5»2
Zamejski:  Školjke.
.   Školjke.
nebo je  temno, Solnce se mi  skriva; Oj,  ne pusti  mene, Duša ljubezniva!
Oj,  ta šum nad gldvo, To  vršenje  čudno ! Oh,  kako mi  v  prsih Stiska srce trudno !
Silni  strah mi z  grozo Vse kosti pretresa ! Kaj  vse to pomeni, Milostna nebesa?!
Kot po temnem nebu Žvižgajoča strela, Kruta  smrt pri meni Mimo je letela.
Dve cvetoči cvetki Potom pokosila, Dva mi bridka meča V srce zasadila !
Kot metuljček nežni, Z iglo zabodeni, Vztrepetava  v  prsih Bolno srce meni!
Peva in  prepeva Moja skromna Vila, Nad  valovjem jeznim Razteguje krila.
In pod njo se pe"ni In šumi valovje Ter srdito bije Ob golo skalovje.
Brzo,  Vila, brzo, K jasni   mi višini! Kruta smrt prebiva V šumni globočini!
Peva in  prepeva Moja skromna  Vila, Više mi in više Povzdiguje krila  .   .
A z neba jo  zdajci Smrtonosna strela V srčece nedolžno Kruto je zadela !
Pada,  pada brzo Z visočine jasne In nemilo plusne Med valove glasne.
Glej,  boreče  v  valih Vidi se  iz žrela Zdaj   ročica  drobna, Zdaj  nožica bela!
Kdo pomagaj  nama, Ljubezniva moja? Kdo  li  reši  naju Smrtnega  še boja ?
Zadnja  žalostinka, Milo ti zazvoni, Potlej  pesem nama V globočini vtoni! Zamejski.
Iz  srca.
I   ovijam v kito  cvetje mlado, Namenil sem jo tebi v dar:
Pomlad je  cvetje to rodila, Pomlad mu  dala vonj  in  čar.
To kita ni cvetov pomladnih, To ni pomldd, ki jih rodi:
Iz srca so  te pesmi moje, Pomlad ljubezni  v njih živi Rastislav.