Iz Jugoslavije. — Nazadnjaštvo! Po dolgem štiridesetletnem boju je naše šolstvo prišlo do tega. da je postalo nacijonalno. Pričakovali smo> da se tudi druga prosveta sedaj Dovždigne in res. po prevratu se je poka- zal tudi res lep napredek za moderniziranje šolstva in prosvete v spiošnem. Državna uprava je postala zelo radodarna in ie podržavila vsevprek tudi na prosvetnem polju: gledailišča in razna glas bena podjetja. ne oziraje se na to. slu žijo ti zavodi res širokim masam naroda ali: samo priviligirainim slojem in buržuaziji. Tako naprimer služi danes gledališče v prvi vrsti zabavi našim vojnLm dobičkarjem verižnikom in v izobilju živečim slojem. Niti uradništvo. niti drugi široki sloji si ga ne moreto privoščiti, četudi bi njim služilo v razvedrilo duha in izobrazbo. torej ne v nameček vsega dobrega, temveč v krepMo volje za nadaljno življensko barbo. Na vso moč se ie šolstvo trudilo, da pridobi tudi za šolstvo potrebnih udobnosti in sredstev za Dovzdigo in napredek. ki bo služil najširšim plastem naroida. Naši vodilni možie so se trudili. da dosežejo čimnaiveč v dobrobit šolstva. ki služi masam naroda. Seveda brez sredstev ne gre in to so dobro ved.li tudi merodajni faktorji. ko so dovoljevali organizacijo teh naprav. -V štirih letih po orevratu smo prišli do tega, da je razen obmejnega šolstva delno ureieno šdstvo — pri nas. v Sloveniji. Toda^, malc. časa ie to traialo! Možje. ki so pri- J DO.mogli šolstvu vsaj do delnega razvoja,,' niso znali čuvati svojih lastnih naprav pred^ uničenjem. In to uničenje je zadelo slo--i vensko šoilstvo pri zadnjem državnem | proračunu. Ne moremo si misliti. da bi se/ to zgodilo brez vednosti lokalnih faktoriev, da bi se ne zaslišalo o tem prej odde'lka za uk in bogočastje v Sloveniji. Danes je katastrofalna pot za ljudsko prosveto širokih mas že v polnem pohodu i-n pokazujejo se že prve posledice. Odvzeti so krediti napravam prl šolstvu, katere posledice bo morala občutiti naša mladina pri svoji izobrazbi: Ukinjeni so prosti predmeti na srednjih šolah. petje, stenografija živi ieziki itd.. ki so omogočali tudi revneišim slojem, da so pustili šoiati in splošno izobraziti svoiie nadariene otroke v teh predmetih; hrani se pri ekskurendnih šolah. ki so namenjene od izobrazbe in kulture najc.ddaljenejšim sloiem Jn naselbinam. da se jim odvzame še zadnji vir izobrazbe in se jih pahne v analfabetizem; hrani se Dri nezasedenih mestih, da se zada še zadnji udarec obmejnemu šolstvu ki najboli trpi na tem^ hrani se pri dijaških podparah ki iih uži-! ! vajo najbednejši nadarjeni dijaki. 'da se ! jim odvzame možnost do nadaline izoi brazbe in se ubija s tem talente naroda;y ! hrani se r>ri izobrazbi naših žena v ženskem ročnem delu in gospodinjstvu, namenieni najširši raasi; hrani se pri voditeljskih funkcijskih dokladah. gazeč pri ! tem v dekretu zajamčene pravice, gazeč I ori tem celo zakone in ustvarjajoč s tem Dopolnoma brezpravne razrnere; hrani se ori voditeljskih suplentih; hrani se pri dokladah učiteljstvu na socialnih šolah (še čudno. da so meščanskošoJskim ravnateljem in učiteljem pustili doklade. ki baziraio na istem pravnem temelju), da se pokaže nekonsekvenco šolske uprave; hraniti se hoče pri pis-arniških močeh v okr. šol. svetih; hraniti se hoče celo pri O'krajnih šolskih nadzornikih in se namerava združiti po dva nadzorniška okraja; hrani se pri študijskih dopustih: hrani se pri nadurah. ki nadomeščajo pomanjkanie učnih moči; hranj se pri paralelkah, da se pusti nad 100 učencev v enem razredu itd. itd. — Samo eno povdarjamo spričo razmer. ki so se kar čez noč predložile slovenski iavnost; od pokrajinske učne uprave: 1. Hranj se pri zneskih. kh značiio kapljo v-ode v morje; 2. hraniti se hočp pri ljudski izobrazbi in prosveti, ki je namenjena najširši-m masam naroda. ori tem pa se ne ukine državnih kreditov prosvetnim napravam. ki so danes le v zabavo verižnikom in bogatinom — ljudskim sesalcem, katere naprave požiraio državi milijone. s katerimi bi bila lahko prihranjena vsa nujna ljudska izobrazba. ki smo io prej našteli. — Ta poraz ie popolna diskvalifikacija vodilnih mo>ž in sramota za državno upravo. ki bo ležala na nas kot mora, dokler ne bo poprav'ljena krivica narodu. — Kaj zahteva ustava od šole in pouka? To je pa razvidno iz sledečih členov: 1. Člen 12. se glasi: »Nihče ni dolžan sodelovati pii verozakoTisMh dejanjih, svečanostih. obredih in vajah. razen ob državnih praznikih in svečanostih in kolikor to odredi zakon za osebe, ki so podložne očetovski varstveni in vojaški oblasti.« Domoljub pravi k temu: Po tej določbi ne more ne učitelj in ne verouCitelj v imcnu staršev navajati otrok. da bi se udeleževali nedeljske maše, procesij in svetih zakramentov. 2. Clen 16.: Vse šole morajo dajatl nravno vzgojo in razvijati državljansko zavest v duhu narodnega edinstva in verske strpljivosti. Domoljub pravi. k temu: Verska strpljivost brez dvoma ne pomeni spoštovanja in ijubezni do drugoTodcev, ampak versko brezbrižnost. Dalje določa člen 16.: »Verski pouk se daje po želji roditeljev, odnosno varuhov. Domoljub pravi: Ce torej starši zahtevajo, se učenee oprosti verskega pouka. Nadalje toži Domoljub: Še dve naredbi ministrstva prosvete! Ena določa, uaj se pouk v šoli vrši v sokolskem duhu in nai vsa šola. učitelji in učenci, sLužijo^ sokolstvu. Druga je odpravila zastopstvo Cerkve v višjem šolskem svetu. Oba duhovnika v višjera šolskern svetu sta samo zastopnika. veroučiteljev. — Kaj zahteva klerikalizem od šole in pouka? Program je razviden iz sledečih točk. ki j;h je prinesel »Domoljub« pred kratkem: »Pod klerikalizmom razumemo politično stranko, ki se naslanja v prvi vrsti na cerkveno liierarhijo (duhovščino) in črpa iz nje svojo moč. Cerkvena hierarhija je okostje klerikalne organizacije. Vsi drugi strankini organizmi so le priveski hierarhije (duhovščine) in stoje direktno ali indirektno pod njenim vodstvom, četudi se nahajajo dostikrat formalno pod posvetno režijo. Organična zveza stranke s cerkveno hierarhijo ji daje pečat političnega eksponenta Cerkve. To bi bili glavni, vsepovsod veljavni znaki klerikalizma«. Dr. Ivan Šušteršič »Moj odgovor«, št. 11. Nova cerkvena Dostavodaia. ki jo ie izdala Cerkev 1. 1918 obsega sledeče določbe glede sole: Člen 1372 se glasi: V pouku ne le da n:česar ne sme biti. kar bi nasprotova- lo katoliški veri in nravnosti. arapak ver- ska in nravna vzgoja mora biti na prvem ii mestu. Papež Pij IX. je pa temu dodal II še sledeče: »V VERSKIH ŠOLAH MORA II VERSKl POUK NADVLADATI VE5 OSTALI ŠOLSKI POUK, TAKO, DA SO DRUGl PREDMETI LE PRIPOMOČKl ZA VEROUK.« Člen 1374: Katoliški otroci najne posečajo nekatoliških. nevtralnih, mešanih šol. ki jih namreč pohajaio tudi nekatoliški otroci. Člen 1379.: Kjer ni katoliških sol, naj zlasti škof poskrbi, da se ustanove. Verniki naj gotovo po svoji moči pomagajo, da se kotoliške šole ustanavljajo in vzdržujejo. Čl. 1113. Starši imajo strogo dolžnost, da poskrbijo za versko in nravno kakor tudi telesno in prosvetnp vzgojo svojih otrok, To je program klerikalizma, izvirajočega iz Rima, preplavljajoč ves svet ootom cerkvene hierarhi|e duhovščine; vsi drugi so le priveski, kakor pravi dr. Šušteršič. — »Napre.« in učiteljstvo. Ob raznih !! prilikah je »Naprej« že izkazal svojo ]] »naklonjenost« do učiteljstva. Posebno rad se spodtika nad vodstvom naše organizacije in odpira svoje predale malkontentom. ki se zaletavajo v UJU. Da nimajo ti ljud.e pokazati nobenega pozltivnega dela in ie vse njihovo delo zabavIjanje. krittiziiranie in razdlraTije, je obsebi umevno. V zadnjem tednu se zopet spravl.a na blejske resolucije in med druafim oiše sledeče: »to je samo čin par režimskih klečenlazcev. ki nikakor niso Dredstavniki celokupnega organiziranega učiteljstva. čeprav čepijjo na vodilnih mestih.« — »tako reakcijonarni sklepi, kakor jih je naortila gotova klska javnosti.« — »Treba bo toTei nove orijentacije, deloma tudi očiščenja.« — Res bo treba nove orijentaciie z Naprejevci in bo potreba pozvati zabavljače, naj pokažejo tudi ali znaio kaf delati: dosedaj smo iih pustili nreveč ori miru, treba bo z njirai malo obračunati, ker njifa početje kaže mnogo — zlobe. — Donesek k vprašanju obmejnega šolstva. V članku »Naše obmejno šolstvo in učiteljstvo« je tovariš H. označil koit glavni vzrok pomanjkljive zasedbe obfnejniih šol — slabe gmotne razmere učiteljstva v teh krajih. Zadel je v črno! Nasvetovana zdravila so v stanu lečiti to rak - rano obmejnega šolstva. Prvi obliž z varstveno znamko — načelo se mora v resnici tudi izvajati — bi bfil: Vsakdo, ki službuje nekaj let zadovoljivo na meji, ima potem prednost pri kompetenci za boljša mesta v zaledju. Naj se takoj uporablja! Danes nas žalibog obmejne šolnike ob priliki kompetence žigosajo s sicer častnim žigom »nenadomestljiv«. Tovariš z odlično kvalifikacijo, kateremu je v četrtem letu službovanja postalo v severnem mrzlem pasu prevroče, se je vrnil od višje šolske oblasti jako počaščen, namreč: »Vi pridete sicer ko. prvi v tropredlog, vsa čast Vam, a mesta v X. ne dobite, ker ste v sedanjem »nenadom e s 11 j i v i«. Evo, obljubljeno zasedje — fata morgana! Drugo zdravilo: učiteljstvo na mejii gmotno padpreti s pomočjo privatne družbe, n. pr. CMD, ker država sama ne more delati razlike med svojimi organi, pa ne bo posebno učinkovito. Kar se tiče družbine podpore kontroliranim poedlineem v korist, sem prepričan, da bi jo vsak — tudi najpotrebnejši izmed najvrednejšib — radevoljno odklonil, saj vemo, da morajo obrambna društva posvečati svojo pažnjo drugam, in se sama nahajajo vsled suše v blagajnah v obupnem položaju. CMD naj po možnosti podpira obrnejno šolstvo s primeniimi darili revnim učeneem. Pravična plačnica pa bodi vsem edino-le država! Šole obmeineua nasa se naj z ozirom na težje življenske okoliščine učiteljstva uvrstijo v višji plačilnl razred kakor so one v zaledju. Izdatnejši »naval« učiteljstva v obmejne kraje bi torej utegnili povzročiti rnerodajni faktorji s sledečimi potezarui: 1. gori predlagano načelo pri oddaji boljših mest v zaledju se mora že danes strogo izvajati: 2. vse šole obmejnega pasa se čimprej uvrsitijo vsaj v isti krajevni plačilni razred, v katerem so šole glavnega mesta dotične oblastl; 3. učiteljskim dvojicam, službujočim v obrnejnem pasu, se prizna polna draginjska doklada. — Fr. — Prošnja »Družbe sv. Cirila in Metoda«. Našim šolam v obmejnih krajih, zlasti na severni meji priimanjkuje šolarskih in učiteljskih knjižnic. Znano je, da so za časa Avstrije po teh krajih pri-tiskale na naše šolstvo vse mogoče sile, da bi čimpreje potujčile naš rod. Na te kraje so se nameščali nemčurski učitelji, ki niso že po svoji morali prav ničesar storili v prid slovenski stvari. Zato tudi ne najdemo na vseh teh šolah skoraj prav nikakih slovenskih knjig bodisi za učence. kakor tudi za učitelje. Še bolj žalostno pa je v tem oziru v Prekmurju. Na Družbo prihajajo dan za dnevom prošnje za slovenske knjige. Družba je ustregla koMkor je mogla, pošla ji je zalcga knjig. Vse rodoljubno občinstvo prosimo: Poglejte doma po svojih omarah, v podstrešju in vsepovsod, kjer imate kaj knjig, ki jih ne rabite, zberite jih _in pošljite jih na pisarno Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljano. Da se na poštnini prihrani, skušajte jih oddati 0 priliki osebno ali po kakem znancu, če pa to ni mogoče, pošljite jih po pošti. Tozadevni stroški se Vam na željo povrnejo. V imenu naše mladiine V^s prosimo, uvažujte našo prošnjo. — Usposobljenostni izpiti1 za obče Ijudske in za meščanske šole pred državno izpraševalno komisijo v Mariboru (na drž. moškem učiteljišču) se prično dne 3 novembra 1922 ob osmih zjutraj. Prošnje, ki naj bodo pisane na celi poli, naj se vpošljejo pravočasno potom okrajnih šolskih svetov, da bodo do 25. oktobra t. 1. v rokah izpraševalne komisije. Odgovor na prošnjo dobe le oni kandidatje in kandidatinje, ki k izpitu ne bodo pripuščeni.