mehle Hasan.
V	pokoj so odšli: Draksler Frane, Dolar Ivan, Zupanc Ivan, Strašek Nikola.
V	JLA sta odšla: Zorko Jože, Medved Viljem.
Poročili so se: Bartollč Blaž, Leber Valter, Herman Vlil, Pohote Ivan.
Od 6. do 9. januarja:
»PRVA ZMAGA« ameriški barvni Cs film Od 10. do H. januaria:
»STAR SEM DVAJSET LET. sovjetski film Od 12. do 16. januarja: »RAZBOJNIK IZ ARIZONE« ameriški barvni Cs film
Dom
Objavljamo spored filmov, ki jih bodo predvajali celjski kinomatografi od 15. decembra do 15. januarja 1967:
Union
Od 15. do 16. decembra:
»JEZDEC IZ KIRGIŠKIH PLANIN« sovjetski Cs film Od 17. do 21. decembra:
»ZLATA PUSCICA« ameriški Cs film Od 22. do 25. decembra:
»BEGUNEC IZ ZAPOROV« ameriški film (kinoteka)
Od 24. do 26. decembra:
»STROGO ZAUPNO IPCRES« angleški barvni Cs film Od 27. do 31. decembra: »PRELUKNJANI DOLAR«
Italijanski barvni film Od 1. do 5. januarju:
»ZA LJUBEZEN, ALI ZA DENAR« ameriški barvni Cs film Od 6. do 10. januarja:
»DIVJA REKA« ameriški barvni Cs film Od 11. do 13. januarja:
»ONIBABA« japonski film Od 1. do 6. januarja:
»NEKEGA LEPEGA DNE« francoski Cs film
Metropol
Od 15. do 19. decembra:
»C ES AR E BORGIA«
Italljansko-španskl barvni Cs film Od 20. do 22. decembra:
»PLAMEN NA ULICAH« angleški barvni Cs film Od 23. do 27. decembra:
»CAT BALOU« ameriški barvni VV film Od 28. do 31. decembra:
»LJUBEZEN V LOS VEGASU« ameriški barvni Cs film Od 1. do 5. Januarja:
»SIERA CHARIBA« ameriški barvni Cs film
Od 15. do 21. decembra:
»DVOBOJ V TEKSASU« italijanski barvni film Od 22. do 25. decembra:
»BREZ POTNEGA LISTA V TUJI POSTELJI« nemški film Od 26. do 28. decembra:
»ANA KARENJINA« ameriški film Od 29. do 31. decembra:
»MONPTI«
nemški barvni Cs film Od 1. do 6. januajra:
»KARAVAN POGUMNIH« ameriški film Od 7. do 9. januarja:
»BELI ARABEC« romunski barvni film Od 10. do 15. januarja:
»POLICIJSKA POSTAJA« zahodno nemški film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. ud. Program objavljamo po podatkih Klnopodjctja Celje in za spremembe ne odgovarjamo.
Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvoglasila »Cinkarnar«, Cinkarna, Celje. Tel. 39-81, 39-82, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje.