CVETJE 


domačih in tujih logov» 

Izdaja 

Anton Janežič* 

?er?i zrezek. 

«-4^*^ 

V CELOVCU 1861. 


Tragedija v 5 djanjih. 

Spisal 

friierik Schiller. 

Poslovenil 

France Cegnar, 

Natisnil Jane z Leon» 


Osebe. 

Elisabeta, angleška kraljica. 
Marija Stuart, škotska kraljica, jetnica na Angleškem* 
Robert Dudlej, groi Leicesterski. 
la n Talbot, grof Schrewsburiski. 
Yilelm Cecil, baron Burleigkski, velki blagajnik» 
Grof Kcntski, 
Y il elm Davison, deržavni tajnik. 
Ä m i a P aü let, vitez, Mariin čuvaj. 
Mortimer, njegov bratranec. 
Grof Aubespine, francozki poslanec. 
Grof Bel i evre, izredni poročnik francozki* 
0kelli, Mortimerjev prijatel. 
Drageon Druri, drugi Mariin čuvaj. 
Melvil, njeni hišnik. 
Hana Kenedi, njena dojnica. 
Margareta Karl, njena hišina. 
Eabelj grofije. 
Častnik telesne straže. 
Francozki in angleški gospodje. 
Spremstvo. 
Dvorni služabniki angleške kraljice. 
Služabniki in služabnice škotske kraljice. 



Penro djanje, 

F gradu Fotheringhaj i. — Soi a. 

Perri nastop, 

Hant Senedi, dojnica škotske kraljice, v hudem prepiru s 
PaHÎetöm, ki hoče kovceg odpreti. Drageon Drari, njegov po» 
močnik, z vetrihi, 

R e n e d i. 

Bir, kaj spet delate? Prederzni Človek, 

PreČ od predalov! 

Paulet. 

Lej ! — Od kod ta lisp ? 

Iz gornje izbe so ga vergli dol, 

Da podkupili bi vertnarja ž njim. 

— Prekleta bodi ti, zvijača ženska ! 
Iskal in pazil sem že noč in dan, 
Nahajam Še le zdaj zaklade skrivne! 
(Spravi se čez kovceg*) 
Kjer to je bilo, tamkaj bo še kaj ! 
Senedi. 
Prederznik, preč! Skrivnosti hrani tu 
Gospa. 


P a rî í e L 

Teh ravno iščem. (Dobi nekaj pisem.) 

Kenedi. 

Zgolj nedolžne 
Poskusnje vrezanih peres, da si 
Čas krajša v žalostni in tožni jeČL 

Panlet. 
Hudoba dela v brezposlénih urah. 

E e B e d i. 

V francoščini so spisane. 

Panlet. 
Še huje! 
Sovražnik naš ta jezik govori. 
Keaedi. 
Poskusnje pisem do kraljice vaše. 

Panlel. 
Te izročim — Lej! kaj se sveti tu? 
(Odperl je skriven predal in prinesel lišpa iž njegs.) 
Kraljevi šapelj, dragih kamnov poln, 
Francozke lilije so všite vanj. 
(Dá ga spremljevavcu.) 
Na ga, Druri ; to deni k unemu ! 
(Druri odide.) 
Kenedi. 
Sramotna sila, ki se nam godi! 

PaoliU 
Nevarna nam je, dokler kaj ima, 
Ker v njeni roci je orožje vse* 


O milost, sir! Pustite zadnji liŠp 
Življenja nam! Jetnico veselí 
Spomin nekdanjih veličastnih dni: 
Saj drugo vse ste nam že davno vzeli. 


Panlel. 

V pošteni roci je. Ne bojte se! 
Pošteno verne se o svojem Času! 

Kenedi* 

Kdo mogel bi verjeti , da kraljica 
Prebiva v golih, pustih teh zidovih ! 
Kje je nebo nad njenim sedežem? 
Nožica nežna, vajena mehkobe, 
Hoditi mora po tem pustem tlaku, 
S kositerjevo ji posodo strežem, 
Ki zadnja plemkinja jo zaničuje. 


Paule». 

Gostila s tako je možá v Sterlimi, 
S hotivcem sama pa iz zlata pila. 
Senedi. 
Se zereala ji ne privoščite. 

Panlet. 
Dokler necimerno obličje gleda, 
Ne neha upati in žugati. 

Reaedi. 
In bukev manjka ji za dušno hrano. 


š 

Paaiet. 
Pustili smo ji sveto písmo, naj 
Serce poboljša. 
K e a e d i* 
Citre ste ji vzeli, 
Paulet 
Ker pela pesmi je zaljubljene. 
Kenedi. 
Kakó godi se mehki knežinji, 
Ki bila že v zibéli je kraljica, 
Odrasla na dvorovib Medicejskih 
V naročji preobilne radosti? 
Dovolj ni, da ste vzeli ji mogočnost^ 
Se revni HŠp ji tergate iz rok i 
Udá nazadnje blago se sercé 
V nesrečo hudo ; ali britko peče 
Izguba malih radosti življenja. 
Paulet. 

Rede mu le necimernosti v sercu, 
Ki treba mu spoznanja in pokore. 
Življenje razuzdano pokori 
Se le v pomanjkanji, ponižanji. 

Kenedi. 

Ce v pervi je mladosti pot zgresilaj 
Naj spravi z Bogom se in svojim sercemy 
Sodnika nad sebó v Angležih nema* 


P a u I e t. 

Kjer je grešila, tam jo Čaka sodba. 

Kenedi. 

Kakó grešila tu bi v tesnih sponah! 

Paulet. 

In vender znala je iz tesnih spon 
V svet roko stegniti, v deržavo vreci 
DomaČe vojske žara o plam eni co ; 
Bazbojniško derhal orožiti 
V pogin kraljici, ktero Bog ohrani ! 
Al ni iz tesnih zidov obudila 
Zločina Paria in Babingtona, 
Da bi kraljico našo umorila? 
Al ni zaplela v zanjke blago serce 
Norfolku skoz železne križe? Zarad 
Nje pala je najbolja glava na 
Otoku pod sekiro rabeljnovo. 
Je-li ta žalostni izgled prestrašil 
To puntarsko derhal, ki zanjo se 
Pogreza v eno mer v prepad pogubi? 
Morišee polni vedno, dan na dan, 
Za njo s zločini se prederznimi, 
In pun tanj e poprej se ne konca, 
Da pade ona, ki ga kriva je. 


— Nesrečni dan, ko so bregovi naši 
Sprejeli gostoljubno to Heleno. 

iO 

Kenedi. 

Da, gostoljubno je sprejeta bila! 
Zaperli so ubožico ta dan, 
Ko prišla je pregnana v to deželo 
Iskat pri svoji rodbini pomoci. 
Mednarodna pravica, visokost 
Kraljeva je branile niste ; v ječi 
Življenja zora ji je utonila. 
In zdaj, ko vse težave in britkosti 
Zaperta v ječi je okusila, 
Jo kličejo pred sodbo, ko zločinko; 
Na srnert in na življenje tožijo, 
Ko kako budodelnico — kraljico! 

Paulu, 

V deželo k nam prišla morivka je. 
Pregnalo ljudstvo, pahnilo jo je 
S prestola,ker ga je oskrunila; 
Zaklela se na srečo našo je, 
Da bi Marije Španske Čas kervavi 
Obnovila in pokatólčila 
Angleško, ter izdala jo Francozu. 
Zakaj ni podpisala edimborske 
Pogodbe, odpovedala se kroni 
Angleški, z eno Čerto pota si 
Odperla iz te ječe ? Kajši je 
Ostala v jeëi, kakor da bi bila 
Imenu temu odpovedala. 
Zakaj je tako delala? Ker upa 


Kovarstvu, zli umetnosti zakletve. 
Nesrečo kuje in ves ta otok 
Iz svoje ječe misli osvojiti. 

Kenedi, 
Sir, vi nas grajate! — K besedi terdi 
Pristavljate porugo grenko ! Kako bi 
Imeti mogla take sanje ona, 
Ki tu zazidana umira živa, 
Do ktere ne predre tolažni glas, 
In ne odmev prijatelski iz doma 
Premilega, ki vidila že davno 
Obličja ni Človeškega, razun 
Obrazov temnih svojih jeearjev, 
Ki je dobila — ni Še tega davno — 
Uuvaja novega rodbine vaše, 
Ko vedno jo gradi omrežje novo — 

PauleU 
Zvijače ne ovira to železo, 
Morda prepiljeni so križi ti, 
Morda te izbe tlak in stene té, 
Na videz terdne , so po sredi votle, 
Izdaji pot odprejo, kadar spim. 
Peklenska služba, ki je meni dana, 
Da moram Čuvati to zvito ženo! 
Strah me budi iz spanja, hodim krog 
Po noci, kakor nepokojen duh, 
Ključavnic in zapahov in čuvajev 
Zvestobo skušam 5 vsako jutro vstanem 


V trepetu. Áli blagor, blagor mi! 
Up me navdaja, da bo skoraj konec. 
Pred peklom raji bi na straži stal, 
Ko pred kraljico to, zvijače polno. 

E e Q e d i. 

Sem ravno gre. 
PauleU 
S svetim razpetjem v rod, 
Z napuhom in necimernostjo v sercu. 

Drogi nastop. 

!anja s zagrinjalom pregernjena, s svetim razpetjem v rocL 
PrejŠDJa, 
Kenedi (ji steče naproti). 
Z nogami nas teptajo, o kraljica ! 
Trinoštvu mere ni in konca ne. 
Vsak novi dan vali terpljenje novo? 
Sramoto na kraljevo tvojo glavo. 
Marija. 
Zakaj žaluješ? Kaj je? 
K e B e d i. 
Sem poglej! 
Odperli so predale; tvoje pisma, 
Zaklad edini, z mnogim trudom rešen, 
Nevestni lišp francozki, slave zadnji 


Ostanek, je v njegovi roch Vse 
Kraljevo so ti vzeli, nie več nemaš. 

Marija. 

Umiri se, o Hana! Treba ni 
Kraljici lišpa. Ponižujejo 
Naj nas, ponižajo nas vender ne. 
Prestala mnogo na Angleškem sem, 
Prebijem tudi to. — Po sili, Paulet, 
Ste vzeli mi, kar vam sem namenila 
Zročiti danes še. Med listi temi 
Je pismo moje roke do kraljice 
Angleške ; obljubite mi, da ga 
Pošteno izročite sami njej, 
Pa ne Burleighu v nepoštene roke. 

Paulet. 

Ce se prepričam, da je prav in dobro. 

Marija. 

Povem vam čisti zapopadek, sir! 
V tem pismu prosim milosti velike, 
Pogovora s kraljico, ž njo, ki je 
Z očesom lastnim nisem nikdar vidla» 
Postavili so me možem pred sodbo, 
Ki meni niso ravtiorodni, kterim 
Ne morem se zaupati. Rodu 
Je mojega kraljica, mojega 
Je spola in stanu. Njej sami, sestri, 
Kraljici in gospej sercé odkrijem. 



lé 

Paulet. 
Miladi, mnogokrat ste že osodo 
In svojo Čast možem zaupali, 
Ki manj so bili vredni spoštovanja. 

Marija. 
Spolnite mi še drugo prošnjo, sir, 
Le neČloveštvo bi mi jo odreklo. 
Že dolgo v ječi bivam brez tolažbe 
Cerkvene, brez kreposti zakramentov, 
Če vzela mi je krono in svobodo, 
Ce mojemu življenju žuga, ona 
Nebeških vrat gotovo ne zapre mi. 

Paulet. 

Po vasi želji pošljem po dekana — 

Marija (mu naglo v besedo seže). 

Dekana nočem. Pripeljite mi 
Duhovnega možá katolske vere. 

— Želim pisarja in notarja tudi, 
Da zadnjo svojo voljo zgotovim. 
Britkosti, dolga reva v ječi gloda 
Življenje moje. Zdi se mi, da so 
Preštete moje ure , mislim, da 
Umiram. 
Paulet. 
To prav mislite, miladi! 
Premišljevanje to se vam spodobi. 


SA 


Sárija. 

Bog vé, če hitra in nenadna roka 

Britkosti del počasnih ne pospeši; 

Storim naj oporoko in naj sklenem 

Čez to , kar moje je. 

Paalet. 

Vam je svobodno* 
Kraljica naša vas gotovo ne 
Zeli oropati. 

Marija. 
Od zvestih mojih 
Služabnic in služabnikov ste me 
Loeiln — Kje so? Kak se jim godi? 
Ne potrebujem njihne službe, ali 
Bojim se, da terpé in stradajo. 

Paalet. 

Služabnikom se ne godi krivica. 
(Hoče iti.) 
Marija. 

Zapustite me spet, vi greste, sir, 
Pa niste mi terpecega sercá 
Iz muke negotovosti rešili. 
Da sem od vsega sveta ločena, 
Gre hvala vam in stražnikgm ; nobena 
Beseda ne predre zidovja toga, 
Osoda moja je v sovražni roci. 
Pretekel mesec je v trepetu vednem, 
Kar me je komisarjev Štirdeset 


u 

öbsulo v gradu tem, veleli so 
Mi nepripravljeni pred naglo sodbo, 
Zatožbe zvite mi prebirali 
In brez pomoči zagovornikove, 
Da opravičim se, zahtevali ; 
Ko duhi prišli so in šli ko dubi. 
Molči od tega dneva vsaki jezik; 
Zastonj v očesih vaših izprašujem, 
Ce je nedolžnost moja zmagala-, 
Ce zdal je kaj prijatlov mojih trud, 
Ce me pogubil je sovražni svet. 
Odprite vender usta. — Oznanite, 
Kaj imam upati, Česá se bati. 


P a al c í (malo premišljuje). 
Pri Bogu milosti iščite. 
Marija. 
Upam, 
Sir, v božjo milost, in zanašam na 
Pravico tenko se sodnikov časnih. 
Panlet, 
Pravična sodba bo. Ne dvomite. 
Marija. 

Je pravda dokončana, sir? 

Faulet. 
Ne vém. 
Marija. 
So obsodili me ? 


Pauley 

Ne vém, miladi. 

Marija. 
Tu ima sodba hiter ték. Morda 
V mé rabelj plane, kakor so sodniki. 

Paulet. 
Ta misel naj pretrese vam sercé, da 
Yas najde bolj pripravljenih, ko oni. 

Marija. 
Celo nic mene ne osupne , sir, 
Kar razsoditi se prederznila 
Westmînsterhalska sodba je, ki jo 
Burleigh in Hatton vladata, sovražna 
Prostosti moji. Vém , kaj sme početi 
Angleška vladarica zoper mene, 

Paulet. 
Ničesar se angleški ne bojé 
Vladarji, ko vesti in parlamenta. 
Kar določila je pravična roka, 
Le-tó pred svetom doverši oblast. 

Cvetje I. zv. 


Tretji nastop« 

Prejšnji. Mortimer, Pauletov bratranec, pristopi, ter pnsti 
čisto v nemar kraljico. 
Mortimer. 
Ali ste tu, stric? Prášajo po vas. 
(Odide, kakor je prišel, kraljica zapazi to« 
Marija. 
Se eno prošnjo, sir! Ak mî imate 
Vi kaj oznaniti — od vas poterpim 
Veliko, spostovaje vašo starost; 
Al zopern mi rnladenčev je napuh, 
Varujte me sirovih šeg njegovih. 
Paulet. 
Kar vam je zoperno, je meni drago* 
Bedak mehkužen tiste verste ni, 
Ki se topé v hinavski ženski solzi. — 
Bil je po svetu, v Remi in v Parizu, 
Povernil se z angleškim starim sercem, 
Umetnost vaša je pri njem zastonj. (Odide.) 

Ceterti nastop. 

Marija. Kenedi. 

Kenedi. 
Sirovež se prederznil je , v obraz 
Zasramovati vas. O, to je britko ! 



Marija (zamišljena). 

Ko nas je veličastni blesk obseval, 

SladkaČem smo nastavljali uho, 

O Kenedi! pravično je, da zdaj 

Poslušamo očitkov britki glas. 

Kenedi. 
Kaj? tako ste poterti, maloserčni? 
Saj bili sicer ste veseli, vi 
Ste mene tolažili, le objest 
Sem vam očitala, ne tožnosti. 

Marija. 
Kervava senca kralja Darnleja 
Dviguje jezno se iz temne rake, 
In ne umiri z mano se poprej, 
Da verba dokipí nesreča moja. 

Kenedi. 
Kaj moram čuti ! 
Marija* 

Ti si pozabljiva 
Al jaz sem obranila zvest spomin. 
Obletnica je danes grozne zgodbe, 
Praznujem s postom in s pokoro jo. 

Kenedi* 
Pustite v miru tega hudega 
Duhá. Oprali djanje ste z večletnim 
Kesanjem in terpljenjem* Odpustila 
Je cerkev vam, ki veže in odpušča, 
Nebeški raj odperla vasi dusi. 


Marija, 

Iz groba lahkokritega na novo 
Se dviga davno odpuščeni dolg ! 
Osvěto hoče možev duh, ne zapre 
Ga zvonček ministrantov v temni grobr 
Ne sveto telo v roci masnikovi. 

Kenedi. 
Vi niste, drugi so ga umorili. 

Marica. 
Pa znala sem za to. Pustila sem, 
Priliznjeno vabila v mrežo ga. 

Kenedi. 
Mladost krivico manjša. Tako mladi 
Ste bili! 

Marija. 
Tako mlada nakopala 
Na mlado sem življenje težki dolg» 

Kenedi. 
Unelo ser d je v persih vam kervava 
Eazžaljenje in moževa prevzetnost 5 
Ljubezen vaša dvignila ga je 
Iz temne nižnosti, ko božja roka; 
Vi posadili ste ga na prestol 
S kraljevo svojo roko, z dedno krono* 
Ga osrečili. Kako mogel je 
Pozabiti, da ga ljubezen vaša 
Je povelicala Čez druge vse? 
In vender je pozabil, nehvaležniki 


Bazžalil je s sumljivostjo nečastno, 

S sirovim običajem vašo nežnost, 

Ugasil žar ljubezni vam v očesu. 

Slepivna mreža vam je z oka pala. 

Iztergali ste mu 'z naročja se, 

Nesramneža v zaničevanje vergli —


In on — je prosil za zamiro vas? 
J e prosil milosti ? Je vam objel 
Kolena in poboljšanje obljubil? 
Kljubával je ostudnež vam -, on, vas 
Podložnik, pa je botel biti kralj; 
Prebodel je pred vašimi očmi 
Sercé ljubljencu pevcu Riciju — 
Kervavo ste plačali dolg kervavi. 


Marija. 
Kervavo plača tudi mene. Hana, 
Obsojaš me, daravno me tolažiš. 

Kenedi. 
Zavedli niste se, v omotici 
Ste bili, ko ste v djanje privolili. 
Omotica ljubezni slepe vas je 
Vklonila zapeljivcu strašnemu, 
Nesrečnemu Botbwellu. — Vladal je 
S prevzetnim sercom vas in vaše misli, 
Unemal vam možgane s Čarovno 
Pijačo in umetnostjo peklensko. 

Marija. 
Pomockov druzib in zvijač ni rabil, 
Ko lastno zmožnost in slabosti moje. 


R e n e d i. 

Nikakor ne! Dubové pogubljene 
V pomoc je moral klicati, da vam 
Je jasni um omraeib Svárjenja 
Prijatlic svojib niste poslušali, 
In mar vam bilo vee poštenja ni. 
Pred Bogom in pred svetom sramovali 
Se niste nič vec; lica vase, prej 
Dom sramožljivosti, žarele so 
V plamenu grešne poželjivostu 
Skrivnosti zagrinjalo vergli ste 
Od sebe; derzna zloba moževa 
Je zmagala bojecnost vašo, derzno 
Nosili ste nesramnost na ogled. 
Morivec, kterega je klelo ljudstvo, 
Je nosil v slavi škotski mec kraljevi 
Po edimborskib ulicab pred vami ; 
Z orožjem ste zajeli parlament, 
In tu, v svetišču pravde in zakona, 
Sodnikom ukazali ste, da so 
Sodili, da nedolžen je — morivec ! 
In tu še konca ni — Moj Bog! 

Marija. 
Povedi vse! 
In pred oltarjem sem mu roko dala l 

Kenedi. 
Naj večna tema djanje to zakrije t 
Prestrašno je, pregrozno, duše 


Zgubljene strašna priča — ali vi 
Zgubljeni niste, dobro vas poznam. 
Gojilo vas je mleko mojih pers, 
Sercé imate Čutno, sramožljivo, 
Objest nesrečna le je vasa rana. 
Ponavljam vam : hudobni so duhovi, 
Ki sejejo človeku v persi ljuljko, 
Iz ktere klije greh in hudobija; 
Iz pers ostrupljenih povraČajo 
V žvepleno reko se peklenskih tmin. 
Od te dogodbe, ki življenje vaše 
Mračí, se niste pregrešili več, 
Jaz sem pokore vase terdna priča. 
Pogum tedaj ! umirite se saboj ! 
Naj peče vas, kar bodi, na Angleškem 
Vi niste nič zakrivili. Elizabeta, 
Ne parlament angleški, je sodnica 
Nad vami; tu zatira vas oblast, 
Stopiti smete serčno pred sodnike. 


Marija. 
Cuj, kdo-li sem gre? 
(Na pragu se prikaže Mortimer.) 
Kenedi» 
Mortimer. Sem gro. 


Peti nastop. 

Prejšnje. Mortimer boječe pristopu 

Mortimer (dojnici). 
Odstopite, pri vratih pazite! 
Kraljici imam nekaj oznaniti. 


Marija (važno). 
Ostani, Hana ! 
M o ryt im e r. 


Ne bojte se, miladi! Zdajci me 

Spoznate. (List ji podá.) 

Marija (pogleda list in osupne). 
Ha! kaj to pomenja? Kaj? 


Mortimer (dojnici). 
Na stražo, Kenedi ! skerbite, da 
Nas ne zasači stric ! 


Marija (dojnici, ki se obotavlja in skuša kraljičino Tolj© v 
njenem obličji brati. 
Le pojdi, Hana! 
(Dojnica se čudi ter odide.) 

Šesti nastop» 

Mortimer. Marija. 

Marija 
Od kardinala, strica mojega, 
Iz Lotringa iz Francije! (bere) 



„Zaupajte sir Mortimerju, ki 

„Vara izroči to, ker zvestejega 
^Prijatia na Angleškem nemate". 

(Gleda Mortimerja, ter se mu čudi.) 
J e to mogoče! Ni slepilo prazno? 
Prijatia imam tako blizo in 
Menila sem, da mene je ves svét 
Zapustil — Môga ječarja bratranec 
J e moj prijatel, kterega imela 
Sem za najhujega sovražnika — -

Mortimer (poklekne ji pred noge). 

Kraljica odpustite, nosil lice 
Laž^rjivo s težkim sercem sem; al ono 
Mi je odperlo pot do vas, miladi, 
Da morem vam pomoči, vas rešiti. 

Marija. 

Vstanite, sir! -- Ne morem tako hitro 
Iz globočine rev se dvigu i ti, 
V naročje upanju se vreči. — Kje 
Mi sije up, povejte, da vam verjem. 


Mortimer (ustane). 

Uhaja Čas. Moj stric bo skoraj tu, 
In spremlja človek ga sovražen vam. 
Preden oznani on vam sodni sklep, 
Skušajte, kako doj d e vam rešitev. 

Marija. 
Nebesa s čudežem jo pošljejo! 


Mortimer, 

Začnem o sebi. 

Marija. 

Govorite sir! 

Mortimer. 

V dolžnostih ostrih sem dorasel, v temnem 
Sovraštvu papestva sem bil odgojen. 
Ko sem dopolnil dvajset lét, kraljica, 
Nepremagljive so me gnale želje 
Ven v kopni svet. Za sabo sem zapustil 
Učilnice tihotne puritánske 
In domovino svojo, z urno nogo 
Prehodil sem Francozko. Serce mi 
Je hrepenelo po taljanskem svetu» 

Bil ravno velik je cerkveni god, 
Vsi potje mergoleli so ljudi, 
Ovenčan bil je vsaki kiiž pri cesti, 
Ko bilo bi Človeštvo romalo 
V nebó, se mi je zdelo. Mene tud' je 
Zajela reka verne množice 
In me dervíla v večno mesto — Rim. 

Kraljica, kako mi je tukaj bilo! 
Ko sem ugledal stebrov kras in zmagnih 
Obokov, ko stermečega objel me 
Je velieanski koli sej, v naročje 
Veselo vzeli me prekrasni kipi! 
Umetnosti moči prej nisem čutil : 
Sovraži cerkev, ki me je zgojila, 
Milino čutov, ne terpi podob, 


Vteleseno besedo ie časti. 
O, kako mi je bilo, ko sem stopil 
Čez prag cerkvi, poslušal harmonijo 
Nebeško in podob obilnost gledal 
Z oČaranim očesom in zaperto sapo, 
Ko se je vsa lepota in krasota 
Gibala živo pred plameČo dušo, 
Ko gledal sem podobe božje sam : 
Ceščenje angelsko, Kristovo rojstvo, 
Devico sveto , troj edin ega 
Bogá in preobražen]e nebeško — 
Pél maso veliko je papež, v krasu 
Neskončnem blagoslovil svet vesoljni. 
O, kaj je blesk zlatá in dragih kamnov, 
Ki ž njimi krasijo se zemski kralji ! 
Z nebeškim svitom je le on obdan. 
Njegova hiša je nebeški dom, 
Ker tega sveta niso te podobe. 

Marija. 

Prizanesite! dosti je! Nehajte 
Kazgrinjati življenja cvetni pert, 
Jaz sem uboga, reva in jetnica! 

M o r l i m e r. 

Tud jaz sem' bil, kraljica ! Moja ječa 
Se je odperla, spone duh razdrobil, 
Pozdravil je življenja lepi dan. 
Prisegel tihi knjigi sem sovraštvo, 
Z zelenim vencem sence si ovil, 



Uverstil med vesele se vesel. 
Obsipalo me mnogo je Francozov 
Veselili ino Škotov plemenitih, 
Peljali so me k stricu vašemu. — 
Guisiski kardinal, kak mož je to! 
Učen in umen, moder, duh orjašk! 
Ustvarjen za duhovsko vladanje! 
Izgled kraljevega duhovnika, 
Cerkvenih knezov zlatosjajna krona! 

Marija. 
Vi vidili obličje, ste njegovo 
Prijazno, milo, spoštovanja vredno, 
Ki bil vodnik je mladih mojih let? 
Povejte mi, se še spominja mene? 
Je srečen, mu Še sveti solncna luč? 
Stoji Še terdno skala svete cerkve? 

Mortimer. 

Preblaženi se sam ponižal je, 
Podučil me v resnicah svete vere, 
Razpodil dvombe mojega duha, 
Kazjasnil mi, da modrovavni um 
Človeka vedno v težke zmote vodi, 
Da mora viditi okó, kar treba 
Verjeti sercu, da je vidne glave 
Potreba cerkvi, da resnica večna 
V zakonih govori očakt-v svetih. 
Otročje duse krivi zapopadki 
Tonili pred zmagljivim umom so 
Njegovim, pred zgovornostjo njegovo. 



V cerkveno"sem povernil se naročje, 
S prisego sem se zmoti odpovedal. 

Marija. 

Tedaj ste v družbi tistih tisoč duš, 
Ki jib z besedo je, močjo nebeško, 
Kot božji sin, zveličar nas na gori, 
OmeČil in zveliČanju pridobil ! 

Mortimer. 

Ko na Francozko kardinala je 
Pozval poklic, poslal me v Kemo je, 
Kjer pridni in pobožni jezuiti 
Duhovnike gojé Britanii. 
Morgan, Skot plemeniti, bilje tukaj, 
Vaš zvesti Lesle j , vládika učeni 
B o s e s k i tudi, ki na tleh francozkih 
Živé v pregnanstvu nevesele dni. 
Soznanil in sprijaznil sem se ž njimi, 
Terdili so me v,veri. — Neki dan, 
Ko se oziral sem po bivališču 
Vladicnem. sliko sem ugledal ženske 
Lepote Čudovite; v živo dušo 
Me je pretresla, stal do solz sem ganj 
Pred njo. Vidée to, vládika mi reče: 
Zastonj ganila vas ta slika ni. 
Vsih žen kraljica, ki živé na svetu, 
Je tudi naj nesreČnisa pod soin cem, 
Terpi zavoljo svete naše vere, 
In vasa domovina jo terpinči. 



Marija. 

Pošteni mož ! Zgubljeno ni še vse, 
Ker mi ostal je v revi tak prijatel ! 

Mortimer. 

Potem z besedo živo je začel 
Mučenje vaše mi razkladati, 
In kervoločnost vaših vražnikov. 
Položil je pred mene rodovnico, 
Dokazal mi, da ste Tudorske hiše 
Rodu in me prepričal, da imate 
Le vi pravico vládati Angleško, 
Ta nazovi-kraljica ne, spočeta 
V presešfvu , ktero Henrik oče njeni 
Zavergel je za nezakonsko hčer. 
Zaupal nisem le njegovi priči, 
Iskal sem sveta pri vsih pravoznaneih. 
Pregledal mnogo starih gerbov sem, 
Vsi zvedeni možje, ki sem jih vprašal, 
Terdili so pravice vaše moč. 
Zdaj vem, da je pravica vaša do 
Angleško krone vsa krivica vasa; 
Da je lastnina vaša ta deržava, 
V kateri ste jetnica po nedolžnem. 


Marija. 

Nesrečna ta pravica! Ona je 
Edini vir terpljenju mojemu. 


M o r t i BI e p, 

V tem času mi je prišlo na uho, 
Da iz gradu Schrewburskega so vas 
Odvedli v hišo strica mojega. 
Naredbo to sem cenil kakor delo 
Usmiljene nebeške resne roke. 
Osode glasen klic je bila meni, 
Ki izvolila mojo roko je, 
Da reši vas; prijatli so veselo 
Moj sklep pozdravili, in svete dajal 
In blagoslovil me je kardinal, 
Hinavščine potrebne me naučil. 
Ko dozorela je osnova, sem 
Se vernil v domovino, dan deseti 
Je danes, kar sem stopil na otok. 


(Nekoliko preneha*) 
In zdaj, kraljica, gledam vaš obraz! 
In ne podobe ! Kako ceno hrani 
Ta grad! Ne, ječa ni! Nebeški dom je, 
Krasneji, ko kraljevi dvor angleški. 
O, srečni, komur dovoljeno je 
Prebivati pod eno streho z vami ! 

Zastonj ne skriva tak globoko vas ! 
Mladost angleška bi se spuntala, 
Nabrúsení se zasvetili meči, 
Korakal hrupni punt z orjaško glavo 
Po mirnem tem otoku, ko Anglež bi 
Kraljico svojo vidil ! 


Marija. 

Blagor ji, 
Ko vidil bi jo vsak Britanec z vašim 
Očesom ! 

Mortimer. 

Ko bi priča bil, ko jaz, 
Terpljenja, vdanosti, krotkosti vaše; 
Ko vidil bi ponižno mucenico, 
Ki ne uvene v tožni ječi ji 
Lepota sjajna milega obličja. 
Vam manjka vsega, kar življenje dici, 
In vender vas obseva blesk življenja. 
Kolikorkrat le stopim Čez ta prag, 
Sercé mi bolečina v persih terga, 
V obličje vaše milo se zamikam! 

— Al z urno nogo bliža sodba se, 
Nevarnost z vsako uro se narašča, 
NiČ več ne smem odlašati — nič več 
Vam groze skrivati — 
Marija. 

Je pravda moja 
Razsojena? Povejte mi resnico 
Naravnost. Na vse sem pripravljena. 

M ortimer. 
Da ! Dva in Štirdeset sodnikov je 
Sodilo, da ste krivi. V parlamentu 
Obedve zbornici, prestolno mesto 
Priganja silno, da se spolni sodba ; 


Kraljica sama se še obotavlja, 
Iz zvite hudobije, da jo ljudstvo 
Prisili sodni sklep podpisati, 
He iz človeštva in usmiljenja. 


Marija (mirno). 
Sir Mortimer, osupnili me niste, 
Ne ustrašili. Tacega glasu 
Že davno pričakujem, ker poznam 


Sodnike, To, kar sem do zdaj prestala, 
Mi priča, da svobodna več ne bom — 
Saj vém, kaj z mano namerjavajo. 
Deržati Čejo v ječi me do smerti. 
Osvěto mojo in pravice moje 
Zagrebsti z mano v temo večne ječe. 


Mortimer. 

Kraljica, ne — o ne ! Se hujše je. 
TrinoŠtvo v delih ne ostane na 
Pol pota. Dokler ste na svetu živi, 
Živi tud strah kraljici te deržave. 
Dovolj globoke ječe nema vam; 
Življenje vaše nje prestol ji maje, 
Po vaši smerti sir o na-nj mirno sesti, 


Marija. 

Prederzne se, kraljevo mojo glavo 
Na smertno klado položiti? 


Cvetje J, zv. 

3 


Mortimer, 
Da 
Prederzne se, ni dvombe. 
Marija. 

Lastno svojes 
Vsih kraljev veličanstvo ognusiti? 
In se francozke ne bojí osvete ? 

Sortim er. 
S Francozko sklepa večen mir, vojvoda 
Anžuskemu z rokó prestol ponuja. 

Marija. 
Ne prime za orožje španski kralj? 

Mortimer. 
Ne trese pred oroženim se svetom, 
Dokler je v miru z ljudstvom svojim. 

Marija. 
Ták 
Izgled sramoten dala bi Britancem? 

Mortimer-
V deželi tej je v zadnjib časih vec 
Kraljevih žen s prestola na kervavo 
Stopilo klado. Katarina Howard, 
Kraljičina je mati Sla to pot ; 
Tud Graj je bila glava kronana, 

Marija (po kratkem premišljevanji). 
Ne, Mortimer! vas prazen strah slepi, 
Skerb zvestega sercá vam mir kali? 


Strahu ne dela mi morišee, sir ; 
Odperte so kraljici druge pota, 
Bolj tihe, mirne in nic bolj nevarne, 
Da z mano mojo pravdo pogubi, 
Freden poišče meni rabelj se? 
Gotovo najde se skrivaj morivec. 


— To, sir, mi dela strah in nikdar kupe 
Ne nesem k ustom, da me groza ne bi 
Sprelétala, da morebiti jo 
Nalila je ljubezen moje sestre. 
Mortimer. 
Morivec k vratom tem se ne približa^ 
Očitno ne in tudi ne skrivaj. 
Bodite brez skerbi! Pripravljeno 
Je vse. Dvanajst mladenčev plemenitih 
Dežele té je v zvezi z mano, danes 
Prejeli svete zakramente so; 
Od teh rešitve svoje pričakujte. 
Poročnik Aubespine , grof francozki^ 
Za zvezo ve, ponuja lastno roko. 
Pri njem se zberemo, ko pride Čas. 

Marija. 
TrepeČem, dragi sir! — pa ne v radost^ * 
Sercé mi je prešinil hud spomin. 
Kam mislite? Prevdarite! Ni groza 
Vas Babingtonove, Tishburnove 
Glave kervave, vzdignjene v svarilo 
Na mostu londonskem? Ne straši vas 


Frederznikov neštetih žalostna 
Osoda, ki so našli smert v enacem 
Početji, meni ječo utesnili? 
Bežíte preč, če je še Čas, ak Burleigh 
Še vas omrežil ni, Še izdajavca 
Med vašo družbo nema. Srečen Človek 
Ne skuša mene rešiti. 

Mortimer. 
Ni groza 
Me Babingtonove, Tishburnove 
Glave kervave, vzdignjene v svarilo 
Na mostu londonskem. Ne straši me 
Prederznikov neštetih žalostna 
Osoda, ki so našli smert v enacem 
Početji; našli v tem so večno slavo? 
In sladka sreča je za vas umreti. 

Marija, 

Zastonj je sila in zastonj zvijača ! 
Sovražnik bdi, njegova je oblast. 
Ne varje Paulet sam in trop njegovih 
Čuvajev, ves angleški narod pazi 
Pri durih ječe moje. Prosta volja 
Kraljičina le more jih odpreti. 


Mortimer, 

O, to se ne zgodi nikdar, kraljica ! 
Marija. 
Samó en mož jih more otvorí ti» 


3? 


M «Ft im er. 
03 teg& imenujte mi — 
Marija. 
Grof Lester. 

Mortimer (osupnjen nazaj stopi). 
Grof Lester! Lester! — Vaš naj huj í vrag, 
Elizabeti ljubljenec — Od tega — 

Marija, 
Kešitve pričakujem, le od njega. 
-— Stopite k njemu. Serce mu odprite^ 
In da verjame, da vas jaz pošiljam, 

Podajte mu to pismo in podobo. 
(Vsame pismo iz nedrij. Mortimer se umakne in obotavlja 
fzetî pismo.) 

Vzemite. Davno že ga skerbno skrivam, 
Ker stric vas ostro čuje in zapira 
Do njega pot. Vas je poslal moj angelj. 


Mortimer. 
Kraljica — ta skrivnost — razjasnite 
Mi jo — 


Marija, 

Grof Lester jo razjasni vam. 
Zaupajte mu, da zaupa vam. 


— Kdo gre sem? 
Senedi (.naglo pristopi). 
Paulet z nekim dvoraikom« 


Mortimer. 
Lord Burleigh je. Kraljica, s hladno kervjo 
in sercno poslušajte glas njegov. 

(Odide skoz stranske vrata. Kenedi za njim.) 

Sedmi nastop» 

Harija. Lord Burleigh, pervi blagajnik na Angleškem Iß 
vitez P aul e t. 

Paulet. 
Vi ste želeli zvediti, kam se 
Nagnila vaga je osode vase; 
Prišel je to oznanit svitli lord 
Burleigh. Bodite voljni in udani! 


Marija. 
Obnesem se dostojno, kakor gre 
Nedolžnosti. 


Burleigh. 
Poslala me je sodba. 

Marija. 
Burleighov jezik zdaj robuje sodbi, 
Ki svojega duha ji vdihnil je. 


Paulet. 
Vi govorite, ko bi znali sodbo. 


Marija. 
Vem jo, ker jo prinesel je lord Burleigh. 
*— Govorite. 


B u r le igbs 

Podvergli ste se dva 
In Stirdeset sodnikom. 

Marija. 

Ne zamerite, 
Milord Î da moram vam v besedo seči* 
Vi pravite, da sem podvergla se dva 
In Štirdeset sodnikom. Nikdar ne! 
Osramotiti nisem mogla svoje, 
In ne naroda svojega časti, 
Ne sina svojega in knezov vsilu 
Velí v zakoniku angleškem zakon : 
Naj ravnorodniki priseženi 
Razsojajo reci zatožen cem. 
J e kdo sodnikov meni ravnoroden? 
Le kralji so enaki meni. 

Bori eigb. 

Tožbo 
Ste poslušali, odgovarjali 
Sodnikom na vprašanja — 

Marija. 
Da, zvijača 
Me zapeljala je Hattonova. 
Poslušala sem tožbo, da odkrijem 
Poštenje svoje, da pokažem svetu 
Nedolžnost svojo, da odgernem plaše 
Krivice^ ki se mi godi — To sem 


Storila, ker postujem vredne lorde, 
Ne n jihne službe, ktere ne priznavam. 


Barleigh. 
Priznavajte jo, ladi, ali ne, 
To celo nic ne dé, to vaše sodbe 
Nikakor ne premoti, ne ustavi. 
Vi sôpete angleški zrak, dobrote 
Zakonov vžívate angleških, toraj 
Podložni ste angleški vladi. 

Marija. 

Sopem 
Angleške ječe zrak. Se pravi to 
Živeti na Angleškem in dobrote 
Zakonov vživati ? Poznam jih malo. 
Prisegla na-nje nikdar nisem, nisem 
Angleška deržavljanka, prosta 
Kraljica sem deržave druge. 

Burleigh. 

Morda 
Ime kraljevo daje vam pravico, 
Kervave svade seme v tuji zemlji 
Brez odgovornosti sejati? Kako 
Bi bilo z varnostjo d©ržav, ko bi 
Ne smel pravice mec kraljevega 
Gostu se dotakniti tako, kot 
Beraške glave? 

Marija. 
Ne utezam se 
Pravici, al sodnikov ne priznavam. 


Barleigb. 

Sodnikov! Kako? Morda so derhal 
Zaveržena, nesramni blebetuni, 
Ki šalijo se s pravdo in resnico, 
Najeti, podkupljivi z ati r av ci? 
In ne možaki pervi te dežele, 
Veljaki, dovolj samostojni, da se 
Jim treba ni ogibati pravice, 
Ne bati knezov? Oni vladajo 
Svobodno in pravično žlahen narod. 
Eazkaja vse sumljivosti in dvombe 
Že njih ime. Glavar jim je pobožni 
Vladika kenterborski, modri Taîbot 
Pečate hrani, Howard ukazuje 
Brodovju. Govorite ! Je angleška 
Kraljica mogla vec storiti v tej 
Kraljevi pravdi, ko izbrati vse 
Najplemeniteje možé v deržavl? 
Se rnore misliti, da bi sovraštvo 
Nektere podkupilo — v eni strasti 
Mož dva in štirdeset zedinilo? 

Marija (po kratkem molku). 

Stermé poslušam čudno mo6 jezika, 
Ki s strupom je od nekdaj na-me sikaL 
Kakó bi neučena ženska se 
Z govornikom umetnim merila i 
Da! ko bi bili lordi ti res taki, 
Bi molkom molknilaf zgubljena 


Bi bila moja pravda, ko bi me 
Obsodili ; al té imena, ktere 
Vi slavite, ki pogubiti me 
Imajo, kaže vse drugače zgodba 
Dežele té : visoki žlahniki, 
Deržavni veličastni starašine 
Prilizovali so se osmemu 
Henriku, mojemu prededu, kakor 
Seraljski robi sultanovim termam — 
Na prodaj nosi visa zbornica 
In tako tudi niža svojo voljo ; 
Zakone kuje, preklicuje ; sklepa 
Zenitve in razdira, kakor hoče 
Vladár ; angleške knežje hčeri danes 
Iz hiše kakor kopiîéta paha, 
In jutro daje jim kraljevo krono. 
Ti vredni lordi so pod štirimi 
Vladarji š ti r kra t vero zatajili. —-

Burleigh. 

Angleški zakon vam je tuj 5 angleška 
Nesreča vam je le predobro znana. 
Marija. 

To so sodniki moji — Lord blagajnik? 
Pravična vam bom jaz Î Bodite mi 
Pa tudi vi pravični. Pravijo, 
Da dobro mislite deržavi in 
Kraljici, da ste zvesti in pošteni, 
Cuječi, nevtrudljivi. Rada verjem. 



Dobiček lastni vas no vlada, ampak 
Korist vladarjeva, deržavna. Ravno 
Zavoljo tega glejte, da vam prid 
Deržavni za pravico ne velja. 
Vem, poleg vas sede še plemeniti 
Možaki med sodniki mojimi. 
Pa ti so p r o t e s t a n tj e, za deržavni 
Prid vneti, hudo govorijo na-me, 
Kraljico škotsko in katoličanko ! 
Britanec Škotu ni pravičen, to je 
Že star prigovor. — Toraj je navada 
Od starodavnih Časov, da pri sodbi 
Ne sme noben Britanec pričati 
Na Skota, na Britanca Škot noben. 
Potreba dala je ta Čudni zakon; 

V navadah starih je globoka misel, 
PoŠtujmo jih, milord — Natora vergla 
Je na to plahto v oceanu dve 
Ognjene ljudstvi in inako jo 
Je razdelila, ukazala jima, 
Da pulita za njeno se posestvo, 
Le reke Twede ozka struga loči 
Razgrete serca ; večkrat se mešala 
Je bojevavcem kri v valovih njenih. 
Že tisoč let se gledata sovražno 
Y desnici z mečem na bregovih njenih. 
Noben sovražnik planil na Angleško 
Še ni, da bi mu Škot ne bil pomagal; 
Domače škotske vojske vse podnetil 


Britanec je. -Poprej se ne konca kervavo 
Sovraštvo, da zedini parlament 
Edi n oba naroda bratovsko, 
In e n o žezlo vlada ves otok. 


Burleigh. 
In Stuar t tako srečo naklonila 
Deržavi bi? 

Marija. 
Zakaj bi to tajila? 
Povem vam, da sem sladki up gojila* 
Da združim v senci oljiČini srečno, 
Svobodno in veselo dva naroda. 

Menila nisem, da podnětím njuno 
Sovraštvo, ampak da pogasim tlečo 
Žerjavico nesloge in prepira 
Za večni Čas, in, da zedinim Škotsko 

Z Angleškim, kakor je moj ded Richmond 
Dve roži skupaj zvezal po kervavem 
Prepiru. 

Burleigh. 

Po hudobni poti ste 
Namen lovili, ker ste v žaru punta, 
Domače vojske segali po kroni. 

Marija. 
Nikakor ne! Za Boga! Kdaj sem tega 
Iskala? Kje so take znamenja? 


Burleigh. 

Jaz nisem prišel sem prepirat se. 
V tej reci ni več pravde, ne prepira, 
Med dva in štirdesetimi sodniki 
Je štirdeset glasov, da ste grešili 
Na lanski zakon in zapadli kazni. 
Ukazano je bilo lansko leto: 
j,Ko bi v kraljestvu vnel se punt v imenu, 
flH koristi ktere bodi si osebe, 
„Ki sega po prestolu in po žezlu : 
j,Naj izroči se ta oseba sodbi, 
„Kaznuje s smertjo" — Ker je spričano — 


Marija. 

Lord Burleigh! vem, da zakon, kije na-nie 
Skovan, porabi dobro se na mene, 
Da pogubi me lahko. — Ah, gorje 
Nesrečnemu Človeku, ako jezik, 
Ki dalje zakon, sam razsoja reo! 
Tajite, lord, da lanski zakon ta 
Nalašč izmišljen ni v pogubo mojo? 


Burleigh. 
V svarilo vam imel je biti, ladi, 
Hoté ujeli ste se v past njegovo. 
Prepad ste vidili, ki je pred vami 
Zijal ; Čeravno smo svarili vas, 
Pogréznili ste vender-le se va-nj. 
V pogovoru ste bili z Babingtonom, 
Deržavnim izdajavcem, in njegovo 


Kazbojnisko derhaljo, vse ste znali, 
Iz ječe ste zaroto, punt motali. 

Marija. 
Prepričali me niste. Kje je Černo 
Na belem? 

Burleigh. 
Spričevala pokazali 
V obraz so vam sodniki unidan. 

Marija. 
Prepise tuje roke! Naj se sprica, 
Da sem narékala takó jih sama, 
In ravno tako, kakor so jih brali. 

Burleigh. 
Da tisti so, ki jih je Babington 
Prejel, poterdil je pred smertjo sam. 

Marija. 
Kakó je to, da niste živega 
Mi pred oči postavili? Zakaj 
Ste k smerti ž njim takó hiteli, preden 
Ste pred obličje mi ga pripeljali? 

Burleigh. 
Pisarja vaša, Kuri in Nau, sta tudi 
Prisegla, da besede vaše so, 
Ki sta iz vaših ustjih zapisala. 

Marija. 
In na besede mojih slug ste me 
Obsodili? Verjeli tistima, 


Ki sta izdala vam kraljico svojo. 
Ki sta zvestobo prelomila mi 
Tedaj, ko pričala na mene sta ? 

Bnrleigh. 
Sami ste nam besedo dali, da 
Je Kuri pošten, pobožen, vesten človek. 

Marija. 
Le tacega sem ga poznala — ali 
Pobožnost moževa preskusi se le 
V nevarnosti. Strašila ga je teza. 
Da je govoril, česar sam nI vedil ! 
Z lažnjivo pričo mislil se oteti 
Ter ne veliko škodovati meni. 

Burleigh. 

Poterdil je s prisego prostovoljno. 

Marija. 
N0 pričo mene ! — Kako sir? To ste 
Dve priči, žive še obe! Naj se 
Mi pred oči postavite, v obraz 
Ponovite mi pričanje! Zakaj 
Mi milost in pravico kratite? 
Kiju morivcu ne odbijate? 
Povedal mi je Talbot, moj poprejšnji 
Čuvaj, da obveljal je pod to vlado 
Deržaven sklep, da ima pričati 
Tožnik zatožencu v obraz. Ni tako? 
Sem napek čula? — Paulet! za možá 


Poštenega sem vedno vas imela, 
Povejte mi na svojo vest, ni tako 
To? Ni-li na Angleškem zakon tak? 

Paulet. 
Miladi, tako je. Pri nas je tako, 
Tak zakon. Kar je res, je res. 

Marij a. 

Tedaj, 
Milord ! če mene tako ostro po 
Angleškem pravu sodite tam, kjer mi 
V pogubo je, zakaj ogibljete 
Zakona se, ak za-me govori? 
Zakaj mi niste Babingtona po 
Zakonu pred oči postavili? 
Zakaj pisarjev ne, ki se živita? 

Burleigh. 
Nikar, miladi, se ne togotite, 
Zarota z Babingtonom ni edino — 

Marija. 
Edino je, ki me pred sodbo kliče, 
Veleva, da se opravičim — Lord! ne 
Obračajte na drugo pot besede, 
Ne sprezajte ! 

Burleigh. 

Mi znamo, da Mendo^a, 
Poročnik španske vlade, plete z vami —



4i 

Marija (naglo mu v besedo seže). 
Ne stopajte iz vojnie, lord! 
Burleigh. 


Da ste 
Naklepali zatreti vero Dam 
Deržavno, klicali na vojsko na 
Angleško vse v Evropi kralje — 


Marija. 

Ni res ! 
In Če bi bilo res ! — Milord, deržé 
Me tu zaperto, vsem pravicam vkljub 
Mednarodnim. Stopila nisem z mečem 
V deželo vašo, s prošnjami sem prišla ^ 
Iskala gostoljubja svetega, 
V naročje vergla sem kraljici se, 
Ki mije v rodu — Tak me oklenila 
V verige je oblast, kjer sem iskala 
Pomoči — Kako ? Je-li moja vest 
Privezana k le-tej deržavi ? Kako 
Dolžnost imam do nje? Pravično je, 
Da hrepenim iz ^pon in silo s silo 
Odbijam, vse doržave v pomoč klicem. 
Vse, kar je v vojski prav in viteško, 
Vse to s pravico smem počenjati. 
Mori te v le, kervavo skrivno djanje, 
Prepoveduje mi ponos in vest; 
Osramotila bi moritev me, 
Osramotila, pravim, pa nikakor 


Cvetje L zv»

 4 


Ne pogubila in podvergla sodbi. 

Ne govori med mano in Angleškim 

Se o pravici, tu veíjá le sila» 

Burleigh (važno). 

Ne zidajte na temelj strašne sile, 

Miladi! ta jetnice ne neguje, 

Marija. 
Jaz sem slabotna, ona je mogočna — 
Naj dela silo, naj%ie umori, 
Naj me daruje, dajo mine strah. 
Potem pa naj pred svetom razodene, 
Da delala je silo, ne pravice, 
In naj ne jemlje meča od zakona, 
Da merzko pogubi sovražnico, 
Naj ne oblaci v sveto zagrinjalo 
Moči sirove, derznosti kervave. 
Naj ne slepi sveta s to sleparijo! 
Vmorítí more me, pa ne soditi! 
Naj se ne derzne sadju hudobije 
Družiti angelske pobožnosti, 
Naj skuša, da ji v serce vidi svet ! (Odide.) 

Osmi nastop* 

Burleigh Pau le t. 
Burleigh* 


Kljubuje, in ne neha kljubovati, 

Dokler ne stopi na morišče. — Močno 


To serce se ne da presimi ti. 
Prestrašila je sodba ni. V oko 
Le ena solza ji stopila ni-, 
Ni obledela, milosti prosila. 
Pozná kraljičino omahovanje , 
Bojézen daje naša ji pogum. 


Paulet, 

Milord blagajnik! Terdoglavost njena 
Ko senca zgine, ako vzame se 
Ji uzrok. V pravdi tej, če reci smem, 
Ni bilo prav, da niso Babingtona, 
Tisbburna in pisarjev njenih pred 
Oci ji pripeljali. 


Burleigh (naglo). 

Vitez Paulet, 
Ne, ne ! to bilo bi nevarno zlo \ 
Oblast do moških sere imá neznano, 
S solzami v svoje mreže jih lovi. 
Da stal bi Kuri pisár ji pred obrazom 
In prišel na besedo, na katerej 
Visi življenje njeno, zbal bi se, 
Omolknil, trepetaje vse preklical — 

Paulet. 
In tako bodo vražniki angleški 
Ves svet s sovražnimi novicami 
Polnili, in za mučenico njo, 
Nas razglašali za razbojnike. 


Burleigh. 

To ravno je , kar skerb kraljici dela — 
Da bila bi umerla, preden prišla 
J e na Angleško ta nesrečnica. 


Paulet. 
Na to pristavljam amen, 

Burleigh, 
Da jo v ječi 
Zagrebla bila bi bolezen ! 

Paulet, 
V mnogo 
Nesreč bi nas ne bila zakopala« 

Burleigh. 
In ako z lepo smertjo bila bi 
Umerla, mislilo bi vender ljudstvo, 
Da smo morivei mi. 

Paulet. 
Kes je, ljudem 
J e prosto misliti, kar hočejo. 

Burleigh. 
Dokazati bi se ne dalo, hrupa 
Tud manj bi bilo. 

PauleU 
Hrup sem ali tje f 
Ne glasna, le pravična graja peče. 



Sft 

Burleigh. 

Pravica sveta tudi graji ne 
Odgre. Menitev blaži le človeka 
V nesreči, zmagovavca srečnega 
Zavist preganja. MeČ pravice, s kterim 
Se diči mož, v ženski roki ni ČeŠčen. 
V pravico žensko nema vere svét, 
Ko pade ženska glava v golt pogubi. 
Zastonj , da smo sodili mi jo vestno, 
Do milosti kraljičine ima 
Pravico, in kraljica mora sodbo 
Zavreči, alpoterditi; udati 
Ne more se zakonu ostremu! 

Paulet. 
Tedaj naj — 
Burleigh (mu v besedo seže). 

Naj živi? Nikakor ne! 
Ne smé, ne! Po nobeni ceni ne! 
To ravno, to je , kar kraljico muci 
In ji po noči sladko spanje krati. 
V očéh ji berem težki dušni boj, 
Ne upa njeni jezik želj odkriti • 
Okó le njeno skerbno poprasuje: 
J e kdo med mojimi služabniki, 
Ki oprosti me težkega izvolja: 
Imám li v vednem strahu trepetati, 
Al kruto pogubiti to kraljico, 
To svojo srodnico? 


u 


Paulet 
Drugače ni, 
Potreba hoče, da razsodi sama. 
Burleigh. 
Kraljica misli, da bi lahko bilo 
Drugače, ko služabnike imela 
Bi bolj pazljive. 
Paulet 
Bolj pazljive? 

Burleigh. 
K teri 
Umeli bi povelje nemo. 
Paukt. 
Nein o 
Povelje! 
Burleigh. 

Ki strupene kaee ne 
Bi varovali kot zenice} kot 
Eeci najdražje. 

Paul e t (važno). 

Dober glas, pošteno 
Ime kraljici je najdraža reč; 
Preveč ne more tega varovati. 

Burleigh. 

Ko smo jo vzeli grofu Talbotu, 
In Pauletovi roki izročili, 
Smo mislili —



Paulet, 

Ste mislili povelje 
Najteže v najčisteje roke deti* 
Za Boga! službe te beriske bi 
Ne bil prevzel, ko mislil bi ne bil. 
Da je za naj zve s tej e ga možá. 
Vem , kaj sem dolžen dobremu imenu ! 

Bar leigh. 
Y %j se raznasa, da boleha, hira 
In hir i, slednjič naj oznani se, 
Daje umerla; tak ostane ljudstvu 
V spominu ona, čisto vam ime, 

Paulet. 
Ne moja vest. 
Bur leigb. 
Ce nočete podati 
Desnice lastne, naj se najme tuja —-

Paulet (seže mu v besedo). 
Na njeni prag morivca ne pustim, 
Dokler je varje sleme hiše moje, 
Življenje mi je njeno sveto, ni 
Sveteja glava mi kraljice naše. 
Vi ste sodniki! Na življenje in 
Na smert sodite. Ko je Čas, pošljite 
Tesarja s žago in sekiro, da 
Postavi oder, rabeljnu odperte 
So vedno vrata mojega gradu. 

Sedaj je meni v varstvo izročena5 


m 

Ne bojte se, v pošteni roci je. 
V tem gradu se ni bati zlobe njéne, 
Morivca ne v njegove terdne stene. (Odideta.) 


Drugo cfjanje» 

Westrninsterski grad. 

Per?! nastop« 

Grof Kentski in sir Davison se srečata» 

Davison. 
Ste vi, milord moj dragi? Že s turnirja? 
J e že končana igra viteška ? 

Kent. 
Kaj ? Niste bili vi pri krasni igri ? 
Davison. 
Zaderževála me je služba. 
Kent. 

Igro 
Naj krasnej o ste zamudili ; ki 
Okus jo zmislil je, zveršila blaga 
Dostojnost. Lejte ! tabor Čisti je 
Naskakoval pohlep, in lord maršal ? 
Sodnik veliki, seneŠal in druzih 
Deset kraljevih vitezov branilo 
J e tabor; vitezi francozki so ga 


Napádali; pred njimi napovedal 
Seje klicar, imeti botel ključe; 
Z nasipa odgovarjal mu je kancler. 
Potem germelo je streljanje, vence 
Dišečih rož , dišave dragocene 
Metali so iz sebe lični topi. 
Zastonj! naskakovavce so odgnali, 
Pohlep se moral je umakniti. 


Dav is on. 
Znamenje slabo, dragi grof, francozki 
Snubitvi. 

Kent. 

No, no, to je bila sala — 
V resnici, tako menim , se udá 
Terdnjava. 

Dii vison. 
Mislite? Jaz pač ne mislim. 

Rent. 
Heči najtežje so že poravnane, 
Francozka vládaje odjenjala*, 
Zavezal seje vojvoda, da hoče 
Opravljati na tihem božjo službo 
In javno braniti deržavno vero. 
Naduseno je ljudstvo vriskalo, 
Ko šla od ust do ustje ta novica; 
Pritiskal vedno je deržavo strah , 
Da brez naslednika bi ne umerla, 
Marija Stuart sela na prestol, 
Angleško vergla v papeževe spone. 


Davison. 
Ta strah je votel — Una gre k poroki, 
T a na morišce. 

KeaU 
Lej , kraljica sem gre! 

Bragi nastop-

Prejšnja. Elizabeta, ktero spremlja Leicester. Grof Aobeiproe, Belliéire, gróf 
Scbrewsbari, lord Burleigh nastopijo in še nekaj diugih írancozkih in 
angleških « gospodov. 

Elizabeta (Aubespinu.) 

Grof, smilijo se mi gospodje blagi, 
Kijih velika, blaga je gorečnost 
Cez moi je pripeljala, ker pri meni 
Pogrešajo francozke sjajnosti. 
Izmišljati ne morem veselic 
Krasotnih tako, ko kraljeva mati 
Francozka. Nravno in veselo ljudstvo, 
Ki vselej z blagoslovi me obsipa, 
Ko se mu le prikážem, to je vse, 
Kar smem s ponosom kazati nekacim 
Očesu tujemu. Blesk plemenitih 
Devic , ki v vertu Katarini n em 
Cvete j o , bi otemnil mene in 
Zasluge^moje neblišČece. 


A Q b e s p i D e. 

Eno 
Gospo le kaže dvor westminsterski 
Osupnenemu tujcu — ali vse, 
Kar dici in krasoti lepi spol, 
V tej eni milo se in krasno strinja. 

Bellievr e. 
Britanska veličastna, slavna krona ! 
Dovoli, da sedaj se poslovimo 
In svojega kraljevega gospoda 
Osrečimo z novico radostno. 
Sercá prevroče hrepenenje ga 
V Parizu ni pustilo, pričakuje 
V Ámienu sle velike svoje sreče, 
V Kalé poslal služabnike je svoje, 
Da mu besedo sladko tvojih ust 
S hitrostjo bliskovo oznanijo. 

Elizabeta. 

Ne silite me dalje, Grof Bellievre! 
Ponavljam vam, da zdaj ni vgodni čas 
Prižigati možitvi plamenice. 
Neboje otemnelo tej deželi; 
Obleka cerna bi mi pristovala, 
Ne lisp in blesk oprave ženitvanske ; 
Nesreča britka togi lok napenja, 
Ferči pušica v serce mi in hišo. 


Bellievre. 

Obljubi nam preslavna krona ; v bolj 
Veselih dneh naj spolni se obljuba. 


Elizabeta. 

Le sužnji svojega stanú so kralji, 
Poslušati ne smejo svôga serca, 
Devica rada vedno bi ostala; 
Iskala vedno v tem sem svoje slave, 
Da bralo v časih bi poznejih se 
Na vzvišeni gomili moje rake : 
„Deviška v grobu tem leži kraljica." 
Zastonj upiram se podložnikom, 
Sedaj že skerbno mislijo na čas, 
Ko mene več ne bo — Ni dosti, da 
Zda j lije blagoslov na to deželo, 
Celó prihodnji njihni sreči moram 
Prinesti dar, deviško svabodo, 
NajveČe blago, ktero imam, dati 
Narodu, ki gospoda sili mi. 
S tem kaže mi, da sem mu ženska zgolj, 
In mislim vender, da sem vládala 
Ko mož in kralj ; vem, da ne dela prav, kdor 
Prevrača red natorni, hvala gre 
Vladarjem prejšnih Časov, ker odperli 
So tihe samostane v tej deržavi, 
Oteli tisoč duš iz rok hinavski 
Pobožnosti, v naročje jih natornim 
Dolžnostim povernili. Al kraljica, 
Ki ne živí v premišljevanji tihem, 
Ki z mnogim trudom brez pokoja vestno 
Spoinuje najtežavnejo dolžnost, 
Kraljica tak a bi ne smela biti 


Podveržena natornemu namenu, 
Ki suži pol človeškega rodu, 
In ga uklanja spolu druzemu. 


Aabespine. 
S krepostjo vsako si, kraljica slavna, 
Prestol kraljevi povelicala: 
Le spolu, kterému si v večno slavo, 
Izglede dajaj še v zaslugah ženskih, 
In vse storila si ! Kaj pa, na svetu 
Možá ni, ki bi vreden bil, da mu 
Prostost pokloniš. Vender, ako sme se 
Prederzniti do tebe kdo po rojstvu, 
Po visokosti, po junaški slavi 
In po lepoti moški, je — 

Elizabeta. 

Ni dvombe 
Gospod poslanec, da bi v cast mi bila 
Zakonska zveza s kakim kraljevičem 
Francozkim. OdkritoserČno govorim, 
Ce mora biti — Če se moram želji 
Narodovi vkloniti — in bojim se, 
Da s silo si pod verze mojo voljo — 
V Evropi ne poznam nobenega 
Kraljevega sinú, ki darovala 
Bi z manjo zopernostjo mu svobode 
Nebeški dar. Naj vam bo to dovolj. 

Bellievre. 
To je najlepša nada; pa le nada. 
Gospod moj več želi — 



Elizabeta. 
Kaj še želi? 
(Sname perstan ter ga zamišljena gleda.) 
Celó kraljica ni povišana 
Nad prosto ženo! Znamenje enako 
Dolžnost enako ji in službo kaže. — 
Zakone sklepa perstan, perstani 
Verige —• Dajte vojvodu ta dar. 
Ni še verig, ne vežejo me še , 
Utegnejo pa biti, vezati. 

Bel lie vre (klece perstan prejema,) 
Kleče prejemam dar, kraljici slavna! 
V imenu voj vodovém ljubim vašo 
Kraljevo roko. 


Elizabeta, 
(grofu Leistern, od kterega med poslednjimi besedami ni oci 
obernila.) 
Dovolite, lord ! 


(Sname mu plavi trak in ga obesi Bellievru krog vratu.) 
S to diko odeníté vojvoda, ko 
Vas jaz odevam, v častni red sprejemam» 
Honni soit qui mal i pense ! *) Naj zgine 
Zmed dveb narodov sum in nezaupanje, 
Prijazna vez naj za naprej oklepa, 
Francozki in angleški diadem ! 

Aubespioe. 
Kraljica slavna, to-je dan vesel! 
Da bil bi vsem, in da nobeden človek 

*) Sramuje naj se, ki tu slabo misli. 


Na tem otoku bi ne žaloval ! 
Na licu tvojem se leskéce milost. 
O! da bi žar vesele njene luci 
Na knežinjo ubogo posijal, 
Ki za-njo je enako mar francozki in 
Britanski kroni — 


Elizabeta, 

Dosti, grof! Nikar 
Ne strinjajmo reci neskladnih dveh, 
Ak res želi Francozka moje zveze, 
Skerbi nositi mora z mano tudi 
In ne podpirati sovragov mojih — 


Aube spine» 
S Sramoto bi oblila tvojo glavo, 
Ko v srečni zvezi tej bi pozabila 
Jetnice , ki je ene vere ž njo , 
In vdove kraljeve. — Ze east človeštva 
Veleva — 

Elizabeta. 

V tem pomenu vem spodobno 
To njeno prošnjo ceniti. Francozka 
Dolžnost prijatelsko spoinuje. Jaz 
Se vedern, ko spodobi se kraljici. 

(Prikloni se francozkim gospodom, ki z druzimi lordi spoštljivo 
odstopijo*) 


u 

Tretji nastop. 
Elizabeta, Leicester. Burleigh. Talbot. (Kraljica se vsede.) 

Bnrleigb. 
Kraljica slavna! Danes si spolnila 
Goreče želje svojega naroda. 
Veseli še le zdaj smo srečnih dni, 
Ki nam jih ti deliš, ker trepetaje 
V viharno vec ne gledamo prihodnjost. 
Le en a skerb teži še to deželo, 
Le en dar serca vse zahtevajo. 
Osreči s tem jih Še, in dan le-tá 
Na veke uterdi angleški blagor. 

Elizabeta. 
Milord, kaj hoče moje ljudstvo Še? 

Burleigh. 
Glavó Marije Stuart! Ako hoeeŠ 
Narodu ohraniti dar svobode drage 
In svitlo luč resnice, ki smo drago 
Kupili jo, podreti v grob jo moraš — 
Ák hočeš, da ne tresemo se vedno 
Zavoljo tvojega življenja, vniči 
Sovražnico ! Ti véš, da vsi Britanci 
Ne mislijo enako, rimska cerkev 
Ima prijatlov in malikovavcev 
Še mnogo skrivnih na otoku tem ; 
Vsi ti rede sovražne misli, serce 
Jim bije za Marijo, v zvezi so 
S sovražnico imena tvojega, 


Lotrinsko zaroteno bratovščino. 
Priseglo je to družtvo, s pomočjo 
Peklenske kace umoriti tebe 
In tvoje vse. Orožnica je v Remi. 
Od todi na-te sika kardinal, 
Tam na-te smertne strele kujejo, 
Tam oznajnjejo moritev tvojo, 
Od tod pošiljajo zarotnike, 
Podkupljene prederzne klateže 
V obleki vsih stanov na tvoj otok — 
Od tod morivec prišel je že tretji, 
In brez prestanka vedno novi se 
Sovražniki rodé iz tega pekla. 


— In v gradu Pauletovem piše kaca 
Žerjavico peklensko vedne s vade, 
Prižiga plamenico puntarsko 
In meče na netilo te deržave. 
Z ljubeznijo mládenče zapeljuje, 
Da za-njo v smertno žrelo se topé — 
Vse skušajo, kakó bi jo rešili, 
Ji dali krono in prestol angleški. 
Lotrinsko drnŠt^ o ne poterdi tvojih 
Pravic in pravi, da oropala 
Si krono, da te posadila na 
Prestol angleški je le slepa sreča. 
Ta rod zapeljal je neumnico, 
Da zvala se kraljica je angleška. 
Mirú ni ž njo, ne sprave z njenim 
Cvetje I. zv. 


m 

Če nje ne vniciš, vniČi ona tebe. 
Življeuje njeno, to je tvoja smert, 
In njena smert — življenje tvoje! 

Elizabeta. 

Lord! 
Vi službo žalostno opravljate. 
Poznam skerb cisto vašega sercá, 
In vem, da modra je beseda vaša; 
Al to modrost, ki sestrino Če kri, 
Sovražim v najglobeji svoji duši. 
Svet blažji dajte. — Plemeniti Talbot! 
Se vi mi oznanite svoje misli. 

Talbot. 
Ti si gorečnost vredno pohvalila, 
Ki nosi Burleigh v zvestih persih jo» 

— Tud meni, akoravno mi beseda 
Ne teče tako gladko, kakor njemu, 
Nič manj zvestó sercé ne bije v persih. 
Živi naj Bog še dolgo te, kraljica! 
Veselje bodi svojemu narodu, 
Miru podaljšaj srečo tej deržavi. 
Tak lepih dni otok ta vidil ni, 
Kar ga domaČi knezi vladajo. 
Naj sreče s svojo ne kupuje slavo! 
Naj pred zapre se Talbotu oko, 
Ko se zgodi kaj tacega v deržavi ! 
Elizabeta» 
Bog vari, da skrunili slavo bi! 


Talbot. 
TTedaj s pomočki druzimi obvarješ 

Deržavi blagor. Zloba je , Marii 

Življenje vzeti. Tj pravice netnaŠ 
Soditi nje, ki tebi ni podložna. 

Elizabeta. 

Tedaj se moti moj deržavni svet 
In parlament, deželske sodbe v zmoti 

So vse, ker poterdile to pravico 
So enoglasno meni — 

Talbot. 
Dokazalo 
Pravice tvoje ni edinoglasje, 
Britanija ni svét, tvoj parlament 
Se ne človeštva združeni rodovi. 
Britanija današnja ni prihodnja, 
Nekdanja tudi ne. — Ko nagne nje 
Meni se, tako rase, tako pada 
Človeške misli spremenljivi val. 
Ne reci, da te sili ljudska sila. 
Kesnicno hoti, ino v vsacem hipu, 
zapaziš, da imaš svobodno voljo. 
Poskusi! Eeci, da sovražiš kri, 
Da sestri vaiješ milo luč življenja; 
Eazlij nad onimi kraljevo jezo, 
Ki v sercu kurijo ti maščevanje, 
In vidiš, kako naglo zgine sila, 


Pravica se v krivico spremeni. 

Ti sama, sama moras soditi. 

Ne moreš se naslanjati na ters t, 

Ki pripogiblje vsaka sapa ga. 

Udaj blagosti lastnega se serca. 

Ostrosti v mehko žensko serce ni 

Položil Bog. Začetniki deržavni, 

Ki dali tudi ženi vaj ete 

Deržavne so-, kazali nam so s tem> 

Da nema biti terdovratna strogost 

Krepost vladarjem na otoku tem. 

Elizabeta. 

Vroč zagovornik je grof Shrewsburi 

Sovražnici deržavni ino moji. 

Jaz, cenim vise one sveto vavce, 

Ki imajo sercé za blagor moj. 

Talbot. 

Ne dadete ji zagovornika, 

Nobeden si ne upa ziniti 

Besede za-njo, jeze tvoje se 

Bojé — tedaj dopusti meni, starcu, 

Ki z eno nogo v grobu že stojim, 

In časni up me več ne zapeljuje, 

Da sem se za ubožico potegnil. 

Naj ne pripoveduje se , da vpila 

Sebičnost je v deržavnem svetovavstvrt 

In strasti, pa usmiljenje molčalo. 

Vse zarotilo se je na Marijo, 


Še ti je nikdar nisi vidila, 
Za tujko tvoje serce nic ne Čuti. 
Ne zagovarjam njenih grehov. Neki, 
Da svojega možá je umorila«, 
To vém, da v zakon vzela je morivca. 
Veliko hudodelstvo! Ali to 
Zgodilo se je v temnem, žalostnem, 
Viharnem Času, v stiski in vročini 
DomaČih vojsk; vazalov trop je njo 
Slabotno jako stiskal. Takrat se je 
V naročje vergla najmočnejšemu — 
Sam Bog vé, kako zvito so jo vjeli! 
Zakaj posoda ženska slaba je. 

Elizabeta. 
Ne, ženska slaba ni ! Krepostnih duš 
Ima ta spol — V obraz naj se nikar 
Mi ne očitajo slabosti spola. 

Talbot, 

Al tebe je nesreča izučila, 
Smejalo se ti ni življenje jasno, 
Prestola gledala pred sabo nisi, 
Zijal ti Černi grob je pod nogami. 
V Woodstocku v temnem stolpu te gojil 
J e milostljivi oče te dežele, 
K dolžnosti pervi z revo in ostrostjo. 
Tam d obr i kač te ni iskal. Tvoj duh 
Se zbral je zgodaj, se učil modrosti, 
Spoznaval je življenja pravo srečo, 


Kei- te ni motil prazni zemski šum. 

— Ta reva je zgubljena bila. Na 
Francozki dvor so dali jo v dětinstvu, 
Kjer vlada le objest, posvetno, prazno 
Veselje. V godovanji vednem , v šumu 
Posvetnem čula ní glasu resnice. 
Oslepil jo je spacenosti blesk, 
Dervila sabo jo je reka strasti. 
Y nečimerni lepoti je sijala, 
Kot solnce se svetila je med ženstvom? 
Lepota njena, njenega rodu — 
Elizabeta. 

Vi ste iz sebe, lord ! pomislite, 
Da tu sedimo v resnem svetovanji. 

O, res je bila neprimerno lepa! 
Se starec tako se unema za-njo ! 

— Lord Lester! Samo vi ste tibo tu? 
Vam 
jezik veže, kar ga temu brusi? 
Leicester. 

Kraljica slavna, Čudim se jaz in molčim^ 
Da ti s strahovi polnijo uhó, 
Da basni te, ki strašijo derhal 
Po mestu, v jasno sredo svetovavstva 
Deržavnega zahajajo in modrim 
Možakom v glavi bistri um kalé. 
Ne smem tajiti, čudim se zares, 
Da ta kraljica škotska, ktera nema 
Pedi zemlje, ki mogla žezla ni 


It 

Nositi lahkega, vazalom smeh 
In smet deželi, ta kraljica v ječi 
Zdaj mogla biti bi strašilo tvoje ! 

— Za Boga! kako je strašilo to? 
Da hrepeni po kroni? Da te Guizov 
Pest za kraljico svojo ne priznava? 
Omaje li upornost Guiška sveto 
Pravico tvojo, ki ti gre po rojstvu, 
Ki ti poterjena je v parlamentu? 
Ni-li molče Marije v oporoki 
Zavergel Henrik? Da bi se Angleško, 
Ki se raduje v svitu nove luči, 
Katolcanki v naročje verglo, tebe, 
Prelj ubij eno kraljico zapustilo, 
K morivku Darnlejevi uskočilo? 
Kaj čejo nepokoj ni ti možje, 
Ki živo te straše z nastopnico, 
K možitvi v eno mer te silijo, 
Da cerkev in deržavo bi oteli? 
Mladost obseva tebe s krepkim žarom? 
Al ona vene in se v grob pogreza. 
Za Boga ! Upam, da veliko let 
Še hodiš zdrava ti po njenem grobu, 
Daravno sama v grob je ne prekucneš —-


Burleigh. 

Lord Lester ni bil vedno tacih misel. 
Leicester* 
Bes je, pri sodbi sodil sem na smert» 


—- V deržavnem svetovavstvu govorim 
Drugače. Tu ne gledamo pravice, 
Temuč koristi le. Al zdaj je čas 
Od nje nevarnosti se kake bati, 
Ko jo Francozka zapustila je? 
Al zdaj, ko meniš dati svojo roko 
Vojvodu, ko deželi tej cvete 
Up novega vladarskega rodu? 
Čemu bi jo tedaj morili? Prava 
Smert je zaničevanje. Skerbi, da je 
Ne obudi usmiljenje k življenju Î 
Zato svetujem jaz : Naj se pusti 
Ta sodba, kiji glavo jernjje, v močil 
Al ona naj živi — a pod sekiro 
Živi naj rabeljnovo, in če prime 
Kdo za-njo meč, naj pade njena glava. 

Elizabeta (vstane). 
Gospoda! cula zdaj sem vaše misli, 
In lepa hvala vam za to gorečnost» 
S pomočjo božjo, ki razsvitlja kralje, 
Razsojevanje vase preudarim. 
Izvolim, kar se bolj prav mi zazdi. 

Ceterti nastop* 

Prejšnji. Vitez Faulet in MartimeF* 
Elizabeta. 
Tu sem gre Paulet — Plemeniti sir, 
Kaj dobrega? 


Paolet. 

Preslavna krona! Moj 
Bratranec, s tujih krajev se vernivši, 
Zeli ti pred nogé poklekniti, 
Klece zvestobo svojo ti priseči. 
Pod plase ga vzemi svoje milosti. 

Mortimer (poklekne z eno nogo). 
Bog naj živi gospo kraljico mojo, 
In sreča, slava naj ji Čelo venca! 

Elizabeta, 

Vstanite. Dobro srečo na Angleškem ! 
Po svetu daleč bivši na Francozkem, 
Mudili ste se v Rimu, tudi v Remi, 
Kaj naši kujejo sovražniki? 

Mortimer. 
Naj Bog jih zmoti in pušice njihne 
Obern e strelcem v persi, ako bi 
Streljane bile na kraljico mojo. 

Elizabeta. 

Ste vidili Morgana, Roseta, 
Zvijaskega vladika? 

Mortimer. 

Z vsimi Skoti 
Pregnanimi sem se soznanil v Remi, 
Ki strele mečejo na ta otok, 
V zaupanje se vkradel njihovo, 
Da kaj od njih zvijač bi zvedil bil. 


Paulet. 
Zaupali so tajne pisma mu, 
Namenjene kraljici škotski, v Šifrah, 
Ki s zvesto roko nam jih je izročil. 

Elizabeta* 
Povejte, kaj naklepajo sedaj ? 

Mortimer. 
Ko strela jih zadelo je, da jim 
Francozka odteguje roko, sklepa 
Z Angleškim zvezo ; up zdaj stavijo 
Na Špansko. 

Elizabeta. 
To mi piše Walsingham, 
Mortimer. 
Tud bula, ki jo ná-te vergel je 
Med svet iz vatikana papež Sikst, 
Prišla je v Remo, ko sem jo zapuščal. 
Prinese nam jo perva ladja sem. 
Leicester. 
Orožje tako nas ne straši vec. 
Borleigh, 
SaDJarjem v roci še nevarno je. 
Elizabeta (skuša z očmi Mortimerja)* 
Dolžili so vas, da ste v učilišea 
Hodili v Remi in tajili vero ? 


Mortimer. 
Da, hlinil sem se tako, ne tajim, 
Ker želel sem ti zvesto služiti» 


Elizabeta (Pauletn, ki ji pismo izroča). 

Kaj je to ? 
Paulet, 
Pismo Škotske vladarice. 

Burleigh (hlastne po njem). 
Dajte ga sem ! 
Paulet (daje pismo kraljici). 
Ne, lord! Kraljici v roko 
Velela mi je pismo izročiti. 
Očita mi, da sem sovražnik njeni ; 
Sovražnik sem le njene hudobije, 
Storim ji rad, kar veže se z dolžnostjo, 

(Kraljica je vzela pismo; ko ga bere, govorita na tihem 
Mortimer in Leicester.) 
Burleigh (Pauletu). 


Kogá pa bo v tem pismu? — Prazne tožbe, 
Da se užali milostljivo serce 
Kraljici. Kaj je tega treba bilo? 
Paulet 
Kaj v njem stoji, mi je povedala. 
Kraljico prosi, da bi dovolila 
Ji priti pred obličje. 
Bnrleigh (naglo). 
Nikdar ne ! 


Talbot. 
Zakaj ne ? Njena prošnja je pravična. 

Burlei gh. 
Morivka vražja se ne sme ozreti 
Kraljici v neoskrunjeno obličje, 
Ker hrepenela je po njeni kervi. 
Kdor dobro hoče svoji knežinji, 
Z goljufhim svetom ne izdade je. 

Talbot. 
Ák hočejo osrečiti kraljica, 
Se njeni milosti upreté vi? 

Bur Ieigh. 

Obsojena je ! Pod sekiro njena 
Se trese glava. Oskrunila krono 
Bi ona, ker je v rabeljnovi roci. 
Ne more več zadeti sodba je, 
Ák bližala se je kraljica njej, 
Ker milost sije iz oči kraljevih — 


Elizabeta (prebravši pismo, briše solze). 

Áh, kaj je človek í kaj na zemlji sreča! 
Kak je globoko pala ta kraljica, 
Ki je začela s tak oholim upom, 
Ki na prestol poklicana je bila 
Najstarsi celega keršcanstva, ki 
Nosila je Že v sanjah krone tri 
Na svoji glavi! kako vse drugače 
Sedaj, kot v tistem Času, govori, 



Ko se odela je z angleškim gerbom, 
Ko so jo dvormki priliznjeni 
Imenovali obedveh otokov 
Kraljico ! — Odpustite mi, gospoda ! 
V sercé me reže, milo se mi dela 
In duša ranjena mi kervavi, 
Da gine vse posvetno, kakor sanje, 
Da tako blizo mimo moje glave 
Osoda strašna, grozo s7ita dirja. 


Talbot. 
Kraljica! Bog ti ganil je sercé. 
Poslušaj ta nebeški glas ! Pokoro 
Prebila težko je za težki dolg. 
In Čas je, da konca se ostra skušnja! 
Podaj ji roko, dvigni jo iz reve! 
Ko angel obsijan z nebeškim svitom 
Prikaži se ji v grobu temne ječe. 

Bori e i gl). 

Kraljica slavna, bodi stanovitna! 
Naj te ne zmoti blago serce tvoje, 
Svobode si ne jemlji, stori serčno, 
Kar boce neogíbljiva potreba. 
Ne moreš mila biti ji ter ne 
Eesiti je : ne kopaj graje na-se, 
Da pasla svoje si očí v radosti, 
Gledaje zmagano sovražnico. 



Leicester. 
Gospodje, ostanimo v svojih mejah. 
Kraljici modri ni potreba svetov, 
Izvoli sama si najbolje. S sodbo 
Kraljic pogovor ni v nobeni zvezi. 
Obsodil za^on je Marijo Stuart, 
Al nikdar volja ne kraljičina. 
Pristojno je veliki njeni duši, 
Da glas posluša lastnega sercá, 
Ko hoče zakon sodbe ostri tek. 


Elizabeta. 
Gospoda, dosti je! Pomôcke najdem, 
Zedinim vse dostojno, kar veleva 
Mi zakon in kar hoče milost. — Dosti Î 


(Lordi odhajajo. Ko pride Mortimer do vrat, ga nazaj 
poklice. 
Sir Mortimer ! še z vami par besed ! 

Peti nastop. 

Elizabeta. Mortimer. 
Elizab eta 


(nekaj časa ga meri in skuša z očmi.) 
Pogumni bili ste in stanovitni, 
To je za vase leta res veliko. 


Kdor tako zgodaj nauči prevare 
Se težkih opravil, je zrel pred časom, 
In si prikrajša leta terdih skušenj* 



— Osoda klice vas na slavno pot, 
Jaz prerokujem vam le-tó, in k sreči 
Prerokbo morem sama dopolniti. 
M ur Um er. 
Preslavna gospodinja! kar premorem, 
Kar sem, poklonjeno je tvoji službi. 

Elizabeta. 
Spoznali ste sovražnike angleške, 
Ki v persih na-me strašen serd rede 
In brez nehanja kujejo pušice. 
Sicer do danes varval me je Bog ; 
Al vedno moja krona maje se, 
Dokler je ona živa, ki jim pita 
Požar piederznosti in upanja. 

Mortimer. 
Ak ti veliš, je ugasnilo njeno 
Življenje. 

Elizabeta. 

Mislila sem se na koncu, 
In vender nisem dalje, ko v začetku! — 
Zakonu v roke sem jo izročila, 
Da lastnih rok si ne okervavim. 
Obsojena je. Kaj mi to pomaga? 
Iz sveta mor a iti, Mortimer! 
Ja z moram njeno smert podpisati. 
Sovraštvo mi nakoplje djanje to. 
Soditi moram, ogniti ne morem 
Se sumu. To je hudo ! 


Mortimer* 
Kaj ti mar 
Hudoben sum je pri pravični reci? 

Elizabeta, 
Kakóv je svét, vi Še ne veste, 
Poznajo te, po tem te sodi vsak ; 
Po tem, kar si, nobeden. O! pravice 
Nibče mi ne poterdi, toraj moram 
Skerbéti, da ostane v večni dvombi 
Moj delež na Marij'ni smerti. Djanjem 
Vsakóršnim, ki imajo dvojno lice, 
Le tema je zavetje. Stopnja je 
Najbujša ta, katero sam poterdiš; 
Reči, ki se je kdo ni odpovedal, 
Ni zgubil. 

Mortimer (premišljuje), 

Toraj bi najbolje bilo — 
Elizabeta, 
To je, najbolje bilo bi — O, dobri 
Moj angel dal je vam besedo tako. 
Prav tako, govorite dragi sir! 
Vi se ne šalite, umete to, 
Vi ste ves drug mož, kakor stric je vaš — 
Mortimer (v zadregi). 
Si razodela voljo vitezu? 
Elizabeta. 
Sem, žalibog! 


Mortimer. 

Odpusti starcu. Léta 
Ga strašijo pred tacim djanjem. Taka 
Prederznost hoče derznega poguma 
Mladosti — 


Elizabeta (naglo). 
Smem vam — 
Mortimer. 
Roko ti podajam ; 
Ime ti resi, kakor veš in znaš — 


Elizabeta. 
Da, sir, Če me zbudite kdaj z novico: 
Marija Stuart, tvoja vražnica, 
Umerla je to noc! 


Mortimer-
Zanašajte 
Se na-me. 
Elizabeta. 
Kdaj se vležem mirno spat? 
M o r ti m er. 
Strah perva nova luna ti razdene. 


Elizabeta. 
Sir, z Bogom ! Naj nikar ne žali vas, 
Da mije z nočnim zagrinjalom kriti 
Hvaležnost. — Molk je srečnim bog.— Naj oža5 
Naj slajša vez je, ki skrivnost jo sklepa I (Odide.) 

6

Cvetje I. zv# 


Šesti nastop, 

Mortimer (sam). 

Počakaj , ti priliznjena hinavka ! 
Prekanim te, ko svet prekanjaš ti. 
Prav je, in dobro je izdati tebe! 
Al mar podoben sem morivcu ? Nosim 
Na čelu znamenje nesramnosti? 
Zanašaj se na mojo roko, s svojo 
Odlašaj. Svet slepari z milostjo 
Hinavsko. Le zanašaj se, ti kača! 
Da svojo roko ti podam k moritvi, 
Zdaj zdaj Marii bije resna ura! 


Povišati me hočeš — kažeš mi 
V daljavi krasno plačo — da bi bila 
Ti sama v plačo mi in tvoja milost! 
Kdo si, ti reva, kaj mi dati moreš? 
Ne mikajo me venci prazne slave! 
Ljubezen sije le krog njene glave. 
Krog nje igrá se boginja cveteča 
Miline in mladostne radosti, 
Na njenem sercu je nebeška sreča, 
Samo sovražne imaš ti darí ; 
Ti némas blagra, ki život obseva, 
Ko mili raj na sercu serce vživa, 
Ko duša v drago dušo se izliva : 
Te krone nisi nikdar ti imela, 
Možá v ljubezni nikdar ne objela* 

— Pričakovati moram lorda, pismo 

Mu izročiti. Zoperno povelje ! 
Ne morem dvorniku zaupati. 
Sam jaz, jaz sam jo morem rešiti. 
Naj bo nevarnost, slava, plača — moja! 


(Odhajajočega sreča Paulet.) 

Sedmi nastop, 
Mortimer. Paulet. 
Paulet, 
Povej, kaj ho tla je kraljica ti? 
Mortimer. 
Nič, vitez. Cálo nic posebnega» 

Paulet (resno ga meri z očmi). 
C/UJ, Mortimer! na polzko pot si se 
Podal. Vabljiva je kraljeva milost; 
Po časti hrepeni mladost — Varuj se, 
Da te pohlep po slavi ne zapelje! 

Mortimer. 
Me niste vi poklicali na dvor ? 

Paulet, 
Da bi ne bilo tako! Svoji hiši 
Cíastí na dvoru nismo pridobili. 
Pošteno delaj. Ne kupuj predrago! 
Ohrani čisto vest! 

Mortimer. 
Kaj mislite? 
Kaj vam je v glavo prišlo? Kaka skerb ! 


Paulet. 
Obeta naj kraljica ti, kar hoče, 
Ne zidaj na priliznjeno besedo. 
Ce si poslušal jo, te zataji. 
Kervavo djanje zapovedano 
Maščuje, da opere si imé. 

Mortimer. 
Kervavo djanje, pravite? 
Paulet. 

Proc s hlimbot 
Vem, kaj ti je kraljica naročila: 
Nadja se, da bo tvoja slavoljubna 
Mladost volneja od starosti moje 
Okorne. Si obljubil? Si? 

Mortimer. 
Stric moj l 
Paulet. 
Ce si, prekolnem te in te zaveržem — 

Leicester (pride). 
Predragi vitez, dovolite mi 
Besedo z vašim bratrancem. Kraljica 
Je milostiva mu, zatoraj hoče, 
Da se Marija Stuart le v njegovo 
Zaupa varstvo. Ona na poštenje 
Njegovo se zanaša. 

Paulet. 
Se zanaša —-
Prav! 


Leicester. 

Kaj ste rekli, vitez? 
Paulet. 
Na-Dj zanaša 
Kraljica se, in jaz zanašam se 
Na se in na oei odperte svoje, (Odide,) 

Osmi nastop. 
Leicester. Mortimer. 
Leicester (se čudi). 


Kaj vas je, vitez, tako spreletelo? 

Mortimer. 

Ne vem — zaupanje nenadno, s kterim 
Me je kraljica ravno počastila. 

Leicester (z očmi ga skuša). 

Ste vredni, vitez, da se vam zaupa? 

Mortimer (ravno tako). 

To jaz vas prasam, lord. 

Leicester. 

Želeli ste 
Na skrivnem z mano govoriti. 
Mortimer. 

Ako 
Vam smem zaupati. 


Leicester. 

Smem vam-li jaz ? 
To vidim, da obraz imáte dvojili 
Na dvoru tem. Gotovo mora biti 
Lažnjiv med tema eden; kter je pravi? 

M o rt i m eF. 

Grof Lester, vas obraz je ravno tak. 

Leicester. 

Kdo-li tedaj zaenë s zaupanjem? 

Mortimer. 

Kdor manj se ima bati. 

Leicester. 

To ste vi! 

Mortimer. 

Ne, vi ste! vaša tožba, preveljavni 
Mogočni lord, me lahko v prah zdrobi, 
Pa moja célo nie ne more vasi 
Visoki stopnji, toliki veljavi. 


Leicester. 

Sir, vi ste v zmoti. Sploh sem tu mogočen j, 
Pa v tenki reci tej, ki imam jo 
Sedaj zaupati zvestobi vaši, 
Sem najslabeji mož na dvoru tem, 
Sovražna tožba me podere lahko. 


Mortimer. 
Ker tako ponižuje se mogočni 
Lord Lester pred menoj, da razodeva 


Mi to, smem malo više se pospěti 
In dati mu izgled velikodušen. 

L e ices ter, 
Zaupate mi vi, zaupam jaz. 

Mortimer (seže naglo po pismo). 
To vam poslala je kraljica škotska. 

Leicester (strah ga spreleti, hlapne po pismu). 
Sir, tiho govorite — Kaj je to! 
Ah ! Nje obraz ! 

(Poljubi ga in tiho zamaknjen gleda). 
Mortimer (med branjem pazi na-nj). 
Sedaj vam verjem, lord. 

Leicester (ko pismo z ocmí preletí). 
Sir Mortimer ! Vi znate, kaj je v pismu? 
Mortimer. 
Ne, nic ne znam. 
Leicester. 
Zaupala je vam 
Gotovo — 
Mortimer» 

Nič mi ni zaupala* 
Da rešite mi v i zastavico, 
J e rekla. In zastavica mi je , 
Da bil bi ljubljenec Elizabeti, 
Sovražnik in sodnik Mani, mož, 


Od kega nadja se rešitve — Vender 
To mora biti, ker očesi vase 
Prejasno kazete mi vase cute. 

Leicester. 
Povejte mi najprej, kakó je to, 
Da tako je na sercu vam nesrečna 
Osoda njena, in zakaj Marija 
Zaupala je vam. 

Mortimer. 

Milord, povem 
Vam to ob kratkem. V Rimu svoji veri 
Sem dal slovo in združil z Guizi se; 
List remskega vladike do Marije 
Pridobil mi je vero pri kraljici. 

Leicester. 
Vem, da prisegli ste katolški ven, 
In ravno zavolj tega upam vam. 
Podajte mi rokó in odpustíte 
Mi dvombe. Varovati moram se, 
Sovražita me Walsingham in Burleigh, 
Prekanjeno nastavljata mi mreže, 
Morda ste ravno vi orodje njuno, 
Da lovite me va-nje — 

Mortimer. 

Kako nizko 
Stoji tak velik lord na dvoru tem! 
Grof, smilite se mL 


L e i c e 11 e r. 

Veselo stiskam, 
Zaupno na prijatljeve se persi, 
Kjer smem predolge stiske vez odpeti. 
Sir, vi se Čudite, da tako naglo 
Premenil do Marije sem sercé. 
Sovražil je v resnici nikdar nisem, 
Le sila časov me je premenila 
V nasprotnika. Namenjena je bila 
Ze davno meni, preden roko dala 
Je Darnleju, ko jo obseval je 
Se blesk visosti. Srečo to sem raerzel 
Zavergel takrat, zdaj je iščem v ječi, 
Z nevarnostjo na pragu blede smerti» 

Mortimer. 
To kaže blagodušno seree* 

Leicester. 

Sir, 
Med tem reci so premenile se. 
Hrepenel sem po Časti, merzel bil 
Sem za lepoto in mladost. Prenizka 
Marija tistikrat je meni bila, 
Elizabetine sem roke čakal» 

Mortimer. 
Svét vé, da vas imela je najraje. 

Leicester. 

Tak se je zdelo, plemeniti sir — 
Pa zdaj, ko snubim že deseto leto 


Zastonj in z grenko, nesterpljivo silo —O 
sir, sercé mi terga jeze nož! 
Otresti moram se nevplje dolge — 
Svét inéni, da sem srečen — Da bi vidil 
Verige, ki me osrecavajo — 
Deset sem grenkih let zastonj kadil 
Maliku prazne nje nečimernosti 
In stregel muham njenim sultanskim 
Ko rob najzadnji, bil igrača sem 
Nje samovoljne termoglavnosti: 
Preljubeznjivo me je negovala, 
Prevzetno me od sebe je suvala, 
Z ostrostjo me in milostjo mučila, 
Ko pes pred peklom me je stražila 
In ko jetnika spraševala — O, za pekel 
Ták — ni besede ! 


Mortimer. 
Grof, milujem vas, 

Leicester, 

Na zadnje cena mi po vodi splava! 
Nevesto sterga drugi mi iz rok. 
Pravice davno pridobljene moram 
Cvetecemu odstopiti možu ! 
Z visosti jasne žuga me podreti, 
Kjer tako dolgo bil sem perva zvezda. 
Ne roke njene le, tud njeno milost 
Odtegniti mi žuga novi prišlec. 
Mlad, Ijubeznjiv je on, in ona — ženska. 



M or tim er. 
Sin Katarinin. V dobri Šoli res 
Ucil se je prilizovanja. 

Leicester. 

Tako 
Kadijo v dim se zlati moji upi — 
V potopu lastue sreče iščem deske, 
Da bi se je okleuil — in oko ozira 
Se željno spet na pervo lepo nado« 
Obraz Mariin v blesku in milini 
Pred solzne spet mi stopil je oči, 
Pred mano se blešči lepota njena ; 
Ne merzlo slavoljubje, serce je 
Sodilo, Čutil sem vso zgubo svojo. 
Globoke njene reve strah me je, 
In sam jaz kriv sem nje globoke reve. 
Budi se v meni misel, kako bi 
Jo rešil in podal ji svojo roko. 
Premenjeno sercé ji svoje morem 
Po kaki zvesti roki razodeti, 
In pismo to, ki ste mi ga prinesli, 
Mi pravi, da mi odpustila je, 
Da bode moja, Če jo rešim. 

Mortimer, 

Ali 
V rešitev njeno niste nič storili ! 
Pustili, da obsojena je bila, 
Sami ste dali glas za njeno smert 


Zgoditi moral čudež se, resnice 
Luc razsvetliti morala je mene, 
Nebesa morale zbuditi so 
Rešitelja ji v rimskem vatikanu, 
Sicer še poti našla ni do vas ! 

Leicester. 

Ah, sir, prestal, preterpel sem dovolj ! 
V tem Času so iz Talbotovega 
Gradu odvedli jo v Fotheringhaj 
In izročili stricu vašemu. 
Zaperli so mi poti vse do nje ; 
Preganjati sem moral jo pred svetom, 
Pa smerti sem jo varval in obvarjem 
Jo, upam, kakor vedno upal sem, 
Da najde še se za-njo reŠnja pot. 


Mortimer. 
Grof Lester, pot je najdena! Beseda 
Odkritosercna Če odkritosercnost: 
Jaz prišel sem zato sem, da jo resim. 
Pripravljeno je vse. Ce ví ste z nami, 
Nam za gotovo ne izpodleti. 

Lei tester. 
Kakó? Kaj? Strah me trese. Vi bi jo — 

Mortimer. 
Odperl bi s silo njeno ječo, imam 
Tovaršev, in pripravljeno je vse — 


Leicester. 

Tovarsev, kteri vse vedó! Gorjé mil 
V kakóve zanjke me zapletate! 
In vejo tudi ti skrivnosti m o j e? 


Mortimer. 
Ne bojte se* Brez vas smo sklepali, 
Brez vas bi jo rešili, ali on a 
Bi rada v a m za prostost hvalo ved'la. 

Leicester. 

Tedaj ste mi gotov porok, da med 
Tovarši ni imena mojega? 

Mortimer. 
Gotov ! Pa kaj ? Kako ste malosercni 
Pri reci, ki oznanja vam pomoc! 
Marijo sebi radi bi rešili, 
In hitro našli ste prijatie zveste, 
Iz neba pada vam pomoč naj bliža, 
Pa vi ste tako plašni, nevěšeli ? 

Leicester. 
Nic, nič ni s silo ! To je prenevarno 
Početje. 

Mortimer. 
Obotavljanje ne manj! 
Leicester. 
Svarim vas, ne prederznite se tega. 


Mortimer (zbada ga)» 
Nikar vi, ki jo vzeti hočete 
Mi Čemo le rešiti jo, pa nismo 
Strašljivci taki. 


Leicester, 
Vi, mládenec, ste 
Prenagli, ternjeva je taka pot. 
Mortimer. 
In prepočasni vi, ko gre za Čast. 
Leicester. 
Jaz vidim mreže, nam nastavljene. 
Mortimer. 
Jaz Čutim svoj pogum, da vse raztergann 
Leicester. 
Prederznost, běsnost je ta vas pogum. 
Mortimer. 
Previdnost vaša ni junaštvo, lord ! 
Leicester. 
Vas mika jama kakor Babingtona ? 
Mortimer. 
Vas ne Norfolkova velikodušnost. 
Leicester. 
Norfolk pripeljal ni na dom neveste. 
Mortimer. 
Pokazal je, da vreden je je bil. 


Leicester. 
Ak nam izpodletí, tud ona pade. 
Mortimer. 
Ne rešimo brez derznega je djanja. 

Leicester, 
Vi ne prevdarjate, ne čujete. 
Eazdenete z viharno silo vse, 
Kar bilo je na tako dobri poti. 

Mortimer. 

Zarés, vi ste odperli dobro pot ! 
Kaj vi storili ste v rešitev njeno? 

— In kako, ko bi jaz hudobnež bil 
In jo umoril, kakor mi kraljica 
Velela je in kakor pričakuje 
V tej uri. Oznanite, kaj storili 
Ste vi, da se ohrani ji življenje. 
Leicester (osupnjen). 

Kraljica dala vam je tak ukaz? 
Mortimer. 
Ni me poznala, kakor ne pozná 
Marij a vas. 

Leicester. 
In ste ji obljubili? 
Ste? Ste? 

Mortimer. 
Da ne podkupi druzih rok; 
Ponudil svoje sem. 


Leicester. 

Prav ste storili. 
To dade nam odlog. Na VÚŠO službo 
Kervavo se zanaša, odloži 
Se sodba ino nam ostane Čas — 

Mortimer (nepoterpežljivo). 
Ne, nam poteče Čas ! 
Lei c es t er. 

Zanaša 
Na vas, tedaj se ne prenagli s sodbo, 
Da s svojo milostjo sîepari svét. 
Mordá s zvijačo jo pregovorim, 
Da priti pred očí pustí Marijo, 
In to ji mora zvezati roké. 
Prav ima Burleigh. Sodba se ne more 
Izversiti, ak jo je vidila 
Kraljica — Vse poskusim, vse storim. 

Mor timer. 
Kaj s tem dosežete, ak slednjič vidi, 
Da sera jo vkanil, ak živi Marija ? 
Svobodna več ne bo ! Največa milost 
Ki smeje upati, je večna ječa. 
Prederzno djanje naj to reč konca, 
In spelje naj se brez odlašanja. 
Oblast je v vaši roci. Ako plemstvo 
Orožite samó na svojih gradih, 
Naberete si celo vojsko. Mnogo 
Prijatlov skrivnih ima še Marija: 


Boljarske hiši Howard ino Perci, 

Čeravno jima pala sta glavarja, 

Imate dosti Še junaških sinov, 

Ki čakajo, da bi jim dal izgled 

Kak lord mogočen. PreČ s predliČjem hlim 

Očitno, z derznim čelom v svet stopite! 

Branite ljubico, ko hraber vitez, 

Za njó se bijte v plemenitem boju! 

Če vam je le resnica, kadar čete 

Gospod kraljice ste angleške. Sabo 

Zvabite jo na grade, kamor večkrat 

Je z vami šla. Pokažite ji ondi, 

Da ste junak ! Ostro jo primite, 

Zaprite, dokler ne spusti Marije. 

Mortimer. 
Stermim, koleno se mi v grozi trese, 

— Kam vertoglavna derznost vas dervi? 
Poznate zemljo to? Al veste, kako 
Se snujejo reci na dvoru tem ? 
Kak tesno je ta ženska oklenila 
Duhove? Iščite junaških sere, 
Ko nekdaj bile so v deželi tej. 
Podvergel vse je ene ženske ključ, 
Pogum je vpadel, kakor voda v suši. 
Svarim vas. Ne počnite nič prederzno. 
— Kdo sem gre? Odstopite. 
Mortimer, 

Marija upa ! 
Verniti moram se s tolažbo prazno ? 
Cvetje I. zv, T 


Leicester. 

Nešite ji prisego večne moje 
Ljubezni ! 
Mortimer. 

Le samí nešite jo Î 
V rešitev njeno sein roké ponudil, 
Prenašale ne bodo pisem vaših 
Zaljubljenih. (Odide.) 

Deyeti nastop. 
Elizabeta. Leicester, 

Elizabeta. 
Kdo bil je tu pri vas? 
Sem Čula tako živo govorico. 
Leicester (naglo in s strahom se ozre.) 
Sir Mortimer je bil. 
Elizabeta. 
Kaj je? Zakaj 
Ste tako zmedeni ? 

Leicester. 

Ker tebe gledam! 
Tak krasne te še nikdar nisem vidil, 
Lepota tvoja me prevzela je 

— Ah! 

Elizabeta, 

Kaj zdib ujete? 

Leicester, 

Ne brezi vzroka ! 
Ko gledam blesk in ljubeznjivost tvojo, 
Sercé mi v zvestih persih kervavi 
Zavolj pertéče zgube. 

Elizabeta. 

Kake zgube? 

Leicester. 

Ah ! kake zgube ? — Serca tvojega ! 
V naročji mladega vojvoda te 
Ugledam zdajci srečno in veselo* 
Pokloniš svoje njemu le sercé. 
On je kraljevega rodu, jaz ne; 
In vender terdim pred vesoljnim svetom ? 
Da ni na širni zemlji žive duše, 
Ki bolj od mene bi ljubila te. 
Anžuski vojvod nikdar ni te vidil, 
Ljubiti more le sijajnost tvojo 
In tvoje slave blesk, jaz ljubim tebe. 
Ko ti bi revna pastarica bila, 
In jaz najpervi knez na belem svetu, 
Pastirsko palico bi v roke vzel, 
Položil tebi k nogam diadem. 


Eliiabeta. 
Ne toži mene, obžaluj me, Dudlej ! 
Saj véš, da vprašati ne smem sercá. 

7* 


Ah ! serce bi volilo vse drugače, 
Ah ! kak zavidam zavolj sreče žene, 
Ki smejo, kar jim drago je, voliti. 
Jaz nisem tako srečna, da bi s krona 
Razveselila moža, ki mi drag je! 
Marija smela je možá izbrati 
Po lastni volji ; ona je ravnala, 
Kar se je poljubilo nj e j , posvetno 
Veselje pila je iz polne kupe. 


Leicester. 

Zdaj pije kupo grencega terpljenja. 

Elizabeta. 

Zaničevala je sveta menitev, 
Mehkužno je živela, jarma vzela 
Na svoje rame ni ko sem ga jaz. 
Pravico tudi jaz imela sem 
Življenja in sveta se veseliti, 
In vender težko sem dolžnost vladarsko-
Na ramo vzela, vestno opravljala. 
Pa vender vnemala je serca vsem 
Možakom, ker je bila ženska zgolj, 
Zato po njej hlepi mladost in starost. 
Možje so taki. Sladneži so vsi. 
Njih bog je lahkomiselnost in sladnost* 
Ne cenijo, kar morajo častiti. 
Še Talbotu žarelo lice je, 
Ko je govoril o krasoti njeni! 


Leicester. 

Odpusti mu. Čuvaj je njeni bil ; 
S zvijačo mu je bistri um zmešala. 


Elizabeta. 

Je-li resnica, daje tako krasna? 
Predlicje njeno Čujem tolikrát 
Hvaliti. Rada bi resnico znala, 
Prav prikupljive so podobe njene, 
Al čujem tudi, da lažnjive so. 
Verjela bi le lastnemu očesu. 
•— Zakaj me tako Čudno gledate? 

Leicester. 

Postavljal tebe sem nasprot Marii. 

— Veseljeradbi vcakal, ne tajim, 
Ko moglo bi na tihem se zgoditi, 
Da vidil tebe pri Marii bi! 
Potem še le bi bila tvoja zmaga 
Popolnoma! Sramoto voščim ji, 
Da vidi z lastnimi očmi — zavid 
Kaj bistro vidi — da prepriča se, 
Za koliko presegaš jo v lepoti 
Telesni, ki v krepostih drugih tako 
Neizrečeno daleč je za tabo ! 
Elizabeta. 
Al mlaja ona je od mene. 
Leicester. 
Mlaja? 
Ne kaže. Kaj pa da, terpljenje njeno ! 


Postarati se morala pred Časom ; 
Najbolj bi ogrenelo ji serce, 
Ko vidila bi te v nevestni diki; 
Življenja lepi up jo je zapustil ; 
Ko vidila bi tvojo srečo, tebe 
Nevesto vojvoda francozkega, 
Ker ona se je vedno toliko 
Ponašala s francozkimi snubaei, 
In zdaj pomoci upa še francozke Î 


Elizabeta (zanicljrvo.) 
Saj me terpincijo, da bi jetnico 
Pred sé pustila. 

Leicester (živo.) 

Ona prosi to 
Za milost, ti dovoli ji za kazen I 
Ak izročiš jo rabeljnqvi roci, 
Gotovo ti najhuje stares jo, 
Ako jo otemniš z lepoto svojo. 
Takó jo umoriš, ki umoriti 
Je hotla tebe. Ura ji odbije, 
Ce vidi tvojega obličja blesk, 
Nevestne rud e cice milo zarjo, 
Ki Čuva jo pt.btenje in obseva 
Prcčisto veličanstvo vsili kreposti, 
Katero ona je od sebe vergla 
V nečastnem, preposvetnem radovanji —Z 
očesom gledam zdaj lepoto tvojo — 
Ko solnce sijes, zmage si gotova, 


loa 

Ko nikdar Še ! — Ko si stopila v sobo, 
Si me, ko svit prikazni obsijala. — 
Kaj ? ko bi precej zdaj stopila pred njo, 
Nikdar ugodniše ne najdeš ure —• 


Elizabeta. 
Sedaj — ne — ne — Sedaj ne, Lester — Moram 
Premisliti natanko — Burleigha — 

Leicester (ji živo v besedo seže.) 
Burleigh le za deržavni prid skerbi \ 
Ti žena si, imáš pravice svoje, 
Ta nežna rec zahteva tvo j o sodbo, 
Ne sodbe vladnih mož, — Modrost deržavna 
Pa tudi hoče, da jo sama vidiš, 
ZadovoliŠ menitev občno z djanjem 
Velikodušnim. Znebi se sicer 
Sovražnice po dragi svoji volji. 

Elizabeta« 
Ne bilo bi dostojno srodnice 
Y pomanjkanji in revi viditi. 
Pogreša neki sjajnosti kraljeve : 
Oskervnila bi njena rova me. 

Leicester. 
Ni treba ti na njeni prag stopiti. 
Poslušaj svet î Po sreči naključji o 
Se je, da danes veliki je lov. 

Pot derži mim gradu Fotheringbaja, 
Sprehaja naj se Stuart ondi v gaji, 
Ti prideš mimo, kakor po nameri, 


104 

Ne smé se zdeti, da je bilo to 
Poprej izmišljeno; ak nočeš, treba 
Ti ni je nagovarjati. 


Elizabeta. 
Akje 
Nespametno, vi krivi ste, ne jaz, 
Lord Lester! Danes ne odrečem vam 
Besede, ker sem ožalila vas 
Najbolj med svojimi podložniki. 
(Milo ga pogleda.) 
Če tudi so le muhe vaše. S tem 
Se nagnjenje oznanja, da dovoli 


iz proste volje, naj že bo, kar koli. 
(Leicester se ji verze pred kolena; zagrinjalo pade.) 

Tretje djanje. 

Gaj. Spredaj drevesa, zadaj se odpira Širok razgled. 

Pervi nastop. 

Marija hitro korači zmed dreves. Hana Kenedi počasi za njo«, 

Kened i. 
Vi greste, ko imeli bi peruti, 
Ne morem vas dohajati, čakajte! 


Marija. 
Pusti, da vžívam novo svobodo, 
Bodem otrok, oj, bodi z meno! 



Da med zeleno stopim prirodo 
Z lahko in čilo, urno nogo. 
Sem-li iz ječe temne stopila ? 
Me ne derži vec žalostna raka ? 
Pusti me pusti, rada napila 
Bi se nebeškega, Čistega zraka. 


Kenedi. 
Ah, draga moja gospa Î Vašo ječo 
So le nekoliko razširili. 
Zidov, ki nas zapirajo, ne zrete, 
Ker jih zakrivajo drevesa gosta. 

Marija. 
O hvala vam, zelena ve drevesa ! 
Ki stene ječi moji ste zakrile — 
Zakaj kališ mi sanje nade mile? 
V neskončni svét mi plavajo očesa : 
Sercé mi bije zopet svobodno, 
Popenja duša prosto se v nebo. 
Tam, kjer meglene gore v zrak molijo, 
Začenja meja mojih se deržav* 

Oblaki, ki se tje na jug podijo, 

Francozko morje gledajo z višav. 
Zračni veslarji, berzi oblaki, 
Da bi vozila se z vami po zraki! 
Moji zibéli nesíte pozdrav! 
Jaz sem v verigah, jaz sem jetniea, 
Nemam poslanca tožna kraljica! 
Prosto pod nebom plavate vi, 
Kaj vas kraljica britanska skerbi ! 


Kenedi. 

Ah, draga gospa ! Vi ste vsi iz sebe, 
Prostost nenadna je prevzela vas. 

Marija. 

Tam ribic pripenja leseni čoln. 
Ta slabi me colníc bi mogel rešiti, 
V prijatelska mesta z mano oditi. 
Mali Čolnicek bil sreče bi poln, 
Ribic ubogi hitro bogat; 
V mrežo zajel bi obilen zaklad. 
Lova nalovil, da nikdar še ne, 
Ko vzel bi v Čolniček ribic me. 


Kenedi, 

Kaj vam pomagajo te prazne želje? 
Sleduhi pazijo na vsako našo 
Stopinjo; temen, grozovit ukaz 
Podi pred nama s pota vsako stvar, 
Ki nosi v persih serce vsmiljeno. 


Marija. 
Ne, moja Hana! Upam, da zastonj se 
Odperla niso vrata ječe moje. 
Ta milost mi oznanja dni srečneje, 
Ne motim se. Ljubezni mila roka 
Vzdiguje me iz reve in nadloge, 
Mogočni Lester mi razbija spone. 
Počasi ječo mi razširijo, 
Privadijo me z malim na veliko, 


107 

Naposled se v njegov obraz ozrem, 
Ki razdrobi za vedno mi okove. 

Kenedi. 
Ab, jaz ne morem tega razumeti ! 
Smert vam so Še le včeraj oznanili, 
In danes dali vam so tako prostost. 
Tud tistim, pravijo, se spona jemlje, 
Ki se odpira jim svoboda večna. 

Marija. 
CujeŠ, kako tam razlega lovski se rog, 
In kako poje v poljane in log! 
Ab, na čilega konja planila, 
K družbi veseli bi se verstila ! 
Znani glas na uho mi doni, 
Sladke spomine v persib budi, 
V visokih gorskih dobravah 
Cula milino sem teh glasov, 
Ko vabil je lovski rog na lov. 

Drugi nastop. 

Paule t. Prejšnje. 

Paulet. 
Sem vender enkrat storil prav, miladi ? 
Sem vreden vaše hvale ? 


Marija. 

Kako, vitez ? 
Al vi ste mi to milost izprosili? 
Mar vi ? 

Paulct. 
Zakaj bi j&z ne bil ? Na 
Kraljevi dvor sem nesel pismo vaše — 

Mar i j a. 
In izročili ga ? Ste ga, kaj ne? 
In ta svoboda, ktero vži vam zdaj, 
J e pisma sad — 

Paul et (važno.) 
Pa ne edini sad ! 
Pripravite se še na večo milost. 
Marija. 
Na veco, sir? Kaj menite? 
Pauiet. 
Al culi 
Kogove lovske ste ? 
Marija (vstraši se in umakne.) 
Za božjo voljo ! 
Pauiet. 
Kraljica je na lovu tukaj v logu. 
Marija. 

Ne? 
Pauiet. 
Zdajci stala sama bo pred vami* 


E en ed i. 
(steče k Marii, ki se vsa trese). 
O, draga moja gospa! Kaj vam je? 

Paolet. 
No! Al ni prav? Ni bila vaša prošnja? 
Poprej se spolni, ko ste mislili. 
Sicer besed ste urnih bili, ladi! 
Zdaj govorite, zdaj je temu Čas! 

Marija. 
Zakaj mi niso prej povedali? 
Jaz nisem zdaj pripravljena, zdaj ne. 
Kar sem prosila za največo milost, 
Zdi se mi strašno, grozno. — Pojdi, Hana, 
Nazaj me pelji v grad, da se umirim, 
Počijem — 

Paulet. 

Ostanite. Morate 
Tu le je Čakati. To je, da pot 
K sodniku s cvetjem ni potresena. 

Tretji nastop. 

Grof Shrewsbury Prejšnji. 
H arij a. 
O, ne zato ! Moj Bog, ah, vse drugače 
Mi je pri sercu — Plemeniti Talbot ! 


Vi prišli ste ko angel iz riebés ! 

— Ne morem je pogledati ! ReSite, 
ReSite me sovražnega očesa — 
Shrewsbury 
Pogum ! naj serce ne upade vam, 
Osodo vašo ura ta razsodi. 

MarijaČakala 
sem je težko — pripravljala 
Se mnogo let, premišljevala sem, 
Vse zvesto zapisala si v spomin, 
Kakó bi omecila ji sercé ! 
In zdaj mi naglo je odpalo vse, 
Vse mertvo je, nic v meni ne živi, 
Le mojega terpljenja čut pekoči. 
Kervava jeza vzdiga na-njo v bridkem 
Se v mojem sercu, pobegnile so 
Vse dobre misli, z biči kačjimi 
Obstopajo peklenske me mučivke. 

Shrewsbury 
Vtolážite, miladi, zvrelo kri, 
Premagajte britkost in serce gnjevno, 
Ni dobro, ako sreča se sovraštvo 
S sovraštvom. Naj upira se še tako 
Sercé, zametati ni dobro ure! 
Ponižajte se pred mogoČnico ! 

Marija. 
Pred njó ! Ne morem se ponižati. 


Shrewsbari. 
Ponižajte se vender ! Govorite 
Spoštljivo in ponižno ! Terkajte 
Na njeno blagodušnost, ne kljubujte. 
Sedaj se ne opirajte na svoje 
Pravice, kajti zdaj ni temu časa. 

Harija. 
Ah, izprosila sem pogubo si, 
V gorje mi prošnja je uslišana! 
Nikdar bi viditi se ne imele! 
Nic dobrega ne more to prinesti ! 
Poprej se bosta ogenj ino voda 
V ljubezni družila, poprej bo jagnje 
Objemalo serdito, besno tigro, 
Preden sprijaznite se najne serci — 
Jaz sem preveč razžaljena — preveč je 
Zalila ona — Sprave ni med nama! 

Slirewsburi. 
Ozrite se zaupno ji v obraz ! 
Saj priča bil sem, kako vaše pismo 
Presúnilo ji serce je, solze 
Si brisala je iz oci. Ne, ni 
Brez serca, ne obupajte nikar. 

— Zato pred njó sem prišel k vam, kraljica Î 
Da vas pripravljam, da vas opominjam. 
Marija (zgrabi ga za roko). 
Ah, Talbot, vi ste bili vedno zvest 
Prijatel moj! — Da v mehki vaši ječi 


Ostanem ! Težko se mi je storilo, 
Ko so mi vzeli vas, o Shrewsburi ! 


S h re wsburi. 
Zdaj pozabite vse in mi s'ií e 
Le to, dajo ponižno sprejmete. 


Marija. 
J e tudi Burleigh ž njo, nesreča moja? 
Shrewsbury 
Nobeden je ne spremlja, razun Lestra. 


Marija. 
Lord Lester? 
Shrewsbury 


Nic nikár se ga ne bojte* 
On ne sovraži vas. Izprosil je 
Kraljico, da se vdala je v pogovor. 

Marija. 
Ah, saj sem znala to ! 
Shrewsbury 
Kaj pravite ? 
Panlet. 
Kraljica sem gre. 
(Vsi se vstran umaknejo, le Marija ostane operta m 
Hano.) 


íeterti nastop. 

Prejšnji, Elizabeta. Grof Leieetter. Lovei» 

Elizabeta (Leicestru.) 
Káko zove se 
Ta grad? 

Leicester. 
Fotheringhaj. 


Elizabeta (Talbotu.) 

Pošljite v London 
Pred nami lovce, Talbot! Množica 
P o ulicah se tako silno gnjete. 
Ognimo se v zelenje gaja tega, 

(Talbot odpravi lovce. Ona meri z ocrai Marijo, ter 
govori Pauletu.) 
Preveč me ljubi dobro moje ljudstvo, 
Nezmerno, malikvavsko je njegovo 
Veselje. Taka cast gre Bogu, ne 
Človeku. 


Marija. 

(ki se je v medlevicah naslanjala med tem na dojnico* 
se vzdigne in njeno okó se sterne z Elizabetinim oce» 
som. Strese se in verze zopet dojnici na persi.) 

Bog, v obličji tem ni serca ! 

Elizabeta. 
Kdo je ta gospa ? 
(Vsí molče.) 

Cvetje L av*

 8 


Leicester. 
Ti si, o kraljica 
Y Fotheringbaji. 
Elizabeta, 
(vede se ko osupnjena, ko bi se čudila ; pogleda temao 
Leicestra.) 
Kdo mi je to storil? 
Grof Lester ! 
Leicester. 

Prizanesi, o kraljica. 
Nebo je tvojo nogo pripeljalo, 
Da blagodusna si iti milostiva. 

Shrewsbury 
Kraljica slavna, odpri svoje serce, 
Ozr\ se milo na ubožico, 
Ki pred očesom tvojim trepeta. 

{Marija- se sklone in se hoče bližati Elizabeti, pa na 
pol pota obtrepeče; v obrazu se ji bere strašen dušni boj») 
Elizabeta. 
Gospoda, kako? Kdo mi rekel je, 
Da je poterta ? Le prevzetnica je to, 
Nesreča njena ni je pripognfla. 
Marija. 
Naj bo ! podveržem se še tej britkosti* 
Ponižaj se, ponos preblage duše! 
Pozabljeno naj bo, kaj sem in kar 
Terpela sem, b kolenom padem njen im, 
Ki me pabnila je v sramotno jeëo* 


(Se oberne h kraljici.) 
Yas so povišale nebesa, sestra! 
Ovila vara je senci srečna zmaga, 
Casííra Bogá, kije povišal vas. 

(Verze se pred njó na kolena») 
Bodite vi tud blagodušni, sestra! 
V sramoti ne pustite me pred sabo ! 
Stegnite roko, dajte mi desnico, 
Vzdignite iz globoke me nadloge ! 

El i i ab e ta (umakne se ji.) 
T i ste na svojem mestu zdaj, Marija! 
In hvalim božjo milost, ki ni hotla, 
Da bi pred vašimi nogami jaz 
Ležala, kakor vi pred mojimi, 

Marija (živeje.) 
Pomislite, da je menljivo vse 
Posvetno ! da prevzetnost Bog kaznuje ! 
Njegove strašne jeze ne budite, 
Ki vergla me pred vaše je noge« — 
Častíte v meni samo sebe zarad 
Prie tujih! O, nikar ne sramotite 
Kervi tudorske, ki po mojih žilah, 
Po vaših žilah teče — Bog nebeški ! 
Ne stojte nepristopno in osorno, 
Ko v morji skala, ktere se zastonj 
Topljenec prizadeva okleniti. 
Osoda moja in življenje moje 
Yisi na solzah in besedah mojih \ 


Zbudíte v sercu ini zaupanje, 
Da gane prošnja moja vam sercé, 
Ak me pogledate z očesom merzlim, 
Zapre sercé mi groza, posuši 
Se potok solz in merzlo dregetanje 
Zatre mi vroče prošnje v britkom sercu. 


Elizabeta (zanicljivo in ostro.) 
Povejte, kaj bi radi, ladi Stuart ! 
Prosili ste pogovora. Naj zabi m, 
Da smertno sem razžaljena kraljica, 
Naj spolnim sestersko dolžnost. S tolažbo 
Vas osrečujem svojega pogleda. 
Udala sem se blagodušnosti, 
Pravično grajo na-se nakopala, 
Da sem se toliko ponižala — 
Saj veste, hotli ste me umoriti, 

Marija. 
Kak bi začela, kako obračala 
Besedo, v serce da vam najde pot in 
Ga ne razžáli. O, moj mili Bog, 
Besedo mi na jezik daj in vzemi 
Ji želo, ki bi zbosti utegnilo! 
Celo za-sé ne morem govoriti, 
Da ne bi vas hudó tožila, ali 
Tožiti nočem vas, kraljeva sestra ! 

— Pravično niste z mano delali; 
Kraljica niste vi le, jaz sem tudi, 
In vi ste mene v temno ječo verglh 

11? 

Prišla sem k vam, pomoci vase prosit, 
In vi ste oskrunili gostoljubja 
Zakone svete in mednarodno 
Pravico, ker ste sunili me v ječo. 
Prijatlov zvestih in služabnikov 
Ste v^eli mi, v pomanjkanje pahnili, 
Postavili pred sodbo me sramotno — 
Nic več o tem ! Naj večna noč zakrije, 
Kar sem prestala, kar sem uČakála. 


— Naj bo, ne terdim, da ni božja volja : 
V i niste krivi, ja z tud nisem kriva ; 
Hudoben duh se vzdignil je iz brezdna, 
Vsejal sovraštva seme v najne serci, 
Kije kalilo v nežnih letih že 
In z nama raslo, prilivali so mu 
Ljudje hudobni. Besni derzniki 
Orožili so nepoštene roke. — 
To je prekletje, ki leži na kraljih, 
Da svet na kose tergajo v sovraštvu, 
Bude prepir in svad o med narodi. 
— Zdaj ni med nama tujega jezika. 
{Zaupljivo se ji približa in. s prosečim glasom.) 
Samé stojíve zdaj nasproti si, 
Povejte, sestra, kaj je moja krivda? 
Popolnoma se opravičim vam. 
Ah, da ste slušali me tistikrat, 
Ko tako skerbno vas iskala sem ! 
Ne bilo nikdar bi do tega prišlo, 



Ne bile tu na mestu žalostnem 
Zadele skup bi v tej nesrečni uri. 

Elizabeta. 

Obvarovala me je srečna zvezda, 
Da nisem stisnila na serce kače. 

— Dol žite Černo svoje serce, svoje 
Rodbine prenapetost, ne osode ! 
Sovražne pravde bilo ni med nama, 
Ko mi prepir vaš stric je napovedal, 
Napihnjeni duhovnik, ki hlepi 
Po vladi in prederzno roko stega 
Po kronah vsih, on vas preslepil je, 
Da ste pridéli moje 3i imena 
In gerb, podkúril vam sercé, da z mano 
Se pravdate na smert in na življenje. 
Pošasti vseje šuntal on na mene: 
Duhovnikov jezike, meč narodov, 
Orožje strašno verske blaznosti ; 
Celó v deržavi tu, kjer cvete mir, 
Unel požar je divjega mi hi upa. — 
Al Bog je z mano, ne z oholostjo 
Duhovnikovo. — Moji glavi bil 
Namenjen je udarec, vaša pada ! 
Marija. 
Sem v božjih rokah. Ne prevzamete 
Y oblasti svoji se s kervavim djanjem* — 

Elizabeta. 
Kdo mi ubrani to? Stric vas je dal 


Izgled vsim kraljem, kako naj ravnajo 
S sovražniki. V izgled naj bo nocí 
Jernejske mi kervava svatovšcina. 
Kaj mi je rodbina in kaj so mi 
Mednarodne pravice ? Cerkev terga 
Vezi dolžnosti vsake, nezvestobo 
In kraljemorstvo ona posvečuje. 
Havnam po uku se duhovnov vaših, 
Povejte, kje za vas poroka najdem, 
Ak ječo blagodušno vam odprem ? 
Pod ktero naj ključavnico zaprem 
Zvestobo vašo, da bi je ne mogel 
Odpreti svet'ga Petra skrivni ključ? 
Edino varstvo je oblast in sila, 
S zalego kačjo nikdar zveze ni. 


Marija. 
O, to je žalosten in niraČen sum! 
Ravnali z mano vedno ste, ko s tujko,. 
Sovražnico. Ko za nastopnico 
Bi bili me izbrali, kot mi gre, 
Vam bila bi v hvaležnosti^ ljubezni 
Prijatlica in srodnica ostala, 

Elizabeta» 
Tam zunaj, ladi, so prijatli vaši, 
Vaš dom je papeštvo, vaš brat je mnih — 
Da za nastopnico bi vas izbrala Î 
Goljufna, izdajavska zanjkataka! 
Da zapeljujete mi moje ljudstvo, 


Dokler Še jaz živim, Armida zvita. 
Da mi mladost kraljestva mojega 
Prekanjeno v vezi zapletate — 
Da vse na novovshajajoče solnce 
Obrača se, in jaz. — 


Marija, 

Bog daj vam mirî 
Odpovedujem žezlu se in kroni, 
Ah, mojega duha peruta peša, 
Ne mika več sveta me veličastvo. 
Namen dosegli ste, jaz sem Marii 
Le slaba senca še, pogum zaterla 
Mi dolga ječa je, vi ste zagrebli 
Me v lepem cvetji mojega življenja* 

— Sedaj nehajte, sestra! Govorite, 
Pokaj ste prišli sem, nikdár ne verjem, 
Da prišli mene ste zasmehovat. 
Izustite besedo : „Vi ste prosti, 
„Marija! skusili ste mojo roko, 
„Sedaj spoštujte mojo blagodušnost.*1 
Življenje,milo in svobodo- sladko 
Ko dar nebesk iz vase roke prejmem. 
— Beseda ena lahko vse popravi, 
Izustite jo, ne Čakajte dolgo! 
Gorjé vani, ako ž njo ne nehate ! 
Ker, ako z blagim djanjem, z milostjo 
Ne ločite od meue se — o sestra ! 
Ne stala tako bi pred vami, kakor 

Pred mano vi, za ta otok bogati, 
Za vso zemljo, na ktero morje pluska Î 


Elizabeta. 

Al znate zdaj, da ste premagani? 
Je konec li zvijač? Ni vec morivca 
Pri rokah4? Klateža, da bi za vas 
Potegnil meč in žalostno poginil? 


— Da, konec je, Marija. Nie vec ne 
Zapeljete nikogar. Svét imá 
Vso drugo skerb. Nihče vam noče biti 
Ceterti mož, ker snubce vi in može 
Morite ! 
Marija. 
Sestra! Sestra! O moj Bog! 
Vtolaži moje serce ! 

El isabet a (jo dolgo zanicljivo gleda.) 

To tedaj 
Je ljubeznjivost njena, Lester, v ktero 
Brez kazni ne pogleda mož noben, 
Ki nemaje nobena druga ženska! 
Zares! prav dober kup je slava bila; 
Ki z razuzdaneise pecá, kupuje 
Pri razuzdancih dober kup lepoto. 

Marija. 
To je preveč] 


Elizabeta (se zanicljivo smeja.) 
Zdaj ste razkrili pravi 
Obraz, do zdaj kazali ste predličje. 

Marija, 
(jeze vroča, vender z blago dostojnostjo.) 
V mladosti pala sem v človeške zmote, 
Oblast me zapeljala je, skrivala 
Pod temnim plaščem nisem svôga pada, 
S hinavščino sveta slepila nisem, 
S kraljevo prostodusnostjo ravnala. 
Naj huje djanje svét o meni vé, 
In reci smem, da boljša sem, ko moje ime* 
Gorje vam, ako pade Častni plašč 
Kedaj raz vaših djanj, ki ž njim hinavsko 
Pokrivate žerjavico peklensko. 
Poštenja niste vi podedovali 
Po materi ; svét vé, zakaj stopila 
Bulenska Ana na morišče je. 

šhrewsbnri (stopi med kraljici.) 
O moj Bog! mora - li do tega priti! 
J e to ponižnost in pokorščina, 
Marija ? 

Marija» 

Jaz sem se ponižala, 
Prestala, kar prestati more človek, 
Zapusti me, ponižnost krotkosercna í 
V nebesa zbeži poterpljivost tožna! 
Bazbij okove naposled in stopi 


123 

Iz jame svoje davno skriti čert ! 
In ti, ki dal morivni si pogled 
Bazdraženemu bazilisku, daj 
Na jezik mi strupeno sulico — 


Shrewsbari. 
O, vsa iz sebe je! Odpusti hudo 
Razdraženi 

(Elizabeti zapre jeza besedo, serdito meče oči na 
Marijo.) 
Leicester, 
(zeló nemiren, skuša Elizabeto odpeljati») 
Zdivjane ne poslušaj ! 
PreČ, preč! zapusti to nesrečno mesto! 
Marija. 
Kopile sramoti prestol angleški, 
Britanski blagi narod je sleparka 
Ogoljufala — Ko poznal bi svét 
Pravico, vi pred mano v prahu bi 
Ležali, ker jaz sem kraljica vaša! 
(Elizabeta naglo odide, lorda za njo, strašno prepadena, 

Peti nastop. 

Marija. Kenedi. 

Kenedi« 
Kaj ste storili! Vsa serdi ta je! 
Sedaj je vse zastonj, ves up zgubljen. 


Marija (še vsa iz sebej 
Sla je serdîta ! V sercu nosi srnert î 

(Hani se obesi krog vratu.) 
Kak mi je dobro, Hana ! Vender, ven 
Po tolikem zaničevanji in 
Terpljenji prišel Čas je maščevanja 
In zmage Î Hribi se valé mi s serca, 
Sovražnici sem nož zabola v persi. 

Kenedi, 
Ubožica! Vas grabi divja běsnost, 
Nepomirljivo dušo ste ranili; 
Blisk ona kuje, ona je kraljica; 
Hotivca v pričo ste jo sramotili ! 

Marija. 
Ponižala pred Lestrovim očesom î 
On vidil je, poterdil mojo zmago. 
Iz visokosti v prah sem jo pobila, 
Njegova bliža strele mi ostrila. 

Šesti nastop. 

Mortimer. Prejiaje. 

Kenedi. 
O, sir, kak konec. — 


125 

H o r t i m er. 

Sam sera sliM vse. 
(Migne dojnici, da bi šla na svoje mesto, sam stopi 

bliže. Vede se jako nemirno in strastno.) 
Premagala si jo ! Poderla v prah ! 
Ti bila si kraljica, on a bila 
J e liudodelka, tvoj pogum me vnema, 
Častim te —- Kakor boginja velika 
In slavna tu stojiš v trenutji tem. 

Marija. 

Ste govorili z Lestrom ? Izrqčili 
Mu- dar in pismo ? — Govorite, sir Î 

Mortimer (jo gleda z ognjenim očesom.) 
Kakó te je kraljeva blaga jeza 
Obsevala in tvojo ljubeznjivost 
Poviševala ! Ti si krona žen 
Na zemlji ! 

Marija. 
Prosim vas, povejte mi, 
Kaj pravi lord, kaj imam upati ? 

Mortimer. 

Kdo ? Ta strašljivee, ta zanikernik ? 
Ne upajte od njega nie in čisto 
Nie! Zaničujte, pozabite ga! 

Marija« 
Kaj pravite? 


Mortimer. 

On vas bi reSšil, on ! 
In dal vam roko ! Stojte ! Z mano mora 
Se prej na smert in na življenje biti ! 

Marija. 

Ak niste pisma dali mu — je pree! 

Mortimer. 

Življenje ljubi ta plahúii preveč. 
Kdor tebe Če rešiti in objeti, 
V obličje smerti mora se ozreti. 


Marij a. 
In noče za-me zdaj nič več storiti ? 

Mortimer. 

NiČ vee o njem ! Kaj more on, černá 
Je on? Brez njega morem te rešiti. 

Marija. 

Ah, kaj bi mogli vi{ 
Mortimer. 
Današnji dan 
Ni včerajšnji, pomislite, kraljica! 
Elizabeta je razdražena, 
Beseda vaša jo je budo zbola, 
Zaperte so vse pota milosti. 
Zdaj treba djanja, serČnim Bog pomagaf 
Življenja kdor ne vaga, je brez blaga, 
Pred pervo zarjo boste svobodni. 


Marija. 

Kaj pravite ? To noč ! To ni mogoče? 

Mortimer. 
Slušajte, kaj je sklenjeno. Tovarišev 
Sem zbral v kapeli skrivni, spovednik 
Je nas spovedal, nam odpustke dal 
Za grehe vse, ki smo storili jih 
Dozdaj, za vse, ki jih nocoj storimo. 
Prejeli sveto rešuje smo teló 
Na pragu zadnjega popotovanja. 

Marija. 
O, kako groze polno pripravljanje í 

Mortimer. 
Nocojšno noc popneino se na grad. 
Jaz ključe preskerbim. Pomorimo 
Čuvaje tvoje, tebe rešimo. 
Kar diha v gradu, mora vse umreti 
Pod nožem, da nobeden ne ostane, 
Ki bi oznanil in ovadil rop. 

Marija. 
In Druri, Paulet, jecarja moja? 
O, raji dasta zadnjo kapljo kervi — 

Mortimer. 
Najperva padeta pod mojim nožem! 
Marija. 
Kaj strica, druzega očeta bi — 


Mortimer. 
Vmoriti cem ga z lastnima rokama. 

Marija. 
O, grozna hudobija! 
Mortimer. 

Hudobije 
So odpuščene vse. Najhuje smem, 
In hočem jih storiti. 

Marija. 
Grozno, grozno ! 

Mortimer. 
In če kraljico moral bi prebosti, 
To sveti hostji sem prisegel danes. 

Marija. 
Nikar ne za-me toliko kervi. — 

Mortimer. 

Brez tebe in ljubezni moje ni 
Življenja za-me! Naj svetov se vez 
Preterga, naj povodenj potopi 
Z neskončnimi valovi, kar Živi ! 
Naj vse svetove popeli požar, 
NiČ druzega, ko ti, ni meni marl 

Marija (umakne se mu.) 

Moj Bog ! kak govor, sir, in — kak pogled Î 

— Strah me je vas, vi me odganjate* 

129 

Mortimer. 

{g zmotenim ocelbm, v obrazu se mu vidi, da ima zmešano 

pamet/) 
Življenje, kakor smert terpi le eno 
Trenutje! Naj me vlečejo v Tiburn, 
Naj mi z razbeljenimi kleščami 
Teló in ud za udom tergajo, 


(naglo se ji bliža z razpetimi rokami.) 
Âk smem objeti, draga duša! tebe — 

Marija (umakne se mu). 
Preč, besni človek ! 
Mortimer. 
Tu na persih teb, 
Na ustih teh, ki dihajo ljubezen — 


Marija. 
Za božjo voljo, sir! Pustite me! 


Mortimer. 
Bedák je, sreče kdor se Če ogniti, 
Ki v roke dale so mu jo nebesa. 
Vkljub vsemu svetu hočem te rešiti, 
In jaz te rešim, slava bode moja 
In, kakor Bog živi! — tud roka tvoja. 


Marija. 
Ah, mi ne pride angel na pomoč! 
Osoda strašna! Jezno me gojiš, 
Iz ene groze v drugo me derviš. 
Sem-li rojena, da budim divjanje? 
Ljubezen, serd — budi mi t.p%tm)&. 
Cvetje I. zrr9 % 


Mortimer. 
Sovražijo te uni, jaz te ljubim; 
Sovražniki te Čejo umoriti, 
Tvoj beli tilnik rabeljnu izdati» 
Življenje ti izroči radosti, 
Ki moraš ga sovraštvu darovati! 
S to ljubeznjivostjo, ki ni več tvoja, 
Osreči mene, ki te serČno ljubim! 
Lej, v tvoje lepe, svilene lase 
Zapletajo mertvaške se mocí, 
Zapleti milo v njih ne me vezi ! 

Marija« 

Besedo kako moram čuti, sir! 
Naj vam nesreča moja sveta bo, 
Oe vam kraljeva moja glava ni. 

Mortimer« 

Raz glavo v prab je pala tvoja krona, 
Posvetne slave si obropana, 
Ukazi, naj zdrobi se tvoja spona, 
Poišči si prijatia, reŠnika! 
Ostalo tebi nič ni, kakor jasno 
Obličja tvojega bájilo krasno* 
Nebo na zemlji ono mi odpira, 
Nasprot sekiri rabeljnovi tira — 


Marija. 

O, kdo me reši iz njegove siie ! 


Mortimer. 
Frederzna služba plati se prederzno. 
Zakaj junak preliva svojo kri ? 
Življenju je življenje pervi dar ! 
Bedak je, ki zastonj ga potopi ! 
Haj greje vroči me njegovi žar — 

(Strastno jo pritisne na persi.) 

Marija. 
O, moram zavolj moža klicati 
Pomoč, ki reŠnik moj — 

Mortim er. 
Nečutna nisi; 
Ostrosti merzle svét te ne dolži 5 
Ljubezni prošnja gane serce ti. 
Osrečila si pevca Ricija, 
Uplenila te roka Bothwellova. 
Marija. 

Prederznik ! 
Mortimer. 
Bil je tvoj trinog, pa ti 

Ljubila si ga, pred njim tresla se, 
Ak morda groza te omaje le, 
Ha dan, pošasti! 


Marija. 
Moj Bog! Al divjate? 


Hort i örer. 
Pred mano tudi moraš trepetati I 


132 


Kenedi (noter buti). 
"Vse polno sem jih gre. Od vsih strani 
Yojaki vrejo, 


Mortimer (kviško plane in za mec zagrabi)» 
Jaz ubranim te! 

Marija. 
O Hana, resi me njegovih rok! 
Na vek mi vgasnil je rešitve zor. 
Ozrl se milo na-me, večni Bog ! 
Na desni sila je, na levi mor ! 


(Beži v grad, Kenedi za njo.) 

Sedmi nastop, 

ioriim«r, Paulet in Drnri, vsa zmešana planeta na8 oder* 
Lovci letajo cez oder. 
Paulet. 
Zaprite vrata. Potegnite brane ! 
Mortimer. 
Kaj se zgodilo je? 

P a Q 1 e t. 

Kje je morivka? 
Verzite v ječo mi jo najtemnejo ! 
Mortimer» 
Kaj je? Povejte mi, kaj je? 



Paulet. 
Kraljica ! 
Prekleta roka ! Vragova prederznost Î 

Mortimer, 
Kraljica! ktera? 
Paalet. 
Naša! Umorjena 
Na londonskih je ulicah! (Leti v grad.) 

Osmi nastop* 

Mortimer. Koj potem Okelli. 

Mortimer. 

Al mesa 
Se v glavi mi? Ni nekdo memo tekel 
In kričal : Umorjena je kraljica ! 
Ne, to ni res; bledenje je vročinsko, 
Ki v praznih sanjih kaže mi, 
Kar je napolnovalo glavo mojo — 
Kdo tece sem? Okelli! Tako grozen! 

Okelli (noter buti). 
Bežite, Mortimer! Bežite! Vseje 
Zgubljeno, vse! 

Mortimer. 

Kaj je zgubljeno? 


Okelli. 

Ne 
Yprašajte dolgo. Urno, urno v beg t 
Mortimer. 
I kaj je vender? 
Okelli. 
Derzni naš Sauvage 
Je planil na-njo. 
Mortimer. 
Al je vender res! 
Okelli. 
Bes, res je, o resite se! 
Mortimer. 

Ona 
J e umorjena, rešena Marija 
Iz ječe sede na prestol angleški ! 

Okelli. 
Kdo pravi, daje umorjena! 
Mortimer. 

Vi! 

Okelli. 

Ni umorjena, živa je ! in jaz 
In vi in z nama vsi poginejo. 
Mortimer, 
Živí? 


Oleili. 

Uzderžal plašč je sulico, 
Morivca razorožil Slirewsburi. 
Mortimer, 
Živí? 
Okellu 
Zivi j da vse nas pogubi! 
Pobegnite, že gaj zapirajo. 

Mortimer. 

Kdo bil je tako besen? 

Okelli. 

Barnabit 
Tulonski, kterega globoko ste 
Zamišljenega vidili v kapeli, 
Ko nam razlagal rnnih.cerkveno je 
Prekletje na angleško knežinjo. 
Prijel se pervega je pripomočka, 
Da bi s prederzüim djanjem osvobodil 
KatolŠko cerkev, mučenisko krono 
Si s tem pridobil! Le duhovniku 
Je svoj namen zaupal, djanja lotil 
Se je na poti londonski — nesrečno* 

Msrtijner (po dolgem molčanji). 

O, tebe strašna, jezna roka tepe, 
Ubožica! Zdaj moraš ti umreti, 
Tvoj angel sam te treščil je v pogubo* 



Okclü. 
Povejte mi, kam vi pobegnete ? 
Jaz pôjdem skrit se v gozde severne. 

Mortimer. 
Bežite Î Vodi Bog stopinje vaše ! 
Jaz tu ostanem, skusim jo rešiti, 
Oe spodleti, voljan sem smert storiti. 

(Odideta na nasprotne strani.) 

Četerto djanje* 

Prednja soba. 

Pervi nastop. 

Grof Anbeipine. Kent in Leicester* 

Aubes p in e. 
Gospoda, kako je kraljici? Ves 
Prestrašen sem še in strahu omamljen. 
Kak pripetila se je hudobija 
V osredji najzvestejega naroda ? 

Leicester. 
Zločinec ni Anglež; vaš človek je, 
Francoz, podložnik kralja vašega. 

Aubespin e. 
Gotovo besen človek ! 
Rent. 
Katolik, 
Grof Aubespin e ! 


Dragi nastop. 

Prejinji. Burleigh v pogovoru z Darisonom. 
B u r 1 e j g h. 
Berž naj smertna spiše 
Se sodba in pritisne na-njo pečat 

— Potem naj brez odloga se kraljici 
ZroČi, dajo podpiše. Urno! Pojte 
Brez obotavljanja. 
Davison. 

Koj bo gotova. 

A n b e g p i a e. (Burl eighu). 

Lord, zvesto moje serce je deležno 
Veselja splošnega na tem otoku. 
O, hvala Bogu ! da ubranil je 
Kraljici glavo jekla smertnega ! 

Burleigh. 
Cast njemu, ker je osramotil naše 
Sovražnike ! 

Aubespiae. 
Naj ga ubije strela, 
Ki lotil se peklenskega je posla ! 
Burleigh. 
Ki lotil se in ki gaje podkúril! 

Aubespitte (Kentu). 

Oe vas je volja, slavni lordmaršal, 
Pustite me h kraljici, prosmi vas, 


Da ji voščila svojega gospoda 
In kralja k nogam položim ponižno. — 
Burleigh. 
Grof Aubespine, ne trudite se. 
Aube spi n c (uredovno). 
Vem, kaj sem dolžen. 
Bnrleigb. 
Vi ste dolžni to 
Deželo brez odloga zapustiti. 

Aubespine (osupne). 
Kaj? Kako to? 
Bnrleigb. 

Svetost poslanstva vas 
Varuje dansi Še in ne več jutro. 
Aubespine. 
Sem se pregrešil v cem? 
Burleigh. 
Ak i m e n uj e m 
Pregreho, kazni ne odide vec. 
Aubespine. 
Jaz sem poslanec, lord, pravica moja — 
Bnrleigb. 
Ne varuje deržavnih izdajavcev. 
Leicester in Kent, 
Ha! Kaj je to? 


A a b e s p iD e. 

Milord, premislite — 

Burleigh. 
Dobili potni list so pri morivcu, 
Ki ga je podpisala vaša roka. 

Kent. 
J e to mogoče? 

Aubespinc. 

Mnogo potnih listov 
Sem že podpisal, jaz ne vidim v serce 
Človeku. 

Burleigh. 
V vasi hiši je opravil 
Morivec spoved. 

Aubespinc, 

Moja hiša je 
Odperta. 

Burl e igli. 

Vsem sovražnikom angleškim. 
Aubespine. 
Naj se preišče. 
Burleigh. 
Varite se tega! 

Aabespine, 

Jaz sem razžaljen, z mano moj vladar, 
Moj kralj razterga zvezo sklenjeno. 


Bnrleigb. 
Eaztergala jo že kraljica je, 
Francozu v zakon roke ne podá. 
Lord Kentski! Ukazujem vam, da grofa 
Z vso varnostjo odpravite na morje. 
Napalo ljudstvo je razdraženo 
Njegovo hišo in orožja nasi o 
Na kupe; hoče ga raztergati, 
Ce ga le najde-, skrijte ga, da vleže 
Tegota se. — Vi ste ^mi porok za-nj ! 

Au b es p in e. 
Rad grem in zapustim deržavo to, 
Kjer se íeptá z nogami narodom 
Pravica, kjer igrača so pogodbe — 
Odgovor dá moj kralj — 

Burleigh. 
Naj pride po-nj! 
(Kent in Aubespine odstopita*) 

Tretji nastop. 

Leicester in Barleigb. 

L e i c e s t e r. 
In tako zvezo ste raztergali, 
Ki ste sklenili brez prevdarka jo 
In brez poklica. Slaba hvala vam ! 
Kaj ste storili za Angleško vi? 
Milord, vas trud se slabo je poplačal. 


Burleigh. 

Imel namen sem dober; ali človek 
Obraca, Bog oberne. Blagor mu, 
Ki roko srne, ko jaz, na serce deti! 


Leicester. 

Skrivnostne vase mreže svét pozná, 
Ki va-nje hudodelnike deržavne 
Lovite. — Zdaj je vam ugoden čas, 
Milord! Odkrijte strašno hudodelstvo; 
Skrivnost Še krije hudodelnike. 
Preiskovavna sodba se odpre, 
Da zvagajo po pravdi se besede, 
Da sodijo pogledi se in misli. 
Tu ste vi mož, da ni enacega, 
DerŽavni Atlant, Anglija sloni 
Na vaših ramah. 

Burleigh. 

Vi, milord, ste mojster; 
Ker take zmage , kakor jezik vas, 
Beseda moja nikdar ni dobila. 

Leicester. 

Kaj hočete s tem reči, lord? 

Burleigh. 

Kaj niste 
Zvabili vi za herbtom mi kraljice 
K Fotheringhajskem gradu? Govorite! 


Leicester. 

Za herbtom vam! Kdaj balo se, milord, 
Je djanje moje Čela vašega? 

Burleigh. 
Da bili bi v Fotheringhaj kraljico 
Zvabili? Ne! Kraljice niste vi 
Zvabili tje! — Kraljica bila je 
Tak dobra, da je tje zvabila vas. 

Leicester. 

Kam zopet to leti, milord? 

Burleigh. 

Preblaga, 
Ki se je ondi vedla kot kraljica! 
Preslavoa zmaga na prekrotko jagnje! 
O dobra, milostiva knežinja! 
Takó so derzno te zasramovali 
In te izdali brez usmiljenja ! 
Da ! to tedaj je blagodusnost vaša 
In milost, ki se vas je polotila 
V deržavnem svetovavstvu! Da! zato je 
Marija tako slaba, zaničljiva 
Sovražnica, da vredno ni se ž njeno 
Kervjó oskruniti ! Namem zvita ! 
Prav dobro ste skovali jo! Le Škoda, 
Nabrúsili prevecT, da odletela 
Je ost. 


Leicester. 

Nevrednež! Urno z mano! Pred 
Elizabeto daste ini odgovor ! 

Burleigh. 
Tam mene najdete — al glejte ! lord, 
Da ondi vam ne zmanjka besedi! (Odide.) 

Ceterti nastop. 
L ei e ester sam, potem Mortimer. 
Leicester. 
Spoznal, ujél me je. Kakó na sled 
Mi prišel je zaviti človek ta ! 
Gorje mi, Če ima dokazov! Ako 
Kraljica zve, da sem se pogovarjal 
Z Marijo ! — Moj Bog , kaka ostro ona 
Obsodi me ! Oči odpre ji moj 
Hinavski, zviti, zapeljivi svet, 
Nesrečno prizadevanje, da sem 
V Fotheringbaj izpeljal jo! Spozná, 
Kak zvito sem zakopal jo v sramoto, 
So vraženi protivnici izdal ! 
O, tega mi ne odpusti nikoli! 
Premišljeno zazdi se vse kraljici : 
Celó pogovora izid grenkobni, 
Zasmehovanje, zmaga vražnice ; 
Sum na-me pade, da orožil sem 
Morivca jaz, ki vergla vmes ga je 


Osode strahovite pest kervava ! 
Zgubljen, zgubljen sem! Ha! kdo sem leti! 
MOT t im er (prileti v strašnem nemiru in se plašno ozira)* 
Grof Lester! ste sami? ste prav sami? 

Leiceiter. 

Bežite, derznik! Kaj pri meni čete? 
Mortimer. 
Na sled so prišli nam in tudi vam; 
Lord, pazite! 

Leicester. 
Bežite ! 
Mortimer. 

Znajo tudi, 
Da bil je zbor pri grofu Aubesphm — 
Leicester. 
Kaj meni mar! 
Mortimer. 

Da se ga je morivee 
Vdeležil — 
L e i e e s t e r. 

To je vaša skerb. Prederznik ! 
Kaj mene mešate v kervavo djanje? 
Sami branite svoje hudobije! 

Mortimer. 

Lord, poslušajte vender! 


Leicester ( v hudi jezi), 

V pekel z vami ! 
Kaj se pripenjate, ko hudi duh, 
Na moje pete! Še poznam vas ne! 
Z morivci nemam nié opraviti. 

Mortimer, * 

Yi nočete poslušati. Svarit 
Sem prišel vas : tud vam na sled so prišli. 


Leicester. 

Ha! 

Mortimer. 

Prišel veliki blagajnik je 
Potem, ko se nesreča je zgodila, 
Y ITotheringhaj, kraljičine je shrambe 
Preiskal, našel — 

Leicester. 
Kaj? 
Mortimer, 
Začeto pismo 
Kraljičino do vas — 
Leisester. 
Ubožica ! 

Mortimer« 
Y njem prosi ona, da bodite mož 
Beseda. Vam ponuja svojo roko, 
Prejete opominja vas podobe — 
Cvetje I. zv,


146 

Leicester» 

Peklensko oglje! 
Mortimer. 
Pismo ima Burleigh. 
Leicester. 
Zgubljen sem ! 

(Hodi med naslednjimi besedami Mortimerjevimi v obupu 
sem ter tje,) 
Mortimer. 
Na delo, dokler je Še čas in sebe 
In njo rešite! Iz zaderge se s prisego 
Izvijte, zmislite izgovore, 
Nesrečo odvernite! Moja moc je 
Pri kraji. Razkropljeni so tovarši, 
Raztergane vse niti nase zveze. 
Na Škotsko jaz nabirat novih grem 
Prijatlov; zdaj je v vasi roci vse. 
Storite vse, kar morete! 

Leicester (postoji, naenkrat mirno). 
Storim ! 
(Odpre vrata in zavpije.) 
Trabanti ! noter ! 
(Častniku, ki pristopi z oroženimi ljudmi.) 

Tega izdajavea 
Deržavnega izročam vašim rokam, 
Zarota strašna je prišla na dan, 
Jaz grem kraljici vse oznanit» (Odide.) 


14Î 

Mortimer« 
(stoji v začetku ves omamljen, pa se kmalo zavé in ozre 

zaničljivo na Leicestra). 
Nescamnež! Naj bo, saj sem to zaslužil. 
Zakaj pa upal sem nevrednežu? 
Življenje njemu hrani moja smert, 
Moj grob mu resna biti mora berv* 

— Omolkne jezik moj. Le resi se! 
Podreti sabo v jamo nočem te, 
Še v smerti mar mi tvoje zveze ni, 
Življenje vvragu je edino blago. 
(Častniku, ki ga hoče prijeti.) 
Kaj Češ, trinostva rob podkupljeni? 
Ja z sem svoboden, serce te certi (Potegne bodalec.) 

Častnik. 
Orožje ima — Vzemite mu ga ! 
(Va-nj se zaženejo, on se jim ubrani.) 


Mortimer. 
V trenutji zadnjem svobodno odpre 
Naj se sercé in jezik razvozla ! 


•Cert, kletev in poguba vam, ki ste 
Boga izdali in kraljico svojo ! 
Ki obernili herbet v nezvestobi 
Posvetni in nebeški ste Marii, 
Prodali se kraljici — kopilétu — 
Častnik. 
Preklinja, čujete! Zgrabite ga! 
10* 


Mortimer. 
O, duša ! Nisem mogel te oteti, 
Tedaj izgled ti krepko dušen dam. 
Marija sveta, ti mi pot razsveti 
V nebeški dom iz solznih zemskih jami 
(Prebode se in pade stražniku v naročje).. 

Peti nastop. 

Kraljičina soba, 

Elizabeta s pismom v rod. Bnrleigh. 

Elizabeta. 
Tje me je zvabil ! Treščil me v sramoto t 
O, izdajavecl Pred sovražnico 
Slovesno me pripeljal ! O, takó é& 
Nobena žena ni izdana bila. 

Burleigh. 
Ne morem razumeti, kako, s ktero 
Mocjo in Čarovno zvijačo mu 
Je obveljalo, da prekanil je 
Modrost kraljice moje. 

Elizabeta. 
O, sramote 
Umreti moram ! Kako smelo je 
Slabosti moje zanicaval. Njo 
Sem mislila ponižati in bila 
Ponižana sem sama! 


Burleigh. 

Zdaj spoznavaš, 
Da dobro, zvesto sem ti svetoval. 

Elizabeta, 

Zadela me je kazni huda šiba, 
Ker nisem poslušala modrega 
Nasveta vašega ! In kako njem u 
Ne bila bi verjela? Kako mogla 
Sem bati se v prisegah najzvesteje 
Ljubezni take zanjke? Komu smem 
Verjeti, ko prevaril meje on, 
Ki sem pred vsemi ga povišala? 
Ki bil mi vedno je naj bolj pri sercu, 
Ki sem mu dovolila, da obnaša 
Na dvoru tem se ko gospod in kralj ! 

Burleigh. 

in ravno v času tem te je izdal 
Tej zavidljivi škotski knežinji! 
Elizabeta. 
O, to sramoto mi s kervjó opere! 

— Povejte, al je sodba spisana? 
Burleigh. 

Da! kakor zapovedala si sama. 

Elizabeta. 

Umreti mora7 naj jo vidi m réti, 
Za njeno glavo naj njegova pade. 


Iz serca njega sem iztergala. 
Ljubezen se je ohladila, jeza 
Unela se, iz visočine naj 
Telebi v žrelo jame najglobeje ! 
Naj bo spomin ostrosti, kakor bil je 
Izgled slabosti moje. Naj se verze 
Na dno temnice toverske. Izvolim 
Sodnike, da ga sodijo. Zapadel 
Ostrosti je zakona. 

Burleigh. 

Ali silil 
Bo pred-te, da se opraviči — 

Elizabeta. 

Kako 
Se more opravičiti? Ne priča 
Na-nj to pisanje? Hudobija je 
Njegova kakor beli dan očita ! 

Burleigh, 

Pa ti si blagosercna, milostiva, 
Ko ga ugledas, ko stoji pred tabo — 


Elizabeta. 

Nič več, nič več ga nočem viditi ! 
Ste zapovedali, da pred oci, 
Ko pride, mi ne srne? 


Burleigh. 

Ukazal sem ! 


15t 

PI em i ž (pristopi). 
Lord Lester! 
Elizabeta. 

Derznik ! Préd-se mu ne dam. 
Recite mu, naj zopet gre, od kodar 
J e prišel. 

Plemie. 
Tega si ne upam reci 
Milordu, tudi bi mi ne verjel. 

Elizabe ta. 
Povišala sem tako ga, da bolj 
Bojé služabniki se moji njega 
Od mene ! 

Burleigh (plemiču). 
Prepovedala mu je 
Kraljica priti pred obličje svoje. 
(Plemič obotavljaje se odide.) 
Elizabeta (po kratkem molčanji). 

In Če pri vsem tem bi mogoče bilo, 
Ce mogel bi se opravičiti ! 
Povejte, ni mogoče, da je to le prog!a, 
Ki jo nastavila mi je Marija, 
Da me razpre s prijatlom najzvestejim? 
O, ona je prebito zvita tica ! 
Ak je písala pismo le za to, 
Da vseje v persi meni sum strupeni, 
Da njemu, ki Čertí ga, jamo skoplje — 



Burleigh. 

Ál dobro vse premisli, vladarica — 

Šesti nastop. 

Prejšnja. Leicester. 
Leicester. 
(silam prilomi, s zapovedovavnim obnašanjem)» 


Nesramneža bi vidil, ki zavrača 
Od praga me kraljice moje. 
Elizabeta. 
Ha, 
Prederznik ! 

Leicester. 

Meni pot zapirati ! 
Ák sprejme Burleigha, tud mene mora! 
Burleigh. 

Vi ste prederzni> lord *, brez dovoljenja 
Lomastite sem noter, ko razbojnik. 
Leicester. 

In vi, milord, nesramni ste zelo, 
Da vtikate se v to. Kaj? Dovoljenje? 
Na dvoru tem nikogar ne poznam, 
Da Lestru dovoljenje in ukaze 
Bi dajal. (Ponižno se bliža Elizabeti.) 


Le iz ust kraljičinih — 


Elizabeta (ne pogleda ga). 

Spred mojega obličja, spridenec ! 
Leicester. 
Glas neprijazen Čujem v teh besedah 
Milorda, svojega sovražnika, 
Ne milostne Elizabete svoje. 

— Jaz na Elizabeto svojo se 
Opiram — ti si poslušala njega, 
Bos mene tud. 
Elizabeta. 

Nesramnež, govorite? 
Pomnožite zloeinstvo ! Hudobijo 
Tajíte i 

Leicester. 
Naj odstopi ta nadležnik 

— Lord, odstopite, kar imam s kraljico 
Jaz govoriti, prič ne potrebuje. 
liOrd, odstopite! 
Elizabeta (Burleighu). 
Ostanite, lord í 

Leicester. 

Cemú med tabo je in mano tretji ! 
S preljubljeno kraljico imam posel — 
Ne odpovem pravic se, ki gredo mi — 
Pravice te so svete, hočem, da 
Odstopi lord ! 



Elizabeta. 
Vam prístova ponosna 
Beseda ! 
Leieester. 

Prístova mi res, ker sem 
Presrečni mož, ki tvoja milost me 
Najviše ceni, ki povzdignila 
Me je nad tega, nad možé vse druge ! 
To prednost mi je dalo tvoje serce. 
Za Boga Î kar ljubezen mi je dala, 
To branim do poslednje kaplje kervi. 

— Naj on odstopi — dveh trenutji mi 
Je 
treba, da vse s tabo poravnam. 
Elizabeta. 

Zastonj me skušate s zvijačo vjeti. 
Leicester. 

Ujél te blebetavec je, kraljica, 
Jaz pa bom sercu tvojemu govoril, 
In kar počel sem v tvojo upajoč 
Veliko milost, zagovarjal bom 
Pred samim tvojim sercem. — Druge ne 
Priznavam sodbe, le samó sercé 
Kraljice mile ! 

Elizabeta. 

Kavno to, nesramnež ! 
Pogublja vas — Pokažite mu pismo, 
Lord! 


Burleigh. 

Tuje! 
Leicester. 
To pisala je Marija ! 
Elizabeta. 
Berite in umolknite ! 
Leicester (ko prebere, mirno). 
Sum ná-me 
Letí, smem vender upati, da me 
Zgolj prazni, puhli sum ne pogubi ! 
Elizabeta. 
Tajite, ako morete, da niste 
Pečali se skrivaj z Marijo, vzeli 
Podobe, ji rešitve obetali ? 
Leicester. 
Težavno bi ne bilo, ko bi kriv bil, 
Zavreči pričanje sovražnice ! 
Al moja vest je čista ; ne tajim, 
Da piše zgolj x-esnico ! 
Elizabeta. 
Vender no, 

Hudobnež ! 
Burleigh. 
Lastni jezik ga pogublja. 

Elizabeta. 
Izpred oči mi! v ječo — izdajavec! 


Leicester. 

Ne, izdajavec nisem. Prav ni bilo, 
Da skrival tebi sem početje to; 
Namen je bil posten, da se ukradeni 
V skrivnost sovražnici in jo potarem. 

Elizabeta. 
Izgovor prazen — 
Burleigh. 
Lord, vi mislite — 
Leicester. 

Prederzno igro sem igral, to vém, 
In le grof Lester smel na dvoru tem 
Se je prederzniti tak ovi h del. 
Svét vé, kako sovražim jaz Marijo. 
Visoka stopnja in zaupanje, 
Ki ž njim kraljica moja me časti, 
Zatreti mora dvombo vsako v moje 
Poštenje ; mož, ki tvoja milbst ga 
Pred vsemi druzimi možmi veliČa, 
Hoditi srne po lastni derzai poti, 
Da vse stori, kar mu dolžnost veleva. 


Burleigh. 

Milord, pošteno delo se ne skriva! 
Leicester. 
Milord ! pred delom blebetate v i, 
V i svoja dela trobite po svetu, 


To je p o vaše, ali ne po moje, 
Jaz delam prej, potem pa govorim ! 
B url ei gb. 

Vi govorite zdaj, ker morate. 
Leicester, 
(ponosno in zanicljivo ga z očmi meri). 
In vi se bábate, da Bog vé kaj 
Storili ste, kraljico rešili, 
Zaroto zadušili — Vi vse veste, 
Očesu vašemu ne more nič 
Oditi. O, oslepljeni bahac! 
Čeravno vohate na vse strani, 
Se danes prosta bila bi Marija, 
Ko ja z zarote bi no bil zadušil. 
Burleigh. 
Vi zadušili — 
Leicester. 

Jaz, milord. Kraljica 
Zanašala se je na Mortimerja, 
Serce mu je odkrila, dala mu 
Kervav ukaz, ker stric njegov ni hotel 
Spolniti njene volje. Ali ni 
To tako bilo? 

(Kraljica in Burleigh se osupnjena pogledata.) 

Burleigh. 

Kje ste culi to? 


Leicester, 
Ni tako? Kje imeli ste oči, 
Da niste vidili, kakó vas je 
Prekanil Mortimer, katoličan, 
Orodje Guizov, ljubljenec Mariin, 
Butica vrela, ki je prišel sem 
Osvobodit Marijo, umorit 
Kraljico — 
Elizabeta (grozno osupnjena). 

Mortimer! 
Leicester. 
Mariine mi 
J e pisma nosil, v past sem ga ujel, 
Se danes so imeli jo iz ječe 
Potegniti, v trenutji J;em mi je 
Povedal sam, dal straži sem ga v roke. 
V obupu, ko je vidil svojo mrežo 
Kaztergano, se je usmertil sam ! 

Elizabeta. 

O, strašno, strašno sem pre varjena! 
Ta Mortimer ! 
Burleigh. 
Sedaj, sedaj seje 
Zgodilo to, ko jaz sem vas zapustil? 

LeieeiUr. 
Zarés mi je hudó in jako žal, 
Da se usmertil je. Ko bi še živel, 


Njegovo pričanje bi me gotovo 
Opralo suma in očistilo. 
Zato .izročil sem ga straži v roke. 
Nedolžnost moja pokazala jasno 
Bi svetu se po naj ostrej i pravdi. 


Bariéig h. 

Umoril se je, pravite. Al sam ? 
Al ste ga vi? 
Leicester. 


Sramotni sum ! Prasajte 
Vojaka, kemu sem ga v roke dal ! 

(Stopi na prag in klice. Častnik telesne straže pristopi.) 
Povejte/ sir, kraljici, kak umeri 
Je Mortimer ! 

Častnik. 

Na straži bil sem ravno 
V dvorani prednji, ko odperl je vrata 
Milord mi velel viteza zapreti, 
Ker je deržave nase izdaj avec 5 
In vedel se je, kakor besen človek, 
Izderi bodalec je, preklinjal strašno 
Kraljico, v persi sunil si bodalec, 
Se preden je mogoče bilo mu 
Ga vzeti. 


Leicester. 
Sir, dovolj je! Pojte. Dosti 
Kraljica vé ! (Častnjjk odide.) 


Elizabeta-

O, pekel izdajavskiî 

'Leicester, 

Kdo rešil tebe je tedaj ? Lord Burleigh ? 
Je vedil za nevarnost, ki te je 
Oplétala? Jo je odvernil on? 


— Tvoj zvesti Lester bil je angelj tvoj ! 
Burleigh. 

Grof! kaj ugodno vam je Mortimer 
Umeri. 
Elizabeta. 

Ne vem, kaj rekla bi. Verjamem 
In ne verjamem vara in mislim, da 
Ste krivi in da niste krivi. Bog vé ! — 
O, kak čertím jo, ki me v toliko 
Gorje zagreba ! 

Leicester. 

Na morišče ž njo ! 
Zdaj sem za njeno smert.. Moj svet je bîl, 
Naj se pusti ji mila lue življenja, 
Dokler se za-njo ne potegne mec. 
Zdaj se je to zgodilo — toraj hočemi 
Da sodba izversi se brez odloga. 

Burleigh. 

Vi, vi to svetvate ! 


Leicester. 
Čeravno se 
Upíra mi to zadnje sredstvo, vender 
Spoznavam zdaj in verjem, da zahteva 
Kraljičino življenje njeno smert: 
Zato je svet moj, naj ukaže se, 
Da pelje ona koj se na morišce Î 
Burleigh (kraljici). 

Ker tako zvesto misli zdaj milord, 
J e moj nasvet, naj izverši on sam 
Povelje smertno. 

Leicester. 

Kako? Jaz? 

Burleigh. 

Da! Vit 
Najbolje rešite se suma, lord, 
Ce vi ukážete, da glava vzame 
Marii se, katero, kakor svet 
Pripoveduje, ste ljubili vi. 

Elizabeta (Leicestra z očmi meri). 

Nasvet je dober. Naj zgodi se tako. 

Leicester. 
Visoka moja stopnja bi imela 
Me varovati tako žalostnega 
Ukaza ; pristova veliko bolje 
Cvetje I. zv„ 


Burleigh u, nego meni. Kdor kraljici 
Stoji tak blizo, kakor jaz stojim, 
Ne smel bi nič nesrečnega storiti. 
Da pa pokažem zvesto svoje serce, 
Da volji zadostim kraljičini, 
Znebim pravice svoje visokosti 
In zoperni dolžnosti se udam. 


Elizabeta. 

Lord Burleigh naj imá jo z vami ! 

(Temu.) 
Lord, 
Skerbite, da se naglo da ukaz. 
(Burleigh odide; zunaj se cuje hrnp)«. 

Sedmi nastop* 

Grof Kentski. Prej žnja. 
Elizabeta. 
Kaj je, lord Kentski? Kaj je hrup le-tá 
Po mestnih ulicah? Kaj je ? 

Kent. 

Kraljica ! 
Krog grada zbira množica se gosta 
In jako sili, da se ji prikážeš. 

Elizabeta. 

Kaj hoče ljudstvo? 


Kent. 

Strah po mestu gre, 

Da je v nevarnosti življenje tvoje, 
D a klatijo morivci se okrog, 
Ki ná-te jih poslal je rimski papež, 
Da katoliki so se spun tali, 
Marijo namerjavajo oteti 
In za kraljico razglasiti jo. 
Druhal veruje in divja. Le glava 
Mariina, ak pade dansi Še, 
Vtolaži in umiri množico. 


Elizabeta. 

Kaj? Kako? S silo mi grozi druhal? 

Kent. 

Druhal se ne vtolaži, ne odjenja, 
Dokler ji smertne sodbe ne podpišeš» 

Osmi nastop. 

Burleigh. Davison s pisanjem. P rej inj i. 
Elizabeta. 
Kaj ste prinesli, Davison ? 
Davison (bliža se, resnobno). 

Kraljica, 
T i si povelje dala — 
11* 


Elizabeta» 

Kaj je? 

(Ko hoče prijeti pisanje, jo strah in trepet spreleti,) 

Moj Bog! 

Burleigh. 
Poslušaj, ljudstva glas je božji glas. 
Elizabeta, 
(ne vé, kaj bi storila, bojuje se sama seboj)* 
Gospoda moja, kdo mi porok je, 
Da čujem res naroda vsega glas 
In glas sveta! Ab, kako se bojim, 
Ce spolnim želje ljudstvu zdaj, da ne bi 
Glasu nasprotnega pozneje cula, 
Da ne bi ravno grajali me ti, 
Ki zdaj me k djanju tako silijo ! 


Deveti nastop. 

Grof Shrewsbury Prej Inj i. 
Shrewsbury 
Kraljica ! premotili bi te radi, 
Ne daj se premotiti, terdno stoj ! 
(Ko zagleda Davisona s pisanjem.)/ 
Seje zgodilo že? Nesrečen list 
V tej roci vidim. Naj kraljici v tem, 
Trenutji pred oči ne pride. 



im 

Elizabeta. 

Blagi 
Crrof Shrewsburi ! Napenjajo vse žile. 

Shrewsbury 

Kdo smé te siliti? Ti si kraljica, 
Pokaži tukaj veličanstvo svoje! 
Ukazi molk sirovi množici. 
Ki s silo krati voljo ti kraljevo. 
Pokaži, da je tvoja sodba prosta. 
Bojezen, slepa zmota vlada ljudstvo, 
T i si razdražena, ti si v nesvésti, 

•Človeško bitje, zdaj ne smeš soditi! 
Burleigb. 
Že davno je razsojeno. Ne prasa 
Se vec za sodbo, ampak le za kaz en. 
Rent, 
{ki je odstopu, ko je prišel Shrewsburi, verne se.) 
Hrup rase, ljudstvo se ne dá krotiti. 

Elizabeta (Shrewsburiu). 
Zdaj vidite, kakó me silijo ! 
Shrewsbury 

Odloga prosim le. Poteza ena 

Peresa more vzeti mir in srečo 
Življenju tvojemu. Premišljevala 

Si mnogo let, te smé le-tó trenutje 
Ko ljut vertinec sabo potegniti? 


Počakaj malo, da vihar ti v sercu 
Potihne. Čakaj ure mirneje. 

Burleigh (s živo jezo). 
Odlašaj, čakaj, mudi, da deržava 
Stoji v plamenu, obvelja poslednjič 
Sovražnici namenjena moritev. 
Ohranil Bog je trikrat tvojo glavo, 
Dans teje skoraj smert objela-, skušasr 
Bogá, če enkrat čudeža Še upaš. 

Shrewsbury 

Zaupaj Bogu, ki te s Čudežem 
Je štirkrat rešil, ki je dansi moc 
Dal slabi roki starčevi, da je 
Premagala zdivjanega morivca! 
Ne terkam zdaj z besedo na pravico, 
Zdaj Časa ni, ne mores Čuti je 
V viharji tera. Le to ohrani v sercu l 
Zdaj treses ti pred živo se Marijo, 
"Ni treba tebi žive bati se, 
Pa tresi se pred mertvo, umorjeno, 
Iz groba dvigne se, s kervavo šibo 
In mašČevavnim duhom nad deržavo 
Popne se jezno, ljudstvu serca spre 
In v vročem serdu ná-te zdraží jih; 
Zdaj jo Čertí Britanec, ker seje 
Boji; al njeno smert bo kaznoval, 
Imenoval ne bode reve vec 
Sovražnice deželne vere, vidil 


Bo v njej le vnuk o kraljev, mucenico 
Sovraštva ! Vidila premembo boš 
Koj, ko je več ne bo -, obhodi London, 
Ko se spolnilo je kervavo djanje; 
Pokaži ljudstvu se, ki te vriskaje 
Sicer obsipa, in boš vidila 
Britanijo in ljudstvo čisto drugo, 
Ker tebe več ne bo obsevala 
Pravica sveta, ki podvergla ti 
J e serca Î Strah, trinoštva strašni drug, 
Pred tabo trepetaje bo korakal 
In s potov vseh, na ktere stopiš, ljudstvo 
Podil. Je kdo v deržavi brez skerbi, 
Ce pade posvečena njena glava? 

Elizabeta. 

Ab, Shrewsburi ! Vi ste rešili mi 
Življenje dansi, nož morivcev ste 
Od mene odvernili. — Da zaderl 
Morivec bi ga v moje persi bil,« 
Končan bi bil prepir in dvombe prosta, 
In Čista vse krivice bi ležala 
V tihotni, mirni raki zdaj, V resnici! 
Življenja sita sem in vladanja! 
In ako mor a ena naju pasti, 
Da živi druga — in drugače ni, 
To vidim — ne smem biti tista jaz, 
Ki p a d e ? Naj izbere moje ljudstvo. 
Nazaj mu veličanstvo dam njegovo. 



Nebesa priča so mi, da živela 
Narodu sem, ne blagru lastnemu* 
Če upa od priliznjene Marije, 
Kraljice mlajše, dneve srecneje, 
Prestol in krono rada zapustim, 
V samoto tiho v Woodstock vernem se, 
Kjer sem v mladosti bivala ponižno, 
Kjer sem, v zavetji pred nečimerno 
Posvetno visokostjo, sama v sebi 
Iskala visokosti in je našla. 
Za vladarico nisem stvarjena ! 
Vladavec biti mora terd, osoren, 
In moje serce milostljivo je. 
Otok ta vladala sem dolgo srečno, 
Ker bilo druzega mi treba ni, 
Ko srečo vsipati med svoje ljudstvo, 
Zdaj prišla perva težka je dolžnost, 
In Čutim, da sem brez mocí — 


Burleigh. 

Za Boga! 
Ko moram Čuti tako nekraljeve 
Besede iz kraljičinih ust, bil bi 
Dolžnosti, domovini izdajavec, 
Ko bi še dalje molčal. — Rekla si, 
Da ljubiš svoje ljudstvo bolj od sebe« 
To zdaj poterdi ! Ne izbiraj sebi 
Miru, deržave ne izdajaj vihram* 

— Pogledaj vere! Mora s to Marijo 

169 


Se spet verníti krivoverstvo ? 
Menih tu vladati, na novo priti, 
Iz Rima papežev poslanec, nase 
Cerkve zapirat, nase kralje metat 
S prestola? Tebe terjam za vse duše 
Podložnikov. Kraljica, djanje tvoje 
Odreši jih al večno pogubi. 
Tu ni na pravem mestu ženska milost, 
Narodov blagor perva je dolžnost ; 
Ce rešil ti je Shrewsburi življenje, 
Odrešim ja z Angleško. — To je vecí 


Elizabeta. 

Pustite, da to rec premislim sama ! 
Tolažbe pri ljudeh ni, svéta ni ! 
Sodnika višega o tem poprasam, 
Storim, kar vdihne večna mi modrost — 
Gospoda, dosti ! 


(Davisonu.) Ostanite blizo ! 
(Lordi odhajajo. Le Shrewsburi stojí še nekaj trenutji pred 
kraljico s pomenljivim pogledom; potem odide počasi silno 

žalosten.) 

Deseti nastop. 

Elizabeta (sama). 

Peklenska ljudska tlaka! Vražja sužnost! 
O, kako sita sem prilizovati 
Maliku se, ki v sercu ga sovražim ! 



Kdaj vender sedem mirna na prestol! 
Menitev moram spoštovati, hva 
Podložnikov iskati, vgajati 
Druhali, kiji vgaja le slepar; 
O, ta ni kralj, ki mora svetu streči! 
Le on je kralj, ki dela, kakor mu 
Je drago in mu treba ljudstva ni 
Po hvali prašati. — Zakaj sem bila 
Pravična, sovražila svojevoljnost 
Vse žive dni? Da sem zvezala sama 
Boke si v pervi sili tej, ki se 
Ogniti je ne morem. Obsojéva 
Izgled me, ki dajala sem ga sama. 
Ko delala bi kruto, kakor španska 
Marija, ki je vladala pred mano, 
Brez graje bi kraljico v grob pahnila! 
In sem-li svobodno imela voljo? 
Zakaj sem vladala pravično ? Sila 
Potrebe, ki uklepa v spone tudi 
Svobodno voljo kraljem, mi je to 
Krepost velevala. — S sovražniki 
Obdani mi derži le vdano ljudstvo 
Na glavi omahljivo krono. Vse 
Deržave kopne zemlje hrepene 
Pahniti me iz visokosti v prah. 
Prekletje meče nespravljivi papež 
Na mojo glavo in izdaja me 
Francoz s poljubom lažnim, Judovim ; 
Spanjol pripravlja mi na planem morji 


Pregrozovito, pogubljivo vojsko; 
Na neoroženo kraljico vstal je 
Vesoljni svet ! Pravic nagoto moram 
S krepostmi kriti sjajnimi 5 svét vé, 
Da nisem knežjega rodu zakonska 
HČi. Lastni oce me je osramotil. 
Sovražniki so razgernili mojo 
Sramoto in postavljajo mi to 
Marijo, ko perteči strah, nasproti. 

Storiti moram konec temu strahu ! 
Naj pade njena glava, da bo mir! 
Mucivka mi je ona in strašilo, 
Ki ga poslala mi osoda je! 
Kjer sem sadila nado in veselje, 
Leži na poti mi peklenska kača, 
Iztergala je milega iz rok mi, 
Ukradla ženina! Marija Stuart 
Je vsa nesreča, ki me v lice luska! 
Ko n j e med živimi ne bode več, 
Bom svobodna, ko čisti zrak na gorah. 

(Nekaj casa molči.) 
Kak zanicljivo me je gledala ! 
Z očesom hotla meje v prah pobiti! 
O, reva, jaz imam orožje bolje, 
To rani smertno, to te pogubi! 

(Gre naglo k mizi in popade za pero.) 
Jaz sem kopile? Ti uboga stvar ! 
Kopile sem le, dokler ti živiš, 
Ko padeš t i, s teboj tud dvomba pade, 


172 

Al sem, al nisem knežjega rodu. 
Ko zbirati Anglež ne bo več mogel, 
Spočeta sem v zakonski postelji! 


(Podpiše naglo, s krepko roko, spusti potem pero iz rok in 
se strahoma odmakne. Potem pozvoni.) 

Enajsti nastop. 

Elizabeta. Davison. 
Elizabeta. 
Kje so ostali lordi ? 
Davison. 
Šli mirit 
Razdraženo so ljudstvo. Koj se je 
Umirilo, ko se prikazal je 
Grof Shrewsburi: „Taje, ta je!" je glasov 
Sto klicalo „ta rešil je življenje 
Kraljici! Poslušajte moža, naj 
Bolj verlega Britanca!44 Zdaj zacel 
J e plemeniti Talbot govoriti, 
Posvaril ljudstvo je z besedo krotko* 
Govoril tako jasno, tako krepko, 
Da otažilo se je ljudstvo, tiho 
Domú je Šlo. 
Elizabeta. 

Omahljiva drubal, 
Ki vsaka sapa jo vali sebó ! 
Gorje mu, ki naslanja se na slabi 


173 

Ta terst ! — Že prav, sir Davison, le pojte. 

(Eo pride Davison do vrat.) 
Ta list — vzemite ga nazaj, izročam 
Ga vaši roki. 

Davison 
(ozre se na list, ter se prestraši). 

Tvoj podpis, kraljica! 
Si razsodila? 
Elizabeta. 

Podpisala sem, 
Ker se ogniti sili nisem moglar 
Kaj Če papir ta razsoditi? eno 
Imé ne umori nikogar. 

Davison. 

Tvoje 
Imé, kraljica, pod pisanjem tem 
Eazsoja vse, mori, ko živa strela 
Iz viška bije, ker zapoveduje 
Sodnikom, da imajo brez odloga 
V Fotberinghaj poslati rabeljna, 
Da smert kraljici škotski napove, 
Da jo usmerti, ko se pervi dan 
Zazna. Tu ni odloga ! V smert jo treščim, 
Ak to pisanje dam iz svojih rok. 

Elizabeta. 

Da, sir, osodo važno Bog je v vase 
Koke polo&il. Sir, prosite ga, 


Da vas z modrostjo svojo razsvetli. 
Jaz grem, storite vi dolžnosti svoje. (Hoče 


Davison (stopi ji na pot). 

Nikar, kraljica! ne zapusti me, 
Dokler mi nisi razodela volje. 
J e treba tu modrosti druge še, 
Ko tvoj ukaz po cerki dopolniti? 


— Si dala ta ukaz ti v mojo roko, 
Da spolni se nemudoma po Čerki? 
Elizabeta. 

To bode, mora umnost vaša vam — 

Davison (hitro in strahotna ji v besedo seže). 
Ne moja ! Bog obvaruj me ! Pokornost 
Vsa umnost moja je. Služabnik tvoj 
Soditi tukaj Čisto nic ne sme. 
Pomota majhna je tu kraljemorstvo, 
Rodi gorje brez kraja in brez konca. 
Dovoli, da sem v tej veliki reči 
Orodje slepo in brez lastne volje. 
Oznani jasno mi povelje svoje : 
Kaj hočeš ti s kervavim tem ukazom ? 

Elizabeta-

Ime njegovo vam oznanja vse. 

Davison. 

Tedaj ti ukazuješ, da se spolni ? 


Elizabeta (obotavljaje se). 

Ne reče m tega, straši me ta misel. 
Davison. 
Al hočeš, da ga obderžim pri sebi? 

Elizabeta (hitro). 

V nevarnost svojo. Vi ste odgovorni. 

Davi SOD. 

Jaz? Sveti Bog! Povej mi, kaj želiš? 

Elizabeta (nepoterpežljivo), 

Jaz hočem, da se ta ne všečna rec 
Ne jemlje v misli dalje, da imám 
Saj enkrat in na večne čase mir. 

Davison. 

Daj mi besedo eno le. Povej, 
Določi, kaj počnem naj s tem pisanjem! 


Elizabeta. 

Povedala sem vam, ne mučite 
Me dalje. 

Davison. 

Ti si mi povedala? 
ííeló nic nisi mi povedala — 
O, spomni se, kraljica moja ! 

E Hi a be t a (z nogo ob tla udari,). 

Sitnež! 


176 


Davison. 
Poterpi ! Malo dni sem Še le v službi! 
Ne vém Še, kako mora se beseda 
Na dvorih in pri kraljih sukati. 
Narava prosta me je odgojila, 
Zato poterpi s zvestim svojim hlapcem ! 
Naj ti besede žal ne bo, ki poduči me, 
Ki mi dolžnosti stavi pred oči — 
(Bliža se ji, ko bi jo prosil; ona mu ob erne kerbet ; on stoji 
v obupu, potem pa govori sercno). 
Nazaj to pismo vzemi ! vzemi ga ! 
Ko živo oglje peče v roke me. 
Ne voli mene v strašno opravilo. 
Elizabeta. 
Storite, kar sem zapovedala ! (Odide.) 

Dvanajsti nastop. 

Davison. Koj potem Burleigh. 
DaYison. 
Sla je! brez svéta zapustila me! 
Kaj čem početi s tem pisanjem strašnim? 
Bi ga obderžal, ali ga izročil? 
(Burleigbu, ki pristopi.) 
O, prav, da prišli ste, milord! Vi ste 
V deržavno službo pripeljali me. 
Kešite me iz nje. Prevzel sem jo, 


177 

Ker nisem je poznal. Lord, dovolite, 
Da vernem se v temoto, kjer ste vi 
Me našli; nisem, nisem za to službo — 


Burleigh. 

Kaj je? Bodite sereni ! Kje je sodba? 
Poklicala je vas kraljica, 
Davison, 

V hudi, 
Najhuji jezi me je zapustila, 
O, dajte svet mi, pomagajte mi! 
[Razjasnite mi to peklensko dvombo! 
Tu-le je sodba in — podpisana! 

Bnrleigh (naglo). 

Je ? Dajte, dajte sem ! 

Davison, 

Ne smem. 

Burleigh. 

Zakaj? 
Davison. 

Kazločno mi še volje ni — 
Bnrleigh, 

HazloČno? Podpisala je. Lesem! 

Davison. 

Kaj spolnim — naj ne spolnim. —Bog! kaj vem, 
Al ima se spolniti, al se nema ? 
Cvetje I. zv,


 12 


178 

Burleigh (silneje va-nj tišči)» 

Koj mora se spolniti. Dajte sem ! 

Vi ste zgubljeni, če odlašate, 

Davison. 

Zgubljen, milord, sem, ako se prenaglim» 

Burleigh. 

Bedak ste, brez možganov ! Dajte sem ! 

(Izterga mu pisanje iz rok in odleti ž njim.) 

Davison (letí za njim), 

O, stojte! Vi me v brezno sujete! 

Peto djanje« 

Igra se v tisti izbi, kjer v pervem djanjî. 

Peryi nastop. 

Hana Kenedi vsa v čemi obleki, z objokanimi očmi, v velikí 
tihi žalosti pečati zavitke in pisma. Večkrat globoko vzdahne 
in preneha v delu; vidi se, da vmes tiho moli. P a ule t in 
Dr ur i pristopita tudi v černi ppravi; za njima prinašajo 
strežaji zlate in sreberne posode, ogledala, podobe in druge 
dragotine, ter jih postavljajo v dno izbe. Paulet izroči dojnici 
skrinjico z lišpom napolnjeno in pisanje, ter ji znamenj 
e da, da je popis tistih reči, ki so jih prinesli strežaji«. 
Ko zagleda dojnica te reči, se ji milo stori. Vsi spet odidejo^ 
le Kenedi ostane, H elvi I pristopi* 


Kenedi (zavpije, ko ga ugleda). 

Melvil, vi prišli ste ! Vas zopet vidim ! 

Melvil. 

Da, zvesta Hana, vidiva se zopet! 

R en e d i. 
O, dolga, britka bila je ločitev ! 

Melvil. 
In žalostna in grenka je vernitev ! 

Kenedi* 
Moj Bog! Vi prišli ste — 

Melvil. 

Jemät slovo 
Za večno od kraljice. 

Kenedi. 

Zdaj Še le, 
Ob smertni njeni uri puščajo 
Se pred obličje ji nekdanji znanci. 
O, dragi sir, ne prašam, kako se 
J e vam godilo, ne razkladam vam 
Terpljenja, ki smo ga prebili, kar 
Iztergali so vas zmed naše srede* 
Saj pride temu še pozneje ura! 
Melvil ! Melvil ! smo morali ta dan 
Ucakati, ta dan nesreče britke! 


Mehil. 

Nikar si ne topiva britkih serc! 
Dokler bom živ na svetu, jokal bom, 
Nie vec ne bode lic mi jamČal smeh. 
Obleke černe nikdar vec ne slečem ! 
Vse žive dni za njo bom žaloval ; 
Al dans bom stanoviten. Obljubite 
Mi tudi vi, da bolečine boste 
Krotili — in Če vsi žalujejo 
Obupno, serce ji midva dajajva, 
Na smertni poti bodiva podpora ! 


Kenedi. 

Melvil ! Če mislite, da potrebuje 
Podpore najne na tej britki poti, 
Ste v zmoti! Ona sama daje nam 
Izgled poguma blazega. Nikar, 
Nič se ne bojte! Ko kraljica in 
Junakinja umerje ona. 

Melvil. 

Kako 
Sprejela smertno oznanilo je? 
Cul sem, da bila ni pripravljena. 

Kenedi, 

Ni bila ne. — Drug strah jo je moril. 
Ni tresla se zbog smerti, ampak zbog 
Rešitelja. — Obljubljena je bila 
Svoboda nam. Da resi nas to noč 


181 

Iz ječe, je obljubil Mortimer. 
In v upanju in strahu, v težki dvombi, 
Al izročiti srné osebo svojo, 
Kraljevo Čast prederznerou mladencu, 
Kraljica Čakala je bele zore. 


— Nastane šum in tefkanje po gradu, 
Na uho bijejo nam mnoge kiadva ; 
Menili smo, da so rešitelji» 
Up miga nam, življenja sladka želja 
Prebuja vnovič se z močjo neskončno — 
Zdaj vrata se odprejo — noter stopi 
Sir Paulet in oznani, da tesarji 
Postavljajo pod nami smertni oder! 
(V veliki bolečini se od njega oberne.) 

Melvil. 
Pravični Bog! povejte, kako je 
Prebila strahovito to premembo ? 


Kenedi. 
(cez nekaj časa, ko se ji spet nekoliko serčnost poverne.) 

Počasna ni stopinja iz življenja! 
Naenkrat, naglo, v enem hipu mora 
Zaměniti se Časno z večnim 5 Bog 
J e milost dal kraljici v tem trenutji, 
Da je od sebe vergla z dušo serčno 
Posvetni up in s ter dno, živo vero 
Nebés se oklenila. Knežinje 
Ni osramotil bledi strah, ne tožba, 



Najmanjša ne besedica. Potem 
Še le, ko cula je,| da jo izdal 
Nesramno je lord Lester, ko je cula 
Osodo britko drazega mládenca, 
Ki za-njo padel ]e v pogubo strašno 
In ji odnesel zadnji up, so se ji 
Očí s solzami napolnile zarad 
Nesreče tuje, ne osode lastne. 

M elv i L 

Kje je zdaj, smem-li stopiti pred-njó? 

Kenedi. 

Ostalo noč je cula in molila, 
Prijatlom dala v pismih je slovo, 
Poslednje poročila zapisala, 
Sedaj počiva malo; zadnje spanje 
Jo krepi. 


Mehih 

Je-U kdo pri njej ? 

Kenedi, 
Zdravnik 
DomaČi Burgoin in njene ženske. 


Drugi nastop, 

Margareta Kuri. Prej inj a. 
Kenedi. 
Gospá, kaj nam imate sporočiti? 
Se je kraljica že zbudila ? 
Kuri (solze briše). 
Je že 
zapravljena. — Zeli, da greste k njej. 
Kenedi. 
Grem koj. 
(Melvilu, ki hoče ž njo iti.) 
Melvil, čakajte malo, da je 
Pogled vas ne pretrese. (Odide.) 
Kari. 
Melvil! stari 
Opravnik dvorni! 
Melvil. 
Da, opravnik sem ! 
Kuri, 
Opravnika ni treba več tej hiši! 

— Melvil ! vi prišli ste iz Londona, 
Kakó godi se možu mojemu? 

51 elvi I. 

Pripoveduje se, da ga spusté, 
Ko — 

Kuri. 

Ko kraljice več ne bo na svetu ! 
O, malovredni, zlobni izdajavec ! 
On drage našeje gospé morivec; 
Njegovo pričevanje jo je sterlo. 

Mehil. 

Da, tako je« 

Karl. 

Naj se pogrezne v pekel ! 
S krivičnim pričanjem je sterl kraljico — 

Mehil. 

Miladi Kuri ! premislite besede ! 

Kad. 

Priseči hočem Bogu na sodišču, 
Iz oči v oči možu ponovim, 
In glas raznesem med vesoljni svet, 
Da je umerla po nedolžnem — 


Melvil. 
Bog daj ! 


Tretji aastop. 
BuFgoin. P r cjs D j a, Potem Hana Kenedi. 
Burg o in (zagleda Mel vila). 


O, Melvil ! 

Mehil (objame ga). 

Burgoin ! 

B u r g o in *|i(^gar eti Kurí). 

Kozarec vina 
Pripravite kraljici ! Ali urno! (Kuri odide.) 

Mehi). 

Kaj ? Je kraljici slabo? 

Burgoin. 

Krepka je, 
Pogum junaški krepi jo in misli, 
Da ni jedi ji treba ; ali Še 
Je čaka težek boj, naj njeni se 
Sovražniki ne hvalijo, da ji 
J e strah pred smertjo sterl krepotno serce, 
Ak ji slabost natorna vzame moc. 

Melvil (dojnici, ki pristopi). 

Al sprejme mene? 


186 


Renedi, 
Koj bo sama tukaj, 

— Dozdeva se mi, da se Čudite, 
In da me prašajo oeesa vaše, 
Kaj ta krasota Če pred smertuo uro? 
— O, sir, terpeli smo pomanjkanje, 
Ko smo živeli ; smert nas bogati. 
Četerti nastop. 

Prejšnji. Dve druge Mariině služabnici, tudi v černi obleki» 
Ko zagledate Melvila, na glas zajokate. 
Mehil. 
Vaj' vidim tu ! Kakó smo spet se našli ! 
Gertruda, Rozamunda ! 
Druga služabnica. 

Poslovila 
Se z nami je ! V trenutji zadnjem hoče 
Se z Bogom pogovarjati. 

(Pristopite še dve druge služabnici, oblečene kakor prejšnje^ 
na obrazu se jima bere žalost.) 

Peti nastop. 

Prejšnji, Margareta Kuri prinese v zlatem kozarcu vina, po» 
stavljaje ga na mizo, se derži za stol s trepetajočo roko j v 
obrazu je bleda. 


Mehi). 

Miladi, kaj vam je? Od kod ta strah? 
Kuri. 
Moj Bog! 

Burgoiii. 

Kaj je? 

R url. 
O, kaj sem vidila! 
Helvil. 

Zavédite se! Sporočite, kaj je? 

Kuri. 
Ko nesla sem kozarec po stopnicah 
Deržecih mimo spodnje sobe, so se 
Odperle vrata — Jaz ozrem se noter — 
Zagledam — moj Bog! 

Helvil. 
Kaj ste vidili? 

Kari. 

Preprežene so bile s čeroim suknom 
Od tal do stropa stene, stal na sredi 
J e velik oder tud s preprogo Černo, 
Na njem ležala klada s čer n im pertom 
In zraven nje blazina, pri blazini 
Nabrúsená sekira. Soba polna 


188 

J e ljudstva bila, ki pritiskalo 
K mertvaskemu je odru in daritve 
Pričakovalo s kervolocnostjo. 
Druga služabnica. 
O, Bog, usmili se kraljice nase í 
Melvil. 
Bodite sereni! Sem gre! 


Sesti nastop. 

Prejšnji. Marija, belo, pražnje oblečena, za vratom ima verizico, 
na kteri visi Jagiije božje, za pasom kronico, v roci 
sveto razpetje, v kitah ^diadem, z dolgo, eerno, odgernjeno 
tančico. Ko pristopi, razdelé se pričujoče osebe na obé 
strani v veliki žalosti. Melvil se nehote na koleno zgrudi* 


Marija, 
(ozre se z mirno visokostjo na vse*) 


Kaj plakate? Zakaj žalujete^ 
Imeli bi se z mano veseliti, 
Da bliža konec se nadlogi moji, 
Da težke moje spone se drobe, 
Odpira ječa moja, da vesela 
Na angelskih perutih duša dviga 
Tje gori se, kjer veena je svoboda. 
Ko bila sem sovražnici prevzetni 
Izdana, pahnjena v terpljenje britko, 
V sramoto — slavna, svobodna kraljica, 



Tedaj sem bila milovanja vredna! 

— Prijatlica resnobna, bližnja smert, 
Ozdravi bolečine! S Černim plaščem 
Pokrije milo dni sramote moje, 
Človeku, ki zabredel je globoko, 
Osoda zadnja zopet čast poverne. 
Na glavi čutim zopet staro krono -, 
Ponos kraljevi v plemeniti dusi ! 
(Pristopi nekoliko bliže.) 
Melvil, ste tu? Sir blagi, tega ne! 
Vstanite! Prišli k moji zmagi ste, 
Ne k moji smerti, sreča mi je došla — 
In tega res ne bila bi verjela — 
V sovražne roke zgolj ime mi ne 
Zapade, ker prijatel zvest stoji, 
Ki terdi z mano eno vero, v smerti 
Za pričo mi na strani» Blagi vitez, 
Povejte, kako seje vam godilo 
V deželi tej sovražni, neprijazni, 
Od kar so vas odtergali od mene? 
Bolelo me za vas je vedno serce. 

Melvil. 

NiČ manjkalo mi ni, le bolečina, 
Da ti pomagati ne morem, mi je 
Sercé morila. 

Marija. 
Kako se godi 
Didjeru, staremu ključarju? Ali 


Gotovo spi že davno v tihi zemlji, 
Ker mnogo let je nosil že na ramah. 

Mehil. 
Te milosti, mu ni Še skazal Bog, 
Zivi Še, da mladost pokoplje tvojo. 

Marija. 

Da bila bi pred smertjo srečo vžila, 
Le eno dušo mile rodbine 
Objela ! Ah, le-tó mi dano ni Î 
Umreti moram tu na tujem svetu, 
Solze le vam po meni bodo lile! 

— Melvil, voščila svoji rodbini 
Izročam zvestim vašim persom, — Kralj 
Kerščanske zemlje, svaka blagoslavljam 
In vso francozko hišo kraljevo, 
In blagoslavljam strica kardinala, 
Henrika Gviza, ujca blazega, 
In papeža, namestnika sinú 
Božjega, ki me tudi blagoslavlja, 
Katoliškega kneza, ki mi je 
Obljubil, da me reši, da maščuje 
Se zarad mene ; vseh sem spomnila se 
Teh v svoji oporoki, dar ljubezni, 
Čeravno majhen, bodo spoštovali. 
(Oberne se k služabnikom.) 

Priporočila vas sem bratu, kralju 
Francozkemu, on poskerbi za vas 
In dá vam novo, milšo domovino. 


Če vam je draga zadnja moja prošnja, 
Ne ostanite na angleški zemlji, 
Da se napihnjeni Anglež ne pase 
V nesreči vaši, v prahu vas ne gleda, 
Ki bili meni ste do konca zvesti. 
Pred svetim mi razpetjem obljubite, 
Da zapustite to neblaženo 
Deželo koj, ko mene več ne bo! 


Mehil (dotakne se križa). 

Prisegam ti v imenu vsih. 

Marija. 

Kar revi 
Obropani mi je ostalo Še, 
Kar smem po lastni volji razdeliti, 
Vse to med vas sem razdelila 5 upam 
Da bodo spoštovali mojo voljo. 
Tud to je vase, kar na smertni poti 
Na sebi imam. — Dovolite mi 
Še enkrat lišp sveta na poti v večnost ! 

(Gospicam*) 
Vam, moja Aliks, Jedert, Rozamunda 
Poročam biserje, opravo svojo, 
Ve ste še mlade in mladost raduje 
Nad lepotinami se svetnimi. 
Ti Margareta, ti imaš pravice 
Naj več do moje blagodušnosti, 
Zapuščam tebe najnesrecnejo 


192 

Na svetu tem -, zavolj krivice se 
Ne bom nad tvojim možem maščevala, 
To razodene oporoka moja — 
Ti zvesta moja Hana, ti ne ljubiš 
Zlatá in bleska dragih kamnov, tebi 
Blago najdraže je spomin na-mé. 
Darujem ti to ruto! Z lastno roko 
Sem vezla v britkih urah tebi jo, 
Utkala va-njo vroče svoje solze; 
S to ruto mi oči zavezi ti, 
Ko pride Čas. — Želim, da službo to 
Poslednjo skaže moja Hana mi. 


Kenedi. 

O, Melvil! tega ne prebijem jaz! 

Marija. 

Stopite bliže, da se poslovim 
Še z vami. 
(Podaja jim roké, in vsi poklekajo pred njo, ljubijo ji roke 
in britko jokajo.) 

Varuj Bog te, Margareta — 
Bog s tabo, A1 i k s. — Hvala, Burgoin, 
Za zvesto službo. — Tvoja usta, Je d er t^ 
Gore ko ogenj. — Vžila mnogo sem 
Sovraštva, pa ljubezni tudi mnogo ! 
Naj mojo Jedert blag osreči mož, 
Ljubezni hoče to gorkó sercé, — 
Ti, Berta , boljši del si izvolila, 
Ostati češ nebes nevesta čista. 


193 

O, hiti, da obljubo svojo spolniš ! 
NeČimerno je vse posvetno blago, 
To vidiš Dad kraljico svojo ! Dosti ! 
Bog z vami Î Bog obvari vas na vedno ! 


tNaglo se od njih oberne; vsi odstopijo, le Melvil ostane.) 

Sedmi nastop. 

Marija. Melvil. 
Marija. 


Posvetne vse reci sem poravnala 
In upam, da ne bo na uni svet 
Za mano tožb človeških in sovraštva. 
Le nekaj težko še na duši mi 
Leži, ji brani, da ne more se 
Svobodno in veselo dvigniti. 

Mehil. 

Odkrîj mi serce, zlajšaj svojo dušo, 
Prijatiu zvestemu skerbi zaupaj. 
Marija. 

Stojim na stermem robu vecnosti ; 
Pred strašnega sodnika stopim kmalo, 
In Še se nisem z Bogom spravila: 
Zaperta pot je spovedniku k meni. 
Cvetfe I. zv.

 13 


Nebeške hrane svetih zakramentov 
Iz rok lažnjivih se duhovnov branim. 
Umreti hočem v veri svoje cerkve, 
Edina taje pot k zveličanju. 


Melvil. 

Umiri serce. Živa, sveta želja 
Pred Bogom je v potrebi to, kar djanje. 
Trinoštvo veže le roke Človeku, 
Pobožno serce pne se prosto k Bogu, 
Beseda mertva je, al vera živa. 


Marija. 
Ah, Melvil ! serce samo si ni dosti, 
Poroštva vidnega zahteva vera, 
Da terdno svetih se nebes oklene. 
Zató vclovecil seje božji sin, 
Darí nebeške, nevidljive je 
V telo vidljivo po skrivnosti vdihnil. 

— Visoka, sveta, božja cerkev nam 
Gredi naslanja na nebeške vrata ; 
Katoliška, vesoljna seji pravi, 
Ker le občinska vera krepi vero ; 
Kjer mnoštvo moli in Častí Bogá, 
Se dviga plamen iz žerjavice, 
Popenja duh v visoke se nebesa. 
— Ah, srečni, kijih združena molitev 
V veselih urah zbira v hiši božji ! 
Olepšan je oltar, prižgane sveče, 
Zvon poje in zažiga se kadilo, 

im 

Y opraví maŠni vladika stojí, 
Poprime kelih, dela Čezinj križ, 
Spremíujevanja čudež oznanuje; 
Pred istinitim Bogom verno ljudstvo 
Pokleká. — Ah ! odločena sem jaz 
Edina, k meni ne predere 
Nebeški blagoslov. 


Melvil. 
O, tudi k tebi 
J e prišel ! Vsemogočnemu, zaupaj !a 
Mladike suha veja v r o ci vere 
Pognati more! On, ki storil je, da 
Privrel iz žive skale je studenec, 

Postaviti oltar ti v ječi more 
In kupo t o , telesno okrepčavo, 
V nebeško okrepčavo premeniti. 


(V roko vzame kupo, ki na mizi stoji.) 
Marija. 


Melvil, vas prav razumem ? O, prav, prav! 
Tu ni duhovnika, ni cerkve, ne 
Telesa resnega — al govori 
Zveličar : Kjer se dva človeka v m o j e m 
Imenu združita, sem jaz med njima. 
Duhovnika Gospodu posvečuje 
Sercé nedolžno in življenje sveto, 

— Bodite mi, Čeprav ne posvečeni, 
Duhovnik, božji sel, ki mir deli. 
13* 


196 

— Vam hočem se spovedati in jezik 
Vaš naj oznani mi zveličanje. 
Mehil. 
Ce hrepeni sercé po tem tak močno, 
Kraljica, védi, da v tolažbo dusno 
Storiti more tudi Čudež Bog. 
Ti praviš, da tu ni duhovnika, 
Ni cerkve in ne resnega telesa. 


— Lej, motiš se. Tuje duhovnik božji, 
Tuje v telesu resnem živi Bog. 
{Pri teh besedah se odkrije, ter ji pokaže hostijo v zlatí 
škudelicL) 
Duhovnik prišel sem te spovedavat, 
Na poti smertni ti oznanjat mir, 
Zato prejel sem sedem posvečenj, 
Od svetega očeta sem prinesel 
To hostijo, ki jo je sam posvetil. 


Marija. 

Tedaj na smertnem pragu mi je še 
Pripravljena nebeška sreea! Kakor 
Nebéšcan na oblacih zlatih se 
Na zemljo spušča, kakor nekdaj je 
Apostel na iz ječe angel rešil, 
Čuvajev meč, zapah ga vzderžal ni, 
Z močjo je "stopil skoz zaperte vrata, 
Z nebeškim veličastvom v ječi stal : 
Tak stopil k meni je nebeški sel, 
Ko me okanil je vsak svetni rešnik l 



— Vi, nekdaj m oj služabnik, ste sedaj 
Služabnik višnjega Bogá, njegova 
Beseda ! Kakor vi poklekali 
Pred mano nekdaj ste, pred vami v prab 
Klečim ponižnica. (Poklekne predinj.) 
Mehil (stori križ čez-njo). 

V imenu 
Očeta, sina in duhá í Marija, 
Kraljica! si sprašala svojo vest, 
Obljubiš in prisežeš, da resnico 
Boš govorila pred resničnim Bogom? 

Marija, 

Odperto vam in njemu je sercé. 

Mehi). 

Govori, kteri greh ti vest očita, 
Kar spravila si z Bogom se poslednjič? 
Marija. 

Sovraštvo in zavid polnila sta 
Mi grešno serce, maščevanje je 
Bíjalo v mojih persih, odpuščanja 
Sem upala od Boga grešnica, 
In sama nisem mogla zopernici 
Zanesti. 

Helvil. 

. Ti je greha žal, je terden 
Tvoj sklep iz sveta v spravi se ločiti? 


Marija. 

Besničen, kakor upam v božjo milost. 

Helvil. 

Ti še kak drugi greh scree teži? 

Marija. 
Ne le s sovraštvom, razžalila z grešno 
Ljubeznijo neskončno sem dobroto. 
S pregrešno strastjo sem ljubila moža> 
Ki bil mi je nezvest in me izdal je! 
Melvil. 

Ti žal je greha, se je od malika 
K ljubezni večni serce obernilo? 
Marija. 

Oj bil je hud in težek boj sercá, 
Vez zadnja grešna je raztergana. 

MelviU 
Ti še kak drugi greh oeita vest? 

Marija. 
Ah, dolg kervav, spovedan davno že, 
Povraea z novim strahom se nazaj, 
Vali se Černo pred nebeški raj 
V trenutji, ko me klice Bog pred se. 
Kraljevega moža sem umorila, 
Kokó in serce zapeljivcu dala! 
Cerkvene kazni ostro sem prebila. 
Al moja duša se ni umirila. 


Mehil. 

Te serce ne dolží pregrehe druge, 
Še nespovedane, nespokorjëne? 

Marija. 

Zdaj znadeš vse, kar serce mi teži. 
M elv iL 

Pomisli, da je blizo Vsevedoči ! 
Na kazni misli, s kimi sveta cerkev 
Zamolčanemu grehu žuga! To je 
Pregreha, ki zagreba v večno smert, 
Pregreha je na svetega duhá. 


Marija. 

Naj meni večna milost zmago dade, 
Za druge grehe moja vest ne znade. 

Melvil, 

Bogu zakrivaš svoje hudodelstvo, 
Ki smert na glavo ti je nakopalo, 
Se nisi vdeležila Parijeve 
In Babingtonove izdaje grešne? 
To djanje plača s Časno smertjo tebe, 
ZeliŠ, da tudi v večno te zagrebe ? 


Marija. 

Stopiti v večnost sem pripravljena, 
In stopim pred sodnika strašnega, 
Še preden perva ura mi odbije, 
Verjemi: serce grehov ti ne krije. 


Mel v il. 

Pomisli dobro ! serce je lažnjivo* 


Zvijačno morebiti se ognila 
Besed e si, ki te pred Bogom toži, 


Čeravno v hudodelstvo privolila 
Je tvoja volja. Védi, da oko, 
Ki gleda v serce, ni oslepljeno ! 

Marija. 

Vse kneze na pomoč sem klicala, 
Da bi rešili me iz spon sramotnih, 
Al nikdar nisem z dj andern in naklepom 
Življenja vražnice se dotaknila! 


Melvil. 
Tedaj sta krivo pričala pisarja? 

Marija. 
Kar rekla sem, to je. Kar pričala 
Pisarja sta, naj sodi Bog ! 
Melvil. 

Tedaj 
Na smertno klado glavo položiš 
Prepričana, da si nedolžna? 

Marija. 

Milost 
Mi Bog je skazaJ, da operem dolg 
Kervavi s smertjo nezasluženo, 


M el v il (stori križ cez-njo). 

Umri tedaj, spokori s smertjo ga! 
Ko vdano jagnje na oltarji padi ! 
Naj spravi kri, kar je grešila kri, 
Y slabosti ženski v greh zabredla si, 
Oloveškik zmot, slabost seboj ne nese 
V življenje večno clu!i zveličani. 
Z oblastjo oznanujem ti, ki jo 
Imám, da vezem in da razvezujem : 
Vsi grehi tebi odpuščeni so, 
Ker spokorjena verješ, upaš, ljubiš! 


(V podobi kruha jo obhaja.) 
Zavžíj v zveličanje telo presveto! 
(Vzame kelih, ki stoji na mizi, blagoslovi ga in podá. Ona 

se obotavlja ín se ga z roko brani.) 
VŽij sveto resno kri, prelito za-te ! 
Vžij jo! to milost skazal ti je papež! 


(Pod podobo vina jo obhaja.) 
In kakor si s telesnim prahom zdaj 
Skrivnostno se združila z Bogom svojim 
Se poveličan angel veselila, 
Na veke se z nebesčani družila 
Boš ondi v domovini věkovití, 
Kjer ni terpljenja, kjer ni žalosti. 

(Postavi kelih na mizo. Zunaj se začuje šum, on se pokrije 
in gre na prag. Marija moli pobožno na kolenih.) 


202 

Melvil (verne se). 
Terd boj Še Čaka te : si dovolj ter dna, 
Da zmagaš vse britkosti in sovraštvo? 
Marija. 
Nie vec se ne bojím. Sovraštvo svoje 
Sem in ljubezen Bogu darovala. 
Melvil. 
Pripravi se tedaj, da sprej mes lorda 
Burleigba ino Lestra. Tukaj sta. 


Osmi nastop. 
Prejinja. Burleigh. Leicester in Paulet, Leicester obstoji 
zadej in pobesi oci. Burleigh, ki pazi na-nj, stopi medinj 
in med kraljico. 
Burleigh. 
Prišel sem, ladi, da mi daste zadnje 
Ukaze. 
Marija. 
Hvala, lord ! 
Burleigh. 
Kraljičina 
J e volja, da se vam ne krati nič, 
Kar je pravično. 


Marija. 

Oporoka moja 
Oznani vam poslednje moje Želje, 
Zrocila sem jo v Pauletovo roko, 
Le prosim, da natanko spolni se. 

Paulet. 

Bodite brez skerbi. 

Marija. 
Pustite moje 
Služabnike na Škotsko brez žalitve, 
Al na Francozko, kamor si želé, 

Bnrleigh. 

v

Ze prav ! 

Marija. 

In ker ne sme počivati 
Telo mi v posvečeni zemlji, prosim, 
Da zvesti ta služabnik na Francozko 
Prenese moje serce k rodbini. 

— Ah, saj je bilo vedno tam ! 
Borleigb. 

Naj bo. 
Sicer nič več — 


Manj a. 

Pozdravite kraljico 
Angleško, mojo sestro, in recite 
Ji, da odpuščam ji iz serca srnert, 
Da se kesam tegote včerajšnje. 
Naj Bog ohrani jo in dade ji 
Prihoclnjost srečno ! 

Burleigh, 

Govorite^! Ste 
Se tistih misli? Nočete dekana? 

Marija. 
Odpustil mi je grehe Bog. — Sir Paulet! 
Vi ste terpeli mnogo zarad mene, 
Podporo vzela starosti sem vam, 
Nikar se ne spominjajte & sovraštvom 
Po smer ti me — 

Paulet (dá ji roko). y 

Bog z vami! Mir vam bodi! 


205 


Be?eti nastop. 

Prejšnji, Hana KeDedi in druge kraljičine služabnice pristopijo 
z velicim strahom; za njimi rabelj z belo palico v roki, 
zadej za njim se vidijo skoz odperte vrata orožen i ljudje. 

Mar i j a. 

Kaj ti je, Hana? Da, sedaj je cas! 
Prišel je rabelj vsmertit me. Ločiti 
Se moramo. Preljubi, z Bogom,, z Bogom ! 


(Služabnice se obešajo na-njo z veliko žalostjo; 
Melvilu.) 

Vi, dragi sir in zvesta moja Hana, 
Spremita me na zadnji moji poti — 
Lord, ne kratite mi dobrote te Î 


Burleigh. 

Jaz nemam te oblasti. 

Marija. 

Kako, lord? 
To malo prošnjo bi kratili mi? 
PoŠtujte moj spol ! Kdo-li služi mi 
Pri smerti? Volja moje sestre ni, 
Gotovo ne, da v meni se razžali 
Moj spol, da se dotakne moška me 
Sirova roka í 


206 

Burleigh. 

Na kervavi oder 
Ne sme nobena ženska stopiti — 
Upitje njeno ino stokanje — 


Marija. 

lie bode stokala ! Porok sem vara 
Za krepko dušo dobre svoje Hane! 
Usmiljeni bodite! Ne ločite 
Od zveste me dojnice moje v smerti! 
Na rokah me prinesla je v življenje, 
Naj spremi z milo roko k smerti me. 


P a ule t (Burleighu). 

Lord, dovolite ! 

Burleigli. 
Naj bo ! 


Marija. 


Zdaj na svetu nič 
Veě nemam — 
(Vzame sveto razpetje in ga poljubi.) 

Moj zvelicar! Moj zvelicar! 
Kot ti razpel na križu si roké, 
Tak zdaj razpni jih, da me va-nje prejmeš. 

(Oberne se k odhodu, okó se ji ujame z Leicestrovim ocesom, 
ki ves trepeta. Ona se začne tresti, koleno se ji šibi, 


207 

toliko da ne pade. Leicester jo vjame v naročje; ona ga 
nekaj casa resno gleda; äli on ne more sterpeti,njenega 
pogleda.) 

Grof Lester, vi ste mož beseda, zdaj 

Spolnujete obljubo, ki ste mi 

Jo dali, zdaj me peljete iz ječe ! 

(Leicester je cisto potert. Ona nadaljuje). 

Da, Lester, nisem mislila hvaležna 

Vam biti za edin o svobodo, 

Imeli ste mi o s 1 a d í t i jo, 

Menila sem, da novega življenja 

Zašije solnce mi na vaši strani, 

V ljubezni vaši. Ni me sram odkriti 

Vam te premagane slabosti zdaj, 

Ko v večnost grem, kjer bodem duh zveličan, 

Ki ga posvetno nagnjenje ne skuša. — 

Bog z vami, spremlja naj vas dobra sreča ! 

Vi smeli ste snubiti dve kraljici! 

Zavergli in izdali vdano, vroče 

Ste serce, da prevzetno pridobite. 

Elizabeti k nogam pokleknite! 

Da vam plačilo bi ne bila kazen ! 

Bog z vami ! — Zdaj na svetu nic več nemam Î 

(Marija odide, rabelj pred njo, Melvil in Hana na straneh, 
Burleigh in Paulet zadej ; drugi žalostno za njo gledajo, 
dokler jo vidijo, potem odidejo skoz oboja stranska vrata.) 


deseti nastop; 

Leicester (ostane sam). 

Jaz Še živim! Življenja sit še nisem ! 
Se stropa teža ne podira ná-me? 
Me ne pogoltne noc peklenske jame? 
Ah, kaj sem zgubil! Kako ceno, kako 
Nebesko srečo sem od sebe vergel ! 


— Zveličan duh na grozno gre moriŠČe., 
Obup, ves pekel v persih mi divja 
— Kam mi pobegnil hrabri je pogum? 
Prišel sem, da zatarem glas sercá, 
Da gledam pod sekiro rabeljnovo 
Ker va v e njene glave s m er tni znoj, 
Pogled mi njem* vzel je mir, pokój, 
Presunil serce s sulico ljubezni. — 
— Zaverženec, ti nisi, kar si bil! 
Zakaj bi v babjih solzah se topil? 
Ljubezni sreča te je zapustila, 
Sovražno ti je herbet obernila. 
Jeklen oklep ti mora serce kriti ! 
Studena skala tvoje čelo biti. 
Hudobno delo moraš doveršiti, 
Da klete plače ne zgubiš! O, molči, 
Usmiljenje ! Oči, bodite kamen ! 
Grem k smerti, naj divja peklenski plamen ! 
s krepko nogo proti vratom, skoz ktere je sla Marija, 
na sredi pota obstoji.) 


Zastonj ! zastonj ! ves pekel mi grozi ! 
Ne moreni strašne smerti gledati. 
— Cuj ! kaj je bilo to ? Tam so že — 
Pod mojimi nogami se pripravlja 
Prestrašno djanje. Cujem govorico. 


— V beg! v beg! iz hiše, kjer je strah in smert! 
iÇHoce skoz druga vrata pobegniti, ker so pa zaklenjena, 
telebi nazaj.) 

Kaj ? Me je vrag priklenil na to mesto ? 

Al moram Čuti, kar ne morem gledat'? 
IDekanov glas — Cuj ! — opominja jo — 
Cuj ! — sega mu v besedo. — Glasno moli* —S 
krepotnim glasom. — Tiho — vse je tiho ! 
Le stok se čuje, žensko žalovanje — 
Cuj ! — slačijo obleko ji — podnožje 
Premikajo — pokleká — vrat na klado — 

(Ko te besede z vedno vecim strahom izgovori in nekoliko 
pomolci, naglo se po celem životu strese in na tla zgrudi | 
ob enem se začuje od spodej žalosten jok, ki dolgo terpi.) 

Cvetje I. zv» U 


210 


Druga soba Četertega djanja. 

Enajsti nastop. 

Elizabeta. 

(pristopi skoz stranska vrata; po hoji in po obrazu se 
pozná, da je zelo nepokojná)» 

Nikogar Še ni tukaj. — Oznanila 
Se nemam. — Danes noce se zmračiti! 
Je prikovano solnce v večnem teku? 
Imám še dalje na tej tézi biti ? 


— Al se je, al se ni zgodilo? Groza 
Obojega me je in prašati 
Ne upam se ! Ni Lestra, ni Burleigba, 
Ki ju zvolila sem, da zveršita 
Sklep sodni. Sta-li zapustila London? 
Potem je sprožena pušica smertna, 
Ferči, se vsaja, se je že vsadila ; 
Da šlo bi za deržavo mojo, vse 
Zastonj ! vsadila bi se v serce. — Kdo je? 

21t 

Dvanajsti nastop. 

Elizabeta. Plemič. 

ilizabeta. 
Si prišel sam? Kje sta ostala lorda? 

Plemič. 
Lord Lester in blagajnik pervi — 

Elizabeta (zlo radovedna). 
Kje sta? 

Plemič. 
Šla sta iz Londona. 

Elizabeta. 
Iz Londona? 
Kam? 

Plemi 

Tega nisem mogel zvediti, 
Pred dnem obá sta zapustila mesto 
Na tihem, naglo. 

14* 


Elizabeta. 

Jaz sem vladarica 
Britanska ! 

(Hodi sem ter tje v velicem nepokoji,) 

Pojdi in poklici! — Ne 
Ostani tukaj. — Saj je mertva že! 
Zdaj imam vender prostor na tej zemlji. 

— Zakaj se trésem? Kaj mi dela strah? 
Moj strah leži že v grobu, kdo sme reci, 
Da sem ga pokopala jaz! Ne zmanjka 
Mi solz, da jokam se po mertvi ! 
(Plemiču.) 

Ali 
Stojiš Še tukaj ? Koj poklici sem 
Pisarja Davisona. Pošlji tudi 
Po Talbota. — Tu sem gre ravno ! 

(Plemič odide,)» 


Trinajsti nastop. 

Elizabeta. Grof Shrewsbury 

Elizabeta. 

Prav 
Ste prišli, lord! Kaj ste prinesli mi? 
Kaj malega ni moglo pripeljati 
Tak pozno semkaj vas. 

Shrewsbury 

Kraljica slavna! 
Sercé za slavo tvojo vneto in 
Preskerbno gnalo me je danes v ječo, 
Kjer sta zaperta Kuri in Nau, pisarja 
Mariina ; prepričati sem hotel 
Se enkrat se resnice njune spricbe. 
Ves plasen, zmešan častnik mi ni hotel 
Odpreti vrat, pokazati jetnikov; 
Le z ostrim žuganjem sem ga prisilil. 

— Bog, kaj sem vidil! Ležal je Škot Kuri 
Na postelji, lasje so mu serséli, 
Oko mu je stermelo, tulil je. 
Ko bi ga pikale peklenske kače. 
— Ko me spozná, mi pade pred noge, 

Objame mi kolena in kriei, 
Obupno vije se ko Červ pred mano, 
In prosi me za sveto voljo božjo, 
Da bi povedal, kaj se je zgodilo 
S kraljico ; glas prederl je v pusto ječo, 
Da bila k smerti je obsojena. 
Ko po resnici mu poterdim to, 
Pristavim, da njegovo pričanje 
Marijo obsodilo je, poskoči 
Na noge ves razjarjen, plane na 
Tovarsa, treŠČi s silno ga mocjo 
Ob tla in hoče zadaviti ga. 
Z velicim trudom smo iz rok mu ga 
Iztergali. Potem se besno loti 
Sam sebe, bije se po persih s terdo 
Pestjo, preklinja sebe in tovarsa. 
Upije, da je krivo pričal, da 
Lažnjive pisma so do Babingtona, 
Za ktere je prisegel, da so prave, 
Da pisal je drugače, kakor je 
Narékala kraljica mu, da ga 
Zapeljal k temu je hudobni Nau. 
Potem je skočil k oknu, ga odperl 
Z mocjo lomastno in na ulice 
Upil, da vreli skúpej so ljudje, 
Da je pisar Mariin, hudodelec, 
Ei je po krivem pričal na kraljico, 
Daje preklet in pogubljen na večno! 


Elizabeta. 
Da zmedla se mu pamet je, ste rekli, 
ZmedénČeva beseda nic ne priča. 

šhrewsbori. 

O, ta beseda je pac važna priča! 
Kraljica slavna, ne prenagli se, 
Ukazi, da preišče se na novo ! 

Elizabeta. 

Naj bode, ker je vaša volja, grof, 
Akravno ne varjamem, da prenaglo 
Sodili so to reč sodniki moji. 
Da se umirite, naj ponovi se 
Preiskovanje. — Prav, daje še Čas! 
Kraljeve Časti moje se ne srne 
Ne senca kake dvombe dotakniti. 


Štirnajsti nastop, 

Davison. Prejšnja. 

Elizabeta. 

Kje je pisanje, sir, kî vam sem dala 
Ga včeraj? 


Davi Í ott (zelo osupnjen). 
Sodba? 


Elizabeta. 
Ki sem shraniti 
Jo dala v roke vaše? 

Davison. 
Shraniti? 

Elizabeta. 

Podpisati sem morala, da sem 
Spolnila voljo množici, po sili 
Sem to storila, pismo izročila 
Sem vam. Vi veste, kaj sem rekla» — Bajte 
Ga sem í 

Shrewsbury 
Sir, dajte ga, zdaj je vsa druga, 
Ponoviti se mora preiskava. 

Elizabeta. 

îie mislite tak dolgo. Kje je pismo? 

Davison (obupno)» 
Po menije, pogreznil sem se v smerfc! 


217 

Elizabeta (hitro mu v besedo seže). 
Sir, Bog ne daj — 

D a v i j o a. 
Zgubljen sem ! Dal sem ga 
Iz rok. 

Elizabeta. 
Kaj? Kako? 

Shrewsbury 
Bog pomagaj ! 

Davison. 

Dal 
Sem ga v Burleighove roké še včeraj. 

Elizabeta. 
Nezvestnik ! Ste me tako slušali ? 
Yam nisem ostro ukazala, da 
<*a hranite? 

Dasiîoö. 

Kraljica, tega nisi 
Ti ukazala. 


Elizabeta. 

Malovrednež ! me 
Na laž postavljaš? Kdaj sem ti velela, 
Da imaš dati Burleighu pisanje? 

Davison. 

Ne prav določno, ne prav jasno — vender — 

Elizabeta. 

Nepridnež ! derznes se tolmačiti 
Besede moje? Dajati pomen jim 
Kervav? Gorjé ti, ak nesreča vstane 
Iz tega djanja samoglavnega! 
B življenjem svojim mi pobotaš jo. 

— Grof Shrewsbury zdaj vidite, kak z mojim 
Imenom se ravna. 
Shrewsbury 

O, vidim, vidim Î 

Elizabeta. 

Kaj pravite? 


219 


Shrcwsbu ri. 

Ce delal vitez je 
Po svoji ino ne po tvoji volji, 
Postaviti pred sodbo mora se, 
Ker je na vek imé oskrunil tvoje. 

Zadnji nastop. 

Prejšnji. Burleigh. Nazadnje Rent. 


Burleigh 
(pripogne koleno pred kraljico). 


Ohrani dolgo Bog kraljico našo, 
Naj pade vsak sovražnik na otoku 
Tem, kakor Stuartova! 

(Shrewsbury zakrije obraz. Davison vije obupno 
roke.) 


220 

Elizabeta. 

Govorite, 
Lord! Sem vam dala jaz povelje smertno? 

Burleigh. 

Ne ti, kraljica ! Davison mi ga 
J e dal. 

Elizabeta. 
V imenu moj era? 


Burleigh-
V tvojem ne — 

Elizabeta. 

In vi ste ga spolnili neprasaje 
Po moji volji? Sodba bila je 
Pravična, grajati me svet ne more, 
Al prav ni bilo, da se zanašali 
Na milost niste mojega sercá — 
Zato spred mene za vse žive dni! 



(Davisonu.) 

Ostreja sodba pa zadene vas, 
Ker ste oblast pregrešno prestopili, 
Zapravili zaupano zastavo. 
Verzite v ječo ga; po moji volji 
Naj sodi se na smert in na življenje. 


— Moj blagi Talbot ! vi ste mož edin 
Med svetovavci mojimi pravičen, 
Odslej bodite moj voditelj in 
Prijatel moj — 
Shrewsbury 

Ne pahaj izpred sebe, 
Ne vlači v ječo vdanih ti prijatlov, 
Ki delali so za-te, za-te zdaj 
Molče ! — Kraljica slavna, meni pa 
Dovoli, da pečate, ktere hranil 
Pošteno sem dvanajst lét, v tvoje roke 
Spet položim. 

Elizabeta. 

Ne, plemeniti Talbot Î 
Sedaj ne zapustite me, sedaj — 


S h:f e Wi b af i. 

Odpusti mi, jaz sem prestar, ta r^oka 
Je preokorna, da pritiskala 
Pečate bi na tvoje nove dela. 

Elizabeta. 

Zapustil bi me mož, ki mi je rešil 
Življenje? 

Shrewsbury 

Storil sem prav malo. Tvoje 
Časti in slave nisem mogel ti oteti. 
Bog bodi s tabo ! živi, vladaj srečno ! 
Nasprotnica je mertva. Nič vec se 
V prihodnje ni ti bati, tréba ni 
Ti nič vec spoštovati. 

El i sab e ta 
(grofa Kentu, ki pristopi.) 


Kje je Lester? 
Naj pride k meni ! 


223 

K eat. 

Lord se izgovarja, 
Odnesla ga je ladja na Francozko, 

(Kraljica premaga sama sebe in stoji neprestrašena. 
Zagrinjalo pade.) 

-«gfr—