nas SnK glasilo slovenskega elektrogospodarstva /oktober 2004 Uspeha resinhronizacija dveh UCTE con Holding distribucije prinaša finančne učinke Uvajanje nove okoljsko prijaznejše energije m Uspešna resinhronizacija dveh con UCTE V nedeljo, 10. oktobra, je bila po dolgoletnih pripravah uspešno izpeljana ponovna povezav dveh zaradi vojne na Balkanu ločenih obratovalnih con, s čimer smo dobili enega največjih elektroenergetskih sistemov na svetu. Pri ponovnem povezovanju so pomembno vlogo odigrali tudi Elesovi predstavniki, ki so znova potrdili, da sodijo v sam vrh evropske energetske stroke. 10 Holding distribucije prinaša finančne učinke Kot je na predstavitvi analize o potencialni združitvi distribucijskih podjetij v holding povedal mag. Djordje Žebeljan, je ustanovitev holdinga vsekakor smiselna, saj prinaša sinergijske učinke. Drugače pa naj bi centri vodenja, omrežje in njegovo vzdrževanje ostalo v rokah posameznih distribucijskih družb, holding pa bi prevzel predvsem strateško razvojne naloge in opravljal potrebno koordinacijo med družbami. m\J Uvajanje nove okoljsko prijaznejše energije Holding Slovenske elektrarne je v sodelovanju z elektrodistribucij-skimi podjetji kot poslovnimi partnerji zasnoval blagovno znamko Modra energija. Gre za električno energijo, ki je proizvedena iz obnovljivih in naravi prijaznih virov. Pri njeni proizvodnji se ne porabljajo dragocena fosilna goriva, prav tako pa tudi ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini in drugimi škodljivimi emisijami. JU Borzen si zeli ustanovitev regionalne borze Elesova hčerinska družba Borzen si je že ob ustanovitvi kot dolgoročni cilj zastavila širitev na trge jugovzhodne Evrope in ta želja se bo, kot kaže, s pobudo o ustanovitvi regionalne borze kmalu tudi uresničila.V Borzenu poudarjajo, da je temeljev za njeno prihodnje uspešno delovanje dovolj, pri čemer pa bo morala borza čim bolj upoštevati različne interese regionalnih udeležencev. JO Brez elektrike se dve milijardi ljudi Septembra so se v avstralskem Sydneyju zbrali energetski strokovnjaki z vsega sveta in spregovorili o najbolj aktualnih energetskih temah, pri čemer so bila v ospredju vprašanja, povezana s težavami pri odpiranju trga z električno energijo ter vse bolj draga oskrba z energijo. Na podlagi slišanega in svetovnih izkušenj naj bi se v slovenskem nacionalnem komiteju WEC lotili priprave nove energetske strategije. JI Osemdeset let prenosne dejavnosti na Slovenskem Z zgraditvijo 77 kilometrov dolgega dvosistemskega 80 kV daljnovoda od Fale do Laškega leta 1924 je bil v Sloveniji in tudi širše prvič omogočen prenos električne energije na večje razdalje, kar štejemo tudi za začetek prenosne dejavnosti v naši državi. Osemdesetletnico prenosne dejavnosti je Elektro - Slovenija 8. oktobra zaznamovalo s priložnostno slovesnostjo in simboličnem odprtjem muzeja na lokaciji RTP Laško. //rtOlllv izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredni?tvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjič Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovačič (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), GorazdvPozvek (TEB), Franc Žgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El.vPrimorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oglasno traenje ITAK, d.o.o., tel. 041 409 191 oblikovanje Peter Zebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana na? stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. Naklada 6.500 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 30. novembra 2004. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 17. novembra 2004. naslovnica HEDoblar foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Z odprtjem energetskega trga so se karte v Evropi sicer precej preme?ale, pri Ëemer pa je od prvotne filozofije, da naj bi pri tem procesu ?lo v prvi vrsti za poveËanje konkurence in poslediËno zniaevanje cen ter krepitev gospodarske primerljivosti evropske industrije, ostalo pribliano le ?e toliko kot maja ostane od aprilskega snega. Dejstvo je namreË, da je ?el evropski trg po odpiranju predvsem v smeri moËne koncentracije, in imamo zdaj v evropskem prostoru pet velikih energetskih podjetij, ki obvladujejo tri Ëetrtine celotnega trga. Prav tako se tudi vse bolj kaae slika prihodnjega oblikovanja delnih regionalnih trgov, v katerih naj bi vodilno vlogo spet imela pe?Ëica teh velikih multinacionalk ter tudi, da trgi v Evropi v praksi ?e zdaleË niso liberalizirani, saj se je zaradi tak?nih in drugaËnih vzrokov in zapletenih postopkov tudi v draavah, ki so trg formalno ae popolnima odprle, za zamenjavo dobaviteljev odloËila le desetina vseh odjemalcev, v veËini draav pa se proces prestrukturiranja ni ?e niti dobro zaËel.»e k temu dodamo ?e aktualne svetovne razmere na energetskem trgu, kjer cene Ërnega zlata v zadnjih dneh praktiËno dnevno prebijajo rekorde in se poslediËno ae pozna tudi veËji pritisk na druge energente, postane prihodnja energetska slika ?e manj roanata. V tej luËi se tudi obljube, da bomo lahko kdaj v prihodnosti imeli na voljo cenej?o energijo, zdijo le ?e oddaljene sanje, ki jih iz globokega sna lahko prebudi zgolj revolucionarna re?itev o uporabi velikih koliËin energije iz vesolja. Vse dokler pa smo omejeni na tuzemljske vire, se zdi, da se bomo morali znajti vsak po svoje in iz premikanja sil na globalnem, pa tudi lokalnem energetskem trgu zase paË sku?ati iztraiti Ëim veË. In Ëe zadeve pogledamo iz tega kota, se razliËne energetske zgodbe, kot denimo tista o nenapovedanem pojavu novega podjetja, ki naivnim ?e vedno obljublja obËutno niaje cene, ali pa tista, kjer posamezna podjetja dogovore o zdruaevanju podpisujejo s figo v aepu, zasvetijo drugaËe. Ne glede na vse, pa smo prepriËani, da bo na dolgi rok uspe?na zgolj tista poslovna zgodba, ki bo znala ne le na papirju, ampak tudi v praksi povezati interese vseh sodelujoËih do te mere, da jo bodo sprejeli za svojo. U \^ySPE©NA RESINHRONIZACIJA DVEH UCTE CON Po veËletnih pripravljalnih delih sta bili v nedeljo, 10. oktobra, uspe?no znova povezani dve evropski elektroenergetski coni, s Ëimer je nastal eden najveËjih elektroenergetskih sistemov na svetu in trg z letno porabo okoli 2.300TWh, ki obsega kar 450 milijonov porabnikov elektriËne energije. 2 Vstrokovnih krogih ponovno povezavo zaradi vojne na Balkanu v zaËetku devetdesetih let razdeljenih sistemov ocenjujejo kot pomemben korak, ki naj bi prispeval k nadaljnji liberalizaciji energetskega trga v Evropi in poveËal zanesljivost obratovanja evropskega elektroenergetskega omreaja. O poteku in pomenu tega, za evropsko energetsko stroko pa tudi gospodarstvo nedvomno velikega dogodka smo povpra?ali nekatere kljuËne osebnosti, ki so dejavno sodelovale v njegovih pripravah. Ugled slovenske stroke v Evropi ?e narasel Eno kljuËnih vlog pri zdruaevanju dveh con UCTE je imel tudi Eles, katerega strokovnjaki so veliko prispevali k zdruaevanju evropskih elektroenergetskih sistemov ae v preteklosti. Kot nam je povedal direktor Elesa mag. Vekoslav Koro?ec, se je pred tridesetimi leti, ko se je slovensko oziroma tedanje jugoslovansko omreaje sinhrono povezalo z evropskim omreajem, zaËelo tudi povezovanje jugovzhodne Evrope, saj je tedanje sinhrono omrea-je segalo vse do GrËije. Slednja je postala tudi Ëlanica regionalne organizacije Sudel, katere usta- novni sestanek je bil pred 40 leti v Ljubljani, in sicer je bila ustanovljena ravno z namenom okrepitve sodelovanja jugovzhodne Evrope z zahodom. Vojna v Jugoslaviji leta 1991 je to sinhrono obratovanje prekinila, tako da je po tem letu jugovzhodni del obratoval samostojno kot druga sin-hrona cona UCTE, Eles pa je prevzel vodenja bloka oziroma omreaja Slovenije, Hrva?ke in dela Bosne in Hercegovine, ki je ostal povezan z zahodnoevropsko interkonekcijo oziroma prvo sinhrono cono. Kljub tej nasilni prekinitvi sin-hronega obratovanja, teanje po ponovni zdruaitvi obeh sistemov v Evropi nikoli niso zamrle, vkljuËenost v enega najveËjih elektroenergetskih sistemov na svetu in prednosti sinhronega obratovanja pa so postale zelo mamljiv cilj tudi za druge draave neËlanice, ki so bile v preteklosti del drugih sistemov. Tako sta Romunija in Bolgarija leta 1997 tudi uradno zaprosile za polnopravno Ëlanstvo v UCTE. Generalna skup?Ëina UCTE je kot odgovor na to pobudo nato ustanovila tehniËni komite Romunija -Bolgarija, katerega osrednja in zelo zahtevna naloga je bila tehniËna usposobitev obeh sistemov za zaËetek sinhronega obratovanja z interkonekcijo, predsedstvo komiteja pa je bilo zaupano predstavniku Elesa dr. Janezu Hrovatinu, katerega je po upokojitvi nasledil direktor Elesa mag. Veskoslav Koro?ec. Ves Ëas je bila tudi aktualna ponovna povezava zaradi vojne v Jugoslaviji dveh razdeljenih con, pri Ëemer je bil na zasedanju generalne skup?Ëine UCTE maja 2001 v Lizboni sprejet sklep in po skup?Ëini podpisana tudi posebna dekleracija med Hrva?kim elektrogospodarstvom, Elektrogospodarstvom Srbije in Elektrogospodarstvom BiH o obnovitvi v vojni poru?enih razdelilno transformatorskih postaj Mostar in Ernestinovo ter 400 in 220 kV daljnovodov vkljuËno z obnovitvijo preËne povezave na relaciji Mostar-Sarajevo-Ugljevik-Mla-dost, s Ëimer so bili postavljeni temelji za resinhronizacijo obeh con. PomoËnik direktorja Elesa mag. Milan Jev?enak je ob tem postal Ëlan strokovnega tima za resinhronizacijo in pozneje skupaj z Ivico Toljanom iz HEP-a tudi njegov sopredsedenik. To je bilo nedvomno dodatno strokovno priznanje za Eles oziroma slovensko stroko, ki je tako bila na Ëelu kar dveh pomembnih evropskih strokovnih skupin, ene pristojne za povezavo z Romunijo in Bolgarijo ter druge zadolaene za resinhronizacijo obeh con UCTE. Resinhronizacija druge cone, pri Ëemer sta v tem paketu sodelovali ?e Romunija in Bolgarija, je namreË zaradi svojega obsega zahtevala ?e dodatno povezavo preko dela ukrajinskega omrea-ja, tako imenovanega Bur?tinj-skega otoka, ki obratuje izolirano od ukrajinskega omreaja. Romunija je tako postala vpeta v evropski elektroenergetski sitem tudi preko povezave Rosiori (Romunija) in MukaËevo (Ukrajina) ter dobila ?e dostop do slova?ke- ga in madžarskega omrežja, ki sta ne samo del UCTE-ja, temveč tudi del regionalnega združenja Centrel, v kateri sta še Poljska in Češka, s čimer se je še povečala zanesljivost obratovanja celotnega sistema. Za kako velik in zahteven projekt je pravzaprav šlo, poudarja mag. Vekoslav Korošec, pa najbolje pove podatek, da je pri njem sodelovalo več kot sto vrhunskih strokovnjakov iz vseh evropskih elektrogospodarstev, od tega samo v tehničnem komiteju Romunija - Bolgarija petinštirideset iz različnih področij, od obratovanja sistemov, regulacije, problematike stabilnosti, telekomunikacij in ekonomike obratovanja. Sicer pa, pravi mag. Vekoslav Korošec, je uspešno opravljena resinhronizacija odprla številne možnosti nadaljnjega sodelovanja v Evropi. Prav tako je z uspešno opravljenim delom slovenska elektroenergetska stroka še okrepila svoj ugled v Evropi in svetu. Resinhronizacija pa je pomembna tudi z narodnogospodarskega vidika, saj slovenskim podjetjem odpira nove možnosti za vlaganja v ta del Evrope, ki je že od nekdaj za Slovenijo bil pomemben in zanimiv trg. Manj kakor v uri uspeli povezati jugovzhod in zahod Naloge izvršnega strokovnega tirna za resinhronizacijo, v katerem so bili predstavniki vseh držav, ki so bile na mejnem področju med obema conama, so bile določene jeseni 2002. Kot je povedal mag. Milan Jev?enak, pomočnik direktorja Elesa in predstavnik naše države ter podpredsednik skupine za resinhronizacijo, je moral strokovni tim po nalogah UCTE pripraviti program za resinhronizacijo, ki so ga morali podpisati vsi udeleženci, Dogodek razliËnih pomenov Jugovzhodni elektro sistem je bil loËen od zahodnega v zaËetku devetdesetih let zaradi vojnih razdejanj elektroenergetskih objektov po draavah nekdanje Jugoslavije. Projekt ponovne prikljuËitve se je zaËel pred dvema letoma v ne preveË optimistiËnem ozraËju, saj so vodilni v UCTE teako razumeli naËin dela v JV delu Evrope. Prav zato je bilo pri tem projektu delo na?ih strokovnjakov zelo pomembno, saj so poleg ustreznega tehniËnega znanja dobro poznali tudi mentaliteto ljudi nekoË bratskih narodov. Tudi zato je konËanje del sinhronizacije potekalo nemoteno. Vsi sodelujoËi v projektu so zasledovali cilj, to je povezava jugovzhodne cone z zahodno, ki pa ni samo elektroenergetska temveË tudi telekomunikacijska, kar vse omogoËa ?e vrsto drugih bolj?ih povezav in predvsem veËjo zanesljivost sistemov. VeË kakor desetletna prekinitev elektro sistemov je pustila sled v jugovzhodnem delu. Predstavniki Hrva?ke so na tiskovni konferenci ob ponovni zdruaitvi obeh con med drugim povedali, da ta povezava pomeni moanost za razvoj gospodarstva in priloanost za trgovanje. Predstavnik UCTE je videl to povezavo kot pot k stabilnosti celotnega evropskega elektroenergetskega sistema, na? predstavnik pa kot uresniËitev skupne aelje vseh in plod dobrega sodelovanja vseh sodelujoËih. Hrva?ki draavni trgovec HEP Trade je ae doslej trgoval na teh trgih in ustvaril 160 milijonov kun prihodka letno, ki ga aelijo zdaj ?e poveËati. Hkrati pa je direktor HEP-a poudaril, da njihovi zakoni niso skladni z evropskim in jih aelijo v najkraj?em Ëasu uskladiti. In podobna je situacija v drugih sistemih tega dela Evrope. Zdaj so odstranjene tehniËne ovire za pretok energije, bodo pa ostale regulatorne. Zato bo trgovanje s tem delom bolj na Ërnih kot odprtih trgih. VeËina kredibilnih zahodnih trgovcev z elektriko pa aeli trgovati in poslovati skladno z energetsko zakonodajo, saj jim le to na dolgi rok daje poslovno uglednost in zanesljiv zasluaek. Samo izvoz presea-kov in nakup manjkajoËe elektriËne energije kmalu ne bo veË zanimiv. Nova evropska direktiva namreË govori o dolanosti vsake draave, da poskrbi za samooskrbo. V Sloveniji se to ae uresniËuje v praksi z novim naloabenim ciklusom, ki je financiran tudi z denarjem od prodaje elektrike. Za novo prikljuËene Ëlanice pa je za zdaj trgovanje ?e prednostno. Minka Skubic 3 vkljuËno z obema vodjema kontrolnih blokov. V njem so bili natanËno opisani postopki in pogoji za resinhronizacijo. Poleg tega je vseboval seznam objektov, ki jih je treba zgraditi, obnoviti ali popraviti pred vzpostavitvijo povezave. Skupina sama ni imela vpliva na gradnjo, je pa investitorje vseskozi spodbujala, da bi Ëim prej konËali dela in v obnovljene objekte montirali tudi ustrezno merilno in za?Ëitno opremo. To je namreË bil velik problem, ponekod pa je celo ?e ostal. Programu je bilo treba priloaiti poroËilo o organizaciji kontrolnih blokov na tem podroËju. Z njim smo potrdili dogovor med Slovenijo, Hrva?ko ter Bosno in Hercegovino o tem, da bo Slovenija vodila jugovzhodni del v Ëasu reinkonek-cije in ?e nekaj Ëasa zatem do novega dogovora. ?Ko smo postavljene pogoje izpolnili, smo dali predlog za resin- 4 hronizacijo na upravni odbor UCTE. Predlagali smo, da sinhronizacijo opravimo v nedeljo, 10. oktobra zjutraj. Termin smo doloËili na podlagi izraËunov stanja porabe. Poleg tega so nam izraËuni pokazali, kako je treba spajati cone, koliko povezav za zanesljivo obratovanje je potrebnih in kak?no mora biti zaporedje priklopov daljnovodov. Za zanesljivo obratovanje tega dela kot celote je bilo treba vklopiti pet meddraavnih 400 kV daljnovodov, zaradi lokalnih potreb med Bosno in Srbijo in »rno goro pa je bilo treba vklopiti ?e tri daljnovode na 220 in 110 kV,« nadaljuje mag. Jev?enak, ki je skupaj z mag. Ivico Toljanom iz HEP vodil proces prikljuËitve skupaj ?e z osmimi Ëlani iz pomoanega kontrolnega centra v Zagrebu. Slednji je bil pripravljen prav za ta namen in za kar je dal soglasje upravni odbor UCTE. Za ta namen so bile v pomoani kontrolni center pripeljane informacije iz vseh povezovalnih daljnovodov od Ukrajine do »rne gore. Po Jev?enakovih besedah sta vse odloËitve s Toljanom sprejemala soglasno. ?Proces spajanja se je zaËel ob 7. uri zjutraj, ko smo dali nalog za razemljitev vseh petih 400 kilo-voltnih glavnih povezovalnih daljnovodov. Po pisni potrditvi razemljitev, kar je trajalo kar nekaj Ëasa, smo dali nalog za enostranski vklop vseh daljnovodov. Pred nalogom za vklop prvega daljnovoda Sandorfalva (Madaarska) - Arad (Romunija) smo izklopili sekundarno regulacijo od Poljske do GrËije. Zatem je Romunija v svojem sistemu izvedla sinhronizacijo v RTP postaji Arad. Po izpolnitvi bistvenih pogojev iz programa, to je, da je napetostna razlika med obema sistemoma Ëim manj?a in frekven- Zahvalno pismo predsednika UCTE-ja Po tem, ko je bila v nedeljo, 10. oktobra, uspe?no izpeljana ponovna povezava dveh elektroenergetskih sinhronih con, pri Ëemer so pomembno vlogo odigrali tudi predstavniki oziroma strokovnjaki Elesa, je na sedea Elesa prispelo zahvalno pismo predsednika zdruaenja za koordinacijo prenosnih sistemov UCTE Martina Fuchsa. Spoštovani gospod Korošec! Veseli me, da je bila vËeraj?nja ponovna povezava dveh sinhronih con UCTE uspe?no izpeljana. Ta zgodovinski dogodek pomeni, da je po 13 letih prekinjenega sodelovanja zaradi vojne na ozemlju nekdanje Jugoslavije evropski elektroenergetski sistem znova povezan v celoto ter da lahko obratujemo z isto frekvenco tako v Lizboni kot v Atenah in tudi v Sofiji in Bukare?ti. Omenjena resinhronizacija je prvi pogoj za nadaljnje uspe?no zdruaevanje juanoevropskih energetskih trgov in ?iritev pozitivnega vpliva UCTE na obmoËja zunaj meja obstojeËega trga Evropske unije. Prav tako pa bo brez dvoma veliko prispevala tudi k okrepitvi zanesljivosti oskrbe z elektriËno energijo v celotni regiji. Rad bi se zahvalil vam in va?im sodelavcem za velik prispevek k uresniËitvi tega pomembnega cilja in uspe?no izpeljano usklajevalno vlogo med vsemi vpletenimi stranmi ter izjemno strokovno podporo v Ëasu zahtevnih priprav na resinhronizacijo. Aelim vam veliko poslovnih uspehov ?e naprej, Martin Fuchs, predsednik UCTE ca druge sinhrone cone 30-50 mHz veËja od frekvence v prvi coni, smo se lotili vklopa naslednjega daljnovoda Sandorfalva-Subotica (Srbija in »rna gora) in potem tretjega DV Trebinje (Bosna in Hercegovina)-Podgorica (Srbija in »rna gora). Prav pri tem vklopu smo priËakovali najveË teaav zaradi izredno velike razlike v napetosti med obema sistemoma in priËakovanega velikega faznega kota. Na?a priËakovanja so se pokazala tudi v praksi, teaave smo re?ili z operativnimi ukrepi, in sicer z vklopom dodatnih elektrarn v obeh elektroenergetskih sistemih in redukcijo odjema elektrike v tovarni aluminija v »rni gori. S tem nam je uspelo doseËi ugodne pogoje za sinhronizacijo. Med tem je bila ponovno vklopljena sistemska regulacija. Nato sta bila na vrsti za vklop ?e dva daljnovoda, Muka-Ëevo (Ukrajina)-Rosiori (Romu- nija) in Ernestinovo (Hrva?ka)-Mladost (Srbija in »rna gora). Potem smo vklopili ?e tri preostale daljnovode na niajih napetostih. S tem je bila rekonekcija obeh con uspe?no opravljena. Celoten proces je trajal nekaj maj kakor 45 minut,« pojasni postopek spajanja obeh con mag. Jev?enak, ki ne skriva zadovoljstva po dobro opravljenem delu. Zanj je bil to dogodek, ki se strokovnjaku na tem podroËju lahko zgodi samo enkrat v aivljenju. Pravi, da je rekonekcija potekala tako uspe?no zaradi dobrega sodelovanja vseh vpletenih v ta proces v celotnem UCTE, in ne samo na obmoËju jugovzhodnega dela Evrope. Njihovo medsebojno tehniËno sodelovanje bi bilo lahko zgled tudi drugim, ki posku?ajo imeti dobre meddraavne odnose. OdloËitev izvr?nega tima za re-sinhronizacijo je, da bo interko- nekcija v tej obliki, kot so jo vzpostavili, testno obratovala do 1. novembra. V tem Ëasu bodo strokovnjaki ugotovili, kako so se spremenili pretoki, oziroma ali so ti taki, kot so jih v skupini za re-sinhronizacijo naËrtovali z izraËuni. Na tej podlagi bo izdano dovoljenje za vzpostavitev trgovanja med draavami obeh nekdanjih con. Nujna sklenitev dogovora za naprej Po besedah direktorja Elesove GJS Upravljanje prenosnega omreaja Gorazda Skubina sama re-sinhronizacija z obratovalnega stali?Ëa ni prinesla bistvenih sprememb v dosedanjem delu, pri Ëemer pa gre ?e enkrat poudariti velik strokoven prispevek dela strokovnjakov tega sektorja pri tehniËni izvedbi tega zahtevnega projekta. Dogajanja in analize so tudi potrdile, da je sloven- Foto Minka Skubic Glavni akterji procesa reinkonekcije z direktorjem HEP-a Ivanom Mravakom. 5 6 ski center vodenja, strokovno in tehnično daleč najbolje usposobljen za vodenje bloka Slovenija, Hrvaška ter Bosna in Hercegovina, pri čemer dogovori o tem še potekajo. Slovenija naj bi namreč dosedanji blok vodila še tja do konca leta, po tem pa bi bilo treba podpisati dogovor o sodelovanju, ki pa naj bi po mnenju Gorazda Skubina obsegal precej več kakor samo tehnično vodenje bloka. Blok bi tako po njegovem prepričanju moral obvladovati več funkcij, od skupnega trga z električno energijo in izravnalnega trga do skupnega obravnavanja odstopanj od voznih redov in vzpostavitve skupnega mehanizma za obračunavanje tranzitov, ki naj bi bil sinhroniziran z mehanizmom ETSO CBT. Dejstvo je, da je polnopravna članica tega mehanizma izmed naštetih le Slovenija, omenjeni skupni blok pa bi bil lahko tudi vezni člen med dvema obračunskima sistemoma. Za koordinacijo vseh navedenih nalog v bloku pa bi bilo treba nujno ustanoviti skupno strokovno telo in posamezne delovne skupine, na podlagi česar bi si pozneje lahko razdelili tudi posamezne pristojnosti in odgovornosti. Torej, navaja Gorazd Skubin, po resinhronizaciji obeh con ni bistveno vprašanje, kdo naj bi blok tehnično vodil, čeprav je Eles za to daleč najbolje usposobljen, temveč gre bolj za nadaljnjo vsebino njegovega delovanja. S skupnim izvajanjem nekaterih funkcij bi namreč lahko vsi pridobili in prihranili precej stroškov. Tako bi velike prednosti prinesel skupni izravnalni trg, enotno bi lahko nastopali tudi do trgovcev, ki zdaj izrabljajo razdrobljenost, Slovenija bi lahko bila most do Evrope in v pomoč drugima dvema državama, da hitreje harmonizirajo svojo zakonodajo z evropsko in čim prej pridejo do polnopravnega članstva v pomembnih strokovnih mednarodnih organizacijah. Dela na tem področju torej ne manjka, res pa je, da je bil del teh vprašanj odprt že doslej in jih je morda resinhronizacija le še bolj izpostavila. Drugače, pa je ob koncu pogovora dejal Gorazd Skubin, tehnično sodelovanje v samem sistemu zelo dobro poteka in po prvih dneh resinhronizacije ni bilo nobenih težav. Prav tako se je v zadnjem času še povečalo medsebojno komuniciranje dis-pečerjev iz posameznih nacionalnih centrov vodenja in Elesu je zdaj dostopnih tudi več obratovalnih podatkov, s čimer se je precej povečala tudi zanesljivost obratovanja slovenskega elektroenergetskega sistema. Za HSE možnost trgovanja Kaj pomeni povezovanje zahodnega elektroenergetskega sistema z jugovzhodnim za našega največjega trgovca z električno energijo HSE, smo povprašali dr. Tomaža Štoklja, izvršnega direktorja za trženje na holdingu. Povedal je, da se preko južne meje pretaka več kakor ena TWh električne energije, tudi zato so jugovzhodni elektroenergetski sistemi pomembni z vidika oskrbe Slovenije z električno energijo in njenega izvoza v Italijo. Presežke električne energije oziroma zmogljivosti za njeno proizvodnjo imajo: Bolgarija, Romunija in Bosna, poleg tega je možno dobiti električno energijo tudi preko Madžarske. Pred sedanjo rekonekcijo ni bilo moč dobiti elektrike iz Bolgarije in Romunije zaradi pretrganih prenosnih poti, HSE pa je že doslej trgoval z električno energijo iz Bosne, Hrvaške, Madžarske in Slovaške. »Stroški tranzita za relativno poceni električno energijo iz Slovaške so konec lanskega leta tako narasli, da je le-ta postala precej draga, ko jo pripeljemo v Slovenijo,« pojasni dr. Stokelj, ki meni, da pretiranih presežkov tudi na jugovzhodu ni, saj je v številnih državah te regije, kot so Grčija, Črna gora, Albanija in Hrvaška, pomanjkanje električne energije iz lastnih virov. »Kljub nedavni fizični rekonekci-ji elektroenergetskih sistemov JV Evrope, trgovanje z električno energijo v teh državah ne bo enostavno, saj še vedno ni znano, kdaj in v kakšnem obsegu bo moč trgovati preko meja posameznih držav na tem področju. Prav tako, kljub podpisanem sporazumu o ustanovitvi podobnega mehanizma za obračunavanje stroškov tranzita, kot ga ima zahodna Evropa, še vedno ni znano, koliko bodo znašali stroški tranzita, saj še ni znana usoda vstopa Hrvaške v ta sistem, pa tudi po- samezne države podpisnice poskušajo izigrati podpisani sporazum. Trenutno stane transport električne energije iz Srbije do Slovenije 4,8 evra za MWh,« meni sogovornik in ob tem doda nič kaj optimistično spoznanje, da če se bodo znižale cene tranzita, se bodo povišale cene električne energije, saj so količine slednje precej omejene. Predvideva, da se bodo v nekaj letih cene električne energije na severu in jugu izenačile, saj trenutno te rastejo hitreje na severu. Do presenečenj lahko pride, če bo prišlo do sprememb jedrskega programa, neznanka je tudi trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida in pa ekonomski razvoj na jugu. Ce bodo te države same rabile več električne energije, bo cena zagotovo višja. 0 tem, kako bo potekalo trgovanje z JV državami, je za zdaj znano le to, da odprtega trga v teh državah še ni in da se večinoma trguje z nacionalnimi vertikalno povezanimi podjetji ter posameznimi trgovci, ki trgujejo z njihovo energijo, medtem ko prodaja končnim porabnikom razen nekaj izjem še vedno ni mogoča. Dr. Stokelj meni, da v vseh teh državah oziroma njihovih elektroenergetskih sistemih dajejo prednost varnostnemu vidiku pred ekonomskim in da bo še nekaj časa trajalo, da bodo spremenili to miselnost. Dotlej bo trgovanje z njihovo električno energijo omejeno večidel na prodajo presežkov in nakup mankov. Vidi pa priložnost za Borzen in veliko priložnost zanj, da zažene borzo za ta del Evrope. »Naše možnosti za trgovanje z jugovzhodnimi državami vsekakor so. Kolikšne pa bodo dejansko iz-trgovane količine, pa je odvisno od hitrosti in načina uresničevanja energetske zakonodaje v JV državah ter s tem sprostitve če-zmejnega trgovanja in vzpostavitve najprej nacionalnih, nato pa še regionalnega trga z električno energijo,« je še povedal izvršni direktor trženja na HSE. EES Slovenije kot stična točka v osrčju Evrope Kaj uspešno izpeljana rekonekci-ja elektroenergetskih sistemov zahodne in jugovzhodne Evrope pomeni za slovenski elektroenergetski sistem, smo vprašan tudi prof. dr. Ferdinanda Gubino z ljubljanske fakultete za elektrotehniko. Kot je menil, gre za velik dogodek na mednarodnem elektroenergetskem prizori?Ëu, ki prina?a veË prednosti: raz?irilo se je podroËje interkonekcije, kar omogoËa veËje moanosti trgovanja z elektriËno energijo. Vzpostavljene so povezave z elektroenergetskimi sistemi, ki ?e imajo doloËene zaloge elektriËne energije v manj?em obsegu (Romunija, Bolgarija, BiH). Postopoma naj bi se odprle tudi moanosti elektroenergetskega povezovanja s TurËijo, ki aeli vstopiti v EU. Problem je v tem, da v starem delu sistema UCTE, razen obËasnih preseakov, ni veË na voljo potrebnih zalog elektriËne energije, saj niso bile v zadostnem obsegu zgrajene niti proizvodne niti prenosne zmogljivosti. Trg predvideva trgovanje z neomejenimi koliËinami elektriËne energije, na?e elektroenergetsko omreaje pa ne dovoljuje neomejenih izmenjav med posameznimi regulacijskimi podroËji. Sicer pa je prof. dr. Gubina menil, da ima EES Slovenije v okviru omenjene interkonekcije pomembno vlogo stiËne toËke med zahodnimi in jugovzhodnimi elektroenergetskimi sistemi. Ob tem je omenil potrebo po zgraditvi daljnovoda Okroglo-Videm, elektroenergetsko omreaje v smeri proti Milanu pa bi morali okrepiti tudi Italijani. Trenutno namreË v Italiji ni ustreznih podpornih toËk - elektrarn, ki bi podpirale prenos elektriËne energije na veËje razdalje, zmogljivost vodov pa se zmanj?a prav na velikih razdaljah. Brane JanjiE Minka Skubic Miro Jakomin SVET TRGOVANJE Z ENERGIJO POD DROBNOGLEDOM Svetovni denarni sklad (IMF) je sredi septembra napovedal, da bo analiziral mednarodno elektroenergetsko trgovanje in uvedel nadzor nad tem podroËjem. Omenjena panoga je namreË v zadnjih letih doaivela velik razcvet, zaradi Ëesar je postala energija druga najbolje trgovana dobrina. Raz?iril se je tako obseg sodelujoËih kot tudi naloabe na tem podroËju, zlasti s strani bank, zaradi Ëesar je trg izpostavljen veËjim tveganjem, so pojasnili predstavniki IMF. Omenjena organizacija bo tako analizirala strukturne spremembe, ki so se zgodile na tem podroËju, porabo in povpra?evanje po energiji v posameznih draavah ter posku?ala predvideti nadaljnji razvoj panoge, predvsem v luËi rastoËih trgov na Kitajskem in v jugovzhodni Aziji. www.platts.com ROPSKA U BREZ JEDRSKE ENERGIJE NE BO ©LO Evropska unija bo morala jedrsko energijo uporabljati vsaj ?e 50 let, je nedavno javnosti sporoËila Loyola de Palacio, evropska komisarka za energetiko. flProizvodnja jedrske energije nara?Ëa - tak?na je realnost, ki se ji Unija glede na klimatske spremembe v blianji prihodnosti ne more izogniti,« je pojasnila. Glede na to, da ostaja energija te vrste tudi v prihodnje del elektroenergetske oskrbe Uniji, je Evropska komisija pripravila osnutek zakona, ki bo doloËil splo?na pravila glede jedrske varnosti in Ëlanice prisilil k doloËitvi rokov za skladi?Ëenje jedrskih odpadkov ter zapiranje zastarelih obratov. Kot je povedala komisarka de Palacio, prina?a predlagana zakonodaja veËjo transparentnost, vendar je priznala, da je njena ?ibka toËka ukinitev shem o natanËnih rokih za uskladi?Ëenje jedrskih odpadkov. Komisija za zdaj ?e ni konËala raziskave o financiranju zapiranja in ravnanja z odpadki, kar zadeva predvsem Veliko Britanijo, ki si prizadeva, da bi Unija odobrila njen pet milijard evrov vredni naËrt za pomoË podjetju British Energy. www.energetika.net CENE NAFTE OGROAAJO GOSPODARSKO RAST Mednarodni denarni sklad je predvidel, da bodo visoke cene nafte bistveno upoËasnile rast svetovnega gospodarstva, saj so letos za kar pet odstotkov vi?je kakor lani. To se odraaa tudi v Evropski uniji, kjer se je rast upoËasnila, na kar kaaeta med drugim kazalca poslovnega okolja in zaupanja v gospodarske dejavnosti, ki sta se septembra v primerjavi z mesecem prej po dolgi rasti zmanj?ala, in sicer prvi za 0,03 toËke, drugi pa za 0,5 odstotne toËke. Glede na nedavna gibanja cen nafte, se bo tak?en trend brakone nadaljeval, vsaj tako je napovedal ekonomist Eric Chaney iz druabe Morgan Stanley: fl»e se bodo cene nafte za sodËek gibale med 30 in 40 dolarji, se bo gospodarska rast v evroobmoËju nadaljevala z dvema odstotkoma na leto, Ëe pa bo za sodËek treba plaËati od 40 do 50 dolarjev, bo to ohromilo evropsko gospodarstvo.« Naj dodamo, da se je v zaËetku meseca povzpela precej nad to mejo. STA MILIJARDA EVROV ZA ZAPIRANJE NUKLEARK Evropska komisija je ponudila Litvi in Slova?ki veË kakor milijardo evrov pomoËi pri zapiranju ?tirih jedrskih reaktorjev v obdobju od 2007 do 2013. Kot smo ae poroËali, sta se draavi k temu zavezali med pogajanji za vstop v Unijo. Litva naj bi prvi reaktor jedrske elektrarne Ignalin zaprla do leta 2005, drugega pa najpozneje do konca leta 2009. Podobno naj bi Slova?ka prvi reaktor elektrarne Bohunice ugasnila do konca leta 2006, drugega pa dve leti pozneje. Stro?ki zato bodo zelo visoki, saj bo proces dolgo trajal, zato je Evropska unija draavama ponudila pomoË v vi?ini 1,052 milijarde evrov. www.energyfo-rum.net 7 PROIZVODNJA ^^mtjA Vte Šoštanj izbrali plinske TURBINE Dograditev dveh plinskih turbin s po 42 MW moči k največjemu petemu šoštanj-skemu bloku je čedalje bliže realizaciji. Sredi oktobra je vodstvo TES-a podpisalo pogodbo z dobaviteljem opreme Siemen-som. Dobavitelja je izbrala in predlagala kot najustreznejšega ponudnika posebna strokovna komisija pred dvema mesecema. S prigradnjo dveh plinskih blokov k 325 MW petemu bloku bodo v Šoštanju proizvedli dodatnih 560 GWh električne energije. Z izpušnimi plini iz teh turbin bodo ogrevan napajalno vodo petega bloka in s tem za 4,6 odstotka povišan izkoristek pe-tice, s tem pa tudi za skoraj 18 odstotkov znižan emisije ogljikovega dioksida. Z dodatnimi 84 MW moči iz TE Šoštanja se bo dodatno povečala zanesljivost slovenskega elektroenergetskega sistema in znižala njegova uvozna odvisnost. Hkrati bo nova naložba, katere prva turbina bo dograjena pomladi 2007, druga pa jeseni istega leta, zmanjšala vplive na okolje ter izboljšala položaj TE Šoštanj na trgu, saj bo znižala ceno pri njih proizvedene kWh. Predračunska vrednost naložbe znaša 6,9 milijarde tolarjev. V TES-u računajo, da bodo del sredstev zagotovili sami, za drugi del pa poiskan vire drugje. Dobro kaže tudi glede oskrbe s plinom. Geoplin jim bo do decembra 2006 zgradil ustrezen plinovod iz Sentruperta. Pisno pa jim je zagotovil tudi zadostne količine plina za nova dva bloka. Direktor TES-a mag. Uroš Rotnik pravi, da s to naložbo v Šoštanju sledijo cilju nove evropske direktive, ki pravi, da so države same odgovorne za svojo energetsko oskrbo. Minka Skubic SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA U< SODA HE MOSTE V ROKAH DRŽAVE Kot je znano, so v začetku oktobra na referendumu v občini Bled prebivalci z 62 odstotkov glasov ZA izglasovan, da bosta mokrišče Berje in mokrišče pri Piškovici še naprej ostala pod občinsko zaščito območij, na katerih so posegi zakonsko omejeni. V zvezi s tem so iz Agencije za integrirano komuniciranje Informa Echo sporočili, da bi bin rezultati verjetno precej bolj naklonjeni Savskim elektrarnam Ljubljana, če bi se referendum nanašal neposredno na predvideni projekt obnove HE Moste. V omenjenem podjetju so tudi prepričani, da ni primerno, da o interesu vseh treh občin, ki v manjšem ali večjem obsegu zavzemajo ureditveno območje lokacijskega načrta, odločajo le občani Bleda. Vodstvo SEL ostaja kljub neugodnemu izidu referenduma optimistično. Ker Foto Minka Skubic Cez tri leta v TES namesto 755 MW že 839 MW. Foto ahiv SEL Pregrada HE Moste. je HE Moste za slovenski elektroenergetski sistem bistvenega pomena, vodstvo druabe meni, da bo o nadaljnji usodi te hidroelektrarne morala v blianji prihodnosti odloËiti tudi draava, ki je preko Holdinga slovenske elektrarne veËinska lastnica druabe Savskih elektrarn Ljubljana. Kot je med drugim povedal direktor Drago Polak, v SEL kljub neugodnemu rezultatu referenduma ostajajo pozitivni, saj verjamejo, da je predstavljeni projekt dobro zasnovan in da poleg Ëiste vr?ne energije prina?a ?tevilne druge koristi, tako obËanom Bleda, Gorenjski regiji kot celotni Sloveniji. ?Referendum se v tem primeru sicer nana?a na sporni odlok in ne neposredno na usodo HE Moste. Ta je v konËni fazi odvisna od volje draave, ki je preko Holdinga Slovenske elektrarne veËinska lastnica, zato upamo, da bo projekt tudi v prihodnje uaival tak?no podporo s strani draave kot do zdaj. Perspektiva Slovenije v elektroenergetiki je skrb zbujajoËa in upamo, da bo na?a draava s takimi projekti lahko lovila razkorak med porabo in proizvodnjo. Vsem obËanom Bleda, ki so s svojim glasom podprli projekt obnove HE Moste, se v SEL zahvaljujemo za zaupanje in podporo,« je po referendumu izjavil Drago Polak. O dogajanju na tem podroËju bomo predvidoma veË pisali v naslednji ?tevilki Na?ega stika. Miro Jakomin Podpisana pogodba med dem in hse invest Direktor Dravskih elektrarn Maribor Danilo ©ef in direktor HSE Invest Vili Vindi? sta v petek, 15. oktobra, podpisala pogodbo o izvajanju inaeniring storitev pri pre- Foto arhiv DEM novi HE ZlatoliËje, jezu Melje in zgraditvi male HE Melje. V Dravskih elektrarnah naËrtujejo, da se bo prenova HE ZlatoliËje, njena vrednost je ocenjena na 15 milijard tolarjev, zaËela leta 2006, konËala pa leta 2008. HE ZlatoliËje je najveËja elektrarna na Dravi v Sloveniji, lani pa je proizvedla kar petino vse elektriËne energije v Dravskih elektrarnah. Njena prenova je po 35 letih obratovanja nujna zaradi izrabljenosti ge-neratorske in turbinske opreme. Projekt zajema tudi dograditev druge male hidroelektrarne na jezu Melje, kar je v skladu s strate?kim razvojnim programom Dravskih elektrarn. Aljasa Bravec ELEKTRO MA Obnove RTP-JEV V POLNEM ZAMAHU Letos v distribucijskem podjetju Elektro Maribor potekajo obnovitvena oziroma rekon-strukcijska dela v RTP 110/10(20) kV Melje, RTP 110/20 kV Murska Sobota, RTP 110/20 kV Ptuj, RTP 110/20 kV Sladki Vrh, RTP 110/20 kV Ru?e, RTP 110/20 kV Dobrava in RTP 110/20 kV Slovenske Konjice. Za obnove oziroma rekonstrukcije teh objektov so predvideli 1 milijardo in 360 milijonov tolarjev (brez davka na dodano vrednost). Tokrat na kratko omenimo samo obnovitvena dela v RTP 110/20 kV Ru?e. Kot je povedal Boaidar GovediË, vodja gradnje zahtevnih objektov v Elektru Maribor, je bila RTP Ru?e zgrajena leta 1987. Zgrajena je bila komandna stavba s stikali?Ëem 20 kV, dvema energetskima transformatorjema (moËi 2 - 20 MVA), ki sta vkljuËena v 110 kV daljnovod Oabalt-Pekre. RTP je namenjena za napajanje ?ir?ega obmoËja naselja Ru?e in krajev Podvelka, Lovrenc na Pohorju, ©umik, Ka- HE ZlatoliËje: pogodbo za izvajanje inaeniring storitev pri prenovi sta podpisala direktor DEM Danilo ©ef in direktor HSE Invest Vili Vindi?. 9 50?9 V RTP Ruše trenutno poteka zamenjava 110 kV odklopnikov (1. faza). 10 Foto arhiv Elektra Maribor pla, Kamnica pri Mariboru itd. Na 20 kV nivoju je RTP na veË mestih povezana z elektroenergetskim omreajem OE Slovenj Gradec, ki posluje v okviru podjetja Elektro Celje. ZaËetno investicijsko vzdraevanje objekta so zaËeli ae leta 1997, ko so bili zamenjani 110 kV odklopniki v daljnovodnih poljih. Najprej so zaËeli vgrajevati 110 kV odklo-pnike v SF6 zunanji izvedbi. Leta 2001 so nadaljevali z zamenjavo 110 kV odklopnikov v obeh TR poljih. Leta 2002 so v transformatorskih poljih zamenjali dotrajane tokovne merilne transformatorje z novimi kombiniranimi merilnimi transformatorji in hkrati vgradili novo omaro obraËunskih meritev. Letos so se zaradi zastarele in tehnolo?ko neustrezne opreme lotili celovite obnove objekta, in sicer v dveh fazah. Najprej so zaËeli obnovo 110 kV polj DV Oabalt in TR II, predvidena pa so tudi druga obnovitvena dela. Leta 2005 bo na vrsti druga faza obnove, ki bo zajela ?e ostala 110 kV polja, DV Pekre, TR I in druga dela na tem podroËju. Po besedah Boaidarja GovediËa je mogoËe novost pri obnovi 20 kV stikali?Ëa vgradnja SHUNT stikala, ki je z za?Ëitno krmilno enoto FPC 511 namenjen odpravljanju okvar na srednje- in nizkonapetostni mreai z nadzemnimi vodi brez prekinitve dobave elektriËne energije. Mirojakomin \\tm\m\mm\ .Nagrada za LETNO PORO»ILO Tudi letos je v okviru Ëasnika Finance potekala akcija izbire najbolj?ega letnega poroËila za preteklo leto. Prvo mesto je v skupnem se?tevku toËk doseglo letno poroËilo Gorenja, drugo Mercatorja, tretje Luke Koper. Elektro Ljubljana je po zelo dobrem lanskem 14. mestu med 48-imi letnimi poroËili letos prejelo prvo nagrado v kategoriji posebnih doseakov. V opredelitvi nagrade je zapisano: ?Elektro Ljubljana je javno podjetje in je kljub temu pripravilo poroËilo z vsemi potrebnimi sestavinami, kot so jih imela letna poroËila podjetij, in zgo?Ëeno vsebino. Naredilo je tudi pomemben premik pri poroËanju o okoljskih smernicah«. Glavni vrlini letnega poroËila sta po poroËanju ocenjevalcev med drugim dobra analiza poslovanja in izjava poslovodstva o poslovanju. mag. Violetalrgl FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO SLOVENIJA VPETA TUDI V EVROPSKE FOTOVOLTAIČNE TOKOVE Oktobra je v Kranjski Gori potekala mednarodna konferenca pod naslovom Eu-roconference photovoltaic devices: Manufacturing Issues - From Laboratory to Mass Production, ki jo je uspešno pripravila Fakulteta za elektrotehniko v Ljubljani. Na konferenci, na kateri so sodelovali številni ugledni znanstveniki in mene-džerji iz evropskih univerz, raziskovalnih centrov in industrije s področja fotovolta-ike, so predstavili razvoj in raziskave na področju prenosa znanj v proizvodnjo sončne energije. Predstavili so tudi ekonomske in ekološke vidike masovne proizvodnje pri različnih tipih sončnih celic ter možnosti izboljšav in razširitve proizvodnje. Kot je med drugim povedal prof. dr. Marko Topič, predstojnik Laboratorija za polprevodniške strukture na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, je bila konferenca pomembna tudi z vidika aktivne vpetosti slovenskih raziskovalcev v evropski raziskovalni prostor na področju fotovoltaike. Dejavna udeležba v tematskih mrežah in raziskovalnih projektih Evropske skupnosti jim je odprla že marsikatera vrata. 0 pomenu te konference bomo več pisali v prihodnji številki Našega stika. Miro Jakomin K 11AGRADA ZA OBLIKOVANJE MONOGRAFIJE RAZVOJ ŠTEVCEV ELEKTRIČNE ENERGIJE V založništvu Elektra Ljubljana je 5. decembra lani izšla knjiga Razvoj števcev električne energije (v letošnji marčevski številki Našega stika je bil objavljen tudi obširnejši intervju z njenim avtorjem, Janezom Skrinjarjem). Oblikovanje in produkcijsko izvedbo monografije z zgodovinskim pregledom razvoja električnih števcev je prevzel Alda studio, d. o. o., podjetje za vizualno komuniciranje, ki je na letošnjem tekmova- MINISTRSTVO ZA OPE Tpvo bo posredovan državnemu zboru Vlada RS je v zaËetku oktobra sprejela Resolucijo o Nacionalnem programu varstva okolja (NPVO), ki ga bo posredovala v obravnavo draavnemu zboru. Kot so pojasnili na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, je nacionalni program temeljni strate?ki dokument na podroËju varstva okolja, katerega cilj je splo?no izbolj?anje okolja in kakovosti aivljenja ter varstvo naravnih virov. V ta namen program doloËa cilje na posameznih podroËjih za doloËena Ëasovna obdobja in prednostne naloge ter ukrepe za dosego teh ciljev. NPVO je pripravljen na podlagi zakona o varstvu okolja in je skladen z okoljskim programom Evropske skupnosti, ki obravnava kljuËne okoljske cilje in prednostne naloge, ki zahtevajo vodenje s strani skupnosti. Program tako izpolnjuje obveznosti prenosa pravnega reda EU v slovenski pravni red, po drugi strani pa vsebuje operacionalizacijo ciljev in ukrepov, doloËenih v skupnih dokumentih Evropske skupnosti. Program zajema obdobje ?tirih let od njegovega sprejema (predvidoma do konca leta 2004) do vkljuËno leta 2008 z nadaljnjimi usmeritvami za naprej. Na nekaterih podroËjih so namreË cilji in ukrepi postavljeni bolj dolgoroËno. Kot so med drugim ?e pojasnili na omenjenem ministrstvu, je priprava NPVO ves Ëas potekala odprto in transparen-tno, saj so ae v zgodnji fazi priprave aeleli zagotavljati sodelovanje kljuËne javnosti. Miro Jakomin 11 12 nju HOW s 2004 Self-Promotion Annual za monografijo Razvoj števcev električne energije prejel nagrado za oblikovalske zasluge. Knjiga pomeni združitev poslovnega darila s prakso in je namenjena bolj za splošno uporabo, torej ni tipično strokovna knjiga. Gre za izdelek prestižne izvedbe tako z oblikovalskega kot tudi s tiskarskega vidika. Nagrado podeljuje ameriška revija HOW, ki seznanja profesionalne grafične oblikovalce z bistvenimi poklicnimi informacijami, s težnjami v oblikovanju in sodobnimi tehnološkimi nasveti, predstavlja slavne in podjetne oblikovalce ter daje kreativen navdih. Žirija je podelila 160 nagrad, od tega eno nagrado za najboljšo podobo in 159 nagrad v 14 kategorijah. Nagrajenci letošnjega tekmovanja so objavljeni v oktobrski številki revije, imenovani Self-Promotion Annual. mag. Vioktalrgl GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Prvič predstavili štiri tehnološke mreže Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je konec septembra potekala prva nacionalna konferenca tehnolo?kih mrea, na kateri so javnosti prviË predstavili mreao za informacijsko-komunikacijske tehnologije, mreao za inteligentne polimerne materiale in pripadajoËe tehnologije, mreao za biotehnologijo in farmacijo ter mreao za tehnologijo vodenja procesov. Pomen delovanja teh ?tirih tehnolo?kih mrea so predstavili dr. Igor Emri z ljubljanske fakultete za strojni?tvo (sinergi-ja znanja omogoËa razvoj novih konkurenËnih izdelkov za trg), minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik (tehnolo?ke mreae bodo lahko prispevale k dvigu konkurenËnosti slovenskega gospodarstva) ter predstavniki Save, Gorenja in Iskratela, ki so v zvezi s tem izrazili spodbudna priËakovanja. Kot je povedal predsednik GZS Joako »uk, tehnolo?ke mreae napovedujejo ?kvantni preskok« pri uvajanju novih tehnologij v slovensko gospodarstvo. Vloga tehnolo?kih mrea je v tem, da zdruaijo raziskovalne in razvojne potenciale v institucijah razvoja znanja z inaenirskim znanjem v podjetjih. Sicer pa so na konferenci sodelovali tudi Jim Milk, direktor Goodyear Engineered Products Europe, in dva ugledna tuja strokovnjaka: dr. Alfredo Aguilar Romanillos in Wim Vanhaverbeke. Slednji je na konferenci poudaril, da Evropa potrebuje Ëedalje veË znanja, ki ga velikokrat ne premorejo niti velika podjetja. Kot je menil, lahko pri tem zelo pomembno vlogo s svojo inovativnostjo odigrajo tudi mala in srednja podjetja. Mirojakomin ^ •S is .** EPTEMBRSKA PORABA PO ZASLUGI VELIKIH ODJEMALCEV NA RAVNI LAN M Odjem elektriËne energije iz prenosnega omreaja je bil deveti leto?nji mesec le za 0,3 odstotka nad primerjalnim lanskim, pri Ëemer imajo poglavitno zaslugo za tokratno precej manj?o rast porabe predvsem neposredni odjemalci. Ti so namreË septembra iz prenosnega omreaja prevzeli le 217,9 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za skoraj 5 odstotkov manj kot v istem Ëasu lani in tudi za dobro desetino manj, kot je bilo sprva napovedano v elektroenergetski bilanci. Poraba pri distribucijskih odjemalcih pa se je tudi leto?nji september stopnjevala, tako da je pet slovenskih distribucijskih podjetij iz prenosnega omreaja prevzelo 760,3 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 1,8 odstotka veË kakor septembra lani. DrugaËe pa je skupni septembrski odjem elektriËne energije iz prenosnega omreaja dosegel 978,2 milijona kilovatnih ur. GWh 1200 1000 800 600 400 200 september 2003 september 2004 [] NEPOSREDNI [] DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ EKTRARNE POLNO OBREMENJE GWh Po zaslugi ugodnih hidrolo?kih razmer slovenske hidroelektrarne ae skoraj vse leto dosegajo dobre proizvodne rezultate in podobno je bilo tudi septembra, ko nam je iz tega najdragocenej?ega proizvodnega vira uspelo zagotoviti 275,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za skoraj polovico veË kakor v tem Ëasu lani. Zaradi remonta v nuklearni elektrarni Kr?ko je bil tokrat precej manj?i delea elektriËne energije iz tako imenovanih termoobjektov, ki so deveti leto?nji mesec v omreaje prispevali 472,9 milijona kilovatnih ur oziroma le slabih 55 odstotkov lanskih koliËin, Ëeprav ?e vedno za 8,5 odstotka veË, kakor je bilo sprva naËrtovano. Podobno velja tudi za skupno domaËo proizvodnjo, ker smo s skupno proizvedenimi 748,2 milijona kilovatnih ur za lanskimi rezultati zaostali za skoraj tretjino, a vendarle prvotne napovedi iz leto?nje elektroenergetske bilance presegli za 5,4 odstotka. * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu PO DEVETIH MESECIH 1,8-ODSTOTNA RAST PORABE 400 300 200 i— r 100 i i L ^=m^ H i—i i ,—,—i DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB D D. september 2003 |_| september 2004 Do zaËetka oktobra smo v Sloveniji iz prenosnega omreaja prevzeli 9 milijard 122,3 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 1,8 odstotka veË kakor v istem obdobju lani in pribliano toliko, kot je bilo zapisano v elektroenergetski bilanci. Manj?a od lanske in naËrtovane je bila poraba velikih odjemalcev, ki so v tem Ëasu iz omreaja prevzeli 2 milijardi 27,1 milijona kilovatnih ur elektriËne energije ali za 1,6 odstotka manj kot lani, medtem ko je odjem distribucije zna?al 7 milijard 95,2 milijona kilovatnih ur in tako lanske primerjalne rezultate presegel za 2,8 odstotka. Za dobrih devet odstotkov se je do konca septembra poveËal tudi uvoz, ki je presegel 3 milijarde 46 milijonov kilovatnih ur, na tuje trge pa nam je uspelo plasirati 3 milijarde 666,4 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 40 odstotkov veË kakor v istem obdobju lani. GWh 1200 900 600 300 fin m m september 2003 september 2004 H proizvodnja Uporaba [Juvoz [J izvoz 13 INERGETSKO INTENZIVNOST BO TREBA ZMANJŠATI »lani upravnega odbora zdruaenja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije so na sedmi redni seji, ki je bila 20. oktobra, podprli Strategijo razvoja Slovenije za obdobje med letoma 2004 in 2013, ki jo je pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR). Miro Sotlar, podpredsednik GZS, je pripravil pripombe in predloge k dokumentu, katerega pomemben del je tudi podroËje energetike, Ëlane zdruaenja pa je zmotilo predvsem pomanjkanje dolgoroËnih ciljev. Strategija razvoja, katere cilj je med drugim doseči petodstotno gospodarsko rast in tako preseči povprečno raven razvitosti v Evropski uniji, namenja na področju energetike posebno pozornost liberalizaciji in regulaciji, vlaganju v infrastrukturo, plin in obnovljive vire, spodbujanju jav-no-zasebnega partnerstva, nižanju energetske učinkovitosti za 3,5 odstotka na leto, zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in spodbujanju tehnološkega razvoja. Kot je poudaril dr. Janez ©u?-tar?iË, direktor UMAR, je cilj pe-todstotne gospodarske rasti uresničljiv, vendar le z manjšanjem energetske intenzivnosti. Slovenija je namreč daleč nad povprečjem Evropske unije, toda za zmanjšanje tega deleža ne bodo zadoščali le posamezni ukrepi, temveč prestrukturiranje gospodarstva nasploh, je še dodal. Poleg navedene tematike ima pomembno mesto v strategiji tudi večja raba obnovljivih virov energije, zemeljskega plina, so-proizvodnje in daljinske toplote. Delež alternativnih virov v primarni porabi energije je v Slove- Foto Dušan Jež niji v primerjavi z evropskim povprečjem, ki znaša šest odstotkov, dokaj visok, saj dosega približno 11 odstotkov, vendar predvsem zaradi hidroelektrarn, ne pa razvoja tudi drugih virov te vrste. Miro Sotlar, podpredsednik GZS, je združenju predstavil glavne pripombe zbornice k strategiji. Kot je dejal, pogrešajo med drugim ustrezne impulze za prestrukturiranje gospodarstva in družbe ter zagotavljanje podpore gospodarstvu s premišljeno industrijsko politiko. Strategija mora krepiti izvozno konkurenčnost države, predvsem na podlagi povezovanja gospodarstva z razi- skovalno dejavnostjo, javno-za-sebnim partnerstvom in usposabljanjem kadrov, obenem pa pospe?iti tuja vlaganja, ustvariti prilagodljiv trg dela in postopoma ukiniti davek na plaËe. »lani zdruaenja so strategijo, ki je zdaj sicer na majavih tleh zaradi bliaajoËe se spremembe vlade, presodili kot dobrodo?lo, Ëeprav so tudi sami nanizali kar nekaj pripomb. PrepriËani so namreË, da bi bilo treba postaviti konkretne cilje, ki bodo dolgoroËno uredili podroËje elektroenergetike, ne pa zgolj do leta 2013. Kot je poudaril Aleksander Mer-var, direktor Termoelektrarne Toplarne Ljubljana, se bo draava morala odloËiti, ali bo razvijala prenosne zmogljivosti ali proizvodnjo elektriËne energije, v vsakem primeru pa si bo morala priznati, da bo to terjalo vi?je ce- ne. Nelogičen zakon o trošarinah Zdruaenje je na seji obravnavalo tudi problematiko tro?arin za elektriËno energijo. Borka Krešic iz Elesa je namreË povedala, da elektriËne energije ni mogoËe enaËiti z drugim blagom, nad katerim so uvedene tro?arine, zato je treba pripraviti posebni zakon. Prvi razlog za to so doloËbe, ki zahtevajo ureditev tro?arin-skih skladi?Ë, kar v primeru elektriËne energije ni izvedljivo, saj ne gre za fiziËno oprijemljivo blago, drugi razlog pa je podeljevanje tro?arinskih licenc. Kot je pojasnila, je bila po podatkih Agencije za energijo v Sloveniji podeljena 401 licenca za proizvodnjo elektriËne energije in ?e 77 za trgovanje, pri tako velikem ?tevilu sodelujoËih pa je nemogoËe zagotoviti transparentnost. Zato je predlagala, da bi tro?arinske zavezance omejili na sistemske operaterje elektroenergetskih omreaij (Eles in pet distribucijskih po-djetij), s Ëimer bi bilo pobiranje veliko laaje in bolj pregledno. Zdruaenje je v skladu z njenim poroËilom sprejelo sklep, da bo posebna skupina v roku dveh mesecev pripravila predlog novega, samostojnega zakona, ki bo obravnaval tro?arine za elektriËno energijo. Aleksander Mervar iz ljubljanske Termoelektrarne Toplarne, je Ëlanom zdruaenja predstavil ?e analizo o izrabi lesne biomase za proizvodnjo elektriËne energije ter primerjal razmere v Sloveniji in v Evropski uniji. Ugotovil je, da bo treba odkupno ceno elektriËne energije iz tega vira poveËati, sicer ni mogoËe priËakovati naloab. Pri nas namreË zna?a cena za kWh elektriËne energije iz lesne biomase pribliano 16 tolarjev, kar je bistveno manj kot v Avstriji in NemËiji. V prvi se cene gibljejo od 24,5 do 38,4 tolarja za kWh, v drugi pa od 27,4 do 42 tolarjev za kWh. ?»e se razmere ne bodo spremenile, se lahko zgodi, da bosta Avstrija in Italija, ki imata velike naËrte glede izrabe lesne biomase, blizu mej postavili proizvodne obrate in uvaaale les iz Slovenije,? je ponazoril. Z njegovimi ugotovitvami so se strinjali Ëlani zdruaenja in se odloËili, da bodo pripravili predlog za spremembo odkupnih cen elektriËne energije iz obnovljivih virov. Simona Bandur .RIHODNOST RUDARJENJA V ŠALEŠKI DOLINI Dr. Evgen DervariË, rudar po du?i in poklicu, se je zaposlil v velenjskem rudniku pred 23 leti. Preden je pred dvema letoma postal direktor Premogovnika Velenje, je bil osem let direktor tehniËnega sektorja in leto dni direktor razvoja. Za vodilnega Ëloveka na?ega najveËjega premogovnika je bil izbran na podlagi izdelane strategije razvoja premogovnika. Del te strategije je tudi septembra podpisana dolgoroËna pogodba med Premogovnikom Velenje, Termoelektrarno ©o?tanj in Holdingom Slovenske elektrarne. Tudi o tem je tekel pogovor z direktorjem dr. Evgenom DervariËem. "T^^" Ya Ëem sloni sedanji ^k program razvoja Pre-^ mogovnika Velenje? —I— ^ »Glede na to, da je v Šaleški dolini še okrog 160 milijonov ton zalog lignita, smo naredili načrte izkopa tega premoga za 25 let. Ta dolgoročna strategija predvideva, da lanko v naslednjih desetin letin na leto izko-pljemo po 4 milijone ton lignita, pozneje pa po 3,5 tone in še pozneje bo ta izkop še manjši. Temu primerno je treba Premogovnik Velenje prestrukturirati, da bodo imeli ljudje v naši regiji delo tudi, ko bomo v premogovniku zmanjševali izkop oziroma ko se bo zapiral.« Je del uresniËevanja omenjene strategije tudi minuli mesec podpisana desetletna pogodba o nakupu premoga, zakupu moËi in nakupu elektriËne energije med Premogovnikom Velenje, Termoelektrarno ©o?tanj in Holdingom Slovenske elektrarne? »S podpisano pogodbo uresničujemo prve tri cilje naše družbe, in sicer izkop okrog 4 milijone ton premoga za varno in zanesljivo proizvodnjo TES, skrb za varnost in modernizacijo delovnih procesov oziroma tehnologij in tretji cilj ustrezen odnos do okolja. Uresničevanje slednjega cilja pomeni, da skušamo vse površine, ki jih z rudarjenjem degradiramo, povrniti v prvotno stanje, da so posledice rudarjenja čim manj vidne.« Katere so bistvene spremembe, ki jih prina?a nova pogodba, ki bo zaËela veljati 1. januarja 2005? »Zelo velikih sprememb ni. Z njo se premogovnik obvezuje, da bo izkopal določeno količino premoga, TES, da ga bo predelala v električno energijo, ki jo bo prodal HSE. V taki navezi smo lahko uspešni. Za Premogovnik Velenje je pomembna določitev cene premoga, ki je ne bomo smeli preseči. Ta znaša 2,8 evra za GJ, lani je bila ta cena 2,53 evra za GJ in letos bo podobna.« Pogodba pa med drugim zavezuje premogovnik, da bo v desetih letih zmanj?al stro?ke pridobivanja premoga za 15 odstotkov. Na kak?en naËin boste to lahko storili? »Premogovnik mora za zagotavljanje konkurenčnosti zniževati stroške premoga. Načrtujemo, da jih bomo znižan s 3-odstotnim dvigom produktivnosti vsako le- to, kar uresničujemo že dve leti. Po 130 letih odkopavanja premoga v jami Skale bo slednjo treba zapreti. Narejen imamo elaborat zapiranja, ki predvideva, da bo ta postopek stal 6,5 milijarde tolarjev. V ta namen bomo ustanovili podjetje za zapiranje, tako da se stroški zapiranja ne bodo mešan s stroški redne proizvodnje. Vire za zapiranje jame Skale bomo morah poiskati skupaj z državo, saj je doslej država zapirala vse rudnike s proračunskimi sredstvi. Dejstvo je, da je jama izčrpana in da smo njeno zaprtje načrtovali. Tretjo možnost zmanjševanja stroškov pa vidimo v prestrukturiranju poslovnega sistema Premogovnika Velenje.« Ae doslej je v Premogovniku Velenje veljala usmeritev, da vsako leto manj zaposlenih dela v osnovni dejavnosti, to je izkopu premoga, in vedno veË v odvisnih druabah. Kak?ni so va?i prihodnji naËrti glede prestrukturiranja premogovnika? »Trenutno dela na procesu premoga 2000 zaposlenih in v 11 odvisnih družbah 1500 zaposlenih. V našem premogovniku se dobro zavedamo nujnosti pravočasnega prestrukturiranja za ohranitev delovnih mest še v aktivni fazi rudnika, saj ko pride do njegovega zapiranja, to ni več mogoče. Zato se te težke zgodbe loti vsak pameten gospodar pravočasno. Naša želja je, da imamo čez 25 let prav tako 3500 delovnih mest, seveda ne v rudarstvu. Tudi za prestrukturiranje potrebujemo sredstva in tudi tu iščemo variante, da bi oblikovali družbo, ki bi bila finančni steber za vlaganja v nove programe in nova delovna mesta. Ta finančni steber bi lahko oblikovali s poslovno neprofitnimi sredstvi, kot je stanovanjski sklad Premogovnika Velenje. V Velenju smo la- Dr. Evgen DervariË Foto Minka Skubic stniki 650 stanovanj v vrednosti med 5 in 6 milijardami, in s pomočjo te družbe bi lahko udejanjali naložbe v nove programe. Seveda te naložbe ne bi uresničevali v lastni režiji, temveč bi poiskali strateškega partnerja z razvojno vizijo, kapitalom in tržnim potencialom. Cilj prestrukturiranja je tudi postopna privatizacija hčerinskih družb.« Trenutno imate že enajst odvisnih družb. S čim vse se te ukvarjajo in kako poslujejo? »V zadnjih dveh letih smo jih razdelili v štiri sklope: proizvodnja, okolje, informacijska tehnologija in turizem. V proizvodnem stebru je HTZ, invalidsko podjetje, ki je v 100-odstotni lasti PV in zaposluje 500 od 650 premogovniških invalidov. S proizvodi higiene, tehnike in zaščite ustvarijo 25 odstotkov prihodka na trgu. Drugo podjetje PLP, ki je prav tako v popolni lasti PV s proizvodnjo lesnih polizdelkov proda na trgu več kakor polovico svoje proizvodnje. V Rudarsko gradbenem podjetju (RGP) smo 64-odstotni lastniki. Poleg kamnoloma, ki sodi v to podjetje, v njem proizvajajo suhe mešanice, beton in izvajajo druge rudar-sko-gradbene dejavnosti, ki temeljijo na znanju iz rudarstva. RGP uspešno dela v geotehniki, izdelujejo brežine, tunele, pilotne rove in s svojo dejavnostjo ustvarijo na trgu kar 88 odstotkov prihodkov. Četrto podjetje iz tega stebra je Habit, ki je v naši 100-odstotni lasti. To podjetje upravlja 5000 stanovanj v Velenju in okolici. S to dejavnostjo in svojo nepremičninsko agencijo ustvari 77 odstotkov prihodka na trgu. V Ericu, zavodu za ekološke raziskave, ki sodi v okoljski steber, imamo 30-odstotni delež. Zavod ustvari 88 odstotkov prihodkov zunaj premogovništva. Druga družba v tem stebru je Karbon, ki se ukvarja s čistimi tehnologijami. Trenutno je Karbon eden od štirih začasnih kon-cesionarjev za reciklažo odsluženih avtomobilov, ki jih v nadaljnji fazi želi čim bolj prodati. Manj kot polovični delež imamo v Telkomu, ki ustvari s telekomunikacijami zunaj PV več kakor polovico prihodka. Poleg Telko-ma je v stebru informacijske tehnologije še družba M2M, ki ima koncesijo ameriškega proizvajalca poslovnih informacijskih sistemov QAD in koncesijo za prodajo na slovenskem trgu in trgih nekdanje Jugoslavije. Družba M2M, ki je v 51-odstotni zasebni lasti, je uspešno uvedla informacijski sistem v družbi PLP, do konca leta pa ga bodo še v PV in HTZ.« Prepoznavni postajate tudi na področju turizma, tako letnega kot zimskega? » TRC Jezero se razprostira na območju degradiranih površin od rudarjenja. Naš cilj je sanacija okolja in razvoj turizma v tem delu. Danes že imamo na teh lokacijah vrsto objektov, kot so: konjeniški center, ribogojnica, mestni stadion, vadbišče za golf, številne sprehajalne poti, industrijsko ekološko muzejski center s sedežem novoodprtega medpo-djetniškega izobraževalnega centra, muzej premogovništva, teniški center z drugimi igrišči, restavracija jezero, avtocamp, kinološki center. Septembra pa smo podpisan pismo o nameri za gradnjo vodnega mesta. Računamo, da dobimo do pomladi gradbeno dovoljenje in v 18 mesecih postavimo ob Velenjskem jezeru vodni park, ki bo imel zimsko in letno različico. Poleg tega bomo ob jezeru zgradili deželo Pike Nogavičke, ki je blagovna znamka Velenja. V družbi TRC Jezero imajo zunanji lastniki petinski delež. Pri smučarskemu centru Golte je naš delež le 15-odstoten, smo pa v tej družbi vodilni partner. Lani nam je uspelo vrniti smučarje na Golte. Načrtovan smo, da bomo privabili 45.000 smučarjev, prišlo pa jih je 52.000. Zgradili smo novo sedežnico in usposobili več naprav, nove naložbe na tem smučišču smo nadaljevan tudi letos in jih načrtujemo tudi za v prihodnje. Odločitev pa je v rokah vseh družbenikov. Tretja družba v okviru turizma je Gost, ki je v celoti v naši lasti in se ukvarja s prehrano ter gostinstvom. Njena skrb so restavracija Jezero, vila Široko, nekaj manjših lokalov in upravljanje hotela Barbara v Fiesi.« Kakšno strategijo imate pri lastninjenju, kolikšen delež kapitala želite ohraniti v odvisnih družbah? »Naša strategija temelji na čedalje večjem tržnem deležu zunaj poslovnega sistema Premogovnika Velenje. Idealno bi bilo razmerje 20:80 odstotkov v prid zunanjih partnerjev. Iščemo strateške partnerje, ki bodo vlagali v navedene družbe in tako povečali svoj delež. Naš cilj je, da vse družbe, razen HTZ, postopno privatizi-ramo. Zavedamo pa se, da so postopki privatizacije občutljivi, zato bomo strateške partnerje izbirah preudarno, saj se nam bodo ob morebitnem neuspehu teh podjetij posledice vračale.« Koliko prihodka danes prinese Premogovniku Velenje temeljna dejavnost in koliko odvisne družbe? »S premogom ustvarimo na leto 28,6 milijarde prihodka in hčerinske družbe prispevajo dodatnih 6 milijard, od tega 56 odstotkov ustvarijo v okviru premogovnika, drugo pa na trgu zunaj našega sistema.« Ce se povrneva k vaši temeljni dejavnosti -premogu, lani je bilo na deponiji pri TE Šoštanj velikokrat skrb zbujajoče malo premoga. Kako kaze letos, pred letošnjo zimo? »Letos smo proizvodnjo načrtovali na drugih temeljih. Lani je TE Šoštanj pokrivala velik delež slovenske proizvodnje električne energije, letos bo to dobrih 30 odstotkov. Zato se nam je lani res zgodilo, da je bilo na deponiji premoga le za en dan obratovanja termoelektrarne, sedaj so na njej enomesečne zaloge lignita. Zal pa je izkop premoga vnaprej načrtovan in ga ni moč na hitro spreminjati. Odkopna polja se ne dajo na hitro pripraviti. Menim, da je mesečno zalogo treba imeti na deponiji, saj se v premogovniku vedno lahko zgodi kaj nepredvidenega.« Kako presojate vašo vključitev v Holding Slovenske elektrarne in sodelovanje z njim? »V našem primeru je država prenesla svojo 76-odstotno last premogovnika na HSE. Prednost, da smo vključeni v Holding, vidim predvsem v njegovem učinkovitem načrtovanju in prodaji električne energije. Sicer pa se HSE ne vtika v naše zadeve. Pri nas sami izvajamo svoje naložbe, res pa je, da pri tem ne gre za širitev proizvodnih zmogljivosti, kjer je potrebnega več kapitala, temveč predvsem za posodobitve pri pridobivanju premoga.« Minka Skubic 17 OLDING DISTRIBUCIJE PRINA©A FINAN»NE U»INKE Projektna skupina, pristojna za pripravo analize potencialne združitve distribucijskih podjetij v holding, je končala svoje delo in poročilo oddala lastniku, ki mora zdaj sprejeti ustrezno odločitev. Strateški poslovni načrt predvideva zagon družbe se letos, aktiviranje vseh poslovnih funkcij pa sredi prihodnjega leta. Konec leta 2003 je minister za okolje, prostor in energijo imenoval projektno skupino z nalogo, da pripravi ustanovitev holdinga elektrodistribucije, in sicer z namenom, da bi s povezovanjem sedanjih petih distribucijskih podjetij dosegli določene sinergijske učinke ter tako znižali stroške poslovanja ter povečali učinkovitost nadzora. ^ 3L o> 18 Poleg tega naj bi z ustanovitvijo holdinga slovenske distribucije omogoËili tudi uresniËitev evropske zakonodaje, po kateri morajo distribucijska podjetja reorganizirati svojo dejavnost in do 1. julija 2007 loËiti upravljanje omreaja od drugih dejavnosti. Projektna skupina, ki jo je vodil Ëlan uprave Elektro Gorenjska Andrej ©u?ter?iË, je svoje delo jeseni konËala in temeljne ugotovitve na predlog sindikata dejavnosti energetike Slovenije, ki je ves Ëas budno spremljal dogajanja na tem podroËju predvsem v smislu za?Ëite socialne varnosti zaposlenih, predstavila ?ir?emu krogu sindikalnih predstavnikov. Omenjeno sejo smo spremljali tudi mi in v nadaljevanju bomo sku?ali povzeti nekatere poglavitne sklepe. Uvodoma je zbrane pozdravil direktor direk- torata za energijo mag. Djordje Zebeljan in poudaril, da je bil njihov kljuËni namen pri pobudi za ustanovitev holdinga slovenske distribucije oblikovanje krovne druabe, ki bo v prvi vrsti usklajevala strate?ko razvojne naloge ter posredno tudi kapitalsko upravljala distribucijske druabe. Nikakor pa ni bil namen ministrstva oziroma vlade kot lastnika, da bi z ustanovitvijo holdinga na kakr?en koli naËin ogrozili socialno varnost zaposlenih. Kot je nadaljeval, poudarek priprave srtrate?kega poslovnega naËrta holdinga slovenske distribucije niti ni bil na obravnavi socialne dimenzije prestrukturiranja distribucije, temveË na iskanju modela, s katerim bi poveËali sedanjo poslovno uËinkovitost distribucijskih podjetij in jim zagotovili konkurenËne pogoje poslovanja tudi na odprtem evrop- skem trgu z elektriËno energijo. Prav tako po njegovih besedah ni predvideno, da bi se lastni?tvo infrastrukture prena?alo na holding, ki bo ostala v lasti hËera. Povedano ?e nekoliko drugaËe, centri vodenja, omreaje in njegovo vzdraevanje naj bi ostalo v rokah posameznih distribucijskih druab, holding pa naj bi prevzel predvsem strate?ko razvojne naloge in opravljal potrebno koordinacijo med druabami. Tako naj bi prevzel tudi del nalog, ki se zdaj izvajajo v okviru GIZ-a distribucije in bo z ustanovitvijo holdinga postal odveË. Mag. Djordje Aebeljan je v nadaljevanju ?e pojasnil, da so bile govorice o tem, da naj bi v holding pre?lo izjemno veliko ?tevilo zaposlenih, neutemeljene, saj naj bi po predvidevanjih v zaËetni fazi zaposloval le okrog 17 ljudi in po prevzemu vseh predvidenih poslovnih funkcij pribliano ?e enkrat toliko. Ustanovitev holdinga bi bila smiselna Vodja projektne skupine Andrej Sušteršič je zbranim povedal, da je projektna skupina korektno opravila zaupano jim nalogo in pripravila konËno poroËilo, ki temelji na obseanih in poglobljenih analizah vseh vplivnih dejavnikov. To poroËilo je tudi v imenu slovenske distribucije predala v odloËanje lastniku, ki bo moral sprejeti konËni sklep. Strate?ko poslovni naËrt po njegovih besedah predvideva tudi organizacijsko strukturo holdinga in temeljne funkcije, ki naj bi jih v zaËetni fazi opravljal, o vseh teh zadevah pa se bo po ustanovitvi holdinga seveda ?e mogoËe pogovarjati. Prav tako je predvideno, da bi bil v okviru holdinga slovenske distribucije in v skladu z evropskimi smernicami ustanovljen sistemski operater distribucijskega omrežja SODO, ki naj bi pravno zaživel 1. julija leta 2007, sočasno pa naj bi potekali tudi pogovori s pooblaščenimi investicijskimi družbami o ureditvi lastniških razmerij oziroma lastniškem deležu. Drugače pa je tudi on poudaril, da je bistvo ustanovitve holdinga, da bi kot krovna družba skupaj s hčerinskimi družbami skrbel za učinkovito upravljanje distribucije ter jim hkrati zagotavljal dolgoročni razvoj. Za konec si oglejmo še nekaj temeljnih izhodišč poslovanja prihodnjega holdinga distribucije, ki jih je predstavil vodja projekta pri najetem svetovalnem podjetju KD P&S Dean MikoliË. Strategija družbe je usmerjena v učinkovito vodenje, koordinacijo in racionalizacijo poslovanja distribucijskih podjetij z namenom optimizacije dobička distribucijskih podjetij in lažje kontrole nad njimi. Družba naj bi bila organizirana kot javno podjetje v stoodstotni državni lasti, ki je tudi edini ustanovitelj družbe. Družba se po ustanovitvi dokapi-talizira s stvarnim vložkom države v obliki deležev v distribucijskih podjetjih v višini 79,5 odstotka. Holding naj zaradi načina financiranja ne bi bil protitno usmerjen, temveč bo njegov cilj maksimizacija dobička skupine HSD. In kakšen je ob tem končni sklep obširno opravljene analize ustanovitve holdinga: Ta je potrdila, da neposredni poslovni učinki vsekakor upraviču-jejo ustanovitev holdinga slovenske distribucije, pri čemer naj bi se ocenjeni prihranki na ravni distribucijskih podjetij gibali od dobrih 400 milijonov v prvem letu ustanovitve do skoraj 652 milijonov v tretjem letu delovanja te predvidene nove družbe v slovenskem energetskem prostoru. Brane JanjiE Foto Dušan Jež 19 ILEKTRO MARIBOR OHRANJA POSLOVNO NEODVISNOST V elektrodistribucijskih podjetjih se v tem Ëasu sreËujejo s ?tevilnimi izzivi, ki so jih spodbudile spremembe na trgu elektriËne energije po 1. juliju 2004. Pred zahtevnimi nalogami so se zna?li tudi v podjetju Elektro Maribor, kjer poleg tranih dejavnosti potekajo tudi intenzivne dejavnosti na podroËjih organiziranosti, sistematizacije delovnih mest, sistema nagrajevanja in uvajanja sistema uravnoteaenih kazalnikov. KljuËni datum za uvedbo vseh novosti, ki jih bodo upo?tevali v gospodarskem naËrtu za prihodnje leto, je 1. januar 2005. ^ ^ o> 20 Onekaterih veËjih zahtevah in izzivih, pred katerimi so se v obdobju po 1. juliju 2004 zna?la vsa elektrodistribucijska podjetja, smo se pred kratkim pogovarjali s Tomaaem Ore?iËem, Ëlanom uprave javnega podjetja Elektro Maribor. Predstavil je pomembnej?e naloge, ki v tem podjetju trenutno ?e potekajo oziroma jih nameravajo uresniËiti do konca leta 2004. Med drugim je omenil tudi ustanavljanje lastnega sistemskega operaterja znotraj podjetja, ki naj bi zelo olaj?al njihov poznej?i prehod v skupni distribucijski SODO. Odnos do regulatorja je bil doslej v distribucijskih podjetjih premalo razvit. Kaj nameravate storiti v Elektru Maribor, da bi se stanje na tem podroËju popravilo? ?V na?em podjetju bomo morali v prihodnje temu podroËju nameniti veËjo pozornost, predvsem z vidika veËje preglednosti in spremljanja stro?kovne uËinkovitosti. To bo po eni strani seveda koristilo Agenciji za energijo, ko bo doloËala upraviËene stro?ke za uporabo omreaij, po drugi strani pa podjetju Elektro Mari- bor pri spremljanju stro?kov poslovanja. Prav tako bomo morali doloËiti primerljive kriterije, na podlagi katerih bomo dejansko vedeli, koliko stro?ki vzdraevanja in izvedba posameznih investicij (mednje sodijo obnove, novogradnje) vplivajo na poveËanje zanesljivosti oskrbe z elektriËno energijo. Skratka, ugotoviti je treba neposredno pogojenost stro?kov vzdraevanja, obnov in novih investicij s poveËano stopnjo zanesljivosti pri oskrbi. Ta naloga bo ?e veËji izziv takrat, ko bo ustanovljen skupni sistemski operater (SODO), v katerem bo odnos do regulatorja ena izmed zelo pomembnih poslovnih funkcij.« Med veËje izzive za distribucijo sodi tudi nova metodologija doloËevanja cen za uporabo elektroenergetskih omreaij. Katere zadeve so trenutno na tem podroËju ?e odprte? ?Kot je znano, je nova metodologija cen za uporabo omreaij v veljavi od 1. avgusta 2004. To je tista metodologija, ki je bila pripravljena za sprejem ae pred 1. januarjem 2004, in ki je vkljuËevala spremembe korekcijskih faktorjev za distribucijska podje- tja. Ker nova metodologija velja od 1. avgusta naprej, vrednosti korekcijskih faktorjev v zadnjih petih mesecih leta korigirajo le-te na ustrezno povpreËno vrednost za vse leto 2004. V tem Ëasu potekajo pogovori med Agencijo za energijo in posameznimi distribucijskimi podjetji, da bi se lahko na podlagi skupnih izhodi?Ë doloËili novi korekcijski faktorji za obdobje po 1. januarju 2005.« Zelo pomembna je tudi uËinkovita primerjava uËinkovitosti posameznih distribucijskih podjetij. Kaj uvajanje tega procesa pomeni za podjetja oziroma za podjetje Elektro Maribor? ?Eno je seveda tisto, kar izvaja Agencija za energijo s spremljanjem podatkov, ki jih dobiva od distribucijskih podjetij in se potem tudi izraaa pri korekcijskih faktorjih. Drugo pa je benchmarking poslovnih procesov med distribucijskimi podjetji, ki je eden od kljuËnih sinergijskih uËinkov prihodnjega Holdinga slovenske distribucije (HSD). V bistvu gre za to, da se bolj ali manj enaki poslovni procesi izvajajo v petih distribucijskih podjetjih. Formiranje HSD v bistvu omogoËa dejansko primerjavo med uËinkovitostjo teh poslovnih procesov, s tega vidika pa tudi moanosti za njihovo izbolj?avo. Skratka, vedno se zgledujemo po tistem, ki posamezni proces izvaja najbolj?e oziroma najbolj uËinkovito. Kar pa zadeva podjetje Elektro Maribor, naj povem, da bomo benchmarking uporabljali predvsem pri spremljanju na?ih poslovnih procesov v tranih dejavnostih, ?e zlasti pri storitvah, kjer se zgledujemo po tujih distribucijskih podjetjih. V primerjavi z njimi bomo sku?ali na?e poslovne procese kar najbolj optimira-ti.« Kako je trenutno z obvladovanjem novih procedur na trgu elektriËne energije, kamor ?e posebej sodita zagotovljena oskrba in zamenjava dobavitelja? ?Zagotovljena oskrba z elektriËno energijo je po noveli Energetskega zakona zagotovljena vsakomur, ki ostane brez pogodbe z dobaviteljem elektriËne energije. Na tovrstno oskrbo so distribucijska podjetja po 1. juliju 2004 objavila ustrezne cenike, pri Ëemer v Elektru Maribor za zdaj ?e nimamo nobenega odjemalca na tako imenovani zagotovljeni oskrbi. Glede na to, da je dejansko tudi cena tista, ki upraviËene odjemalce ne motivira k prehodu na zagotovljeno oskrbo, sem prepriËan, da bodo ti poskrbeli za sklepanje pogodb z dobavitelji, in da odjemalcev na zagotovljeni oskrbi praktiËno ne bo. Zagotovljena oskrba je torej formalno opredeljena in ceniki so ustrezno objavljeni. Kar zadeva zamenjave dobavitelja v obdobju od 1. julija do konca leta 2004, s strani novih upraviËenih odjemalcev ne priËakujemo zamenjav dobaviteljev. Ne nazadnje smo vsem novim upraviËenim odjemalcem zagotovili enake pogoje nakupa do konca leto?njega leta. V tem trenutku je teako predvideti, kaj se bo zgodilo po novem letu, ko bodo upraviËeni odjemalci morali sklepati nove pogodbe. V Elektru Maribor bomo storili vse potrebno, da s konkurenËnimi ponudbami in kakovostnimi storitvami ohranimo oziroma nadgradimo zaupanje pri upraviËenih odjemalcih. O tem jih tudi intenzivno obve?Ëamo, tako o njihovih pravicah, ki jih imajo kot upraviËeni odjemalci, kot tudi o konkurenËnih prednostih Elektra Maribor. UpraviËenim odjemalcem ae po?iljamo nove pogodbe za leto 2005 in jih tudi spodbujamo k Ëim prej?njemu podpisu pogodb.« Kak?ne so trenutne razmere na trgu elektriËne energije za dosedanje upraviËene odjemalce? ?S poveËevanjem cen elektriËne energije v tujini na eni strani in z ohranjanjem stabilne cene s strani Holdinga Slovenskih elektrarn se razlika med ceno elektriËne energije in njenim nivojem na srednjeevropskem oziroma slovenskem trgu zelo zmanj?uje. Slovenski trg elektriËne energije bo tako eden redkih v Evropi, kjer se raven cen za odjemalce v letu 2005 ne bo povi?ala. Sedaj so kvote za uvoz in izvoz razdeljene do sredine leta 2007, kar je dobro z vidika moanosti sklepanja veËletnih pogodb in z vidika predvidljivosti razvoja trga. Tako se lahko upraviËeni odjemalci in trgovci z elektriËno energijo prviË lotijo sklepanja veËletnih pogodb in niso veË omejeni zgolj na obdobje od 1. januarja do 31. decembra v prihajajoËem letu. Bistvena prednost je tudi, da je zdaj za sklepanje pogodb in druge procedure na razpolago veË Ëasa, kar je predvsem v prid odjemalcem elektriËne energije.« Kak?en izziv za podjetje Elek-tro Maribor pomeni prodaja elektriËne energije za prihodnje leto? ?Elektro Maribor mora odslej naprej servisirati osem tisoË upraviËenih odjemalcev z 20 tisoË odjemnimi mesti. To je vsekakor velik izziv, ki seveda zahteva Ëisto drugaËen pristop kot doslej, ko smo imeli 800 upraviËenih Foto Miro Jakomin Tomaž Orešič, član uprave javnega podjetja Elektro Maribor. 21 22 V Elektru Maribor bodo proti koncu tega leta namenili posebno pozornost 90-letnici zaËetka delovanja, ki ga simbolizira podpis prve pogodbe o dobavi elektriËne energije mestu Maribor, sklenjene med obËinskim svetom mesta Maribor in avstrijsko ?tajersko elektriËno druabo leta 1914. Iz zgodovinskega gradiva, ki ga je podrobno prouËilo Arhivsko dru?tvo Maribor, je razvidno, da je omenjeno leto tudi rojstno leto sedanje druabe Elek-tro Maribor. Ob tem dogodku bodo v podjetju pripravili in izdali zbornik, v katerem bodo predstavili pomembnej?e dogodke v razvoju druabe od leta 1914 do danes, vkljuËno z aktualnim dogajanjem in dana?njim poslanstvom in vizijo podjetja. odjemalcev. S tem se intenzivno ukvarjamo ae od sredine poletja. Cilj je, da s poslovnimi partnerji Ëim prej sklenemo pogodbe za naslednje leto. Zavedamo se, da nas bo prihajajoËa konkurenca prisilila k zniaanju mara pri prodaji elektriËne energije, prav tako pa se zavedamo, da veliki odjemalci niso na? edini in kljuËni cilj, tako da smo ?e veËjo pozornost namenili srednje velikim odjemalcem. Zato smo tako z vidika finanËnih uËinkov kot z vidika strategije zadraanja teh kupcev ravno temu delu odjemalcev ponudili dodatne storitve. Te po eni strani prina?ajo dodatni zasluaek in bodo delno nevtralizirale zmanj?evanje mara, po drugi strani pa bodo vplivale na veËjo povezanost teh odjemalcev s podjetjem Elektro Maribor kot njihovim poslovnim partnerjem.« Med distribucijskimi podjetji ste se edino na upravi Elektra Maribor odloËili za sklenitev zaprte pogodbe s HSE-jem na podroËju nakupa in trgovanja z elektriËno energijo. Kaj to pomeni? ?To pomeni, da Elektro Maribor ohranja svojo poslovno funkcijo nakupa in trgovanja z elektriËno energijo. Sicer pa smo tej poslov- ni funkciji ae v minulih letih namenjali veliko pozornost in jo tudi razvili na zavidljivi ravni. S tega vidika smo ocenili, da bi se bilo v tem trenutku, ko ?e ni dokonËno doloËena strategija prihodnje organiziranosti slovenske elek-trodistribucije, preuranjeno odpovedati tej poslovni funkciji. PrepriËani smo, da lahko z uËinkovitim izvajanjem te funkcije doseaemo tudi pozitivne finanËne uËinke s ciljem uspe?nej?ega poslovanja in poveËevanja vrednosti za lastnike podjetja Elektro Maribor.« Kak?en je bil odziv vodstva HSE na to va?e stali?Ëe? So sprejeli va?e argumente? ?PrepriËan sem, da smo na ta naËin za HSE postali ?e najbolj zanesljiv poslovni partner, saj jim z zaprto nakupno pogodbo v celoti zagotavljamo odkup in plaËilo dogovorjene koliËine elektriËne energije. S tem smo v Elektru Maribor motivirani, da tisto, kar kupimo od HSE-ja, tudi v celoti prodamo na trgu in da zadraimo celoten portfelj kupcev. Seveda pa tudi drai, da smo s tem sprejeli oziroma ohranili veËja tveganja od drugih distribucijskih podjetij, pri katerih jih v veliki meri nase prevzema HSE. Sicer pa smo v prvi polovici oktobra s HSE-jem konËali pogajanja in podpisali pogodbo za nakup elektriËne energije za naslednje obdobje, in mislim, da so tudi na?e argumente sprejeli z razumevanjem.« Katere so va?e druge dejavnosti v obdobju do konca leta? ?Med operativnimi nalogami je v sklepni fazi priprava gospodarskega naËrta za leto 2005. Ob tem letos konËujemo uvajanje sistema uravnoteaenih kazalnikov, nove organizacije in sistemizacije delovnih mest ter sistema nagrajevanja zaposlenih. Samo organizacijo s tem ae prilagajamo novi energetski zakonodaji. Vse omenjene novosti bomo upo?tevali v gospodarskem naËrtu za leto 2005, 1. januarja 2005 pa bomo znotraj podjetja ustanovili tudi sistemskega operaterja. To seveda ?e ne bo tisti pravno loËeni SODO, bomo pa s tem olaj?ali na? morebitni poznej?i prehod v skupni SODO. Tako bomo postavili ?e uËinkovitej?o strukturo v podjetju z velikim poudarkom na spremljanju individualne uspe?nosti vseh zaposlenih. Kot ae reËeno, pa je v sklepni fazi tudi uvajanje strate?kega kontrolinga s sistemom uravnoteaenih kazalnikov, ki bo omogoËal uËinkovitej?e spremljanje in korektivne ukrepe pri izvajanju gospodarskega naËrta.« In kaj v Elektru Maribor priËakujete od podjetja Moja energija, ki ste ga pred kratkim ustanovili skupaj s Plinarno Maribor in Toplotno oskrbo Maribor? ?PriËakujemo doloËeno mero neodvisnosti od nabavnega trga elektriËne energije, priËakujemo kapitalski donos in priËakujemo sinergijske uËinke z vidika sodelovanja z drugima partnerjema v podjetju. Dejavnosti potekajo po naËrtih, tako da lahko prve vidne uËinke upraviËeno priËakujemo ae leta 2005.« Miro Jakomin REŠITVE USTVARJAJO VREDNOST Transportna omrežja Klasična podatkovna omrežja za ponudnike storitev Klasična omrežja za infrastrukturna podjetja NGN omrežja za ponudnike storitev NGN omrežja za infrastrukturna podjetja Sistem vodenja omrežij Pasivna infrastruktura zgradb Napredna omrežja LAN Centralni intranet Razpršeni intranet Sistem telefonije IP za mala podjetja Sistem telefonije IP za srednja in velika podjetja Sistem storitev popolne podpore Za več informacij obiščite www.smart-com.si Smart Com d.o.o„ Informacijski in komunikacijski sistemi Brnčičeva 45( 1001 Ljubljana-Črnuče, T: 01/5611 606, F: 01/5611 571, E-mail: marketmg@smart-com.si > > > > > > > > > > > > > SMART COM i PRIHODNJEM LETU PREGLED NEJŠI POSLOVNI PROCESI V Elektru Gorenjska trenutno poteka intenzivna reorganizacija distribucijskega podjetja. V prvem stebru so gospodarske javne službe, in sicer upravljanje distribucijskega omrežja, distribucija električne energije in dobava električne energije tarifnim odjemalcem. V drugem stebru pa so vse tiste dejavnosti, ki podjetju lahko prinašajo dobiček. Tako bodo do 1. januarja 2005 temeljito pregledali in reorganizirali vse poslovne procese in odjemalcem omogočili se bolj kakovostno in zanesljivo dobavo električne energije. ^ ^ o> 24 Kot je konec septembra v pogovoru poudaril Jože Knavs, predsednik uprave Elektra Gorenjska, bodo do konca tega leta v podjetju določili organizacijski, kadrovski in finančni minimum. Bistvo sprememb na podlagi nove energetske zakonodaje je v tem, da odslej ne bo več nobenih podvajanj med posameznimi poslovnimi procesi, hkrati pa bo dosežena tudi večja preglednost poslovanja. Katere so vaše temeljne usmeritve na kadrovskem področju? »Poglavitni cilj na kadrovskem področju je zviševanje izobrazbene strukture zaposlenih, s tem da se število delavcev ne povečuje. Trenutno je v Elektru Gorenjska zaposlenih 319 delavcev. Ljudi, ki po naravni poti zapustijo naše podjetje, bodisi z upokojitvijo bodisi prostovoljno, nadomestimo z novimi strokovnjaki. Ena od usmeritev na kadrovskem področju je tudi, da na novo zaposlujemo večinoma samo inženirje elektrotehnike ali monterje.« Kje so vloženi lastninski deleži Elektra Gorenjska? »Javno podjetje Elektro Gorenjska ima v stoodstotni lasti hčerinsko podjetje Gorenjske elektrar- ne, v katerem je trenutno zaposlenih 32 ljudi. Tako kot druga elektrodistribucijska podjetja ima tudi Elektro Gorenjska svoje lastninske deleže v Elektru TK (9,9 odstotka) in v Informatiki (9,5 odstotka).« Kako ocenjujete letošnje poslovanje podjetja Elektro Gorenjska v primerjavi s poslovanjem v istem obdobju minulega leta? »Od januarja do julija 2004 smo v Elektru Gorenjska dosegli dobrih 200 milijonov dobička, kar pomeni 2,6 odstotka glede na isto obdobje v minulem letu. To je sorazmerno visoka številka glede na tisto, kar smo načrtovan. Tak ugoden rezultat izhaja predvsem iz količinskega povečanja prodaje električne energije upravičenim odjemalcem. Drugi pomemben vir pa je povečanje dobička na področju drugih tržnih dejavnostih, predvsem z ukrepi, ki smo jih uresničili na področju izgradnje in vzdrževanja omrežja. Tako kot v prejšnjih letih pa imamo tudi v prvih sedmih mesecih letošnjega leta izgubo za dobrih 400 milijonov tolarjev na prodaji tarifnim odjemalcem.« Katere so najpomembnejše spremembe, ki jih uvajate na področju reorganizacije podjetja? »Nova uprava Elektra Gorenjska je lani po treh mesecih svojega nastopa pripravila strateški poslovni načrt za obdobje 2004-2007, kjer so bile opredeljene tudi usmeritve v tem mandatnem obdobju. Eden od ciljev je tudi, da se posamezne dejavnosti očistijo na tak način, da bomo 1. januarja 2005 imen enoto, ki bo skrbela za naloge upravljanja, enoto, ki bo skrbela za naloge distribucije, in enoto, ki bo skrbela za naloge dobave tarifnim odjemalcem, poleg tega pa še dva močnejša profitna tržna centra: prodaja električne energije upravičenim odjemalcem ter zgraditev in vzdrževanje omrežja. Na področju čistih reguliranih dejavnosti smo in bomo opravili vse potrebne korake, da se bosta upravljalec in distributer lahko združila v enovitega operaterja. Tretja gospodarska javna služba pa je dobava tarifnim odjemalcem, ki bo obstajala še do 1. julija 2007, ko pa bodo vsi odjemalci prešli med upravičene odjemalce, se bo ukinila.« Kako boste organizirali dejavnosti, ki sodijo v tako imenovani drugi steber? »Na tem področju gre za tržne dejavnosti, ki naj bi podjetju prinašale dobiček. V poslovni viziji našega podjetja smo opredelili, da naj bi pri prodaji upravičenim odjemalcem obdržali dosedanje odjemalce. Skratka, storili bomo vse potrebne korake, da tega segmenta ne bi izgubili. Glede enote, ki se ukvarja z izvajanjem novogradenj in vzdrževanj, pa mislimo to dejavnost v prihodnje še okrepiti, predvsem s popolnim izvajanjem lastnih investicij in vzdrževanja, potem pa tudi z usmeritvijo na trg.« Bistvo učinkovite organiziranosti podjetja je v čim večji pre- Jože Knavs, predsednik uprave podjetja Elektro Gorenjska. Rednosti poslovanja in v čim manjših stroških. Kako boste dosegli te cilje? »Večja preglednost poslovnih procesov je vsekakor eden od glavnin ciljev nove organiziranosti podjetja, ki bo dokončno postavljena 1. januarja 2005. Tako bo na primer prvi steber (upravljanje distribucijskega omrežja in distribucija električne energije) izvajal nadzor oziroma bo skrbnik nad procesi, drugi steber (enota za izvajanje vzdrževanja in gradenj) pa bo v celoti izvajalec omenjenih procesov v podjetju. Taka organiziranost naj bi omogočila preglednost izvajanja vseh poslovnih procesov. Sicer pa imamo v podjetju redna vsa-komesečna poročila o izvajanju in spremljanju stroškov, uvajamo pa še tromesečna poročila posameznih direktorjev o vseh stroških in o vseh dejavnostih v njihovih enotah. Skratka, želimo odpraviti kakršno koli podvajanje poslovnih procesov, zagotoviti čim večjo preglednost poslovanja in pri tem imeti čim manj stroškov.« Kako je trenutno z denarnimi sredstvi za optimalno vzdrževanje opreme in naprav? »Denarna sredstva, ki so namenjena za čisto vzdrževanje naprav (to področje opredeljuje tudi Agencija za energijo), so vsako leto nižja. Zato izvajamo tudi program optimiranja vzdrževanja. To je tudi ena od točk, ki jih imamo opredeljene v strateškem poslovnem načrtu s ciljem, da vsako leto za manj denarja opravimo enako delo. Gre za to, da z ustreznimi načini dosežemo, da vzdrževanje ni potrebno oziroma, da ga je čim manj. Sicer pa smo tudi na področju optimalnega načrtovanja in uresničevanja vseh investicij ustanovili novo službo za razvoj, ki skrbi za ome- njene zadeve. Na eni strani so razpoložljiva sredstva, na drugi zahteve omrežja, med obema poloma pa je ustvarjen finančni optimum, ne nazadnje tudi v pomenu do okolja prijaznih materialov in tehnologij.« Kateri so vasi najpomembnejši investicijski projekti v tem letu? »Najprej bi omenil, da smo septembra končan rekonstrukcijo RTP Kranjska Gora in za konec oktobra načrtujemo tudi uradno odprtje tega objekta. Trenutno se pripravljamo na začetek gradnje nove RTP Bohinj. Računamo, da bomo za ta objekt pridobili gradbeno dovoljenje v najkrajšem možnem času. Nadalje se pripravljamo tudi na zamenjavo vodenja in zaščite v RTP Primskovo in RTP Tržič. Poleg tega bomo nadaljevan avtomatizacijo srednjenapetostnega omrežja. Načrtujemo pa tudi položitev srednjenapetostnega kabla na relaciji med RTP Skorja Loka in RTP Železniki, kar bo omogočalo kakovostnejše in zanesljivejše napajanje na tem območju.« V vasem podjetju namenjate se posebno skrb odjemalcem električne energije. Kaj ste na tem področju v zadnjem času izboljšali? »V Elektru Gorenjska še naprej uvajamo vse potrebne ukrepe za bolj neposredni odnos do odjemalcev električne energije. Tako smo na upravi v skladu z novimi potrebami že opredelili tudi službo komuniciranja z odjemalci, in to na vseh segmentih za celotno podjetje, tako za tržne kot tudi regulirane dejavnosti. V teku pa so tudi priprave na projekt zelene energije, v okviru katerega naj bi odjemalcem zagotovili tudi možnost nakupa tako imenovane zelene energije, ki je proizvedena na do okolja prijazen način. Dejavno se ukvarjamo tudi z nalogami na področju Klicnega centra in novega Distribucijskega centra vodenja. Oba omenjena projekta pomenita novi kakovosti poslovanja, kar se bo odražalo tudi pri odjemalcih.« V katerih gospodarskih združenjih trenutno sodeluje vase podjetje? »Najprej bi omenil, da podjetje Elektro Gorenjska tako kot dru- ga distribucijska podjetja sodeluje v Gospodarskem interesnem združenju distribucije električne energije. V tem okviru delujemo na vseh tistih ključnih področjih, kjer vidimo skupni interes. Poleg tega sodelujemo tudi v nekaterih drugih pomembnih organizacijah, na primer v Združenju za energetiko pri GZS. Neformalno pa sodelujemo tudi na drugih področjih.« Kaj ste v podjetju dosegli na področju varstva okolja? »V novejšem času na območjih podjetja Elektro Gorenjska vgrajujemo nove do okolja prijazne tehnologije. Med pomembne vrednote našega podjetja sodi prav skrb za okolje kot ena od prednostnih nalog, ki jo uresničujemo predvsem z vgradnjo ustrezne opreme, polnjene s plinom SF6. V ta namen smo tudi letos namenih znatna sredstva.« Mirojakomin Podjetje Elektro Gorenjska ima dve glavni dejavnosti, in sicer: regulirano dejavnost in tržno dejavnost. Vizija podjetja je, da se na področju reguliranih dejavnosti podjetje se bolj približa odjemalcu in postane v slovenskem prostoru prepoznavno kot prijazno do odjemalca. Na področju tržnih dejavnosti nameravamo okrepiti dejavnosti novogradenj in proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov in postati preko hčerinskega podjetja Gorenjske elektrarne prepoznaven proizvajalec električne energije iz obnovljivih virov na do okolja prijazen način. Vizija podjetja kot celote pa je uveljaviti novo podobo podjetja, ki bo vizualno izražala usmerjenost v prihodnost, vsebovala poslanstvo vseh omenjenih dejavnosti podjetja ter izkazovala skupen nastop podjetij Elektro Gorenjska in Gorenjske elektrarne v skupini Elektro Gorenjska. 25 VAJANJE NOVE DO OKOLJA PRIJAZNEJ©E ENERGIJE Avgusta je Holding Slovenske elektrarne (HSE) v sodelovanju s slovenskimi distribucijskimi podjetji (Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Primorska) zasnoval novo blagovno znamko Modra energija. Gre za elektriËno energijo, proizvedeno izkljuËno iz obnovljivih in do narave prijaznih virov, ki ne obremenjujejo okolja. O tem zanimivem projektu so se tako v Elektru Ljubljana kot v drugih distribucijskih podjetjih izrazili pohvalno. Kot so v zaËetku oktobra pojasnili v sluabi za odnose z javnostjo pri HSE, se modra energija pridobiva iz hidroelektrarn, ki so vkljuËene v skupino HSE, in sicer: Dravske elektrarne Maribor, Savske elektrarne Ljubljana in So?ke elektrarne Nova Gorica. Te hidroelektrarne so vkljuËene tudi v mednarodni sistem RECS (http://www.recs.org), s Ëimer izpolnjujejo najstroaja mednarodna okoljska merila za energijo iz obnovljivih virov. Nova priloanost za sodelovanje s kupci Pred kratkim smo se pozanimali, kak?en pomen ima projekt Modra energija za podjetje Elektro Ljubljana in njihove odjemalce elektriËne energije. Kak?ni so priËakovani uËinki, ?e zlasti z okoljskega vidika? Kot je poudaril Vin-cenc Jan?a, predsednik uprave Elektra Ljubljana, gre pri Modri energiji kot novi blagovni znamki za elektriËno energijo, pridobljeno izkljuËno iz obnovljivih virov, ki ne obremenjujejo okolja, hkrati pa omenjena energija ustreza tudi evropskim in mednarodnim Foto arhiv Elektra Ljubljana okoljskim standardom. ?Prav zato smo se kot dobavitelji odloËili tudi mi sodelovati pri projektu prodaje elektriËne energije s preverjenim poreklom - poreklom slovenskih rek. Slovenske hidroelektrarne so namreË vkljuËene v mednarodni sistem RECS, zato izpolnjujejo najstroaja mednarodna okoljska merila za energijo iz obnovljivih virov. Menimo, da je ta informacija bistvenega pomena za na?e kupce, saj je to mednarodno potrjeno zagotovilo o izvoru. Za Elektro Ljubljana Modra energija tako pomeni ne le nov produkt v prodajnem portfelju, temveË hkrati tudi moanost izbolj?anja ugleda in raz?iritev so- Vincenc Janša, predsednik uprave Elektra Ljubljana: »Za Elektro Ljubljana projekt Modra energija pomeni ne le nov produkt v prodajnem portfelju, temveč hkrati tudi možnost izboljšanja ugleda in razširitev sodelovanja z obstoječimi kupci električne energije.« delovanja z obstojeËimi kupci elektriËne energije.« Vsak kupec lahko prispeva k ohranjanju okolja Poleg tega je Jan?a pojasnil, da se lahko za Modro energijo odloËijo vsi upraviËeni odjemalci. Kupiti je mogoËe odstotni ali celotni delea porabe, pri Ëemer je cena doloËena kot dodatek k ceni elektriËne energije. Z odloËitvijo za Modro energijo bo vsak kupec zavestno prispeval svoj delea k ohranjanju okolja tudi v prihodnosti. Uporabljal bo lahko logotip Modre energije, naziv njegovega podjetja bo objavljen na spletnih straneh www.modra-energija.si, prejel pa bo tudi posebno diplomo, kot potrdilo o nakupu Modre energije. Na ta naËin si bodo podjetja lahko poveËala ugled in izbolj?ala svojo prepoznavnost. Sicer pa so bili k omenjenemu projektu povabljeni ?ir?a javnost, vsi slovenski proizvajalci elektriËne energije in njihova zdruaenja, Javna agencija RS za energijo ter Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. ?S tem je na?im obstojeËim kupcem zagotovljena zanesljivost, preglednost in trajnost pri traenju Modre energije. Ni pa tudi zanemarljiva informacija, da namerava nosilec blagovne znamke del zbranih sredstev porabiti za spodbujanje raziskav, razvoja, obnove in zgraditve novih obnovljivih virov elektriËne energije v Sloveniji,« je ?e povedal Jan?a. Miro Jakomin Kak?en pomen ima Modra energija za okolje in odjemalce elektriËne energije? Kot so pojasnili v HSE, se pri proizvodnji te energije ne uporabljajo fosilna goriva; proizvodnja ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini, ?kodljivimi emisijami ali radioaktivnimi odpadki, pri tem pa je poskrbljeno tudi za Ëim manj?i vpliv objektov na vodni aivelj ter njihovo skladnost z okolico. Modra energija tako slovenskim odjemalcem prviË omogoËa, da sami izberejo oziroma doloËijo ekolo?ko kakovost elektrike, ki jo uporabljajo, in njen izvor. Sicer pa ta projekt poleg ae omenjenih elektrogospodarskih podjetij podpirajo tudi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Javna agencija RS za energijo in RECS Slovenija. VeË informacij o Modri energiji je na voljo na spletni strani: www.modra-energija.si. Oprema za ozemljevanje in kratkostičenje VN indikatorji BELMET ^ Cesta Ljubljanske brigade 23a, 1000 Ljubljana tel: 01/ 51-888-10, fax: 01/51-888-20, e-mail: sefik.maslc@belmet.si 27 OBER TOK OBARVALI ZELENO V Elektru Ljubljana, d. d., je pomemben element poslovne strategije druabe premi?ljeno ravnanje z okoljem. Okoljska usmerjenost je bila uradno potrjena konec maja 2004, ko je podjetje prejelo certifikat ISO 14001. Sprejeta naËela in standardi so vkljuËeni v razvojne programe podjetja. Med te pri?tevamo tudi proizvodnjo in prodajo elektriËne energije, pridobljeno iz do okolja prijaznih in obnovljivih energetskih virov. ^ 3L o> 28 Dejstvo je, da se svetovna poraba elektriËne energije nenehno poveËuje. Zaloge klasiËnih fosilnih goriv, iz katerih je pridobljenih 70 odstotkov vse potrebne elektriËne energije, so omejene in imajo negativne vplive na okolje. Tako ostaja edina izbira pridobivanje energije iz obnovljivih virov, kamor sodijo voda, bioma-sa, bio plin, sonËna in vetrna energija, energija plime in oseke in geotermalna energija. To so energetski viri, ki so tudi v dalj?em Ëasovnem obdobju skoraj neizËrpni. V naravi je teh virov veliko, njihova izraba pa je vezana na mesto, kjer so razpoloaljivi. Njihova energetska moË je veËinoma majhna, uporabljene tehnologije pridobivanja elektriËne energije so do okolja prijazne, stro?ki proizvodnje pa nizki. Proizvedene koliËine in cena tako pridobljene energije nista konkurenËna elementa proizvodnji v velikih elektrarnah. Toda podatki o omejenih koliËinah klasiËnih fosilnih goriv in njihovih negativ- nih vplivih na okolje so nas privedli do spoznanja, da moramo ae danes razmi?ljati za jutri. Za nekatere obnovljive vire ?e nimamo razvitih uËinkovitih tehnologij izrabe in pridobivanja elektriËne energije, kar bo v prihodnosti zagotovo velik izziv za strokovnjake. Elektro Ljubljana se vsega tega zaveda - sodeluje pri projektih, ki vkljuËujejo nove tehnologije, podpira neodvisne proizvajalce na svojem preskrbovalnem podroËju in sklepa pogodbe s kvalificiranimi proizvajalci, od leto?njega maja naprej, ko sta bili slovesno podpisani prvi pogodbi, pa podjetje svojim tarifnim odjemalcem ponuja elektriËno energijo, pridobljeno iz do okolja prijaznih in obnovljivih energetskih virov. Ta energija se imenuje zelena energija. Namenjena je vsem gospodinjstvom, ki se zavedajo nevarnosti onesnaaevanja okolja ter energetske potratnosti in aelijo prispevati k prijaznemu in Ëistemu svetu na?ih otrok. Prodaja zelene energije pomeni Cenik moË VT MT ET Cena za uporabo omreaij 124,780 6,693 5,164 5,928 Kvalificirani prodajalec 16,431 7,824 14,788 Odstopanja (20%) 3,286 1,565 2,958 Stro?ki poslovanja 2,000 2,000 2,000 Skupna cena 124,780 28,411 16,553 25,674 za Elektro Ljubljana velik izziv, hkrati pa obvezo pri ozave?Ëanju odjemalcev o nujnosti okolju prijazne proizvodnje elektriËne energije in njeni racionalni rabi. V Sloveniji se najveËji delea elektriËne energije iz obnovljivih virov pridobi v hidroelektrarnah. Tudi Elektro Ljubljana je lastnik desetih malih hidroelektrarn. Da bi zagotovili preglednost poslovanja, je podjetje ae v zaËetku leta 2002 ustanovilo hËerinsko druabo Male hidroelektrarne Elektro Ljubljana (MHE Elektro Ljubljana). V okviru tega podjetja se zelena energija proizvaja in prodaja. Vseh deset elektrarn ima ae od maja 2002 status kvalificiranega proizvajalca. Ta status jim omogoËa, da upravljalec omreaja, na katerega so prikljuËene, od njih odkupi vso proizvedeno energijo, hkrati pa jim daje moanost prejema premije za lastno rabo ali prodajo. V prvi polovici leto?njega leta so te elektrarne Dodatne informacije o zeleni energiji dobite: - na elektronskem naslovu: zelena.energija@elektro-ljubljana.si; - v Klicnem centru na telefonski ?tevilki 01/430-42-70; - na spletni strani: www. elektro-ljubljana.si; - oglasite pa se lahko tudi osebno na informacijskih mestih na sedeau druabe v Ljubljani ali v KoËevju, Trbovljah in Novem mestu. proizvedle skupno skoraj 5.000 MWh elektriËne energije. Cena zelene energije je sestavljena iz veË samostojnih elementov, ki so prikazani v spodnji tabeli. Obrazložitev elementov cene: - Cena za uporabo elektroenergetskih omreaij - doloËa jo Agencija za energijo RS in je ustrezno zniaana; - Cena odkupa elektriËne energije od kvalificiranih proizvajalcev je za male hidroelektrarne do 1 MW in?talirane moËi 14,75 SIT/kWh, Sklep o cenah in premijah za odkup elektriËne energije od kvalificiranih proizvajalcev elektriËne energije, Ur.l. RS ?t.8/04; - Stro?ki odstopanj - koliËina proizvedene energije je vezana izkljuËno na pretok vode, ki se skozi leto nenapovedano spreminja. ManjkajoËo energijo, ki je ne bomo mogli proizvesti v lastni elektrarni, bomo kupili od drugih proizvajalcev, preseake energije pa bomo prodali. Ocenjeno tveganje za tak?no proizvodnjo je 20 odstotkov oziroma povpreËno 2,95 SIT/kWh; - Stro?ki poslovanja - so 2,00 SIT/kWh. V to ceno je v?teto: odbiranje ?tevcev, fakturiranje, sestava poroËil, svetovanje in obve?Ëanje, vodenje raËuna, re?evanje morebitnih reklamacij in podobno. Elektro Ljubljana se je obvezalo, da bodo stro?ki odstopanj in stro?ki poslovanja do konca veljavnosti sklenjenih pogodb ostali nespremenjeni. Drugi elementi se bodo spreminjali v skladu s spremembami, doloËenimi s strani Agencije za energijo RS in Vlade RS. Po ceniku bodo odjemalci plaËali polno ceno zelene energije brez navzkrianega subvencioniranja. MHE Elektro Ljubljana bo iz sredstev za prednostno dispeËira-nje prejel premijo v vi?ini 6,75 SIT/kWh. S tem je se obvezal, da bo ta sredstva posebej evidentiral in porabil izkljuËno za obnovo in zgraditev novih elektrarn na obnovljive vire ter za programe racionalne rabe energije. O porabi tako zbranega denarja bodo odjemalci obve?Ëeni dvakrat na leto. Vincenc Janša ' '• uprave Elektra Ljubljana, d. d. Foto Dunja Wedam PISARNIŠKO POHIŠTVO JiML-% * -NOV KONCEPT VOGALNEGA DELOVNEGA MESTA - PREGRADNE STENE S POLICAMI - NOV SISTEM KONZOLE S PRIPOMOČKI - NOVA KOLEKCIJA KVALITETNIH DELOVNIH STOLOV Smihel 17a, 5261 Sempas, tel. 05 3079710 29 'ORZEN SI ZELI USTANOVITEV REGIONALNE BORZE V Evropi so Ëedalje bolj aktualne teanje ustanavljanja regionalnih borz, h katerim naj bi se s pobudo o ustanovitvi jugovzhodno evropske regionalne borze pridruaila tudi Slovenija. Prvi odmevi na pobudo Borzena so pozitivni, predvidoma pa bi lahko dokument o ustanovitvi regionalne borze podpisali na zaËetku prihodnjega leta. 58 Lo 30 Vpoletnih mesecih je dokaj neopazno prišla novica, da je slovenska vlada resno obravnavala dejavnosti Evropske unije v zvezi z vzpostavljanjem regionalnega energetskega trga v jugovzhodni Evropi in ob tem podprla prizadevanja Borzena, da se uveljavi kot borza regionalnega energetskega trga v tem delu Evrope. Kot vemo, je bila širitev borze z električno energijo na sosednje države že od samega začetka eden strateških ciljev Borzena, saj bi na ta način lahko povečan likvidnost in prispevali k večji živahnosti dogajanj na slovenskem energetskem trgu ter hkrati odprli vrata tudi širšemu gospodarskemu sodelovanju v regiji. Kako daleč so pri zbiranju podpore za ustanovitev regionalne Borze, kateri so njeni poglavitni cilji in kaj si od nje obetajo, smo skušan izvedeti v pogovoru z direktorjem Borzena mag. Damjanom Stanekom. Za ustanovitev regionalne borze ste ae dobili podporo slovenske vlade. Kako pa na va?o zamisel gledajo v regiji oziroma kak?en je odziv potencialnih konkurentov, saj vemo, da so se za to obmoËje precej zanimali tudi Avstrijci? »Naš projekt smo doslej skušan podrobneje predstaviti ne samo slovenski vladi in domačim strokovnim krogom, temveč smo se o njem pogovarjali tudi s predstavniki evropske banke, evropske komisije in predstavniki držav, ki naj bi na tej regijski energetski borzi sodelovale. Moram reči, da je bil odmev povsod pozitiven, ocene poznavalcev pa so, da gre za pravi projekt v pravem trenutku. V zvezi z avstrijskimi željami lahko rečem le tole, da so to za zdaj še vedno le njihove želje, medtem ko smo mi naš projekt že podrobno izdelan. Vsekakor pa vidimo prihodnost v sodelovanju s sosednjimi trgi, kamor sodi tudi srednjeevropski, kjer pa se bo, vsaj kot zdaj kaže, uveljavila nemška borza, s katero že zdaj dobro sodelujemo. Drugače pa se za sedež regionalne borze na našem vplivnem območju potegujejo še Romuni, pri čemer pa je njihov koncept precej drugačen, saj želijo borzo uveljaviti kot neko institucijo, ki bi jim zagotavljala monopolni položaj v tem prostoru. Naše videnje regionalne borze pa je povsem drugačno, saj si borzo predstavljamo kot nevtralno ustanovo, ki bo nastala zaradi potreb udeležencev in jim bo nudila kakovostne storitve ter zago- tavljala neko integriteto, varnost in konkurenčnost.« Pravite, da je sam projekt vzpostavitve regionalne borze ae precej podrobno izdelan. Kak?ni so nadaljnji koraki? »Kakšen bo nadaljnji razvoj dogodkov, je težko napovedati, vsekakor pa velja, da gremo mi s predstavitvijo našega projekta naprej in ga bomo v nadaljevanju podrobneje v smislu poslovne strategije in vizije predstavili še Damjan Stanek: »Želimo postaviti Borzo po meri regionalnih udeležencev.« Foto Brane JanjiE potencialnim partnerjem in solastnikom.« To pomeni, da naj bi regijsko borzo po lastni?ki strukturi sestavljalo veË partnerjev? »Vsekakor želimo v lastniško strukturo privabiti tuje partnerje in vzpostaviti neko mešano lastništvo. Tako naj bi bili potencialni ustanovitelji vsi, ki jih takšno povezovanje poslovno zanima, od sistemskih operaterjev in trgovcev do proizvajalcev iz posameznih držav.« Kak?en organizacijski model predvideva va? projekt? »Se najbližje naši rešitvi je sedanja organiziranost Nordpoola, ki je startal na Norveškem, pozneje pa prerasel v regionalno borzo. Drug zanimiv projekt je trg Be-neluxa, kjer so Belgija, Nizozemska in Francija vzpostavile nek regionalni trg v Belgiji, znan je tudi iberijski trg, na katerem sodelujeta Španija in Portugalska, ki sta si razdelili posamezne funkcije. Torej primerov je kar nekaj, vse pozitivne izkušnje drugih delujočih borz pa smo skušali prenesti tudi v naš model, pri čemer je tudi delovni naziv načrtovane regionalne borze Borzen-Southpool. Naša borza naj torej ne bi bila zgolj borza z udeleženci iz regije na podlagi članstva, temveč naj bi delovala globlje, s ciljem zagotavljanja učinkovitega trgovanja in poslovanja. Ti procesi pa so povezani z možnostjo prostega trgovanja, dostopa do omrežja in finančnimi poravnavami. Zato jih želimo avtomatizirati do takšne meje, da se bodo tveganja prenesla iz udeležencev na regionalno borzo, s čimer bo borza avtomatično dobila prednost oziroma nudila boljšo storitev. Pot do vzpostavitve takšne borze pa ni enostavna, zato smo tudi predlagan njen postopni razvoj, ko naj bi v začetni fazi zadeve najprej uredili na nacionalnih ravneh. Vedeti je treba, da gre za območje z veliko različnimi valutami in zato naj bi tudi poravnave in fizična izmenjava energije potekala v nacionalnih okvirih, trgovanje pa globalno na ravni celotne regije.« Kateri pa so pravzaprav tisti ciljni trgi? »V teh prvih predstavitvah našega modela smo se usmerili predvsem na države nekdanje Jugoslavije, pri čemer smo dobili opozorila iz Evrope, da je treba tudi v tem primeru poiskati evropsko rešitev in da se ne smemo zapirati v okvire. Vzpostaviti je treba torej borzo, ki bo odprta za vse in tudi sami vidimo prihodnost le, če se bodo v regijsko borzo lahko vključili vsi, ki so za takšno sodelovanje zainteresirani - od Slovenije do Bolgarije in Turčije. Skratka, želimo postaviti borzo po meri regionalnih udeležencev. Najslabša rešitev se mi zdi, če kdo tretji v tvojem imenu postavi institucijo z določenimi pravih, ki pa v bistvu potem ne ustrezajo nikomur. Mi pa bi zeleh, da udeleženci to borzo sprejmejo za svojo, saj drugače ne bo uspešna.« Omejitev za ?iritev oziroma sploh nastanek regionalne borze predstavlja verjetno tudi trenutna razvitost teh trgov, saj vemo, da energetski trg v jugovzhodni Evropi ?ele nastaja? »Na tem območju smo mi dejansko edina delujoča Borza in energetski trg v teh državah v resnici še ni razvit, saj nekatere sploh še nimajo postavljene niti ustrezne zakonodaje. Je pa po drugi strani precej dobro razvit bančni sistem, ki je ključnega pomena za izvajanje finančnih poravnav. V prvi fazi smo zato tudi predlagali vzpostavitev tiste temeljne razli- čice trgovanja, to je dnevnega trga. Ocenjujemo, da je to dober korak, ki lahko v nadaljevanju pospeši razvoj trgovanja z ener-genti, hkrati pa z njim ne posegamo pregloboko v nacionalne trge. Naše temeljno vodilo pri oblikovanju tega projekta je bila njegova izvedljivost, čeprav naš predlog mogoče še ni tisti najboljši in najbolj optimalen. Treba pa se je zavedati, da na njegovo sprejemljivost vpliva vrsta dejavnikov, zaradi česar je nujno treba uveljavljati načela postopnosti. Predvsem je veliko odvisno od politične volje, tako v samih državah potencialnih udeleženkah, kjer je večina energetskih podjetij še vedno v lasti države, kot tudi v institucijah Evropske unije, da takšen projekt podprejo.« Pa je to politiËno voljo in podporo pri dosedanjih korakih ae bilo Ëutiti? »Evropa Slovenijo jemlje kot ambasadorja dobre volje na Balkanu in to vlogo smo na Borzenu vzeli resno. Pomoč nam je zagotovila tudi država, veliko pa smo si pomagali tudi z Gospodarsko zbornico Slovenije, ki nam je dajala vso potrebno podporo pri gospodarskih predstavništvih v teh državah in pri dostopu do veljavne in za nas zanimive zakonodaje. Drugače pa naš cilj ni le vzpostavitev regionalne borze, temveč želimo na omenjene jugovzhodne trge posredovati tudi že obstoječe znanje in infrastrukturo, ki smo jo v Borzenu gradili minula štiri leta. Ob tem bi lahko te storitve ponudili tudi kot neke vrste donacije, sodelovanje z nami pa v omenjenih državah zagotovo pomeni tudi bližnjico do čimprejšnje vzpostavitve evropske zakonodaje in s tem posredno tudi v Evropsko unijo.« Kdaj lahko torej glede na povedano priËakujemo ustanovitev Borzen - Southpoola? »Kot že rečeno, so prvi odmevi v regiji pozitivni, tako da pričakujemo ustanovitev skupne regionalne borze v prvem četrtletju prihodnjega leta, leta 2006 naj bi začeli delovati kot borza regionalnih udeležencev in nekako leta 2008 nato uveljavili tudi končni model regionalne borze.« Brane JanjiE 31 ¦RVI POSLI NA BORZI LESNE BIOMASE Do 15. oktobra je imela Borza lesne bio-mase ae 103 Ëlane, med katerimi so prevladovali ponudniki. Objavljenih je bilo osem oglasov na slovenski ter pet na angle?ki verziji portala ter vnesenih 21 ponudb. V tem Ëasu so bili sklenjeni tudi prvi ?tirje posli, in sicer za kosovne lesne ostanke ter sekance. ^ 58 Lo 32 Borza lesne biomase je zaËela delovati 15. aprila letos. Pilotni projekt, ki prvo leto deluje brezplaËno, izvaja podjetje Borzen, d. o. o., ki je sicer tudi organizator trga z elektriËno energijo. Temeljni namen projekta je pospe?evanje izrabe tega obnovljivega vira energije ter ustvarjanje preglednosti na sicer razdrobljenem in glede na potencial slabo razvitem trgu. Postavitev Borze lesne biomase je financirala Agencija Republike Slovenije za uËinkovito rabo in obnovljive vire energije (AURE) v okviru projekta GEF, imenovanega Odstranjevanje ovir za poveËano izrabo biomase kot energetskega vira. »lan borze lahko brezplaËno postane vsako podjetje ali posameznik. Borza v celoti deluje preko spleta in je sestavljena iz dveh storitev: portala (spletne strani, ki vsebuje razliËne informacije s podroËja biomase) in trgovalne aplikacije (oblika spletnega oglasnika, kjer je mogoËe vpisati svojo prodajno ali nakupno ponudbo). Trenutno je mogoËe trgovati z naslednjimi skupinami produktov: stiskanci (peleti in briketi), sekanci, pole- na, cepanice, okroglice, okrogli les slab?e kakovosti, aagovina, krajniki in kosovni lesni ostanki. Pri vnosu ponudbe uporabnik poleg tipa ponudbe (prodaja, nakup) in produkta doloËi tudi ceno (na enoto), koliËino, veljavnost ponudbe, vrsto (ali je ponudbo mogoËe sprejeti le v celoti ali tudi delno), rok dobave ter lokacijo. Vse ponudbe so prikazane anonimno. Trgovanje ne zahteva nobene dodatne programske ali strojne opreme - potreben je le obiËajen internetni brskalnik. Dostop je enostaven in omogoËen vsem zainteresiranim. Omejen je le s prijavo, s Ëimer je zagotovljena resnost ponudb in preverjanje identitete vseh prijavljenih. Trenutno pa so vse storitve brezplaËne. Portal vsebuje tudi vse dokumente, ki opisujejo delovanje borze, poleg tega pa tudi povezave, novice v zvezi z lesno biomaso ter brezplaËne oglase, omejene na podroËja opreme, naprav in storitev. Podjetja, ki se ukvarjajo s temi segmenti, imajo moanost brezplaËnega ogla?evanja. Za objavo oglasa zadostuje, da zahtevane slike in podatke, ki so na- vedeni v Navodilih za ogla?evanje na portalu, podjetje po?lje na e-po?tni naslov Borze lesne biomase. Konec avgusta je bila na spletno stran borze biomase dodana tudi oglasna deska za najem opreme, kjer lahko posamezniki in podjetja objavljajo svoje ponudbe ali povpra?evanja po opremi v zvezi z biomaso. Podobno kot pri ogla?evanju podjetij tudi pri tej storitvi Ëlanstvo na borzi ni pogoj, prav tako pa je objava oglasov na oglasni deski trenutno brezplaËna. Prednost, ki jo med drugim prina?a Borza lesne biomase, je predvsem v tem, da se je tudi za biomaso oblikoval prostor, kjer se lahko na enem mestu sreËajo ponudniki in povpra?evalci. S tem se zmanj?a razdrobljenost ponudbe in hkrati okrepi trgovina z lesno biomaso. Seveda pa na tej borzi ne sodelujejo samo ponudniki in povpra?evalci biomase, temveË tudi ponudniki in povpra?evalci strojev, opreme in drugih storitev, povezanih z biomaso. To pa je za tiste, ki se ukvarjajo z biomaso, precej?njega pomena, saj imajo zdaj priloanost, da dostopajo do aelenih informaciji na enem mestu. Zadeva je ?e precej sveaa, vendar je bila v razmeroma kratkem obdobju deleana precej?njega zanimanja. Sama trgovina ?e ni dobila pravega zaleta, vendar pa se v podjetju Borzen trudijo slovenskim ponudnikom in povpra?evalcem pribliaati Borzo lesne biomase in jim predstaviti, kak?ne prednosti lahko prinese tak?na borza njihovemu poslovanju. Barbara ©krinjar Foto Dušan Jež J_ 1A TRGU NI KONKURENCE? V zadnjem času je vse pogosteje slišati pritožbe končnih porabnikov, da v Sloveniji konkurence ni. Zato je morda čas, da si poblize ogledamo nekaj temeljnih ekonomskih pojmov, kot so konkurenca, konkurenčnost in oblike tržnih struktur, na čelu s popolno konkurenco, ter jih primerjamo z dejanskimi razmerami v Sloveniji. 58 Lo 34 Spet je tu čas, ko se sklepajo pogodbe za oskrbo končnih porabnikov z električno energijo. Ce ne prej, pa takrat velikemu številu ljudi, ki so na tak ali drugačen način pristojni za energetiko, postane jasno, kakšne so razmere glede konkurence na trgu. To prav zdaj spoznava tudi 70.000 novih slovenskih upravičenih odjemalcev. Zato si je smiselno ogledati nekaj temeljnih pojmov in si za konec pričarati slovenski trg električne energije, ki bi bil blizu idealnega trga. Konkurenca in konkurenčnost Najprej pa nekaj suhih opredelitev. Urad RS za varstvo konkurence definira, da je konkurenca gospodarska kategorija, ki pomeni pravno zagotovljeno možnost zavestnega prilagajanja podjetij tržnim razmeram z namenom zagotovitve čim boljšega tržnega položaja, ki se običajno izkazuje v dobičku ter trajni navzočnosti na trgu. Konkurenca ima funkcijo uravnavanja vstopa na trg in iz njega, uravnavanja ponudbe in povpraševanja, količine in kakovosti. Konkurenčnost pa je odraz razvitosti posameznega sistema oziroma podjetja. Na nivoju podjetij na trgu je konkurenčnost rezultat dobre organiziranosti podjetja ter virov, ki jih ima na voljo, ob drugih pogojih, predvsem dobri ekonomski politiki posamezne države. OECD pa opredeljuje konkurenčnost kot sposobnost podjetja, dejavnosti, regije, države ali nadnacionalne regije, da v pogojih mednarodne konkurence trajno dosegajo relativno visoke dohodke in zaposlenost faktorjev. Med definicijami konkurenčnosti lahko uporabimo tudi Tysonovo, ki pravi, da je konkurenčna sposobnost proizvajati blago in storitve, ki so zmožne soočiti se z mednarodno konkurenco in tako prispevati k trajni rasti standarda. Konkurenčnost na nacionalni ravni pa temelji na superiorni produktivnosti in sposobnosti gospodarstva preusmerjati tokove na področje visoke produktivnosti, ki lahko ustvari visoke realne plače. Zdrava konkurenca pospešuje gospodarski razvoj in s tem tudi konkurenčnost, omejevanje konkurence pa dolgoročno zmanjšuje konkurenčnost oziroma konkurenčno sposobnost. V majhnih državah, kot je Slovenija, naj bi imela politika žago- Tabela 1: Glavne oblike trzne strukture oblika trga osnovna znaËilnost primer tipiËne vrste industrije Monopol eno podjetje ima 100 % tržni delež javno-uravnavane panoge (javne službe v elektroenergetiki, pošta, železnica ...) Dominantno podjetje eno podjetje ima nad 40 % tržni delež; ni bližnjega tekmeca letalska industrija, časopisna industrija Tesen oligopol skupni tržni delež vodilnih 4 podjetij (K4) znaša 60-100 %; pogosto je kartelno dogovarjanje med podjetji baker, aluminij, bančništvo, založništvo Ohlapen oligopol skupni tržni delež vodilnih 4 podjetij (K4) je pod 40 %; kartelno dogovarjanje je le redko možno pohištvena industrija, orodjarstvo Monopolistična večje številno ponudnikov, katerih konkurenca individualni tržni delež ne presega 10 % trgovina na drobno, tekstilna industrija Cista konkurenca na trgu je več kot 50 ponudnikov, vsi imajo majhne tržne deleže kmetijski izdelki Vir: Povzeto po T. Petrin, Organizacija in struktura trga tavljanja konkurence zaradi majhnosti trga nekatere posebnosti, saj naj bi bila politika zagotavljanja konkurence na takšnih trgih predvsem podrejena mednarodni konkurenčnosti gospodarstva. Problemi zaradi izkoriščanja monopolnega položaja v majhnih državah nastajajo predvsem v sektorjih, ki proizvajajo predvsem za domači trg, kamor sodi tudi oskrba z električno energijo. Oblike tržnih struktur Ekonomska teorija razlikuje šest glavnih oblik tržne strukture, ki so jedrnato prikazane v tabeli 1. Zanimive so zgolj zato, ker nam približno povedo, kakšno konkurenco na določenem trgu lahko pričakujemo. Ohlapen oligopol, monopolistična konkurenca in čista konkurenca predstavljajo dokaj učinkovito konkurenco, rezultati le-teh se namreč približajo učinkom popolne konkurence (dovolj veliko število konkurentov z dokaj majhno individualno tržno močjo praktično onemogoča učinkovito dogovarjanje o cenah in količinah). Podjetja so prisiljena v maksimiranje učinkovitosti poslovanja. Kot primer dogovarjanja o cenah in količinah omenimo dogovarjanje nekaj največjih proizvajalcev plošč iz mavca (v Sloveniji poznanih pod imenom Knauf plošče), ki so jih pristojne evropske institucije pred kratkim kaznovale z rekordno globo 500 milijonov evrov. Kdor koli od nas je pred nekaj leti obnavljal stanovanje s temi ploščami, je dobil pojasnilo na vprašanje, kako je mogoče, da imajo tako preprosti izdelki tako visoko ceno. O učinkoviti konkurenci lahko govorimo tudi na trgih, kjer je sicer manjše število izenačenih ponudnikov, vendar pa so vstopne ovire nizke. Popolna konkurenca Eno skrajno obliko trga predstavlja popolnokonkurenčni trg. Teoretični model popolne konkurence je torej merilo, s katerim »merimo« vse druge oblike konkurence, saj predstavlja neko idealno obliko konkurence. V nadaljevanju si bomo najprej ogledali kratko primerjavo značilnosti trga popolne konkurence ter iskali vzporednice posameznih značilnosti modela s trgi z električno energijo. Rezultati so dokaj porazni za realnost elektroenergetskih trgov. a. Za popolni trg je značilno zelo veliko število ponudnikov in povpraševalcev po proizvodih. Vsak od ponudnikov na trgu je tako majhen, da s svojimi tržnimi odločitvami ne more prizadeti tržnega ravnotežja. Na trgih električne energije je na strani povpraševanja zelo veliko število z majhno tržno močjo. Precej drugačna situacija je na strani ponudbe oziroma proizvodnje, kjer v številnih državah na trgu prevladuje eno oziroma manjše število velikih podjetij. b. Vsi udeleženci na trgu imajo popolno znanje in informacije o tržnih razmerah v danem trenutku in tudi, kakšne bodo razmere v prihodnosti Na elektroenergetskem trgu je večina informacij skoncentrirana na strani velikih ponudnikov, medtem ko ima velika večina končnih porabnikov zelo omejeno znanje in informacije. Napovedovanje prihodnjih razmer, predvsem v smislu prihodnje porabe, proizvodnje in cen, predstavlja izjemno kompleksno področje. c. Neovirano seljenje proizvodnih dejavnikov (proizvodne zmogljivosti, kapital, delo, gorivo itd): Tako kot električne energije ni mogoče enostavno in brez stroškov ter omejitev prenašati po elektroenergetskih omrežjih, je tudi selitev proizvodnih dejavnikov v praksi zelo omejena. d. Predpostavka homogenih proizvodov in ena sama cena za homogene proizvode: Seveda obstajajo različni proizvodi, kot na primer pasovna, nočna in trapezna energija, finančni izvedeni inštrumenti, dobave v okviru dvostranskih pogodb, ki so bolj ali manj prilagojene posameznemu odjemalcu in tako naprej. Vendar homogenost proizvoda predstavlja eno redkih področij, kjer elektroenergetski trgi vsaj deloma izpolnjujejo pogoje popolnokonkurenčnega trga v ekonomskih opredelitvah. Ugotavljamo, da imajo trgi električne energije, ne samo v Sloveniji, pač pa tudi v svetu, malo skupnega s popolno konkurenčnim trgom. Monopol Druga skrajna oblika trga je mo- nopolni trg. Monopolni proizvajalec je bodisi edini v panogi bodisi proizvaja izdelek, ki se od konkurenčnih izdelkov bistveno razlikuje in zato zanj ni pravega nadomestka. Tak proizvajalec je, poenostavljeno rečeno, dokaj svoboden pri oblikovanju cene svojih izdelkov. V nekaterih dejavnostih elektroenergetike so opazni naravni monopoli, za katere je značilno, da v njih tudi pri prevelikem obsegu proizvodnje še vedno prevladuje ekonomija obsega. Primer takšnih podjetij predstavljajo javne gospodarske službe (npr. prenosna in distribucijska omrežja). Slabše je, če na odprtem trgu obstajajo monopolisti na sicer tržnih dejavnostih. Nekatere druge oblike trzne strukture Med popolno konkurenco in monopolom, ki sta skrajni obliki konkurence, obstajajo še druge oblike tržne strukture, ki pogojujejo obnašanje udeležencev na trgu. Te oblike so še: dominantno podjetje, tesen oligopol, ohlapen oligopol ter monopolistična konkurenca. Dominantno podjetje O dominantnem podjetju govorimo takrat, ko je na trgu eno podjetje, ki ima več kot 40% tržni delež in nobenega drugega večjega podjetja, ki bi predstavljal neposrednega tekmeca za dominantno podjetje. V elektroenergetski panogi je ta oblika strukture dokaj pogosta. V Sloveniji je na proizvodnem trgu dominantno podjetje HSE. Značilnost te oblike tržne strukture je, da se dominantno podjetje lahko obnaša kot monopolist, čeprav ima lahko dejansko mnogo manjši tržni delež. Manjša podjetja na trgu namreč nimajo dovolj moči, da bi predstavljala resnejšo konkurenco dominantnemu. Dominantna podjetja imajo možnost vplivanja na cene z vidika zviševanja cen in ustvarjanja diskriminatorne strukture cen. Seveda pa je dominantno podjetje v državni lasti navadno precej boljša varianta kot dominantno podjetje v zasebni lasti. Država mora na področju javnih dobrin, kot je električna energija, kljub vsemu slediti tudi makroekonomske interese. S previsokimi cena- 35 36 mi pride do zmanjšanja konkurenčnosti slovenskih podjetij, ter s tem do večjega odpuščanja zaposlenih, manjših dobičkov in tako dalje, kar se posredno sčasoma negativno odraža na makroekonomskem nivoju. Tesen oligopol Tudi tesen oligopol je pogosta oblika tržne strukture na elektroenergetskem trgu. 0 tesnem oligopolu govorimo takrat, ko je na trgu majhno število ponudnikov, ponudniki so medsebojno soodvisni in je njihova individualna krivulja povpraševanja po proizvodih odvisna od akcij in reakcij drugih ponudnikov. V takih razmerah si mora vsako podjetje izoblikovati strategijo, ki skuša čim bolj nevtralizirati dejanja konkurentov. Rezultati oligopola so odvisni predvsem od obnašanja konkurentov. Ce se podjetjem uspe dogovoriti (npr. kartel), se rezultati približajo monopolu, v primeru, da med njimi ne pride do dogovarjanja, pa so rezultati lahko bolj podobni popolni konkurenci. Dejanski rezultat je navadno nekje vmes. Dogovarjanje je uspešnejše v tesnem oligopolu kot v ohlapnem. Tesen oligopol je značilen za slovenski trg dobav končnim odjemalcem (če zanemarimo, da je država večinska lastnica distribucij). Poenostavljen sklep je, da so na evropskih elektroenergetskih trgih torej poleg tržne strukture z dominantnim podjetjem (Francija), navzoči tudi tesni (Nemčije) in ohlapni oligopoli (Skandinavija), medtem ko je trge popolne konkurence zelo težko najti. Panoga elektroenergetike v svetu se sooča s težavami pri uvajanju konkurence na elektroenergetski trg. Kljub želji po večji konkurenci in konkurenčnosti pa je pri uvajanju konkurence na elektroenergetski trg treba biti previden. Nepremišljena liberalizacija ima lahko v praksi več slabih kot dobrih posledic, primerov pa je kar nekaj. Po drugi strani pa s ščitenjem domačih proizvajalcev na srednji in dolgi rok izgubljajo vsi: tako končni porabniki, ki plačujejo preveč, države kot tudi elektro podjetja, saj se bodo prej ali slej morala soočiti s tako ali drugačno obliko konkurence. Konkurenca v slovenskem elektrogospodarstvu Glede na majhnost in strukturo slovenskega trga so možnosti za razvoj konkurence v Sloveniji zelo omejene. 0 tem smo že večkrat pisan, zato si za konec pričaraj-mo idealne razmere za razvoj konkurence na slovenskem trgu. Na trgu bi obstajalo vsaj 10 dobaviteljev, od katerih nobeden ne bi imel več kot 20-odstotni delež, najmanjši od njih pa bi še vedno imel 5-odstotni tržni delež. Skupni delež treh največjih dobaviteljev ne bi presegel 50 odstotkov. Večina dobaviteljev bi imela tudi lastno proizvodnjo električne energije, in bi razpolagala z dobro strukturo proizvodnje - imeli bi nekaj hidro virov, nekaj termo virov, nekaj proizvajalcev na obnovljive vire energije, tudi kakšno jedrsko elektrarno. Proizvodne tehnologije proizvajalcev bi bile različne, večina proizvajalcev bi imela presežne proizvodnje zmogljivosti in bi torej med seboj trgovala s presežki. Večina teh dobaviteljev bi imela tudi lastno bilančno skupino. Najdražji dobavitelji bi zapuščali trg, na trg pa bi vstopali novi, bolj učinkoviti, z nižjo ceno in boljšimi storitvami. Ovire za vstop na trg bi bile nizke, pogoji na izravnalnem trgu ter s tem tudi stroški odstopanj, pa nizki. Zadostne čezmejne prenosne zmogljivosti bi omogočale neomejeno izmenjavo - uvoz in izvoz - s tujino ter s tem tudi močno navzočnost tujih dobaviteljev na trgu. Tudi v tujini bi bile podobno idealne razmere kot v Sloveniji. Na Borzenu bi sodelovalo preko 100 podjetij, od katerih na trgu noben ne bi imel več kot 5-odstotni tržni delež, nobeno od njih tudi ne bi moglo vplivati na cene ali količine na borzi. In da ne pozabimo, lastniki dobavitelji bi bili različni, koncentracija lastništva pa nizka. Na takšnem trgu tudi prisotnost države ne bi bila več tako potrebna, saj se takšen trg uravnava sam (ob primerni kontroli in regulaciji). Bralci lahko hitro ugotovijo, da je slovenski trg daleč od idealnega. Pravzaprav moramo podobno ugotoviti za večino »liberaliziranih« trgov na svetu. Upamo, da bo sčasoma stopnja konkurence na trgu rasla, v kar vodijo tudi ukrepi pristojnih evropskih institucij. mag. Klemen Podjed [\mim\m VOZILA NA ELEKTRIČNO ENERGIJO Visoke cene nafte so praviloma slaba novica za predstavnike avtomobilske industrije - razen za tiste, ki se ukvarjajo s proizvodnjo vozil na alternativni pogon. Na trgu so sicer navzoËa ae nekaj Ëasa, vendar pa se iznajdbe le poËasi uveljavljajo, najbra prav zaradi moËnih lobijev iz naftne industrije. Med proizvajalce sodi tudi luksembur?ki proizvajalec Moteur Developpement International (MDI), ki se pripravlja na uvedbo avtomobilov na stisnjen zrak, ki bodo namenjeni voanji po mestu. Najprej naj bi jih prodajal v Franciji, kjer jih bodo zaËeli sredi prihodnjega leta tudi proizvajati; cena trisedeanega modela naj bi zna?ala 8000 evrov, ?estsedeanega pa 13 tisoË evrov. Kot so pojasnili predstavniki MDI, delujejo avtomobili s pomoËjo vgrajene elektriËne Ërpalke, ki stisne zrak v rezervoar pod pritiskom 3000 barov. Napolniti jo je mogoËe v ?tirih urah kar prek domaËe elektriËne vtiËnice, najveËja hitrost, ki jo vozilo lahko razvije, je 110 kilometrov na uro, s to hitrostjo in polnim rezervoarjem pa lahko prevozi 80 kilometrov. »e je hitrost niaja, je prevoaena pot dalj?a. Poleg te razliËice obstajajo ?e nekoliko draaje, ki uporabljajo za pogon kombinacijo stisnjenega zraka in konvencionalnega bencina ali biogoriva ter dosegajo vi?je hitrosti in dalj?e razdalje, Ëeprav v MDI menijo, da to niti ni nujno, saj naredijo vozniki po mestu v povpreËju le 17 kilometrov na dan. Po zagotovilih predstavnikov podjetja so tako imenovani Air Car varni, poceni in do okolja prijazni, zato si ob nadaljnjem poveËevanju cen nafte obetajo veliko povpra?evanje. V to pa niso tako prepriËani ne avtomobilski analitiki ne okolje-varstveniki. Prvi opozarjajo, da bi moralo imeti podjetje razvito pro-dajno-servisno mreao, preden bi prodaja sploh stekla, drugi pa menijo, da je pretvorba energije iz elektrike v stisnjen zrak energetsko neuËinkovita, zato bi pomenil prehod na taka vozila veËjo obremenitev za elektrarne in bi poslediËno celo poveËal onesnaaenje okolja. Po njihovem bi vozniki k zmanj?anju onesnaaenja veliko prispevali ae, Ëe bi vozili zgolj manj potratne avtomobile. STA, AP K* JliiTilHiflliTifl1^K1l'll]lliTiNilliiHll7l1^fllliliflK1lk1il![^f1l Dejavnost na dnevnem trgu električne energije je septembra v primerjavi z avgustom nekoliko upadla. Volumen trgovanja se je zmanjšal za 38 odstotkov in za september znaša 15.977 MWh. Manjši je bil posledično tudi povprečni dnevni volumen trgovanja, ki se je znižal z 825 MWh v avgustu na 533 MWh v septembru. V prvem tednu septembra je bil dnevni volumen trgovanja skoraj še na ravni avgustovskih količin nad 800 MWh, pozneje pa je padel na vrednosti med 500 in 700 MWh na dan. Razlog lahko iščemo v nekoliko manjši ponudbi pasovne energije po prvem tednu. Septembra se je izvajal tudi letni remont jedrske elektrarne Krško, vendar večjih sprememb zato na trgu ni bilo, saj je bil načrtovan in so bili dobavitelji pripravljeni nanj. Cene na trgu so bile septembra v povprečju višje kakor avgusta, in sicer za 8,2 odstotka. Povprečni mesečni indeks SLOeX za avgust znaša 8.147 indeksnih točk, najvišjo vrednost pa je dosegel v zadnjem tednu opazovanega meseca, ko je njegova vrednost znašala 9.531 indeksnih točk. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX V SEPTEMBRU 2004 M* cH* «ra* »H* iH* ¦»¦ ¦»¦ »H* iH* *p" *»¦ iS* iS* iff* tffr tttr *«¦ Mr tM^ &F &F mF LT iff" mF mF mF mF M* =1 DNEVNI TRG [HVtti] IHMUMF I liiHIH!illiiTilHifll'Jh111[fl1[|llHi]fll Primerjava dnevnih cen sklenjenih poslov na slovenskem in nemškem dnevnem trgu električne energije prikazuje dokaj veliko razliko v ceni med obema trgoma. Povprečna mesečna cena na slovenskem trgu je bila od povprečne mesečne cene na nemškem trgu višja za 7 odstotkov oziroma za 560 tolarjev. V obdobju od 1. do 15. septembra so bile cene na slovenskem trgu višje za 4 odstotke, v preostalem obdobju pa za 10. Cene na nemškem trgu so povprečne slovenske cen presegle le v obdobju med 9. in 12. septembrom, razlika v prid nemškega trga pa se je gibala med 300 in 1000 SIT/MWh; v ostalem obdobju pa so bile cene na slovenskem trgu višje. Največja razlika med povprečno ceno na slovenskem in na nemškem trgu je bila v soboto, 25. septembra. Znašala je 1.770 tolarjev, kar pomeni, da je bila cena za kar 34 odstotkov višja kot na nemški borzi. Iz razmeroma visokih cen v Sloveniji lahko sklepamo, da povpraševanje na slovenskem trgu presega ponudbo posameznih produktov, in to se verjetno nekoliko odraža tudi v višjih cenah na trgu v Sloveniji ŠTEVILO PODANIH PONUDD IN SKLENJENIH POSLOV NA DNEVNEM TRGU ELEKREICNE ENERGIJE V SEPTEMBRU 2004 =1 ŠT. SKLENJENIH POSLOV ŠTEVILO NAKUP PONUDB -------LlnmnD /ŠTEVILO PRQMUNII ^i^jirii]fii[{iiji]iiiikiJiii]ififfii]iiiiji]i]iiii]iii]fiiiiiHiiiii][?i if i v i i Število vseh ponudb na trgu je bilo septembra nekoliko nižje kot avgusta. Skupno število vseh ponudb je avgusta namreč znašalo 2.601, septembra pa je to število upadlo za 8 odstotkov, na 2.379. Za avgust je bilo značilno, da je količina nakupnih ponudb na trgu s presegla količino prodajnih ponudb, septembra pa so bile prodajne in nakupne ponudbe § na trgu dokaj izravnane. To pa seveda ne po- f meni nujno tudi izravnanega povpraševanja in ponudbe na trgu. Pogosto je namreč proti koncu trgovanja prišlo do situacije, da je bila knjiga prodajnih ponudb prazna, kar je še posebej veljalo za produkta pasovne in nočne energije. Pri trapezni in evro-trapezni energiji takega gibanja ni bilo opaziti, saj je ponudbe pri teh dveh produktih dovolj. Grafa, ki prikazuje prodajne in nakupne ponudbe, smo dodali tudi trendni liniji za ti dve kategoriji. Ugotovimo lahko, da število prodajnih ponudb počasi narašča, medtem ko se število nakupnih ponudb počasi zmanjšuje. PRIMERJAVA POVPREČNIH CEN SKLENJENIH POSLOV NA SLOVENSKEM IN NEMŠKEM DNEVNEM TRGU V SEPTEMDRU 2004 RAZMERJE MED POVP. CENO BORZEN IN POVP. CENO EEX-------PHELIXDAYBASENAEEXVEURMWh-------POVPREČNA CENA BORZEN V EUR/MWh 37 _I_^^REZ ELEKTRIKE SE DVE MILIJARDI LJUDI Septembra je bil v avstralskem Sydneyju svetovni energetski kongres (WEC), ki se ga je med ?tevilnimi draavami Ëlanicami udeleaila tudi sedemËlanska slovenska delegacija. PrviË je na tem najveËjem svetovnem sreËanju energetikov sodeloval mag. Janez Gro?elj, tehniËni direktor ljubljanske Energetike in predsednik programskega odbora Slovenskega nacionalnega komiteja (SNK) WEC. S 38 Mag. Janez Gro?elj je v Sydneyju najprej sodeloval na organizacij-. skem sestanku WEC. Ta je med drugim obravnaval študijo, ki jo je za WEC izdelala niša Me Kanzey. Ta je pokazala, da bi moral tudi WEC razmišljati o tem, kako okrepiti svojo vlogo, da bi bilo njegovo delo ustrezno upoštevano tudi v politiki. Njegovo organizacijo bi bilo potrebno posodobiti, tako da bi se WEC samodejno tržil. Ni namreč dovolj, da je WEC pojem za največjo energetsko organizacijo na svetu, njegova spoznanja morajo postati moralne vrednote sveta. V WEC-u deluje vrsta priznanih svetovnih imen in njihova znanja in spoznanja bi morala dobiti večjo težo v širši svetovni družbi. Prav tako bi se moralo znanje in načini organiziranosti energetike prenašati iz razvitejših regij v manj razvita področja. Kot eden največjih problemov energetike ostaja dostopnost do energije. V svetu še vedno živita dve milijardi ljudi, ki nimata dostopa do električne energije, ki je danes pojem civilizacije. Kako to možnost ponuditi tem ljudem, ostaja nerešen problem. V vsebinskem delu kongresa so delegati odprli več aktualnih tem. Tako pravi mag. Grošelj, da so članice kongresa po nekaj letih odprtega elektrotrga prišle do določenih izkušenj in bolj trezno gledajo na trg, k čemer so prispevali tudi večji mrki v lanskem letu. Posamezne dejavnosti v sistemih so postale bolj pregledne in odgovorni ljudje za delovanja trga so ugotovili, da še marsikaj manjka, da bi lahko trg sam reguliral ponudbo in povpraševanje električne energije. Pred desetletji so gradili sisteme za dobro dostopnost in nemoteno oskrbo, ne pa za učinkovito trgovanje. Po odpiranju trga so se cene elektrike dvignile, nestabilne cene pa niso dajale naložbene varnosti. Nenazadnje so bile tudi napovedi odjema ob odpiranju napačne. Znašli smo se v položaju, kjer ni dovolj ne proizvodnih, ne prenosnih zmogljivosti in bodo regula-torni organi dobili večjo moč. Da bi povečan zmogljivosti, se je začel nov investicijski ciklus. Prav zato je WEC pozval, naj se več sredstev vlaga v raziskave in čiste tehnologije, da bi lahko nove naložbe sledile trajnostnemu razvoju in gospodarstvu. Na energetski razvoj je potrebno gledati dolgoročno, z vsem znanjem, ki je na voljo. Pravi Ëas za plin Druga aktualna tema so bili razpoložljivi viri energije. Po Gro-šljevih besedah je premog postal ponovno zanimiv zaradi povečanega povpraševanja po nafti. Predstavnik Kitajske je v Sydneyju zavrnil obtožbe, češ da njegova država s svojim razvojem vpliva na povečevanje cen nafte. Povedal je, da Kitajci lahko sami s svojo proizvodnjo pokrivajo porabo nafte. Nafta je energent, ki je najbolj politično obarvan. Amerika je kupovala nafto po nizki ceni na zalogo in s tem povzročila večje povpraševanje. To nafo sedaj prodaja po višji ceni. Cim bolj raste cena nafte, Foto Minka Skubic Mag.Janez Grošelj, predsednik programskega odbora SNK WEC. Nadljevanje na strani 47. K JOTSKI PROTOKOL KORAK NAPREJ Ruska vlada je zadnjega septembra potrdila ratifikacijo Kjotskega protokola, ki bo s tem - Ëe bo njeno odloËitev podprla tudi duma - vendarle zaËel veljati. Omenjeni dokument mora namreË ratificirati vsaj 55 draav, ki so odgovorne za 55 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov. Ker so Zdruaene draave Amerike, ki prispevajo v ozraËje veË kakor Ëetrtino emisij, pred dvema letoma odstopile od podpisa, so Zdruaeni narodi vse upe polagali v Rusijo. Ruska vlada je predlog zakona o ratifikaciji Kjotskega protokola, po katerem naj bi draave podpisnice do leta 2012 raven toplogrednih plinov glede na leto 1990 zmanj?ale za najmanj 5,2 odstotka, ae poslala v spodnji dom parlamenta, imenovanega duma, ki mora reËi ?e zadnjo besedo. Kot so poroËale tiskovne agencije, ima v njej veËino pro-kremeljska Zdruaena Rusija, ki sprejme veËino predlogov, ki jih podpre predsednik Vladimir Putin, zato bo najverjetneje protokol ratificirala do konca tega leta, kakor je napovedal predstavnik vlade. Predsednik Putin je pristojnim ministrstvom in agencijam ae naroËil, da morajo pripraviti predloge za dejavnosti, ki jih mora Rusija sprejeti za izpolnitev obveznosti do protokola, mednarodni skupnosti pa je obljubil, da bo pospe?il sprejemanje. V zameno namreË priËakuje podporo Evropske unije pri vstopanju Rusije v Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO). PolitiËna in vsiljena odloËitev Tak?na poteza predsednika ni po volji njegovemu gospodarskemu svetovalcu in hkrati enemu od glavnih nasprotnikov protokola Andreju Ilarjonovemu, ki je odloËitev vlade oznaËil za ?politiËno in vsiljeno«: ?To ni odloËitev, ki jo sprejemamo z zadovoljstvom.« Povsem drugaËno je bilo mnenje namestnika zunanjega ministra Jurija Fedotovega, ki je opozoril, da je prihodnost Kjotskega protokola odvisna od Rusije in s tem je tudi prihodnost v njenih rokah. ?»e bomo zavrnili ratifikacijo, bomo odrinjeni na rob,« je poudaril in dodal, da to ne bi prineslo le politiËne ?kode, temveË tudi gospodarsko. Evropska unija je namreË Rusijo dolgo Ëasa pozivala, naj ratificira protokol, saj je njegova veljavnost odvisna prav od tega. Draave podpisnice - vsega skupaj jih je 189 - so se leta 1997 dogovorile, da ga mora ratificirati najmanj 55 draav, ki so skupaj odgovorne za veË kakor polovico globalnih emisij ogljikovega dioksida, ki povzroËajo segrevanje zemeljskega ozraËja. Do zdaj je to storilo 125 draav, toda vse skupaj brez Rusije vendarle niso dosegle 55 odstotkov svetovnih emisij, zato je bila - kot reËeno -prihodnost protokola bolj ali manj v rokah Rusije, ki se je ratifikaciji konec lanskega leta odpovedala in s tem presenetila mednarodno skupnost, zlasti Evropsko unijo. Vzroki za prvo zavrnitev Lansko odloËitev Rusije, da ne bo sprejela protokola, je Ilarjanov pojasnil z besedami, da bi ukrepi za zmanj?anje emisij toplogrednih plinov zelo prizadeli gospodarstvo draave. Prav zato vlada tudi ni bila pripravljena sprejeti odgovornosti, ki bi vodila do omejevanja gospodarske rasti, ?e zlasti ker je predsednik draave napovedal, da jo nameravajo v prihodnje celo podvojiti. Putinov svetovalec je takrat priËakovanje, da bo draava sprejela zahteve protokola, oznaËil celo za nepraviËno, saj so od ratifikacije odstopile ZDA, ki so proizvedle leta 1990 kar 36 odstotkov svetovnih emisij ogljikovega dioksida. V Rusiji zna?a ta delea po podatkih Zdruaenih narodov 17 odstotkov, temu se pribliauje tudi Kitajska, ki proizvede 13 odstotkov ogljikovega dioksida, delea Evropske unije zna?a 24 odstotkov (podatek je velja za nekdanjo petnaj-sterico), Japonske 8,5 odstotka, Vzhodne Evrope 7,4 odstotka, preostale draave pa naj bi ga prispevale zgolj 3,6 odstotka. Po zavrnitvi Rusije se je nekaj Ëasa zdelo, da Kjotski protokol sploh ne bo zaaivel, Ëeprav so se draave Evropske unije odloËile, da ga bodo kljub temu spo?tovale in posku?ale slediti njegovim ciljem. Toda bolj ali manj neuspe?no, saj so se v veËini Ëlanic emisije v primerjavi z letom 1990 poveËale, sicer pa je zmanj?evanje plinov zgolj v Uniji bolj ali manj neuspe?no, Ëe se k temu ne zaveaejo tudi najveËje onesnaaevalke. »akajoË na odloËitev ZDA OdloËitev ruske vlade, da bo vendarle ratificirala dokument, so tako z navdu?enjem pozdravili predstavniki Zdruaenih narodov in Sveta Evrope , predvsem pa Evropske unije. Njen tiskovni predstavnik je tako poudaril, da je odloËitev ruske vlade ?zelo dobrodo?el dogodek« in izrazil prepriËanje, da jo bo potrdil tudi parlament. Kot je ?e napovedal, bo Unija zdaj veË pozornosti namenila spremljanju ameri?ke administracije. Slednja je namreË ?e vedno odloËena, da ne bo sprejela doloËil Kjotskega protokola - iz podobnega razloga kot do nedavnega Rusije: ker meni, da bi ukrepi za zmanj?anje emisij v ozraËju zelo prizadeli njeno gospodarstvo. Toda predstavniki Zdruaenih narodov so kljub temu optimistiËni in priËakujejo, da jih bo korak Rusije prepriËal: ?OdloËitev 39 Foto Dušan Jež 40 ruske vlade, na katero je svet Ëakal dve leti in pol, kaae med drugim tudi na to, da je Busheva administracija osamljena pri svojem pristopu za ohranitev Ëistega ozraËja,« je poudarila Jennifer Morgan, vodja svetovnega programa za klimatske spremembe v okviru naravovarstvene organizacije WWF. Tudi generalni sekretar Zdruaenih narodov Kofi Annan je ruski korak ocenil kot kljuËnega v doseganju ciljev, zapisanih v Kjotskem protokolu. Po njegovem je prav to znak, da mora mednarodna skupnost nameniti veË pozornosti tej problematiki in zagotoviti varno prihodnost naslednjim rodovom. Težave v državah v razvoju UresniËevanje protokola pa zagotovo ne bo lahko - Ëetudi bi ga po najbolj?em scenariju ZDA ratificirale, bi imela veËina podpisnic zagotovo velike teaave pri boju z emisijami. Slednje se namreË v zadnjem Ëasu najbolj poveËujejo v draavah v razvoju, kamor seli Zahod svojo proizvodnjo, prav te draave pa so zaradi slabega ekonomskega poloaaja tudi najmanj sposobne izpeljati ukrepe. S tem bi namreË bistveno okrnile svojo gospodarsko rast. Predstavniki Zdruaenih narodov na tej toËki poudarjajo, da bi lahko bila Rusija za zgled tem draavam, zlasti pri uvajanju Ëistej?ih goriv in alternativnih virov energije. V vsakem primeru Ëaka Kjotski protokol burna prihodnost - Ëe ga bo potrdila duma, se bo delo namreË ?ele zaËelo. Protokol bo zaËel veljati 90. dan po tem, ko bo izpolnjen pogoj po ratifikaciji v omenjenih 55 draavah. Predstavniki Zdruaenih narodov napovedujejo, da se bodo sestali ae januarja na mednarodnem zasedanju, na katerem bodo razpravljali o sprejemu akcijskega programa trajnostnega razvoja v draavah v razvoju. Demokrati za Kjotski sporazum, republikanci proti Tik pred volitvami v Zdruaenih draavah Amerike sta kandidata John Kerry in George Bush predstavila svoja elektroenergetska programa. NajveËja razlika med njima je prav Kjotski protokol, ki ga je Busheva administracija zavrnila, saj bi ukrepi za zmanj?anje toplogrednih plinov slabo vplivali na gospodarsko rast draave. Kandidat Kerry je draavljanom v svojem predvolilnem programu obljubil, da bo spodbudil ratifikacijo protokola in zmanj?anje toplogrednih plinov. To naj bi dosegel z naloabami v do okolja prijazne tehnologije, predvsem v razvoj obnovljivih virov, kot sta veter in valovanje. Njegov cilj je tako uvesti nacionalne standarde, po katerih bi leta 2020 pridobila draava kar 20 odstotkov elektriËne energije z napravami na obnovljive vire, prav tako pa namerava spodbuditi razvoj do okolja prijaznih vozil in uvajanje Ëistej?ih tehnologij v termoelektrarne. V zadnjem primeru obljublja, da bo namenil ?tiri milijarde dolarjev za razvoj, ?e dve milijardi za preverjanje novih tehnologij in ?tiri milijarde za uvajanje v proizvodnjo. Med Kerryjevimi toËkami v programu je tudi zaveza, da bo zmanj?al odvisnost ZDA od nafte, uvoaene iz Blianjega vzhoda, in poveËal uvoz iz Rusije, Kanade in Afrike. .George W. Bush v nasprotju s protikandidatom vztraja pri odloËitvi, da ne bo sprejel Kjotskega protokola, prav tako ne nadzora nad emisijami ogljikovega dioksida. Sicer pa je draavljanom tudi on v svojem predvolilnem programu obljubil, da bo spodbujal uvajanje do okolja prijaznih virov in uËinkovite rabe energije, da si bo prizadeval za stabilno in neodvisno oskrbo z energijo in da bo odpravil ovire za ?iritev domaËe proizvodnje zemeljskega plina. »i- V prvem polletju letos se je v Rusijo steklo za 19 milijard dolarjev investicij, kar je za 1,5-krat več kot v enakem obdobju lani. Kot je povedal premier Mikhail Fradkov je obseg tujega akumuliranega kapitala se bistveno višji, saj je že presegel 66 milijard dolarjev, vendar označil potencial investicijskega za mnogo večjega. Naložbe namreč prispevajo k stabilnosti države in omogočajo gospodarsko rast. Slednja je v prvih sedmih mesecih letos dosegla 7,4 odstotka, obseg industrijske proizvodnje je bil višji za skoraj sedem odstotkov, naložbe v kapital pa so se zvišale za dobrih dvanajst odstotkov. Po podatkih za prvih osem mesecev letošnjega leta je država izvozila za skoraj 108 milijarde dolarjev blaga, kar je za 22 milijard več kot v enakem obdobju lani, uvoz pa se je povečal s 47 na 58,5 milijarde dolarjev. Rusija je tako v omenjenem obdobju dosegla skoraj petdeset milijard dolarjev zunanjetrgovinskega presežka. Kot so pojasnili na tamkajšnjem ministrstvu za trgovino, je takšen rezultat predvsem posledica visokih cen nafte, saj je Rusija druga največja izvoznica te surovine. Po napovedih ruske vlade bo zunanjetrgovinski presežek ob koncu leta dosegel nekaj manj kot 70 milijard dolarjev, gospodarski analitiki pa ocenjujejo, da bo ob sedanjih cenah nafte najbrž še višji. stej?e okolje je po njegovem mogoËe doseËi z gradnjo novih jedrskih elektrarn, ki so del njegovega programa Nuclear Power 2010. V skladu s temi naËrti pa obljublja ?e, da bo podprl skladi?Ëa za jedrske odpadke. Simona Bandur Povzeto po STA in www.un.org 41 42 Z APIRANJE NUKLEARK PONOVNO POD VPRA©AJEM ©vedska vlada in predstavniki jedrskih elektrarn so se po dveh in pol letih pogajanj o zapiranju tamkaj?njih nukleark zna?li vsak na svojem bregu. Nestrinja-nja so privedla celo tako daleË, da je vlada pogovore prekinila in proizvajalcem zagrozila, da bo uporabila pravne poti, s katerimi bo zagotovila zaprtje JE Bar-senbaeck-2. Na ©vedskem torej ?e zmeraj ni jasno, kako bo potekalo zapiranje tamkaj?njih reaktorjev. Proizvajalci jedrske energije so od vlade zahtevali, naj doloËi natanËne roke za zapiranje posameznih enot brez moanosti za poznej?e popravke, saj se bojijo, da se bo vsaka nova vlada in parlament odloËala po svoje, vlada pa aeli, da bi imela na tem podroËju veË manevrskega prostora in da bi roke doloËala sproti. Draava bi namreË rada dve leti po zaprtju JE Barsenbaeck 2 prouËila poloaaj na trgu in ?ele potem odloËila, kdaj bo prenehalo delovati preostalih deset nukleark. Ker se predstavniki podjetij Fortum, Vat-tenfall in Sydkraft s tem niso strinjali, je vlada na njihovo preseneËenje prekinila pogajanja in celo zagrozila, da bo uporabila pravne poti in prihodnje leto zaprla Bar-sebaeck-2, naslednico jedrske elektrarne Barsebaeck-1, ki je nehala delovati pred petimi leti. Tudi takrat je pri?lo do zapletov, zlasti zaradi pritiskov sosednje danske vlade, ki je zahtevala zaprtje. ©vedska vlada je zaradi tega pripravila poseben zakon, ki je v bistvu prisilil elektrarno k zaprtju iz drugih razlogov, kot je varnost. PreseneËenje med proizvajalci ?Prekinitev pogajanj zagotovo ni najbolj?a re?itev in obaalujemo, da je pri?lo tako daleË. PrepriËani smo bili, da bo na?a ponudba zanimiva za predstavnike proizvajalcev in da jo bodo z veseljem sprejeli. Zdaj bo zapiranje gotovo bolj pogojeno s politiËnimi odloËitvami,« je po koncu pogovorov dejal Leif Pagrotsky, minister za industrijo, zaposlovanje in komunikacije. Tudi vladni pogajalec Bo Bylundje dejal, da sta bili po dolgih pogajanjih draava in podjetja tako daleË narazen, da ni imelo smisla nadaljevati pogovorov. Povsem drugaËe pa so na prekinitev reagirali predstavniki podjetij Fortum, Vatten-fall in Sydkraft, ki so bili prepriËani, da sta se strani v zadnjem Ëasu celo pribliaali. Zato jih je odloËitev vlade zelo presenetila, kot so dejali. Byblund ima drugaËno razlago - prepriËan je, da so njihove zahteve po natanËnem datiranju zapiranja povezane z dodeljevanjem draavnih subvencij in z nara?ËajoËimi potrebami (in tako tudi vi?jimi cenami) elektriËne energije v zadnjih letih. Usoda preostalih desetih jedrskih elektrarn ostaja tako negotova, Ëeprav vlada trdi, da bi pri zapiranju upo?tevala starost reaktorjev in najprej odredila prenehanje delovanja za tiste, ki so zaËele obratovati med letoma 1972 in 1985, a ?e to ?ele v obdobju med 2010 in 2015, kot je napovedal Foto Dušan Jež Byblund. Po tem obdobju naj bi preostale T~fc enote zapirali v presledkih treh let. Lf Kako dolgo naj JE ?e delujejo? XOLJSKI TRG Vpra?anje, kako dolgo naj traja zapiranje jedrskih elektrarn, je bilo tisto, ki je spro- ©E ZMERAJ ailo najveË nesporazumov med vpletenima stranema. Vlada se je zavzemala za obdo- VEAEJO bje 40 let, predstavniki podjetij pa so zagovarjali stali?Ëe, da bi moralo trajati 60 let. DOLGORO»NE Slednji so bili celo pripravljeni na naloabe v jedrske elektrarne v vi?ini 3,6 milijona POGODBE dolarjev, s Ëimer bi modernizirali naprave Poljska je eden izmed najveËjih elektro- in jim omogoËili dalj?e delovanje. Nadalj- energetskih trgov v Vzhodni Evropi, zato nja točka spora je bila tudi količina elek- je za podjetja, ki se ukvarjajo s to pano- triËne energije, ki naj bi jo te enote proiz- go, zagotovo zelo zanimiv. V zadnjih le- vedle - zdaj pridobijo namreË kar polovico tih je draava ustvarila razmere za prosto vse elektriËne energije v draavi, preostala trgovanje in omogoËila velikim porabni- polovica pa pripada hidroelektrarnam. kom svobodno izbiro ponudnika, vendar Nesporazumom navkljub sta imeli obe stra- do veËjih preobratov za zdaj ?e ni pri?lo. ni le skupno toËko - doseËi dogovor, kot so Glavni razlog za to so dolgoroËne pogod- ga sprejeli v NemËiji. V tem primeru bi h& bi nhiilfiffiiipin itt>r b/ibnv l\n1nnirn C/cfj KI- UUt/isM-lt-HltZIU W%s KU-KUf UUlsUVlisU elektrarne delovale do konca njihovih poljskega elektroenergetskega trga. obratovalnih dob. Zlasti vlada je bila na- klonjena taki re?itvi, saj bi se tako izognila Poljska je lani proizvedla veË kakor 150 velikim subvencijam, kot jo je morala pla- TWh, porabila pa skoraj 142 TWh elektri- Ëati v primeru zapiranja Barsebeack-1. Ta- Ëne energije. Proizvodnja temelji veËidel na krat je namreË samo Vattenfallu, ki je bil fosilnih gorivih, predvsem premogu, saj 74-odstotni lastnik, in Sydkraftu, ki je imel pridobi kar 98 odstotkov elektrike v termo- v lasti preostali delea, plaËala veË kakor elektrarnah, preostala dva odstotka pa v milijon dolarjev. Podobno si lahko draava hidroelektrarnah. S tolik?nim potencialom obeta zajeten zalogaj tudi ob zapiranju velja draava za mnoge nastopajoËe na Barsebeack-2. K temu je treba pri?teti ?e skupnem evropskem trgu za eno od pri- stro?ke, ki jih bo imela zaradi iskanja na- vlaËnej?ih, med drugim tudi zaradi geograf- domestne energije, ki jo bo treba pridobiti ske lege in povezav z NemËijo, ©vedsko, z alternativnimi viri. V tem primeru zago- »e?ko, Slova?ko, Belorusijo in Ukrajino. tovo veliko pove podatek, da je vlada v proraËunu za leto 2005 celo zmanj?ala ob- NavzoËa vsa veËja seg sredstev, namenjenih uvajanju teh vi- podjetja rov. Minister Pagrotsky je pojasnil, da ta Zaradi navedenih razlogov je povpra?eva- delea niha in da se bo v prihodnje zagotovo nje po licencah za trgovanje na Poljskem poveËal, obenem pa obljubil, da bo draava zelo veliko - od leto?njega maja jih je pri- olaj?ala morebitnim investitorjem in proi- dobilo kar 291 podjetij, od tega jih je bilo zvajalcem pot do pridobivanja dovoljenj za 122 podeljenih elektrarnam z zmogljivostjo gradnjo novih naprav. 5 MW oziroma veË. Med sodelujoËimi so tu- Prihodnost jedrskih elektrarn na ©ved- di najveËja evropska podjetja - E.on, EdF, skem je torej kljub zaËetni zavezanosti k Vattenfall, Verbund, Electrabel, EGL in zapiranju ponovno negotova. Jasno je, da Atel, domaËi proizvajalci in ponudniki pa vlada ?e zmeraj nima povsem izdelanega so zdruaeni v posebno zvezo (TOE), ki se naËrta, kako naj bi proces potekal, pred- bo zavzemala za bolj?e pogoje trgovanja v ^ vsem pa, kako dolgo in kako ga bo plaËa- novem liberaliziranem okolju. la. Tak?no negotovost so oËitno izrabili Nad uvozom in izvozom elektriËne energije proizvajalci, ki se bojijo, da se bo njihov bdi od leto?njega maja naprej operater om- poloaaj spremenil zmeraj, ko se bo zame- reaja PSE, ki je s tem prevzel vlogo mono- njala vlada. Kdaj se bodo pogajanja nada- polista - trgovanje se namreË kljub volji ljevala, ni znano, v vsakem primeru pa so (zlasti med lokalnimi podjetji) ?e ni razcve- predstavniki draave odloËni in vztrajajo telo. pri zapiranju, ki naj bi se - kot reËeno - na- Razlogov za to je veË in najbra bi bilo ne- daljevalo ae prihodnje leto. smiselno priËakovati, da se bo tako velik trg odprl tako zlahka. Analitiki menijo, da Simona Bandur so razmere na Poljskem - kot tudi v ?tevil- Povzeto po www.platts.com nih drugih novinkah - podobne tistim v NemËiji leta 1999. V vseh je trg premalo pretoËen in premalo transparenten, predvsem pa ?e ne povsem zakonsko in institu- cionalno urejen. 43 44 KljuËni podatki o Poljski: - ©tevilo prebivalcev: 38,63 milijona (maja 2004) - Proizvodnja elektriËne energije: 150,8 TWh (leta 2003) - Poraba elektriËne energije: 141,63 TWh (2003) - Glavna vira pri proizvodnji elektriËne energije: termoelektrarne (98 odstotkov), hidroelektrarne (2 odstotka) - Glavni soudeleaenci na trgu elektriËne energije: PSE (operater omreaja), PKE, Elektrim, BOT, G-8, Elektrownia Rybnik, Electrabel, EDF/EnBW, E.on in Atel - Dostop do omreaja: reguliran - Odprtost trga: za uporabnike nad 1 GWh (60-odstotna odprtost) - Trg temelji na bilateralni menjavi - ©tevilo pomembnih tekmovalcev: 9 PoËasni napredek Poljska elektroenergetska borza, imenovana Polpx, obstaja sicer ae od julija 2000, vendar se je prek nje za zdaj obrnil le odstotek proizvedene elektriËne energije, predvsem zaradi neprilagodljivosti cen in dolgoroËnih pogodb, ki ?e zmeraj precej obvladujejo trg. VeË kakor polovica proizvedene energije se namreË proda prek pogodb te vrste, pribliano 12 odstotkov jih je vezanih na kogeneracijske obveznosti, trije odstotki so vezani na tako imenovane ?zelene« obveznosti, le 35 odstotkov pogodb pa je bilateralnih. Razlog, da je trgovanje na poljski elektroenergetski borzi tako ?ibko, je med drugim tudi v tem, da je ?tevilnim trgovcem prepovedano sodelovanje. Za zdaj je nekaj izmenjav sklenil le londonski borzni posrednik GTI, obstaja ?e nekaj elektronskih povezav, vendar nobena med njimi ?e ni zaËela delovati. Okolje za trgovanje na Poljskem se torej vzpostavlja poËasi - kot menijo analitiki, tudi zato ker ?e niso razre?ena vsa regula-tivna vpra?anja. Trgovci so sicer priËakovali bolj?i dostop do trga ae to poletje, a se bo - kot kaae - ta rok prestavil na konec leto?njega leta, morda celo na zaËetek prihodnjega. Vsekakor bo treba prej vzpostaviti dostop drugih podjetij do omreaja in odpraviti monopol PSE, zlasti na meji z NemËijo, »e?ko in Slova?ko, kar pa se bra-kone ne bo zgodilo prej kot prihodnje leto. Spremeniti je treba miselnost Vsem navedenim oviram, ki zavirajo svobodno trgovanje na poljskem trgu z elektriËno energijo, se pridruauje ?e ena, ki je prav tako kljuËna - tamkaj?nja podjetja namreË niso spremenila miselnosti in sprejela novih razmer, temveË ostajajo pri starem. Kot je dejal Maciej Olejniczak, podpredsednik PSE Elektra, bi morala bolj agresivno nastopati na trgu in oblikovati strategije, predvsem pa utemeljiti delo na osnovah menedamenta tveganja in uporabiti bolj?o informacijsko tehnologijo. Brez tega trg sicer lahko deluje, vendar poËasi, brez pravega zagona in veËidel na podlagi dolgoroËnih pogodb. Bistvo liberaliziranega trga pa je prav aivahna izmenjava, sklepanje dogovorov za dnevno porabo in obdobja, ko je elektrika najbolj potrebna, ne pa samo za dalj?a obdobja. V obstojeËih razmerah, ko trg kljub normativnim zagotovilom le ni povsem dostopen, svobodno trgovanje torej ?e ni mogoËe, a kljub temu so sodelujoËi optimistiËni in upajo, da se bo Poljska poËasi odprla. Simona Bandur Povzeto po www.platts.com N RBIJA IN »RNA GORA A»RTOVANJE STRATEGIJE ZA OBDOBJE DO LETA 2015 Srbsko ministrstvo za energijo in rudarstvo je zaËelo pripravljati strategijo za razvoj na podroËju energetike do leta 2015, ki bo najveË pozornosti namenila razvoju domaËih virov, s katerimi si lahko draava zagotovi kar 55 odstotkov vse energije, ki je potrebuje. Kot je povedal minister za energijo Radomir Naumov v intervjuju za tiskovno agencijo Beta, bo draava najprej poskrbela za ponovno obratovanje rudnikov Kolubara in Kostolac, s Ëimer si bo zagotovila gorivo za termoelektrarne. Naslednji korak je gradnja ?e ene tak?ne elektrarne z zmogljivostjo najveË 800 MW (o lokaciji bo odloËalo draavno elektroenergetsko podjetje EPS) in hidroelektrarn na Donavi, Moravi in Drini, pri Ëemer bodo dobili dovoljenja za gradnjo MHE tudi zasebniki. Za uresniËitev naËrtov bo draava potrebovala pribliano deset milijonov dolarjev. SLAB MESEC ZA TEMELIN Teaav v Ëe?ki jedrski elektrarn Temelin ni videti konca. Sredi septembra so se namreË pojavili tehniËni zapleti v njeni prvi enoti, zaradi Ëesar je bilo treba zmanj?ati proizvodnjo na zgolj pet odstotkov zmogljivosti. Razlog za to so bile okvare v sistemu hlajenja v nejedrskem delu, kot je pojasnil Milan Nebesar, predstavnik nuklearke. Omenjena okvara se je zgodila le nekaj dni za teaavami v Ërpalki, zaradi Ëesar so bile izgube ?e veËje, vendar so se k sreËi pojavile ravno v Ëasu, ko je povpra?evanje po energiji najmanj?e. Kljub temu so novi zapleti le dodaten argument Zgornji Avstriji, ki je proti podjetju CEZ vloaila toa-bo na evropskem sodi?Ëu, v kateri zaradi varnosti zahteva zaprtje JE Temelin. DrugaËe menijo strokovnjaki, ki vendarle trdijo, da je v elektrarni zagotovljena visoka raven varnosti in da se podjetju okvaram navkljub ni treba bati, da bo res treba ustaviti proizvodnjo v Temelinu. U»inkovito kadrovanje vpliva na uspeh podjetja Uspe?nost podjetja je vsekakor odvisna od zaposlenih, zato je tudi kadrovanje eden izmed dejavnikov, ki vpliva na dobre rezultate. Podjetja z bolj uËinkovitim sistemom iskanja kadrov imajo torej pred konkurenti veliko prednost, a kljub temu je premalo, Ëe se osredotoËijo le na pregledovanje prijav, temveË morajo postopku izbire nameniti bistveno veË pozornosti. Mednarodna ?tudija je pokazala, da uspe?ne organizacije pri tem uporabljajo ?tiri temeljne naËine selekcije in pridobivanja kadrov, med katerimi je najpomembnej?e ustrezno ocenjevanje, bodisi na podlagi testiranj bodisi na podlagi simulacij. Raziskava svetovalnega podjetja za kadrovske vire Development Dimensions International (DDI) in podjetja za spletno kadrovanje Electronic Recruting Exchange (ERE) je pravzaprav zgolj dokazala trditve poklicnih kadrovskih delavcev: ?Uspe?nost podjetij temelji na pridobivanju pravih ljudi za prava dela,« je navedel Vasja Butina v Ëlanku o izsledkih raziskave na spletnih straneh www.advise.si. Kot reËeno, morajo podjetja in organizacije pri kadrovanju storiti veliko veË, kot zgolj pregledati prispele prijave in nato zaposliti ljudi, ki so se izkazali najbolj primerni na pogovorih za zaposlitev. V poplavi pro?enj in v Ëasu nenehnega iskanja nove zaposlitve, je namreË teako izbrati le na podlagi tega, zato i?Ëejo nove korake, s katerimi posku?ajo ugotoviti, kateri kandidati bi res ustrezali prostemu delovnemu mestu. Pri tem uporabljajo ?tiri naËine izbire in pridobivanja novih zaposlenih: pregledovanje ponudb in razvr?Ëanje, zaposlitvene intervjuje, testiranje in ocenjevanje ter simulacije, s katerimi merijo posebne lastnosti in ve?Ëine kandidatov. Foto Dušan Jež 45 46 Na področju zaposlovanja so se v zadnjem času razvili številni novi pristopi, ki omogočajo kadrovskim delavcem lažji izbor v poplavi ponudb in prošenj za zaposlitev. Težnje nenehnega iskanja boljšega in primernejšega delovnega mesta tudi terjajo uvajanje novosti, saj je sicer zelo težko najti zaupanja vrednega delavca, a pri tem naj se enkrat poudarimo, da je način izbire precej odvisen od delovnega mesta samega in njegove zahtevnosti. Tako v številnih podjetjih kadrovanje na zahtevnejše položaje temelji predvsem na podlagi napredovanja. V poplavi prošenj Poglavitni način je pregledovanje prijav in ponudb, ki jin iskalci zaposlitve pošiljajo podjetjem in organizacijam. V tem primeru se čedalje bolj uveljavlja uporaba računalniške podpore pri selekciji, saj s tem takoj izpadejo kandidati, ki ne ustrezajo najpomembnejšim zahtevam. Na podlagi izbora ponudbe tudi razvrstijo na sezname kandidatov za posamezna delovna mesta in šele nato začno iskati primernega. V zaposlitvenih intervjujih, ki so lahko nadgradnja prvega od navedenih načinov, imajo delodajalci možnost, da izvedo pri kandidatih, kakšne so njihove posebne lastnosti in veščine. Na podlagi ugotovitev, predvsem pa vtisov s pogovorov te vrste poskušajo napovedati njihove zmožnosti v prihodnosti in oceniti, ali so primerni za delovno mesto. Testiranje in ocenjevanje kandidatov kot tretji način preverjanja napove, kateri med njimi so dovolj motivirani. Pri tem je najbolj pomembno ugotavljanje, ali jim je delovno mesto izziv ter ali se identificirajo z vrednotami podjetja in z načinom njegovega dela. Omenjena študija je pokazala, je v svetu še zmeraj veliko podjetij, ki ne uporabljajo tega načina preverjanja kandidatov, čeprav je zelo učinkovit, saj pokaže med drugim poleg kandidatovih znanj še, kakšne so njegove zmožnosti prilagajanja podjetniški kulturi in načinu dela. Zadnji in prav tako čedalje bolj uveljavljen način preverjanja, ali je kandidat primeren za novega sodelavca, je simuliranje različnih situacij na delovnem mestu, s čimer lahko delodajalec izmeri posebne lastnosti in veščine kandidata, ki so zaželene pri opravljanju delovnih nalog. Prav na podlagi tega je mogoče ugotoviti, kako se znajde in kako zna odreagirati tako pri vsakdanjih in običajnih opravilih kot tudi v nepredvidljivih okoliščinah, ki so zlasti v današnjem poslovnem svetu čedalje bolj pogoste. Razvoj spletnega kadrovanja Opisani štirje načini so torej po omenjeni študiji najbolj primerni pri iskanju kandidatov, čeprav niso edini - izbira kandidatov je namreč še zmeraj precej odvisna od delovnih nalog in delovnega okolja. Je pa res, da lahko kadrovski službi bistveno olajšajo izbiro. Poleg tega se je v študiji pokazalo tudi, da so v sodobnem kadrovanju zelo pomembne spletne tehnologije, ki čedalje bolj prevzemajo primat pripomočka pri iskanju kakovostnega kadra, toda s pravimi orodji - ti se namreč bistveno razlikujejo pri iskanju, denimo, vodij ali delavcev, ki opravljajo fizična dela. Sicer pa je avtor članka poudaril, da je kljub velikemu številu prošenj in ponudb za zaposlitev ter številnim pripomočkov pri selekciji težko najti prave ljudi za posamezna dela. Prav zato priporoča podjetjem, da naj njihovo kadrovanje temelji na napredovanju oziroma premeščanju zaposlenih na višja in na koncu tudi vodilna delovna mesta. Zlasti v slednjem primeru je to še posebej primerno, saj zaposleni že imajo potrebne veščine, obenem pa tudi dobro poznajo strukturo in način dela v organizaciji. Nekoliko vprašljivo je tako kadrovanje pri uvajanju večjih sprememb, a tudi v tem primeru je tveganje manjše kot pri najemanju zunanjih kandidatov za odgovorna opravila. Pri iskanju sodelavcev od zunaj je namreč verjetnost, da se bo delodajalec pri oceni zmotil, veliko večja. Simona Bandur Povzeto po www.advise.si Nadljevanje s strani 38. tem bolj ljudje nafto kupujejo. Aal OPEC tu ne more izvajati nadzora, ker na svetovnem trgu ?e vedno velja ponudba in povpra?evanje. Prav zaradi tega se Ëedalje veË vlaga v raziskovanje premoga in z njim povezanih Ëistih tehnologij kot so uplinjanje, utekoËinjanje in razkarbonizaci-ja. Te metode so za zdaj ?e deset odstotkov manj uËinkovite kakor plinske tehnologije, hkrati pa zahtevajo petdeset odstotkov veËja vlaganja od njih. V naslednjih desetih do dvajsetih letih pa bi lahko postale primerljive s plinom. Prav zato postaja premog gorivo prihodnosti. Ocene svetovnih zalog plina kaaejo, da je tega energenta ?e za ?estdeset let ob konstantni rasti porabe. Zato je sporoËilo kongresa, da je zdaj pravi Ëas za posodabljanje plinske tehnologije, kjer je to mogoËe, saj ima te tehnologija bolj?e izkoristke in je Ëistej?a od premogovne. Krize z dobavami plina so povzroËile, da je postal zanimiv utekoËinjen zemeljski plin in se je veliko investiralo v plinske terminale in s tem neodvisnost od dobav. Plin ostaja zanimiv energent ob upo?tevanju protokola o emisijah. Aal pa je njegova cena vezana na nafto. Rešitev so jedrske elektrarne Kot pravi mag. Janez Gro?elj, je odgovor na klimatske spremembe pragmatiËna uporaba proizvodnih virov energije. Glede na potrebe po novih zmogljivostih, moanostih dostopa, poveËanje zanesljivosti, ohranjanje narave so s strani ekolo?kih gibanj postale jedrske elektrarne obnovljivi viri. Jedrske elektrarne so edina moanost, da preostali dve milijardi ljudi preskrbimo z elektriko. Tako Finci gradijo 1400 MW jedrsko elektrarno in od leta 2000 vodijo projekt za reciklaao jedrskega goriva. S tovrstno proizvodnjo bodo zaËeli poskusno obratovati leta 2007. Pri jedrskih elektrarnah se razmi?lja tudi o komercialnem izkori?Ëanju vodika Ëez 20 let. Jedrske elektrarne bi ga proizvajale brez dodatnih izpustov v okolje, s Ëimer bi zagotavljale Ëisti vir proizvodnje elektriËne energije. Kot povzema so-besednik, se nove tehnologije prelagajo za dve do ?tiri desetletja naprej, saj bi v tem Ëasu ?e imeli na voljo dovolj nafte in pli- na. Delegati Svetovnega energetskega kongresa niso zaob?li niti liberalizacije trga energije. Seznanili so se z naËinom odpiranja, ko so iz nacionalnih planov nastali globalni naËrti, razdeljeni na regije. Tu se izkori?Ëa ogromni kapital znanj, ki se hitro vlaga v nove, bolj?e tehnologije s stali?Ëa moËnega kapitala, ta pa je zavzel poloaaj in pokupil manj?e firme. Zdaj se je ta trg nekako izoblikoval in Ëaka na veËje donose. Po pripovedovanju mag. Gro?lja pa je bila druga strategija ustanavljanje regionalnih regulatorjev energetskih storitev, to je druab, ki so ustanovljene na lokalni ravni z zdruaitvijo energetskih in komunalnih storitev veËjih mest. Te druabe, ki vkljuËujejo tako oskrbo z elektriko, vodo, toploto, kabelsko TV in imajo vsaj tristo tisoË kupcev, so utrdile svoj poloaaj na trgu, do katerega drugi nimajo dostopa. Vsak, ki bi aelel vstopiti na njihov trg, je prisiljen delati pod njihovem okrilju. Ta vzorec je zanimiv tudi za Slovenijo, kjer bi bilo prostora za dve do tri tovrstne druabe. Izkušnje za Slovenijo Kot predsednik programskega odbora SNK WEC bo mag. Janez Gro?elj nova znanja iz Svetovnega energetskega kongresa v Sydneyju s pridom uporabil doma v na?em nacionalnem komiteju WEC. V njem se bodo najprej lotili izdelave nove energetske strategije. NaËrtujejo, da bi za osnovo vzeli obstojeËi NEP, razdelili vsebino po podroËjih, in tako na?li re?itve za izvajanje. ?Najprej nameravamo narediti primerjavo posameznih podroËij iz tujine z na?imi, koliko so te sploh za nas uporabne. Izmeriti aelimo, koliko je potenciala na lokalnih ravneh, kak?na so sredstva na lokalnih ravneh, kak?na je lastni?ka sestava obstojeËih druab. Pri tem si bomo zastavili cilj, da se umna raba energije zaËne pri odjemalcih. Zato je filozofija regionalnih energetskih druab v tujini, da dobavljajo porabniku to, kar porabnik potrebuje za ugodje - da mu izdelajo celovito re?itev, mu predlagajo najbolj optimalno varianto ter mu jo projektirajo, zgradijo, obratovalno udejanijo in tako vplivajo na njegovo porabo energije,? pojasni blianje naËrte na?ega WEC mag.Gro?elj. S takim naËinom naËrtovanja energetske strategije bi dali politiki oporo, kaj graditi in s kak?nimi vzvodi. Na teh temeljih bi se lahko odloËali, ali bomo ?e stimulirali vgradnjo bolj?ih oken, ali kaj drugega. Tako bi lahko politika na?la najbolj optimalne vzvode in spodbude za doseganje ciljev s podroËja energetike in ekologije. Tako kot v svetu pa morajo tudi pri nas ostati odprte vse moanosti in stvarna predstava o tem, kaj obstaja, poudarja sobesednik. To je ambicija, ki naj bi jo uresniËili do naslednjega kongresa Svetovnega energetskega kongresa v Rimu leta 2007. Tako, kot na minulih kongresih WEC, so tudi tokrat namenili posebno pozornost mladim, ki so delovali v posebni sekciji, v kateri sta bila tudi dva na?a predstavnika. Mag. Gro?elj je ?e posebej poudaril v svojih zakljuËkih, da se WEC zaveda, da se javno razumevanje energije in zaupanje vanjo zaËne v mladosti. Le tako lahko dobijo mladi moanost, da to razumevanje prenesejo tudi v prakso. Minka Skubic 47 IZIJA RAZVOJA SONČNIH ELEKTRARN DO 2030 IN NAPREJ Podpredsednica Evropske Komisije gospa Loyola de Palacio je decembra 2003 ustanovila strokovni posvetovalni odbor PV-TRAC, ki je pripravil poroËilo flA Vision for PV Technology for 2030 and Beyond«. PoroËilo je bilo strokovnjakom predstavljeno v Bruslju 28. septembra 2004. Iz Slovenije sva se predstavitve in obravnave poroËila udeleaila dr. Marko TopiË s Fakultete za elektrotehniko in Franko Nemac iz ApE. rihodnja desetletja bodo odločilna za razvoj sončnih elektrarn. EU ima enkratno priložnost, da razvije obsežen, trajnostno naravnan in inovativen ekonomski sektor. Tak razvoj bo zahteval ambiciozno in skladno politiko podpore tehnološkega razvoja, tržnih mehanizmov in promocije. Dosedanji razvoj je povezan s he-terogenimi politikami posameznih držav. Najbolj uspešna v razvoju je Nemčija, ki je leta 2000 sprejela zakon o obnovljivih virih energije, s sistemom fiksnih cen ter ima v obratovanju 400 MW, EU skupaj pa 560 MW sončnih elektrarn. Fiksna cena za sončne elektrarne je na nivoju 0,55 €/kWh. Poleg Nemčije imajo sistem fiksnih cen s primerno visokimi cenami še Španija 0,4€/ kWh, Portugalska 0,41€/kWh, Luksemburg 0,45€/kWh in Slovenija 0,37€/kWh. Inštalirane zmogljivosti v svetu v zadnjih desetih letih rastejo s stopnjo nad 30 odstotkov na leto, nosilke razvoja pa so Japonska, Nemčija in ZDA. Skupna inštalirana moč sončnih elektrarn v svetu je bila leta 2003 približno 2.500 MW. Z večanjem obsega proizvedene opreme pada njihova cena, in sicer podvojitev proizvodnje pomeni 20-odstotno znižanje cen sončnih modulov. Nadaljnje padanje cen je mogoče pričakovati samo ob kontinuirani rasti trga ob pospešenih vlaganjih v raziskave in razvoj opreme. Specifična investicijska vrednost sončne elektrarne v letu 2004 znaša 5 €/Wp (brez DDV). Prehod na globalno trajnostni način oskrbe z energijo je eden od največjih izzivov, s katerim se je človeštvo kdaj koli srečalo. Obdobje prehoda bo trajalo najmanj 30-50 let, sončne elektrarne in z njimi povezane tehnologije pa bodo odigrale ključno vlogo pri tem. Z ambiciozno realno rastjo bodo inštalirane zmogljivosti sončnih elektrarn v letu 2030 v EU dosegle 200 GWp in v svetu 1.000 GWp. S proizvodnjo 1.000 TWh bo to pomenilo okrog štiri odstotke svetovne proizvodnje električne energije. Glede na dolgoročni tehnični potencial se računa, da bi proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn v EU v letu 2050 imela najmanj 20-odstotni delež. Sedanji delež električne energije v EU, z upoštevanjem tudi velikih hidroelektrarn, je 14 odstotkov. Za dosego tako ambicioznih ciljev EU predvideva ustanovitev posebne organizacijske strukture, ki bo imela nadzorni odbor, v katerem bodo sodelovali najeminen-tnejši evropski strokovnjaki s po- dročja znanosti, industrije in politike, strokovni sekretariat, odbor za spremljanje dela držav članic in pet specializiranih strokovnih skupin. Glavni cilji so: mobilizacija vseh akterjev, ki so pomembni za izvedbo vizije, in sicer povečanje in boljšo koordinacijo dela evropskih raziskovalnih institucij in programov z namenom, da se izpelje potreben evropski strateški razvoj in zagotovi vodilna vloga evropske industrije. Strategija predvideva tudi sprejem ustreznih prehodnih re-gulatornih instrumentov na ravni EU, ki bodo omogočili dovolj hiter, kontinuiran in tržno naravnan razvoj trga sončnih elektrarn. Poročilo je mogoče dobiti na spletni strani www.ape.si ali: http://europa.eu.int/comm/rese-arch/energy/photovoltaics/intro-duction_en.html Kaj pa Slovenija? V Sloveniji imamo instaliranih približno 100 kW sončnih elektrarn. Večina le-teh otočno oskrbuje posamezne planinske koče in objekte, najnovejša med njimi je na turistični kmetiji Abram na Nanosu z močjo 5 kW. Prva sončna elektrarna, ki je priključena na električno omrežje z močjo 1,1 kW, je v obratovanju od leta 2001 na ApE v Ljubljani. Izkušnje s to elektrarno so pomembno vplivale, da je tudi Slovenija vpeljala podobno kot Nemčija sistem zagotovljenih fiksnih cen, ki znaša 90 SIT/kWh. Ob tej ceni so vračilne dobe investicij v sončne elektrarne na ravni 15 let, kar postaja zanimivo tudi za potencialne investitorje. Letos je bila na Fakulteti za elektrotehniko v Mariboru postavljena druga elektrarna z močjo 5 kW, ki ravno tako oddaja električno energijo v omrežje. V pripravi je zgraditev nekaj sončnih elektrarn tudi v energetskih podjetjih. Holding slovenske elektrarne ima v programu zgraditve do leta 2007 sonËne elektrarne s skupno moËjo 1 MW, Elektro Primorska pa 200 kW. ©tudija, ki smo jo izdelali za HSE, je nakazala potencial na obmoËju Primorske v veË 10 MW. Z namenom, da bi pospe?ili razvoj sonËnih elektrarn, smo letos ustanovili Grozd sonËne elektrarne, ki ga je denarno podprlo tudi Ministrstvo za gospodarstvo. Grozd koordinira ApE, sodeluje ?e dvanajst podjetij, in sicer: Kontiki Solar, ETI Elektroele-ment, Semy, Iskra Za?Ëite, Iskra sistemi, Iskraemeco, Le-Tehni-ka, Superform, Blues, Holding slovenske elektrarne, Elektro Primorska, Elektro Ljubljana, Istrabenz energetski sistemi in tri fakultete - Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za arhitekturo iz Ljubljane ter Fakulteta za elektrotehniko, raËunalni?tvo in informatiko Maribor. Cilj grozda je razviti sodelovanje med razvojno raziskovalnimi institucijami, svetovalnimi in projektantskimi podjetji, proizvajalci razliËne opreme in potencialnimi veËjimi investitorji ter tako doseËi doloËene sinergijske uËinke. PriËakujemo, da bodo rezultat skupnega delovanja usmerjen razvoj domaËe znanosti v povezavi s proizvajalci opreme, odprava ovir za investiranje in zgraditev sonËnih elektrarn, ?irjenje trga in vkljuËevanje v mednarodno sodelovanje. Glede na dosedanje korake, zagotovljene cene in ustanovitev grozda presojamo, da ima Slovenija zelo dobre moanosti, da se dejavno vkljuËi in pomembno vpliva na uresniËevanje vizije EU na podroËju sonËnih elektrarn. Za Slovenijo je to dobra moanost, da sodeluje v razvoju doloËene industrije in v okviru naËrtovanega razvoja trga sonËnih elektrarn doseae ustrezne gospodarske koristi. Priloanost bi vsekakor morali Ëim bolj?e izkoristiti. Stanje razvoja sonËnih elektrarn v Sloveniji je ApE predstavil na mednarodni konferenci ?Green Power in Central and Eastern Europe?, ki je bila 28. in 29. septembra 2004 v Budimpe?ti. VeË informacij o posvetovanju je mogoËe dobiti na spletni strani www.greenpowerconferences.com Franko Netnac Foto Dušan Jež 49 V© TAS PARTNER NA VSAKEM KORAKU Po?tar vam je prinesel po?to - po?tni logistiËni in distribucijski center v Mariboru je projekt Siemensa. Za spremembo se boste danes v Seaano odpeljali z vlakom - za hitro in udobno voanjo poskrbi Siemensov vlak, za varno potovanje pa elektronske signalnovarnostne naprave Siemens. VËeraj ste obiskali zdravnika specialista - verjetno niti ne veste, da vam je CT omogoËil Siemensov aparat. LuË v va?em domu - o tem, da je bila proizvedena s Siemenso-vo turbino, instalirano v elektrarni, kjer za vodenje procesov skrbi Siemensova avtomatika, in pripeljana na va? naslov preko Siemen-sovih daljnovodov, se vam verjetno niti ne sanja. ©e veË; vse Siemensove instalirane proizvodne zmogljivosti proizvedejo kar 35 odstotkov vse svetovne elektriËne energije. Telefonski klic - Siemens, Ëista srajca - Siemens in tako naprej in naprej, do najmanj?ih podrobnosti skoraj vsakega trenutka va?ega aivljenja. Skoraj vedno je neposredno ali posredno zraven Siemens. 50 Zgodba se je zaËela pred 157 leti v Berlinu, ko sta gospoda Siemens in Hal-ske ustanovila istoimensko podjetje. Ae nekaj let pozneje so ustanovili prvi podruanici v Johanesburgu in Moskvi. Prvi posli so povezani s patenti na podroËju telegrafije, prva res velika projekta pa sta bila zgraditev telegrafske linije Sankt Petersburg-Berlin in polaganje vodnika med Veliko Britanijo in Zdruaenimi draavami Amerike. Zlasti Ëezoceansko kabelsko povezovanje je bil z vidika zahtevnosti referenËni podvig za Siemens. Uspe?no konËanje projekta pa je bilo dokaz, da je podjetje Siemens kos tudi najzahtevnej?im tehniËnim izzivom. Siemens danes je multinacional-no podjetje z med 420.000 in 440.000 zaposlenimi v 192 draavah (?tevilo se spreminja zaradi prodaj in nakupov podjetij). Po mnenju gospoda Tihomirja Rajli-Ea, direktorja podjetja Siemens Slovenija, je ravno to neprecenljiv kapital, vodnjak znanja in praktiËnih izku?enj, iz katerega lahko vsak zaposlen v vsakem trenutku zajema brez omejitev. Podjetje je vertikalno razdeljeno na poslovna podroËja po dejavnostih: - Avtomatizacija, pogonski sistemi in stikalna tehnika (A&D) - Prometna tehnika (TS) - Industrijske re?itve in storitve (I&S) - Fiksne telekomunikacije (ICN) - Prenos elektriËne energije (PTD) - Medicina (MS) - LogistiËna tehnologija in elek- tronske sestavne komponente (SD) - Mobilne telekomunikacije (ICM) - Fujitsu Simens Computers (FSC) - Proizvodnja energije (PG) Horizontalno pa je Siemens organiziran po geografskih kriterijih, ki tvorijo posamezna prodajna podroËja. Po tem kriteriju sodi Slovenija, skupaj z Avstrijo, Slova?ko, Hrva?ko, Bosno, Srbijo, Makedonijo, Bolgarijo in Romunijo v poslovno podroËje 11. Stoodstotni lastnik druab v vseh na?-tetih draavah je Siemens AG Avstrija. Siemens Slovenija je bil ustanovljen leta 1992. Na zaËetku je podjetje zaposlovalo 12 delavcev in ustvarilo 3,5 milijona nem?kih mark prometa. Danes 104 zaposleni ustvarijo za 120 milijonov evrov prometa na leto. Siemens ima v Sloveniji lastni?ke deleae v podjetjih: - Iskratel Kranj (47,6-odstotni lastni?ki delea) - BSH Nazarje (30-odstotni lastni?ki delea) - TVT Maribor (100-odstotni lastni?ki delea) Direktor Tihomir RajliË ambiciozno napoveduje, da bosta ?tevilo zaposlenih in promet do leta 2006 nara?Ëala z letno stopnjo deset odstotkov. ?S tem bomo ovrgli tezo, da je Slovenija draga za tuje naloabe in da v ta trg ni rentabilno investirati.« Povedano jasno dokazuje, da se je Siemens strate?ko odloËil za ta trg, saj je poleg Renaulta in Goodyeara edina multinacionalka, ki je neposredno navzoËa v Sloveniji. Pomembni in za bralce Na?ega stika najzanimivej?i poslovni podroËji znotraj druabe Siemens Slovenija sta Prenos in distribucija energije (PTD) in Proizvodnja energije (PG), ki sta soodvisni in se zelo dopolnjujeta. Poslovno podroËje PTD sestavlja ?est visoko usposobljenih strokovnjakov, ki zlasti pri veËjih projektih sodelujejo z izvajalcem od zaËetka (ideje) do konca (tehniËni prevzem). Kot nam je povedal Samo ©arec, direktor podroËja, pokrivajo s svojimi dejavnostmi vsa podroËja prenosa in distribucije elektriËne energije. Od veËjih projektov, ki so jih uresniËili v zadnjih letih, kaae omeniti dobavo dveh velikih transforma- torjev (400/110, 300 MVA) za RTP Krško in Divača. Elektru Maribor so dobavili 110 kV GIS stikališče, trenutno pa sodelujejo pri kompletni prenovi sekundarnih sistemov RTP Beričevo. Uspešno sodelujejo tudi z nekaterimi industrijskimi podjetji (Krka, Acroni), projektno pa s podjetji Iskra Sistemi, TSE Maribor in Esotech. Kot ugotavlja direktor področja Samo Sarec, sta se visoka stopnja profesionalnosti in partnerski odnos do kupcev, ki so ju gojili vsa leta, pokazala kot zlata vredna naložba. Čeprav Poslovno področje Proizvodnje energije (PG) omenjamo kot zadnje, pa si po prometu znotraj Siemens AG in glede na zadnje poslovne uspehe v Sloveniji zasluži posebno pozornost. PG se ukvarja z gradnjo novih elektrarn, rešitvami za napredno vodenje elektrarn, servisom obstoječih elektrarn, gradnjo in servisom manjših industrijskih elektrarn, razvojem različnih novih tehnologij proizvodnje energije (npr. gorilnih celic) ... Gospod Marko Petkovic, direktor področja PG, kot velik poslovni dosežek omenja podpis pogodbe za dobavo dveh novih plinskih turbin skupne zmogljivosti 84 MW, za dogradnjo k bloku V TE S. Ti sta v tehnološkem pogledu zadnji dosežek tehnike (proizvajajo jih na Švedskem, v zadnjih treh letih pa je bilo po svetu prodanih in instaliranih 29 takšnih plinskih turbin). Hkrati pa je poudaril, da je celotni razpisni postopek lahko vzorčni primer učinkovitega in profesionalnega vodenja s strani naročnika. To je omogočilo, da je razpis za slovenske, in širše razmere potekal bliskovito hitro -od ideje do podpisa pogodbe je preteklo eno leto, projekt pa bo predvidoma končan konec leta 2007. Na splošno je, po besedah Marka Petkoviča, TES izvrsten poslovni partner Siemens PG-ja, saj je v elektrarno tradicionalno vgrajena Siemensova tehnologija (Siemens je dobavil obe največji parni turbini - blok IV z 275 MW in blok V z 345 MW), Siemensov pa je tudi sistem za vodenje. Stabilnost delovanja turbin v vseh letih delovanja je dokaz kakovosti izdelkov, obenem pa visoke usposobljenosti in skrbi vzdrževalcev TES. Direktor področja PG me- Foto Rado Repenšek ni, da so profesionalnost in visoki standardi obratovalcev in vzdrževalcev v slovenskih elektrarnah nasploh značilnost slovenskih proizvajalcev energije »TES je referenca za Siemens in obratno; Siemens je referenca za TES. Uspešno sodelovanje želimo v prihodnje nadaljevati in naše izkušnje skupaj s TES-em ponuditi na trgih, na katerih smo že zdaj navzoči,« je še povedal direktor Področja proizvodnje energije. Vsi trije sogovorniki so se ob koncu strinjali z ugotovitvijo, da so Siemensove prednosti vodilni položaj proizvajalca pri razvoju novih tehnologij, celovita ponudba rešitev na področju proizvodnje in distribucije energije, s čimer se zmanjša tveganje kupca. Poudariti pa je treba tudi dejstvo, da je med 104 zaposlenimi v Siemensu Slovenija kar 94 inženirjev, ki so sposobni v vsakem trenutku poiskati in ponuditi pravo rešitev. Tihomir Rajlič, direktor podjetja, želi in pričakuje, da bo Siemens v Sloveniji dejavno sodeloval pri izpeljavi desetletnega investicijskega načrta na področju energetike, ki ga je letos potrdila država, hkrati pa ohranil in po možnosti še izboljšal že zdaj zelo dobre odnose s tradicionalnimi partnerji na trgu - s TES-em, NEK-om, TE-TOL-om, Termoelektrarno Trbovlje, Brestanico, Dravskimi in Savskimi elektrarnami ... Rado Repenšek flTri multi-nacionalke so na svetu; FIFA je navzoËa v vseh 205 draavah, Coca Cola v 203 in Siemens v 192,« je v ?ali povedal direktor Tihomir RajliE (na sredini). Levo stoji mag. Marko PetkoviE, direktor podroËja PG, desno Samo ©arec, direktor podroËja PTD. 51 J_ 1A SODOBNIH VODNIKIH ČEDALJE VEČ OKVAR Okvare in poškodbe vodnikov z vgrajenimi optičnimi kabli v prenosnem omrežju so čedalje pogostejše, zato bi se morali te problematike resneje lotiti. Zastavlja se tudi vprašanje, kako bomo lahko se sploh uspešno posredovali, če se bo nadaljeval sedanji pritisk na zmanjševanje števila zaposlenih. ri 52-ih letih odpravil 52. okvaro na 52-ili metrih višine. Ta trditev bi v TV-oddaji Lepo je biti milijonar prav gotovo sodila v začetni sklop vprašanj za petdeset tisočakov in seveda bi jih vsakdo zaslužil, ko bi mu omenili, da gre za vzdrževalca daljnovodov iz Elektroprenosa Podlog. Bogoljub Požunje namreč v prvih Abrahamovih letih že prava monterska legenda tudi na področju celotnega Elesa in pravi vodja ter vzor delovni skupini. Zato ni čudno, da je tudi pri zadnjih sanacijah -kar treh različnih primerov poškodb zaščitnega vodnika, samo-nosilnega vodnika OPGW, na 2 x 400 kV daljnovodu Zagreb-Kr-ško - splezal na 52-metrski dalj-novodni steber in se po poškodovani zaščitni vrvi zapeljal do 95 metrov oddaljene okvare. Da bi bilo delo še težavnejše, je moral med vožnjo odstranjevati še opozorilne krogle, sicer pa je sanacijo treh pretrganili žic v dvosloj-nem OPGW opravil zelo rutini-rano, saj je bila to že 52. podobna poškodba na Elesovem daljnovodnem omrežju. Njegovi predhodniki tovrstnih poškodb niso poznan, zato je njegova jeza še toliko izrazitejša, saj je treba takšne sanacije opravljati na zaščitnih vodnikih, ki so bili vgraje- ni pred dobrima dvema letoma. Kakšne težave nas čakajo šele z leti, če upoštevamo, da so morah hrvaški vzdrževalci na istem daljnovodu zamenjati celo celoten odsek zaščitne vrvi, ki je bila poškodovana vse do optičnih vlaken v sredini tega samonosilnega vodnika. Pestra zgodovina gradnje optičnih vodnikov v slovenskem omrežju V prenosnem elektroenergetskem omrežju Elesa je bil sicer že leta 1988 vgrajen prvi samonosilni optični kabel - Optical Ground Wire (OPGW), in sicer na daljnovodu 110 kV Brestanica-NE Krško s štirimi optičnimi vlakni. Naslednje leto je sledila vgradnja OPGW s šestimi optičnimi vlakni, nato pa je nastopilo triletno zatišje na področju tovrstnih novogradenj. Leta 1993 je Eles začel zelo intenzivno gradnjo optičnih telekomunikacijskih zvez na 110 kV in 400 kV daljnovodih. Novogradnje daljnovodov potekajo od leta 1993 naprej izključno z vgradnjo optičnih vodnikov, prav tako pa so bile opravljene tudi številne zamenjave obstoječih zaščitnih vodnikov, katere so nadomestili samonosilni optični vodniki. V teh primerih pomeni daljnovodni zaščitni vodnik hkrati tudi telekomunikacijski optični vodnik. Leta 1996 so bih vgrajeni prvi optični vodniki po sistemu ovijanja le-tega okoli faznega oziroma zaščitnega vodnika, znani pod imenom Optical Wrapping (OPWR). Sledil je čedalje bolj zanimiv razvoj in uporaba optičnega vodnika, vgrajenega v faznem vodniku - Optical Phase Conductor (OP-PC), ki je bil prvič vgrajen v Ele-su leta 1998. Tovrstna tehnologija je bila sprva sicer uporabljena predvsem na srednjenapetostnih daljnovodih, kjer ni vgrajenih zaščitnih vrvi. Uporabljena pa je bila tudi na višje napetostnih nivojih, žal pri nas v premajhnem obsegu glede na uporabo OPGW, s katerimi imajo vzdrževalci čedalje več težav. Hkrati z vgradnjo optičnih vodnikov na daljnovodih pa so bih vgrajeni tudi ustrezni zemeljski optični vodniki, predvsem kot privodi z daljnovodov do zgradb. Do zdaj je bilo v Elesu vgrajenih že skupno 983,9 kilometra optičnih vodnikov na visokonapetostnih daljnovodih in 126,4 kilometra optičnih zemeljskih vodnikov. Na okvare vpliva veliko različnih vzrokov Obratovanje daljnovodov vseh napetostnih nivojev, v zvezi s tem pa tudi obratovanje telekomunikacijskih povezav po optičnih vodnikih, je neprestano izpostavljeno številnim pojavom, ki ogrožajo njihovo normalno delovanje in povzročajo neljube izpade tako dobave električne energije kot tudi telekomunikacijskih poti. Omenjeni pojavi imajo še številne druge negativne posledice, kot so neposredne nevarnosti za ljudi in živali, ki se v trenutku tovrstnih okvar nahajajo v njihovi bližini, in tudi ogrožanja bližnjih objektov. Analize obdelav statističnih po- Bogoljub Požun med zahtevnim posegom na daljnovodu. datkov o obratovalni pripravljenosti EES kažejo, da je večina motenj povzročenih zaradi višje sile oziroma razmer, na katere delavci, zaposleni v elektrogospodarstvu, praktično nimajo neposrednega vpliva. Mednje sodijo okvare zaradi neugodnih vremenskih razmer (sneg, žled, veter, obilna deževja s poplavami ter plazovi ipd.) in tudi vplivi onesnažene atmosfere na vgrajene visokonapetostne naprave. Med navedenimi dejavniki, ki domala vsi ogrožajo tudi optične vodnike, vgrajene na daljnovode, pa izstopajo pretrgi posameznih segmentov ali žic optičnih vodnikov, zaradi mehanskih poškodb in utrujenosti materiala. Sledijo poškodbe, ki jih s pre-streljevanjem vodnikov in opozorilnih krogel, ki so nameščene v bližini letališč na zaščitnih vodnikih z OPGW, povzročajo ljudje. Največje število okvar pa nastane po neposrednih udarih strel v zaščitne vodnike z vgrajenimi optičnimi vlakni. Pri projektiranju daljnovodov je treba vse prej navedene negativne dejavnike čim bolj upoštevati, tako pri izbiri trase daljnovoda in konstrukcijski izvedbi stebrov kot tudi pri izbiri faznih in zaščitnih vodnikov ter obešalnega in izolacijskega materiala. Z ustreznim projektiranjem oziroma dimenzioniranjem ter doslednim vzdrževanjem v času življenjske dobe daljnovodov je mogoče omenjene vzroke izpadov in posledičnih izklopov daljnovodov precej zmanjšati, žal pa se jim ni mogoče popolnoma izogniti. Zahtevne in Ëedalje draaje sanacije po?kodb Primerjalna analiza predmetne problematike v daljnovodnem omrežju Elesa potrjuje trditev, da vsak udar strele, ki povzroči izpad daljnovoda, sicer še ne povzroči tudi poškodb zaščitnih vodnikov z vgrajenimi optičnimi vlakni, vendar pa je verjetnost večja pri tehnologiji OPGW oziroma OPWR kakor pri OPPC. Opazno je tudi, da je bilo do zdaj največje število poškodb na eno-plaščnih OPGW, ki pa so tudi najdlje časa vgrajeni. Vsekakor pa je število poškodb na takšnih kombiniranih zaščitnih vodnikih večje, kot so to primeri poškodb na klasičnih zaščitnih vodnikih. Zaradi povečanega števila poškodb novejših zaščitnih vodnikov in s tem povezanih izpadov daljnovodov, predvsem pa izklopov daljnovodov za potrebe sanacij teh poškodb, postajajo vzdrževalni posegi čedalje obsežnejši in dražji. Na prvem mestu pa je treba omeniti zelo tvegano delo pri odpravi takšnih specifičnih okvar, katere večinoma sanirajo monterji iz vozičkov, pritrjenih na poškodovanih vrveh. Večletne praktične izkušnje s terena - bodisi v pomenu sprotnih sanacij manjših poškodb, intervencijskih odprav okvar izpadlih daljnovodov zaradi poškodb zaščitnih vrvi z optičnimi vodniki bodisi tudi njihove sistematske zamenjave zaradi obsežnejših poškodb - narekujejo potrebo po učinkovitejši zaščiti te opreme pred udari strele, mehanskimi poškodbami in tudi pred človeškim vandalizmom. Omenjene poškodbe v elektroenergetskem omrežju pomenijo samo delček iz nabora vseh okvar, ki so jih do zdaj dokaj uspešno preprečevali marljivi vzdrževalci. Pozitivna gibanja pa se lahko kaj hitro bistveno spremenijo, če se bo nadaljevalo trenutno omejevalno zaposlovanje, ki v praksi pomeni, da mladih monterjev domala ne kadrujemo več. Bodo morah torej staroste iz izkušenih vrst, kot je omenjeni primer Bogoljuba Požuna, še zadnje delovne ure preživeti na daljno-vodnih stebrih in v vozičkih na vodnikih, namesto da bi svoje bogate monterske izkušnje prenašali na mlajše, »na katerih naj bi dejansko svet stal«? SreËko Lesjak BOLGARIJA SKLENJENA PRVA POGODBA Sredi septembra sta bolgarska nuklearka Kozloduy in Umicore Med, podjetje v belgijski lasti, ki se ukvarja s taljenjem bakra, podpisala prvo pogodbo o neposredni oskrbi z elektriËno energijo v Bolgariji. Pogodba velja eno leto, saj je Evropska komisija draavi le za tako dolgo dodelila kvote za trgovanje z emisijami, sicer pa je njena vsebina za zdaj ?e skrivnost. Direktor elektroenergetskega podjetja Kozloduy Yordan Kostadinov je povedal, da bodo po njej za elektriËno energijo dobili za tretjino vi?je plaËilo kot sicer, Ëeprav so se v javnosti pojavile govorice, da bo ravno obratno. Kozloduy je eden izmed petih veËjih proizvajalcev elektriËne energije v Bolgariji - poleg njega delujejo tam ?e Varna, Ruse, Bobov Dol in Maritsa Iztok 2, ki prav tako lahko sklepajo samostojne pogodbe z velikimi odjemalci z letno porabo nad 200 GWh. Umicore Med, ki porabi na leto veË kot 290 GWh elektriËne energije, sodi tako med deset velikih odjemalcev, njihovo ?tevilo pa se bo predvidoma poveËalo, ko se bo omenjena meja zniaala na 100 GWh. Pogoji za podpisovanje pogodb obstajajo ae pribliano tri mesece, vendar med ponudniki in odjemalci za zdaj ni steklo, saj proizvajalci ?e niso pripravljeni na konkurenËnost in raje ostajajo pri pogodbah, sklenjenih z domaËim distributerjem NEK Slednji je v zadnjem Ëasu celo zvi?al plaËila za elektriËno energijo, zaradi Ëesar je svobodno trgovanje ?e manj zanimivo za podjetja. Nekatere porabnike, ki lahko svobodno nastopajo na trgu, je taka odloËitev ujezila, zato so se pritoaili na sodi?Ëu, vendar zadeva ?e ni stekla. V tak?nih razmerah tudi ni presenetljivo, da je prvo pogodbo sklenil prav Kozloduy, ki ponuja najcenej?o energijo v draavi. Kot je naznanil direktor podjetja, je na poti ae drugi tak?en dogovor, najbra z gr?ko jeklarno Stomana Industries. www.energyforum.net 53 61 J_ lOVE TEHNOLOGIJE V PRAKSI TUDI PRI VODNIKIH Med četrtim in šestim avgustom 2004 je bil na temelju povabila kolegov iz mednarodne studijske delovne skupine za daljnovodne vodnike WGB2.12 CIGRE in podjetja Hitachi Cable Europe Ltd opravljen pogovor s terenskim ogledom montaže novih vodnikov vrste GZTACSR. Ogled je bil na šestdeset kilometrov dolgem 400 kV dvosistemskem daljnovodu med transformatorskima postajama Deeside pri Chesterju in Daines v bližini Manchestra v osrednjem delu Velike Britanije. Vodnik vrste GZTACSR sodi med novejše izdelke japonskega podjetja Hitachi Cable Ltd, ki se je leta 2001 združil s podjetjema J-Power Systems Corporation in Sumitomo Electric iz Tokia. Z omenjeno združitvijo je nastala korporacija svetovnega slovesa, ki pomeni trenutno največjega proizvajalca tovrstnih daljnovo-dnih vodnikov v svetu. Novejše izvedbe daljnovod-nih vodnikov Med novejše izvedbe vodnikov se v primerjavi z vodniki klasičnih izvedb uvrščajo novi kompaktira-ni vodniki in vodniki posebnih izvedb z znižanim hrupom, z manjšo občutljivostjo za veter, z zmanjšanimi magnetnimi izgubami. Med posebne izvedbe sodijo še termično visokoodporni vodniki, vodniki z invar-jeklenim jedrom, vodniki z zračno režo (GAP vodniki) in najnovejši vodniki MMC-Metal Matrix Composite tehnologije vrhunske kakovosti z izjemnimi mehanskimi lastnostmi in nizkim temperaturnim razteznostnim koeficientom tudi pri bistveno višjih obratovalnih temperaturah (do 2500°C). Gre torej za daljnovodne vodnike, ki s svojimi mehanskimi in termičnimi lastnostmi bistveno odstopajo od klasi- čnih vodnikov, ki dopuščajo bistveno nižje obratovalne temperature. V smislu veljavnih standardov znaša ta temperatura 800 °C, kar je maksimalna dopustna trajna obratovalna temperatura vodnikov, na katero so projektirani povesi vodnikov oziroma varnostne višine vodnikov. Prednosti novih rešitev Prednosti uporabe takšnih vodnikov novejših tehnoloških izvedb se odražajo zlasti pri raznih rekonstrukcijskih delih, kjer z za- Vse foto Franc Jakl Montažna dela so po zaslugi dobrih priprav potekala brez težav. menjavo starih vodnikov z ustrezno izbranimi novejšimi vodniki bistveno povečamo prenosno moč nadzemnega voda, pri čemer ostaja infrastruktura (trasa daljnovoda, stebri, izolacija ipd.) nespremenjena. Pomemben je tudi oko-ljevarstveni vidik, kjer z okolju prijaznejšimi materiali in ustreznim oblikovanjem dosežemo boljši videz in učinkovitejše prile-ganje celotnega objekta v prostoru. Takšni vodniki so kljub višji ceni še posebej primerni povsod tam, kjer je treba iz energetskih razlogov, denimo, zvišanih obtežb v omrežju, dodati nov daljnovod ali zamenjati celotni daljnovod z ustreznimi večjimi prerezi vodnikov. Seveda pa je pred uresničitvijo takšnega projekta treba opraviti ustrezne tehniško-eko-nomske analize, ki nam pokažejo upravičenost takšnih naložb ob upoštevanju vseh tehničnih in drugih robnih pogojev, odvisnih od prostora oziroma od drugih okoljevarstvenih zahtev. Detalj z novozgrajenega dalnjovoda. Struktura obstoječega stanja Elektroenergetsko prenosno omrežje NGT (National Grid Tran-sco kot naslednik National Grid Company) je bilo v med letoma 1950 in 1960 zgrajeno v dveh fazah, in sicer pretežno napetostnega nivoja 275 kV in 400 kV v skupni trasni dolžini okoli 4000 kilometrov dvosistemskih daljnovodov s snopom dveh vodnikov po fazi. Tega nadgrajuje približno 2800 kilometrov dvosistemskih daljnovodov s snopom štirih vodnikov po fazi. Začetna standardna izvedba je bila z Al/Je vodniki vrste Zebra in prerezom 400 mm2 z maksimalno dovoljeno temperaturo 500 °C. Zgradili so tudi nekaj daljnovodov z enojnimi vodniki in s snopom treh vodnikov po fazi, ki pa so jih pozneje - ob rekonstrukcijah - zamenjali s snopom štirih vodnikov po fazi. Po privatizaciji energetskega sektorja po letu 1990 so se energetski tokovi v elektroenergetskem pre- nosnem sistemu NGT bistveno spremenili. To se je marsikje odražalo tudi v obliki prekoračitve dovoljene termične obremen-ljivosti obstoječih daljnovodov, kar je zahtevalo ustrezno ukrepanje - zamenjavo vodnikov z močnejšimi vodniki in z vodniki novejših tehnoloških izvedb. Pred privatizacijo je bil celotni angleški elektroenergetski sistem v državni lasti CEGB-a (Central Electricity Generating Board). Po tridesetletnem obratovanju (1980) je kljub zaščitni masti jeklenega jedra prihajalo do korozijskih efektov pri vodnikih vrste Al/Je (Anglija je zelo izpostavljena zasoljevanju z Atlantika), zato so v večjem obsegu zamenjan obstoječe vodnike vrste Zebra 400 mm2 z novejšimi homogenimi vodniki iz aluminijske zlitine al-drey, vrste AAAC Rubus 500 mm2. S tem so dosegli tudi 19 odstotkov nižje izgube. Zaradi ugodnejšega razmerja »natezna na-petost-teža vrvi« se pri nespremenjeni temperaturi dosegli tudi manjše povese oziroma so lahko dopustih višjo maksimalno temperaturo - 750 °C - ob nespremenjeni izhodiščni varnostni višini oziroma pri zamejenem povesu 12,17 metra pri standardni raz-petini 366 metrov. Leta 1990 je tako prenosna moč 400 kV daljnovodov z dvema takšnima vodnikoma v snopu znašala 1900 MVA po sistemu. Elektroenergetski prenosni sistem NGT je glede zanesljivosti dimenzioniran po načelu N-2. Uporabljen je probabilistični pristop s sezonskimi bazami termične obremenljivosti nadzemnih vodov, kjer sta zajeti po dve izbirni možnosti: »post-fault vame« in »pre-fault value«, dodatno pa še »short-term ratings« za periode od treh minut do dvajset minut. »Pre-fault continuous va-lue« je uporabljen za normalno razpošiljanje, medtem ko je »post-fault continuous value« predviden samo za nenormalno stanje v sistemu. Najdaljše obdobje je 24 ur, pri čemer so se izkazale kot najbolj kritične zimske razmere. Nujne predhodne studijske in razvojne raziskave Po obdobju privatizacije energetskega sektorja (1991) so v NGT izvajali številne študijske in dru- 55 Udeleženci strokovnem 56 ge raziskave o možnosti povečevanja prenosne moči glavnin magistralnih daljnovodov. Pri tem so izdelovali natančnejše proračune povečevanja prenosnih moči, kontrole varnostnih višin pri povišanih temperaturah, uporabe novih vodnikov s povečano prevodnostjo ter uvajanja pro-babilističnih metod z možnostjo uporabe močnejših vodnikov pri ohranjanju prvotnih daljnovo-dnih stebrov. Obsežne študijske raziskave so kot rezultat nakazovale ozka grla v prenosnem sistemu, kar je terjalo povečevanje prenosne moči daljnovodov napetostnega nivoja 400 kV od 1900 MVA na 2420 MVA - z nekaterimi zahtevami tudi za 3000 MVA - kar pa z običajnimi standardnimi vodniki in z obstoječimi stebri ni bilo izvedljivo. Zato je bilo treba preiti na uporabo vodnikov novejših tehnoloških izvedb. V študijskih raziskavah je bila obdelana vrsta novejših vodnikov vključno s termično odpornejšimi vodniki v kombinaciji z uporabo posebnih materialov z znižanim razteznostnim koeficientom (žice invar), s čemer se dosežejo isti oziroma celo manjši povesi tudi pri povišanih temperaturah. V NGT so se po obširnih študijskih raziskavah odločili za uvedbo termoodpornih vodnikov z aluminij-zirkonijevo zlitino v GAP izvedbi, to je z režo, ki je zapolnjena z gelom in hkrati tudi deluje protikorozijsko, jekleno jedro pa je iz posebnega jekla. Za daljnovode 400 kV je bil izbran snop dveh kompaktiranih vodnikov po fazi vrste GZTACSR z oznako Matthew nazivnega prereza 620 mm2 z dovoljeno trajno termično obremenitvijo 1700 °C, ki dovoljuje prenosno moč do 3100 MVA. Cena GAP vodnika vrste Matthew je okoli dvakrat višja od vodnika vrste AAAC enakega prereza, pri čemer so pri novem vodniku všteti dodatni stroški za spončno gradivo in dodaten čas za montažna dela. Pilotski preizkusni in tre-naani projekt V NGT prenosnem sistemu je bila novembra 2000 na enem od krajših odsekov 400 kV daljnovoda v dolžini 7,5 kilometra opravljena zamenjava obstoječega vodnika vrste Rubus AAAC 500 mm2 z »Matthew« vodnikom 620 mm2 s snopom dveh vodnikov po fazi, ki je hkrati bila tudi pilotni projekt. Alternativna rekonstrukcija istega daljnovoda z ustrezno večjimi vodniki klasične izvedbe in z rekonstruiranimi ter delno novimi ojačanimi stebri bi zahtevala celo trikrat višjo ceno. Na osnovi zelo ugodnih rezultatov, pridobljenih na omenjenem poskusnem odseku daljnovoda, kjer je potekal hkrati tudi izobraževalni in trenažni del montažnih ekip, se je leta 2002 začelo s pripravljalnimi deli na novem projektu zamenjave starih vodnikov z novimi vrste Matthew na že omenjenem šestdeset kilometrov dolgem daljnovodu 2x400 kV De-eside, v okolici Chesterja, - Dai-nes, v okolici Manchesterja. TehniËne posebnosti in varstvo pri delu Pri montaži GAP vodnikov je potrebna posebna tehnika z uporabo ustrezne spojne opreme oziroma armatur. Na vsakih pet raz-petin se vgradijo posebne nosilne sponke. Po raztegnitvi se vodniki pred dokončno montažo pustijo za 24 ur v mirovanju, za geometrijsko kompaktiranje vodnika, s čimer v precejšnji meri odpravimo začetni efekt »creeping«. Po izjavi vodje projekta se v 24 urah na tristometrski razpetini zaradi raztezanja vodnika poveča poveš za približno meter in pol. Zanimiva je tehnika izvajanja elek-tromontažnih del. Raztezanje in zamenjava starih vodnikov z novimi, zamenjava izolatorjev, montaža obesne opreme in drugo se na dvosistemskem daljnovodu izvaja po načelih dela v bližini napetosti. Montažna dela na enem sistemu se izvajajo na temelju strogo določenih varnostnih pravil, medtem ko drugi sistem normalno obratuje. Vse osebje je ustrezno izučeno in usposobljeno za takšna dela na raznih urjenjih in seminarjih. Podjetje ima v svoji organizacijski sestavi posebno varnostno službo in ima vsa potrebna dovoljenja za tovrstna dela. Vsa pripravljalna gradbena dela s potrebnimi raziskavami tal - geo-tehnična raziskovalna dela na pretežno ravninskem in zamočvirjenem osrednjem delu trase-) so bila predhodno opravljena že leta 2003, montažna dela pa so zaradi mile zime potekala praktično vse leto, pri čemer naj bi jih do konca leta tudi končan. Celotni projekt je ocenjen na 21 milijonov evrov oziroma 350.000 evrov na kilometer daljnovoda. Uvajanje opisanih tehnoloških rešitev za daljnovode je sprožilo obsežno zanimanje že med strokovnjaki in udeleženci simpozija o novih razvojnih poteh angleškega elektrogospodarstva, ki je potekal septembra 2003 v Edin-burghu na Škotskem, o čemer smo že poročali v januarski številki Našega stika. Izredno zanimanje za ta projekt so izrazih tudi udeleženci nedavnega zasedanja mednarodne študijske delovne skupine CIGRE za daljnovodne vodnike WGB2 avgusta letos v Lillu, v okviru letošnjega generalnega zasedanja CIGRE Paris, kjer so s slikami in besedami predstavili podrobnosti projekta. O takšnih novih rešitvah poglobljeno razmišljajo tudi v drugih evropskih državah in v svetu. Zato bi bilo prav, če bi se tovrstnih študijskih raziskav pravočasno lotiti tudi pri nas in tako ohranili stik s svetovnim strokovnim vrhom. dr. Franc Jakl V^EMDESET LET PRENOSNE DEJAVNOSTI NA SLOVENSKEM Elektro - Slovenija je s priložnostno slovesnostjo in simboličnem odprtjem muzeja na lokaciji RTP Laško 8. oktobra zaznamovalo visok jubilej - osemdesetletnico prenosne dejavnosti. V Laškem napovedanih tudi vrsta novih investicij, ki so del desetletnega razvojnega načrta slovenskega prenosnega omrežja, vrednega dobrih devetdeset milijard tolarjev. TE Trbovlje, vendar tovrstne gradnje v tedanjih razmerah ni dovoljevalo plazovito območje med Laškim in Trbovljami. Na tem odseku je bil nato zgrajen daljnovod z nižjo napetostjo 35 kV, enako tudi od Laškega do Celja (1926).V začetku je en sistem od Fale do Maribora deloval na 10 kV za potrebe napajanja Maribora (1919), in to vse do HE Fala na Dravi, ki so jo dokončan tik pred koncem prve svetovne vojne leta 1918, naj bi po prvotnih načrtih tedanje av-stro-ogrske monarhije preskrbovala z električnim tokom nemški del tedanje štajerske dežele z Gradcem in okolico. Ti načrti so bili z izidom prve svetovne vojne bistveno spremenjeni, pri čemer je močno narasel vpliv HE Fala in njen delež pri splošni elektrifikaciji Slovenije. Z zgraditvijo HE Fala, ki je za tedanje razmere pomenila velik tehnološki dosežek pri tovrstnih gradnjah v Evropi nasploh, je bila namreč spodbujena tudi graditev ustreznih prenosnih poti na daljše razdalje. Zametki prenosnega omrežja v Sloveniji Električna energija, proizvedena v HE Fala, je bila sicer prvenstveno namenjena za bližnjo tovarno dušika v Rušah in za oskrbo Maribora z bližnjo okolico. Za pridobitev novih porabnikov je bilo treba zgraditi nove prenosne daljnovode z ustrezno infrastrukturo. Z zgrajenim 77 kilometrov dolgim dvosistemskim 80 kV daljnovodom od Fale do Laškega leta 1924 je bil v Sloveniji in tudi širše prvič omogočen prenos električne energije na večje razdalje, kar štejemo tudi za začetek prenosne dejavnosti v naši državi. Omenjeni daljnovod je bil sicer prvotno predviden do Vse foto Brane JanjiE Muzej, za katerega eksponate so zaposleni v EP Podlog zbirali kar nekaj let, je razdeljen na daljnovodni in razdelilnotransformacijski del ter vsebuje tudi kar nekaj zanimivih praktiË-nih prikazov dela vzdraevalcev. 57 V 80-ih letih njegove bogate zgodovine se je skozi razliËne organizacijske oblike v EP Podlog in njegovih enotah zvrstilo 445 delavcev, katerih kadrovsko statistiko si je zdaj mogoËe ogledati tudi v razstavnem prostoru RTP La?ko. 58 zgraditve RTP 80/10 kV Radva-nje leta 1930, ko je bil 80 kV daljnovod vzankan v to transformatorsko postajo. Podjetje Fala, d. d., je leta 1924 zgradilo RTP 80/35 kV La?ko (Debro), ki jo je napajal daljnovod 80 kV Fala-La?ko. Iz povedanega torej sledi, zakaj si je Eles za kraj zaznamovanja osemdesetletnice prenosne dejavnosti odloËil ravno za RTP La?ko. Dejstvo, da se je ravno v La?kem vse skupaj zaËelo, pa je bilo tudi vodilo vodje Elektroprenosa Podlog SreËka Lesjaka pri odloËitvi, da je nekdanji bunker na lokaciji RTP La?ko preuredil v zanimiv mini muzej, ki je svoje ?uradno« odprtje doaivel v okviru slavnostnih prireditev 8. oktobra. Iz tradicije za prihodnost DrugaËe pa je osrednja slovesnost ob osemdesetletnici prenosne dejavnosti potekala v dvorani Tri lilije, kjer so prireditev popestrili La?ka pihalna godba in skupina maaoretk.V slavnostnem nagovoru je direktor Elesa mag. Vekoslav Korošec poudaril, da davnega leta 1924 zgrajen daljnovod Fala-La?ko, ki pomeni posebnost tudi zato, ker je po njem stekla tudi prva visokofrekvenËna telefonska povezava v Sloveniji in tako povezala operaterje v obeh objektih, potrjuje, da je slovenska stroka ves Ëas sledila razvoju elektrifikacije v svetu. HE Fala je tedaj pomenila svetovni doseaek pri gradnji hidroenergetskih objektov in tudi daljnovod Fala-La?ko je bil eden prvih visokonapetostnih daljnovodov v Evropi. Ta vez s svetovno elektroenergetiko se je ohranila ?e pozneje, ko je po ustanovitvi evropskega zdruaenja za koordinacijo proizvodnje in prenosa elektriËne energije UCPTE leta 1951 slovenska stroka ae zelo zgodaj zaËela razmi?ljati o vkljuËevanju v sodobne evropske interkonek-cije. Tako Eles letos slavi veË pomembnih jubilejev - poleg osemdesetletnice prenosa, ?e ?tirdieset-letnico ustanovitve regionalne skupine Sudel ter trideset let sin-hronega obratovanja z Evropo, pa tudi petdeset let ustanovitve RTP KleËe, Podlog, Selce in KidriËevo. Gre za vrsto pomembnih datumov za razvoj slovenskega V počastitev številnih letošnjih jubilejev je Eles pred kratkim izdal tudi posebno knjigo v slovenskem in angleškem jeziku z naslovom Trideset let sinhronega obratovanja z Evropo. Knjiga podrobneje predstavlja zgodovino in razvoj prenosne dejavnosti v nosi državi ter bralce seznanja tudi z vlogo in pomenom Elesa kot nacionalnega sistemskega operaterja prenosnega omrežja ter poglavitnimi razvojnimi načrti podjetja. Pestra muzejska zbirka v okviru zgodbe o komunikacijskih povezavah vkljuËuje tudi redke primerke radijskih in telefonskih naprav. elektroenergetskega omrežja, ki je v tem času prehodilo težavno, a vendarle nadvse uspešno pot. Poraba električne energije v Evropi in Sloveniji že nekaj let narašča, tako da brez novih proizvodnih in prenosnih zmogljivosti ne bo mogoče več zagotavljati zanesljive oskrbe z električno energijo. Eles je po Koroščevih besedah te nevarnosti pravočasno zaznal in v zadnjih letih veliko vlagal tako v prenosne zmogljivosti kot v sistem vodenja, samo v zadnjih štirih letih pa v obnovo obstoječih in gradnjo no- Slovesnost so s svojim nastopom popestrili godbeniki iz La?kega, na glasbo katerih so svojo toË-ko izvedle tudi prisrËne maaoretke. Slavnostni govornik direktor Elesa mag. Vekoslav Koro?ec je med drugim poudaril, da je strokovno znanje najveËje bogastvo podjetja, ki mu ga nihËe ne more vzeti. vili prenosnih objektov investiral kar 23 milijard tolarjev. Vse te naložbe je Eles izpeljal z lastnimi sredstvi in brez najemanja posojil ter v tem času uspešno zmanjšal tudi stopnjo zadolženosti z 8 na le 2 odstotka. Tako lahko zagotovimo, je dejal mag. Vekoslav Korošec, da je Eles v tem trenutku finančno zdravo podjetje, njegova ključna moč pa je v strokovnih kadrih, ki so zagotovilo, da mu bo uspelo izpeljati tudi zelo zahtevno nalogo - uresničitev desetletnega razvojnega programa, katerega vrednost je ocenjena na 90 milijard tolarjev. Na koncu se je direktor Elesa zahvalil tudi vsem nekdanjim zaposlenim, ki so s svojim delom in znanjem veliko prispevali, da je Eles danes uspešno podjetje in prepoznaven v Evropi. Zaposlene in upokojence Elesa je na slovesnosti pozdravil tudi župan Laškega Jože Rajne, ki je med drugim dejal, da krajani objekt RTP Laško še danes imenujejo Fala, kar nedvomno potrjuje, da je naš prvi prenosni daljnovod pustil globoke sledove v teh krajih. Življenja brez elektrike si ni mogoče več predstavljati, in čeprav je s stališča zaposlenosti v Laškem zdaj precej manj ljudi kot nekoč, ostaja po njegovih besedah RTP Laško še naprej eden pomembnejših prenosnih objektov v regiji in tudi v slovenskem elektroenergetske sistemu. Ob tej priložnosti je vsem skupaj čestital k častitljivemu jubileju in izrazil željo, da bi še naprej uspešno opravljan svoje poslanstvo zanesljive in kakovostne oskrbe porabnikov z električno energijo. Branejanjic 59 V T TE BRESTANICA PREVERILI SISTEMSKE STORITVE V skladu s pravili UCTE in navodili o sistemskem obratovanju prenosnega elektroenergetskega omreaja (SONPO-E) mora vsak upravljalec prenosnega omreaja (UPO) zagotoviti izvajanje sistemskih storitev z namenom doseganja zanesljivosti, razpoloaljivosti in potrebne minutne rezerve znotraj regulacijskega obmoËja elektroenergetskega sistema. Eles oziroma UPO, ki je pri nas pristojen za prenos in kakovost elektriËne energije v EES Slovenije, je letos poleti opravil pregled dejanskih sposobnosti in tehniËnih parametrov elektrarn v primarni regulaciji frekvence in v tem sklopu so bili testirani tudi novi plinski bloki TEB. S S .** «a Termoelektrarna Brestanica ima za proizvodnjo elektriËne energije instaliranih pet plinskih agregatov, trije po 23 MW in dva po 114MW. Zaradi vloge v sistemu kot minutne rezerve morajo agregati omogoËati zelo veliko tehniËno fleksibilnost, kakor tudi fleksibilnost glede pogonskega goriva. TE Brestanica kot proizvodni objekt zagotavlja: sistemsko (minutno) rezervo; proizvodnjo pasovne, trapezne in koniËne energije, sodelovanje v primarni, sekundarni in terciarni regulaciji; zagotavljanje sistemske storitve zagona agregata brez zunanjega vira napajanja in oto-Ënega napajanja lastne rabe NE; otoËno obratovanje elektrarne v primeru razpada EES; upravljanje stikali?Ëa 110 kV; skladi?Ëenje tekoËih goriv za tuje partnerje. S plinskimi bloki osnovne moËi 3 x 23MW (PB1-PB2-PB3) je TEB le delno pokrila vse potrebe sistema iz naslova sistemskih storitev. Po zgraditvi novih plinskih turbin 2 - 114MW (PB4-PB5) in vkljuËitvi v EES pa sta se obseg in vrsta tovrstnih storitev iz TEB bistveno poveËala. ©e v Ëasu garancijske dobe so bili s pomoËjo proizvajalca in dobavitelja novih turbin (podjetje Alstom) izvedeni vsi potrebni preizkusi za izvajanje sistemskih storitev, kot jih narekujejo sistemska obratovalna navodila. Primarna regulacija frekvence V TE Brestanica smo v ta namen julija izvedli testiranja novih plinskih blokov PB 4 in PB 5 v reaimu voanje v primarni regulaciji. Namen testiranj je bilo ugotoviti, ali plinski bloki dosegajo zahtevane parametre skladno z zahtevami sistemskih obratovalnih navodil, ki za plinske elektrarne predvidevajo naslednje obmoËje delovanja: - obmoËje za primarno regulacijo naj bo vsaj +/- 2% nazivne moËi, - minimalna nastavitev statike regulatorja za plinske agregate naj zna?a 4 %, - aktiviranje rezerve moËi pri- marne regulacije agregata naj bo 30 s ob kvazistatiËnem odstopanju +/- 0,2 Hz; regulacijska moË mora biti na razpolago vsaj 15 minut, - moË za primarno regulacijo mora biti na razpolago 15 minut po aktiviranju, pod pogojem, da je bila v tem Ëasu vzpostavljena nazivna frekvenca, - nevtralna cona regulatorja mora biti vsaj +/- 20mHz, Temelj regulacijskega sistema je regulator proporcionalne karakteristike s faktorjem ojaËanja ?K« v MW/Hz. S spremembo frekvence mreae se turbina odziva sorazmerno s spremembo moËi in s tem ohranja aeleno vrednost frekvence. Sistem ima vgrajeno statiËno mrtvo cono, v mejah ka- Foto Dušan Jež tere se turbina na spremembe frekvence ne odziva. Do vi?jega mejnega podroËja, ki ga opredeljuje velikost dinamiËne mrtve cone, se bo regulator na spremembe frekvence omreaja sicer odzival, vendar zapoznelo preko vhodnega filtra z doloËeno Ëasovno konstanto. ©ele za vi?ja frekvenËna odstopanja se bo primarna regulacija odzivala v polni meri s proporcionalnim ojaËa-njem K. Preizkusi delovanja primarne regulacije so se zaËeli z meritvami odzivov na simulirano spremembo aelene frekvence turbine za +/-0,2 Hz. Pri tem smo za vsako meritev spreminjali tudi statike agregata v obmoËju od 10 %, 5 % in 4 %. »asovni odzivi delovne moËi so nam potrdili izraËunane spremembe moËi za razliËne statike pri frekvenËnem odstopanju +/- 0,2 Hz, pri Ëemer je turbina za gradientom 1MW/s dosegla spremembo moËi v Ëasu 11 s (pri 4 % statiki). Ker so bili rezultati pozitivni, smo nadaljevali s testi v ?aivo? oziroma z opazovanjem ter merjenjem odzivov pri dejanski spremembi mreae in vkljuËeni primarni regulaciji. Tudi tu se je pokazalo, da regulacijski sistem deluje brezhibno, ter v okviru zahtev EES. Glede na te zahteve so bile tudi nastavljene konËne nastavitve parametrov primarne regulacije frekvence, ki so sedaj: statika 4 %, statiËno obmoËje neobËutljivosti +/- 20 mHz, dinamiËno obmoËje neobËutljivosti +/-50 mHz. Vse nastavitve je mogoËe z manj?imi posegi v krmilno logiko turbine spremeniti ter prilagoditi zahtevam EES ali UCTE, Ëe bi se te kdaj spremenile. Uspešno opravljeni testi V TEB smo z rezultati testiranj ter z implementacijo dodatne programske opreme zelo zado- voljni, saj smo tako naboru sistemskih storitev, ki jih ae opravljamo z novimi plinskimi bloki, dodali ?e primarno regulacijo frekvence, ter se tako pripravili na Ëas, ko bo ta pri?la do izraza. Vsi testi primarne regulacije plinskih blokov PB4 in PB5 so bili uspe?ni po vseh kriterijih sprejemljivosti glede na doloËila sistemskih obratovalnih navodil, zato ni zadrakov, da Brestanica v Ëasu obratovanja blokov ne bi izvajala navedene sistemske storitve. Poudariti pa je treba, da ima obratovanje v navedenem reaimu za posledico poveËano obremenitev vitalnih delov turbine in s tem vpliv na periodo remontnih dejavnosti in poveËanje stro?kov vzdraevanja, zato je treba ponujanje tovrstne sistemske storitve ustrezno ovrednotiti, kot je to predvideno v doloËilih sistemskih obratovalnih navodil. Marjan Gabric Tomo Malgaj .OSLOVNO INFORMACIJSKI SISTEM ORACLE NA SPLETU Oktobra smo v Elektro - Sloveniji dali v uporabo ?e zadnje uporabni?ke re?itve poslovne informatike na spletni tehnologiji. Vstopna toËka je ena -intranet Eles. Smo eno tistih slovenskih podjetij, ki se lahko pohvali, da ima lasten integriran informacijski sistem, ki ga lahko poljubno razvijamo na zahtevo uporabnikov in zakona. El b j d les od leta 1992 uporablja za spremljanje svo-ijega poslovanja bazo podatkov Oracle, do katere uporabniki dostopamo z Oraclo-vimi orodji; Forms, Reports in Discoverer. Tako smo uvedli enoten informacijski sistem tudi na dislociranih enotah, uporabnikom pa omogoËili hitro informacijsko podporo za novo nastale potrebe. Razlogi za spremembe V zaËetku leta 2004 smo se v Sluabi za obratovanje in razvoj informacijskih re?itev (SORUR) v okviru Sektorja za poslovno informatiko (SPI) morali odloËiti o nadaljnjem razvoju na?ega informacijskega sistema, ki ga v tem trenutku sestavlja 37 uporabni?kih re?itev. (Glej preglednico 1) K temu nas je sililo nekaj naslednjih dejstev: 1. Baza verzije Oracle 8.1.5, ki smo jo uporabljali od konca leta 2004, ne bo veË podprta s strani proizvajalca. Streaniki Silicon Graphichs (SGI) ne morejo veË podpirati baze vi?jih verzij. (V Sloveniji podjetja ?e danes uporabljajo precej niaje verzije, vendar zanje ne morejo priËakovati nobene zunanje podpore od Oracla -svetovne korporacije). 2. Terminalski dostop (dostop preko Citrixa) do poslovnega sistema je bil za ?tevilne upo- rabnike prava vsakodnevna muka. Oba sistema sta v osnovi nezdrualjiva, in teaave, ki so iz tega izhajale, so bile za nas nere?ljive. 3. Telekomunikacijsko omreaje, s katerim razpolaga Eles, je tako kakovostno, da nam omogoËi uporabo sodobnih trinivojskih arhitektur, ko uporabnik na zaslonu preko spletnega brskalnika (Internet Exploerja - IE) vidi le sliko, vse operacije pa se v resnici odvijajo na streanikih v Ljubljani, nekje na Haj-drihovi 2, ne da bi uporabnik opazil kakr?no koli Ëasovno za-poznelost. Z okrepljeno ekipo na delo Naloga, ki je bila pred nami, je bila strokovno zelo zahtevna. ZaËeli smo z menjavo strojne opreme. Ko je bila ta konËno dobavljena, smo bili ae globoko v programskem delu. Oracle Slovenija je izdelal ponudbo, po kateri bi nam 1200 poroËil in 900 obrazcev dvignili na zadnjo produkcijsko verzijo njihovi zaposleni v Indiji (to je popularen kraj za razvijalce programske opreme). Delovna sila je poceni, znanje pa precej?nje. PredraËunska cena je zna?ala 300.000 ameri?kih dolarjev. Novembra 2004 bi v tem primeru dobili prve ?dvignjene« programe. Cena in Ëas za nas nista bila sprejemljiva. Pri tem pa bi nam v podjetju ostalo ?e vse testiranje in uvajanje v uporabo. Marca 2004 smo zato dodatno za- Preglednica 1: Uporabni?ke re?itve, ki jih za poslovni sistem uporablja Eles Zap.št. Uporabniška rešitev Zap.št Aplikacija 1 Skladi?Ëno poslovanje 19 Dobavitelji - plaËilni promet 2 Materialno poslovanje 20 Kadrovska evidenca 3Temeljnica raËunov 21 Obramba 4 Dokumentarno gradivo 22 NaroËila dobaviteljem 5 Plan in analize 23Izdani raËuni 6 Blagajna 24 DDV 7 Devizna blagajna 25 Skupni ?ifranti 8 Glavna knjiga 26 EUL 9 Kompenzacije 27 PlaËe 10 Stro?kovno knjigovodstvo 28 Denarni tokovi 11 Osnovna sredstva 29 IVT (investicije v teku) 12 Osnovna sredstva - skrbniki 30 Register projektov 13Drobni inventar 31 ISAP (informacijski sistem avtoparka) 14 Obresti 32 Energetsko knjigovodstvo 15 Prejeti raËuni 33 Pogodbe 16 Saldakonti 34 Opomini 17 Devizni saldakonti 35 Osebni potni nalogi 18 Kupci - plaËilni promet/FinanËna 36 Stanovanja poroËila 37 Stro?kovni nosilci postili tri študente Fakultete za računalništvo in informatiko. Najprej smo jim nameniti »suženjsko delo« izdelave tehnične dokumentacije, s katero se danes radi pohvalimo. Pri tem so razvijalci čistili odvečne programe in poročila, ki jih že dolgo ne uporabljamo več. Hkrati s strogo programerskim delom je bilo treba postaviti celotno infrastrukturo nastajajočega sistema. Ob vsem pa nas je razjedal dvom - ali bomo zmogli? Orali smo namreč ledino. Podobno verzijo baze, kot jo imamo zdaj (9.2.0.4.0) smo našli le v podjetju Mobitel, rešitev na verziji 10 g, kamor smo prehajali z orodji Forms in Reports (in Discoverer), pa ni ravno veliko, sploh ne takih, ki bi jih podjetja razvila sama. Pa tudi število sodelavcev ni neomejeno. Poleg domačih zaposlenih (štirje programerji in dva analitika), smo v tem primeru razpolagali še s tremi študenti in pomočjo zunanjih podjetji, ki so do zdaj že sodelovala pri razvoju poslovnega informacijskega sistema: BAFR, K&S, PRIS-Inženiring, in RANG, (še vedno mnogo manj, kot bi bilo tistih v Indiji). V Službi za obratovanje in razvoj informacijske infrastrukture so se vključili v del, ki zadeva strežnike in mrežo. Maja smo izbrati skupino testnih uporabnikov in jih zaprositi za pomoč pri uvajanju in testiranju novih verzij. Nekateri od sodelavcev so pri tem tudi uspešno in tvorno sodelovati. Drugim se za pripravljenost ob tej priložnosti zahvaljujem. Vse druge uporabnike smo o nameravanih posegih obveščati po intranetu. Morda je ravno dobra obveščenost pripomogla k strpnemu sprejemanju sprememb in konstruktivnemu skupnemu odpravljanju napak, ki so se kljub trdemu delu vseeno ponekod pojavile. Uporabniki ste nas ob teh spremembah resnično podprti. Končna spodbuda je prišla v obliki aplikacij, ki jih je izdelalo podjetje Plus Pus, d. o. o., iz Zagreba. Njihova spletna aplikacija za podporo kadrovski službi in plačam, na hrvaškem Ministrstvu za finance, je prepričala tudi skeptike v naših vrstah. Tako smo si zagotoviti tudi strokovno pomoč ob najnovejših tehnologijah, s katerimi smo želeti delati. Sodelavci omenjenega podjetja so nam pripraviti strokovni dokument za pomoč ob prehodu na višje verzije in odgovarjati na vsa naša vprašanja. Junija 2004 smo prenehati z razvojem. Zelje po izboljšanju informacijskega sistema smo morati prestaviti na letošnjo jesen. Polovica zaposlenih v SORUR je že do tega dne delala na pripravah, ki so sedaj postale vsakdanjik in proizvodnja. Dvajsetega julija 2004 popoldne smo prenesti bazo na nove strežnike in na višjo verzijo. Večina uporabnikov tega ni opazila drugače kot ob hitrejših poizvedbah na bazi. Vse aplikacije smo razdeliti med programerje. Glede na vsebino, želene dopuste, znanje posameznika, izvor aplikacije, željo po odkrivanju novega. Redni zaposleni so biti pristojni in odgovorni tudi za aplikacije, ki so jih dvigovati zunanji sodelavci ali študentje. Odgovornost je v vsakem primeru notranja. Dopusta smo si v naši službi letos privoščiti v omejenem obsegu. Največje posege smo namreč želeti opraviti avgusta, ko je uporabnikov najmanj. Predvideti smo tudi možnost, da informacijski sistem kak dan ali dva ne bo deloval. To se nam na srečo ni zgodilo. Danes hodijo k nam na oglede V drugi polovici avgusta 2004 smo v produkcijo in v kritiko po- slati prve uporabniške rešitve. V prvem tednu oktobra 2004 nam ostajajo nedokončane samo še tri uporabniške rešitve, ki jih je še treba dvigniti na višjo verzijo. Zadnjo pričakujemo na spletu konec oktobra. Odzivi uporabnikov so večidel pozitivni. Večina problemov, s katerimi se srečujemo, nastaja zaradi nestandardnih konfiguracij osebnih računalnikov ali računalnikov, ki jih je nekdo pozabil v zgodovini, na njih pa potekajo pomembni poslovni procesi. Rešitev smo predstaviti tudi na srečanju uporabnikov Oracla v Portorožu septembra 2004. Ker nihče ni pridigar v lastni vasi, smo tam, v nasprotju z domačo hišo, poželi veliko pohval. Sistem, ki ga vzdržuje sedem ljudi, zaposlenih v Službi za obratovanje in razvoj uporabniških rešitev, se po uporabnosti lahko kosa s sistemi, ki jih tržijo velika podjetja (SAP, Baan, Oracle e-Bu-siness Suit ...), po prilagodljivosti uporabniku pa jih celo prekaša. Ponosni smo, da si pridejo naš poslovni informacijski sistem pogledat predstavniki drugih slovenskih podjetij, in veseli, da smo lahko sodelovali pri uvajanju novih tehnologij in organizacijskega pristopa. Alenka Kolar Foto arhiv ELES »lani projektne skupine. 63 v ˇODSTVO KROJI ODNOSE V DRUŽBI Letošnjo pomlad se je TE-TOL okrepila z novo, mlado delovno močjo. Svetovalka direktorja za odnose z javnostjo je postala Doris Kukovičič. Doslej si je delovne izkušnje nabirala v podjetju za izobraževanje odraslih s področja informacijske tehnologije, poslovnega komuniciranja, jezikov in trženja programov, kjer je bila sprva strokovna sodelavka, nato pa pomočnica direktorja. Doris je končala Fakulteto za družbene vede, smer tržno komuniciranje, in opravila pe-dagosko-andragoske izpite, tako da je usposobljena tudi za delo v izobraževanju. K* GA Doris v TE-TOL svetuje direktorju za odnose z javnostjo. Njeno delo obsega tako notranje kot zunanje sporazumevanje v družbi, uveljavljanje celostne podobe podjetja, usklajevanje izvajanja projektov ter predstavljanje dejavnosti družbe in uveljavljanje podobe podjetja. Delo opravlja z veseljem in zagnano, česar ni bilo moč spregledati že ob prvem stiku z njo. Zagotovo je k temu veliko prispeval topel sprejem, ki ga je bila deležna ob prihodu v novo službo. »Podjetje, v katerem sem delala prej, je bilo majhno, s šestimi zaposlenimi, in prihod v TE-TOL z več sto zaposlenimi je bila zame velika sprememba. Vse strahove sem prebrodila, ko sem začutila dobro ozračje, ki vlada v TE-TOL. Ze kot zunanjo sodelavko pri nastajanju novega glasila družbe Megavat, kjer sem sodelovala nekaj mesecev pred prihodom v TE-TOL, so me očarali člani uredništva. Od vsepovsod pa je bilo tudi slišati glasove o krasnem direktorju družbe. Zato tudi odločitev ob povabilu, da pridem v njihovo okolje, ni bila težka,« opiše prve stike s mo-ščansko termoelektrarno-toplar-no Doris Kukovičič. Ob tem nadaljuje, da ji kot družboslovki ni bilo težko preiti v tehniško okolje, saj meni, da se njeno delo z njim dopolnjuje. Ko so, denimo, pripravljali strateški razvojni program družbe, je bila pristojna za koordinacijo vseh služb. Njena poglavitna naloga so bili sicer odnosi z javnostjo, poleg tega je sklicevala sestanke, pridobivala in preverjala gradivo, delala čistopise dobljenih materialov, jih opremljala s spremnimi dopisi in pošiljala zunanjim izvajalcem. Ze na tem primeru je bila njena skrb enotno poimenovanje pojmov in stvari, kar bo ostalo tudi v prihodnje. »V naše poslovno komuniciranje uvajamo protokol poslovnega komuniciranja, s katerim želimo izobraziti zaposlene, naše poslovne partnerje in drugo javnost, kako se, denimo, pravilno uporablja ime naše družbe. Ugotovila sem, da je registracija naše družbe slovnično napačna, vendar upoštevati in spoštovati je treba ime, ki je bilo registrirano, in taka bodo naša organizacijska navodila. Pravilna uporaba imena je del celostne podobe družbe in je lahko dobra blagovna znamka. Ce je TE-TOL kot kratica registrirana z veliki črkami, je to tako treba uporabljati. Posebno pomembna je pravilna uporaba na uradnih računih. Zato ustrezno strokovno znanje ob oblikovanju imena ni odveč,« nadaljuje sogovornica. Zaživel pretok informacij Tudi sicer bi v TE-TOL radi izboljšali ugled podjetja v širši družbi. Njen slabši ugled je bil povezan predvsem z nerešenimi okoljskimi težavami, ki pa so jih v zadnjih letih skoraj odpravili. Javnosti so dostopni podatki o izpustih tudi z izpustniškimi prikazovalniki, trudijo se s sežigom bi-omase, omogočajo obiske in oglede objektov po vnaprejšnjih najavah, skušajo imeti dober stik z lokalno skupnostjo, zavedajo se pomena lojalnosti in pripadnosti zaposlenih v podjetju. »Del tega je tudi notranje glasilo Megavat, ki ga pripravljamo sami s svojimi strokovnjaki z različnih področij. Z njim skušamo prepričati zaposlene, da smo drug drugemu veleposlaniki, in prav zato smo uvedli rubriko, v kateri zaposleni predstavljajo svoje sodelavce,« pojasni zasnovo močne verige TE-TOL svetovalka direktorja za odnose z javnostjo. Ob tem pove, da je bistveno za odnose v družbi, kako je naravnano vodstvo. Tudi v TE-TOL takega ozračja ne bi bilo brez posluha direktorja Mervarja. Slednji se zaveda, da dobro ozračje med zaposlenimi prispeva k njihovemu boljšemu delu. Dobra sprejetost glasila Megavat med zaposlenimi je bila razlog, da je odobril povečanje njegovega obsega. Poleg Megavata imajo v TE-TOL v funkciji notranjega komuniciranja plazma televizijo v recepciji, oglasne deske na najbolj pogostnih mestih po objektu, spremljajo javne medije in objavljajo pojavljanje TE-TOL v medijih na intranetu. Vsi načini so dobro sprejeti, kar lahko sliši Doris vsak dan. Njena vrata so odprta za vse zaposlene. Zaveda se, da če trideset let v podjetju ni bilo ustreznega obveščanja, naenkrat ni mogoče spremeniti navad zaposlenih. Toda postopno se sodelavci odpirajo in prihajajo k njej s predlogi in vprašanji. Te si skrbno shranjuje in jih uporabi pri pogovorih z ustreznimi sogovorniki. Vodstvo družbe je vedno pripravljeno odgovoriti na vsa vprašanja in sklepati kompromise med zaposlenimi in lastniki. Zato tudi njej ni nikoli težko priti do ustreznih informacij. Tudi glede stroškov za informiranje pravi, da za zdaj ne čuti ovir. Večino poti in naprav je v TE-TOL že bilo pred njenim prihodom, le izrabiti jih je bilo treba. Doris Kukovičič se zaveda, da je njena vloga tudi sprejemanje predlogov vseh zaposlenih. Ve, da vodilni delavci v družbi ne morejo sprejeti vseh, ki bi imeli kaj povedati, in da je za vse dobro, da obstajajo vrata, skozi katera lahko vsak vstopi. S tem se oblikuje mnenjski voditelj. Svoja opažanja prenese na konferenco širšega vodstva družbe in s tem vzpostavlja pretok informacij v družbi tudi od delavcev do vodstva. Pri povratnem informiranju od vrha navzdol so zaposlenim namenjene prej omenjeni načini notranjega informiranja, zunanji javnosti pa je namenjena interaktivna inter-netna stran, kjer poskrbijo, da vsak dobi odgovor na zastavljeno vprašanje v petih dnevih. Prav tako so že nekaj časa ustaljena praksa v TE-TOL obiski srednješolcev glavnega mesta, ki jim TE-TOL predvsem želi povedati, da je boljše, da se v mestu kadi iz enega velikega dimnika, kjer v kotlih kurijo ekološki premog, kakor iz stotine majhnih kotlov brez čistilnih naprav. Čeprav je Doris šele pol leta v TE-TOL, je njeno delo opazno na vseh področjih, ki jih pokriva. Pravi, da je razlog njeni zagnanosti v tem, da rada dela z ljudmi. Dobra življenjska izkušnja ji je bilo delo v zasebnem podjetju, za- roto Minka Skubic to je tem bolj pozorna na odnos do dela in ozračje v delovnem okolju. Opaža, da se še veliko zaposlenih v TE-TOL ne zaveda, kako dobra klima je v njihovi družbi, koliko izvrstnih strokovnjakov imajo med sabo, ki so sposobni dela v timu, in da je energetika še ena od oaz stabilnosti v čedalje bolj kapitalističnih odnosih. »Seveda so za spremembe potrebne informacije. Zaposleni morajo vedeti, kaj se dogaja v podjetju. Ce ni pretoka informacij in zaposlenim niso znani cilji vodstva, zaposleni ne čutijo, da se jih spremembe dotikajo. Ce teh informacij ni, delavci pa jih imajo pravico vedeti, je to napaka vodstva,« pojasni Kukovičičeva, ki ne skriva tega, da so ji poti učinkovitega komuniciranja dobro znane. Tudi zato ji zastavimo vprašanje o komuniciranju v energetiki kot celoti. »Energetika ima tako pomembno strateško vlogo, da je dobro, da imajo vsi delavci v elektrogospodarstvu skupno glasilo Naš stik, ki dobro odigrava informativno strokovno vlogo na ravni sistema, saj delavcem omogoča pretok in- formacij iz različnih okolij in ravni. Notranja glasila posameznih družb pa so vzpostavila primerno ravnotežje predvsem z informacijami iz delovnih okolij, v katerih delavci posamezne družbe delajo, in iz njihovega življenja v podjetju in zunaj njega. Mogoče pa bi bilo dobro razmisliti o zmanjšanju obsega glasila Naš stik, spremembi njegove vsebinske zasnove in oblike in s tem povezanimi nižjimi stroški izhajanja, vendar pa ne na račun kakovosti vsebine, ter o uporabi drugih, sodobnejših medijev za sprotnejše informiranje zaposlenih v elektrogospodarskih družbah,« odgovarja sogovornica, ki ji energetika kljub kratkemu stažu v TE-TOL ni tuja. Panogo pozna od doma, iz Krškega. Njen oče in brat sta namreč zaposlena v tehničnem sektorju krške jedrske elektrarne. Sama pa zdaj s svojo družino, katere osrednja pozornost je namenjena poldrugo leto staremu sinu, živi v Ljubljani. Pravi, da je ambiciozna mati v ambiciozni karieri, ki spretno krmari med obema karierama. Minka Skubic Doris KukoviËiË, ambiciozna mati v ambiciozni karieri odnosov z javnostjo. 65 .REZEMANJE NARAVNIH IN DUHOVNIH LEPOT Pri založbi Jasa je septembra v zbirki Onezimo svet izšla zanimiva knjiga z naslovom Žuborenje Slovenije. Po besedah založnika je to prva knjiga, ki govori o prezemanju naravnih lepot Slovenije in lepega duha slovenskega ljudstva. To je hkrati tudi prva knjiga, iz katere je razvidno, da lepe Slovenije ne bi bilo brez lepega duha tukaj živečega ljudstva. Vvsebinsko bogati in lepo ilustrirani knjigi Žuborenje Slovenije sta med prispevki znanih umetnikov - literatov in slikarjev tudi dva čudovita prispevka mag. Vio-lete Irgl, pesnice in vodje službe za odnose z javnostjo v Elektru Ljubljana, in sicer: Štorklje se vračajo v Prlekijo in Ptujsko srce na dlani. Po izidu knjige smo avtorici zastavili več vprašanj, saj smo prepričani, da bo tovrstna literatura ugodno sprejeta tudi v elektroenergetski javnosti. Kdaj, kje in kako ste začeli sodelovati pri nastajanju knjige Žuborenje Slovenije? »Knjiga je začela nastajati leta 2003 in septembra letos je zagledala luč sveta. Urednik knjige, Anej Sam, ki je tudi sam pisatelj, me je tako kot druge slovenske ustvarjalce - pesnike, pisatelje in slikarje - povabil k sodelovanju. Kot je povedal, je povabil ustvarjalce, za katere je vedel ali pa je iz njihovega dosedanjega dela lahko predvidel, da so zmožni začutiti tisto, kar večina ni zmožna, in to ubesediti v besedilih in upodobiti na platnih. V knjigi sodelujemo tisti, ki smo se njegovemu vabilu odzvali.« Kako bi lahko v kratkih besedah predstavili vsebino in po- men te knjige? V čem je njena vrednost? »Knjiga je lep in posrečen izdelek. V bistvu je zbornik različnih slovenskih avtorjev, ki vsebuje 75 literarnih besedil in 94 del akademskih slikarjev. Ob prebiranju besedil in z opazovanjem podob, ki na pristen, izviren in edinstven način prikazujejo lepote Slovenije, lahko začutimo tesno povezanost z vsem, kar obstaja. In prav to nas žene, da postajamo bolj odgovorni tako do ljudi kot do okolja. Po mojem mnenju je prav v tem največja vrednost knjige.« Kaj so z izdajo te knjige želeli doseči v založbi Jasa? »Vesela sem, da založba Jasa sledi izvirnemu poslanstvu prostovoljnih, nevladnih neprofitnih organizacij s poseganjem na področja življenja, ki so pomembna za kakovost življenja in za doseganje življenjskega smisla, z njim pa se ne ukvarjajo druge nevladne organizacije oziroma založniki. V Jasi so dojen, da je najmočnejši dejavnik pri spreminjanju življenjskega nazora, v popravljanju družbenega okolja, prav umetnost.« Kdo so vasi sodelavci o ziroma soavtorji knjige? Katera temeljna usmeritev v tem delu povezuje prispevke vseh avtorjev? »Jasno se zavedam, da odgovora ne morem posploševati na vse avtorje, vendar mislim, da smo v tej knjigi zbrani tisti ustvarjalci, ki nam je izredno blizu glavni motiv knjige: pokazati na lepoto slovenske dežele in lepoto duha slovenskega ljudstva, kateremu zahvaljujoč je Slovenija, v primerjavi z marsikatero drugo deželo, še vedno prava oaza v svoji prvobitni ohranjenosti. Menim tudi, da se prav vsi avtorji zavedamo, da je človekov spoštljiv odnos do okolja danes, ko nas znanstveniki vsak dan alarmantno obveščajo o hitrem izginjanju številnih rastlinskih in živalskih vrst, o zmanjševanju zalog čiste pitne vode in podobnem, zares usodnega pomena. Rdeča nit, ki zagotovo povezuje vse ustvarjalce, je tudi občudovanje svoje dežele skozi svetovljanski, celostni nazor. Mislim, da če lahko začutimo lepoto svoje dežele in jo ljubimo, se lahko z lahkoto priklonimo tudi celotni Zemlji.« Kakšen je vas odnos do umetnikov? Kaj vam na sploh pomeni umetnost? »Nekatere avtorje poznam le preko njihovih literarnih in slikarskih del. Ob prebiranju nekaterih sem že v otroštvu vzljubila literaturo. Nekatere poznam tudi osebno in jih resnično spoštujem, ker so v svoji umetniški veličini ostali preprosti in skromni. Takšen je po mojem mnenju velik človeški duh. Umetnost je zame vest vsega človeštva, ki se mora oglasiti, ko gredo stvari narobe, da ohranja človečnost. Umetniki so posamezniki, ki pomagajo ohranjati človeštvo. Tudi slovensko družbo čuvajo taki posamezniki, velikani, ki so imen pogum biti veliki, moralni, čvrsti. Družbe slonijo na teh velikih duhovih.« Zakaj lahko omenjeno knjigo priporočamo v branje tudi nasi elektroenergetski javnosti? »Elektrogospodarstvo je v samih koreninah tesno povezano z naravo: v službi človeštva jo izkorišča - njeno moč in njena bogastva. Do neke mere posega vanjo in jo spreminja. Vesela sem, da se čedalje več slovenskih elektroenergetskih podjetij, med njimi tudi Elektro Ljubljana, zaveda, da se zgolj enostransko izkoriščanje in nerahločutno ravnanje, tako v odnosu do ljudi, kot do narave, na dolgi rok redno maščuje. Hkrati pa mislim, da smo za kakovost našega življenja na Zemlji, življenja soljudi, naših zanamcev, živali in rastlin, vsi soodgovorni, kot posamezniki, ne glede na stroko, v kateri delamo. Nihče ne more preložiti deleža svoje odgovornosti na nek skupni družbeno določen pojem, kot je družba ali država. Ko se tega zavemo, začnemo iskreno iskati načine, kako lahko prispevamo h kakovosti življenja že danes, tukaj in sedaj.« Najprej ste začeli s poezijo, nadaljujete pa s prozo. Kaj vam pomeni prva, kaj druga zvrst? Katera vam je bližja? »Besedili v knjigi Zuborenje Slovenije sta moji prvi objavljeni prozni deli in sta bili velik izziv. Moji literarni začetki so v poeziji, ki jo preprosto ljubim. Vedno pa mi je bila blizu tudi proza. Pri ustvarjanju poezije, ki je objavljena v pesniški zbirki Evino srce in je nastala iz čiste nuje izraziti moj notranji svet - doživetja in spoznanja na meni lasten način -sem uporabila slog kratkih, zgoščenih, lahko bi celo rekla odrezavih verzov. Vendar sem čutila, da je del mene ostal neizpolnjen, nekako nepotešen. Pri pisanju proznih del pa sem ugotovila, da možnosti besednega izražanja, ki jih prinaša proza, skupaj s poezijo izpolnjujejo moje potrebe po ustvarjanju.« Življenje prinaša tako izzive kot preizkušnje. Kaj pridobivamo, kaj izgubljamo? »Mislim, da nas življenje skozi izzive in preizkušnje kar naprej preverja, iz kakšnega testa smo narejeni. Tiste izzive in preizkušnje, ki jih na pravi način sprejmemo in jim pravilno odgovori- Foto Radoslav Irgl mo, nosijo dragocena darila za naš osebnostni razvoj. Izzivi in seveda priložnosti, ki jih zaradi slabih izkušenj ali strahu preložimo, ali celo opustimo, pa so za nas in pogosto tudi za soljudi, izgubljeni.« Kakšna notranja občutja vas prevevajo pri pisanju? »Na tem mestu bi želela poudariti, da pogosto, kot marsikateri ustvarjalec doživljam nemoč, neke vrste stisko, ko poskušam ube-sediti vsemogočnost bivanja in se hkrati jasno zavedam, da besede ostajajo le simboli, sredstvo medsebojnega sporazumevanja, ki ima svoje meje. Besedila so včasih, žal le grobi obrisi, približki tistega, kar zares občutim, doživljam, čutim, spoznavam in odkrivam. Tudi s to knjigo sem spoznala, da je pisanje del mene, nekaj, kar mi je bilo dano. Me radosti in mi prinaša prav posebno zadovoljstvo. V pisanju občutim osebnostno potrjenost in notranjo zadoščenost. Pišem, ker moram, a tudi ker tako hočem. Z velikim veseljem. Pišem lahko le o stvareh, ki se me dotaknejo in me vznemirjajo.« Kje črpate spodbude oziroma navdihe? »Svoje mnenje, zakaj smo avtorji se z veseljem pridružili k projek- tu izida prav te knjige, sem že omenila, navdih - sama raje uporabljam izraz ustvarjalna moč -pa sem našla v naravi in v želji ter potrebi izraziti lastna prepričanja, kdo in kaj je človek, ki bi naj bil gospodar sveta.« Kakšen je vas odnos do narave? »Z naravo sem intimno tesno povezana. Pogosto začutim potrebo po dolgih sprehodih, ko sem popolnoma spojena z naravo. To so čudoviti občutki, ki mi vračajo življenjske moči. Narava me vznemirja, privlači in obenem sprošča. Rada jo opisujem. Nekatere prizore iz narave bi lahko opazovala v neskončnost in jih povsod nosim s seboj. Vendar se je pri opisovanju vsemogočnosti narave pogosto težko izogniti literarnim klišejem.« Kako gledate na sirso povezanost in razmerja med ljudmi, naravo, rastlinami, živalmi? »Nehumani odnosi med ljudmi, odnosi do živali, rastlin in narave me že od malih nog precej prizadevajo. Obzirnost do narave in do ljudi je socialna vrednota, ki se v današnji porabniški družbi hitro izgublja. Z njo človek obvladuje svoj egoizem in samovšečnost ter izraža spoštovanje do druge osebnosti in narave. Nasilje, grobost in brutalnost so izraz Mag. Violeta Irgl na obisku v Izraelu. Kot pravi, jo potovanja notranje bogatijo. 67 68 Knjiga Zuborenje Slovenije (spremno besedo je napisal urednik Anej Sam) je izšla v zbirki Onezimo svet pri Založbi Jasa. Jasa je slovensko ekološko-kultu-rološko društvo, ki se ukvarja tudi z založništvom. V isti zbirki je izšlo še nekaj odličnih del, ki imajo več avtorjev: Pikapolonica na prašni cesti, Sijaj drugačnosti, Metulj na dežju. Elektronski naslov, na katerem je mogoče dobiti več informacij o knjigi in jo tudi naročiti, je: društvo. jasa@siol.net. Cena knjige za pravne osebe je 13.200 tolarjev. Pri nakupu deset in več izvodov pa 9.900 tolarjev. Cena knjige zajlzične osebe pa je 7.000 tolarjev. človekovega duha, ki je usmerjen le k sebi in svojemu uveljavljanju. Ne maram izkoriščanja šibkih: ljudi, živali, narave. Izredno sem občutljiva za krivice. Zelo se mi upira vse, kar človeka ali naravo oskruni, ponižuje in razvrednoti. In vsa ta doživetja in spoznanja sem imela priložnost izraziti kot avtorica besedil v knjigi Zuborenje Slovenije.« Kakšen je vpliv literature na družbeno okolje? »Verjamem, da ima literatura družbeni in moralni vpliv. Opozarja lahko na probleme in s tem vpliva na osveščenost ljudi. Probleme pa morajo reševati drugi: politiki, gospodarstveniki, ekonomisti, sociologi. S tem, ko pisatelj napiše delo, izpolni del svoje odgovornosti in dolžnosti.« Kako je bila med bralci sprejeta vaša pesniška zbirka Evino srce? »Kot je napovedala Neža Mau-rer, ki je napisala spremno bese- do moji poeziji in je tudi avtorica več besedil v knjigi Zuborenje Slovenije, je bila pesniška zbirka Evino srce, predvsem pri bralkah, dobro sprejeta. Prav one mi pogosto rečejo, da s to poezijo ponovno najdejo stik s sabo kot ženske. Od izdaje je bila zbirka predstavljena tudi v tujini: Španiji, Izraelu, Avstriji. Nekaj izbranih pesmi, ki so že prevedene v angleščino, je »odpotovalo« v Korejo, Ugando, Kenijo in v ZDA. To je zame ponovna potrditev, da smo si ljudje, kljub kulturnim razlikam neverjetno podobni v svojih temeljnih potrebah - ljubiti in biti ljubljeni. Tudi občutek bolečine in trpljenja je pri vseh ljudeh zelo podoben.« Kaj vam pomenijo vase dosedanje literarne izkušnje? »Vse izkušnje dosedanjega ustvarjanja, javnih objav in reakcij bralcev mi pomagajo k oblikovanju mene kot ustvarjalke in mene kot osebnosti. Počasi se približujem točki, ko me mnenje drugih več ne bo zmedlo. Le bralci so tisti, ki so pomembni - naš intimni dialog skozi literaturo.« Nam lahko zaupate vase prihodnje korake? »Prevod poezije v angleščino je eden od projektov, ki ga želim kmalu uresničiti. V predalu imam tudi dva nedokončana rokopisa otroške literature. Mislim, da so »krivci« za to novo ljubezen moji trije nečaki, s katerimi preživim veliko časa. Vedno znova me navduši njihova otroška preprostost, očaranost, njihovo čutenje sveta, čustvena razgibanost, domišljija, vrednote, prisrčnost, naivnost. Otroci si prav zaradi svoje ranljivosti zaslužijo prvorazredno literaturo. Nekaj drugih literarnih načrtov pa naj za zdaj ostane skrivnost.« Septembra 2003 ste bili imenovani za ambasadorko miru pri Medverski in mednarodni federaciji za mir v svetu. Prosim, če nam lahko nekaj poveste se o vasem delu na tem področju. »V Sloveniji je trenutno 12 ambasadorjev miru, po vsem svetu pa več kakor 50.000. To ni priznanje za narejeno, temveč predvsem velika obveza za vnaprej. In to obvezo sem z veseljem sprejela. Moje poti v letošnjem letu so bile povezane predvsem z našimi skupnimi prizadevanji za medverski dialog in mir v svetu. Pred kratkim sem se vrnila iz Izraela. Ta potovanja me notranje izredno bogatijo. Srečanja z ljudmi, ki si prizadevajo za mir in dobro prav za vsakega človeka na Zemlji, mi vračajo upanje, da ohranjam vero v nemogoče in po svojih močeh pomagam. Sicer pa pisanje lahko primerjam s potovanji, kjer je človek vedno sam. Potovanja ga spremenijo, tako kot pisanje, ker pride do novih doživetij in spoznanj, pustijo sledi in pisatelj pusti sledi s svojim zapisom čutenja obstajanja.« Miro Jakomin AVLIN MED OSMERICO NAJBOLJŠIH STRELCEV SVETA Septembra je Damjan Pavlin na paraolimpijskih igrah v Atenah osvojil ?esto mesto z zraËno pu?ko leae v kategoriji SH2 (za invalide), Ëetrto pa v streljanju stoje. »e pomislimo, da je v izjemno moËni konkurenci z vsega sveta bronasto medaljo na prvi finalni tekmi zgre?il le za borih 0,8 milimetra, na drugi pa za 0,6 milimetra, je to vsekakor izvrsten rezultat. Damjan Pavlin, 31-letni strelec iz Leskovca pri Krškem (sicer telefonist in receptor v Elektru Celje, področje Krško) je lahko na uspešno streljanje z zračno puško na paraolimpijskin igrali v Atenah upravičeno ponosen. V zvezi s svojim nastopom na paraolimpijskih igrah je povedal, da so v Atene odpotovali z letalom 10. septembra. Ze na letališču je bilo čutiti pravo športno ozračje, navdušenje med udeleženci iger pa se je še stopnjevalo v čudoviti, a močno zastraženi paraolimpij-ski vasi. Teden dni pred odprtjem so vsak dan v izredno hudi vročini trenirali na strelišču, nato so se 17. septembra udeležili veličastnega odprtja paraolimpijskih iger, ki je ob nabito polnem štadionu (približno 70 tisoč ljudi) trajalo kar tri ure. Zatem se je Pavlin skupaj z drugimi slovenskimi športniki 20. septembra udeležil tekmovanja z zračno puško leže, 22. septembra pa je nastopil tudi v tekmovanju stoje. Pri streljanju je dosegel dve dobri, že omenjeni uvrstitvi, ki ga v bistvu zavezujeta, da se bo na prihodnjih tekmovanjih še bolj potrudil in dal praktično vse od sebe. Sicer pa je na prvi finalni tekmi zmagala Finka Leinonen, na drugi pa Novozelandec Johnson. Navijači slednjega so od silnega navdušenja na koncu na tribunah zaplesali maorski bojni ples. Dogajanje in ozračje na pa-raolimpijskem stadionu je bilo nadvse zanimivo in razburljivo, pritisk na psiho pa tudi izredno močan, je svoje doživljanje v Atenah po vrnitvi v domovino opisal Pavlin, očitno še pod močnim vtisom nedavnih dogodkov. Kako tudi ne, saj ni dosti manjkalo, pa bi »odstrelil« eno od medalj. Res pa je, da so pri nekaterih vrhunskih športnih disciplinah včasih odločilne prav desetinke in sto-tinke. »Čeprav je bilo na tekmovanjih zelo naporno in se na koncu ni končalo tako, kot sem si v resnici želel, sem z doseženimi rezultati zelo zadovoljen. Se zlasti sem zadovoljen z osnovnim delom, kjer sem kar petkrat nastreljal vseh 600 možnih krogov. Tudi v poskusnem delu sem se dobro odrezal. Res pa je, da bi na obeh finalnih tekmovanjih potreboval malo več športne sreče,« je povedal Pavlin. Strelski nastop Pavlina je po tekmovanju ugodno ocenila tudi trenerka Polonca SladiË: »Zelo sem zadovoljna z njegovim osnovnim delom. Finale, v katerem je nastopalo osem najboljših strelcev sveta, je bil izredno razburljiv. Čeprav Damjan na finalnih tekmovanjih ni bolj izkoristil svojih možnosti in priložnosti, pa je vsekakor dokazal, da je zrel strelec in da lahko v prihodnosti računamo nanj.« Trenutno se Pavlin pripravlja na nova tekmovanja v streljanju z zračno puško: leta 2005 bo evropsko prvenstvo na Poljskem, leta 2006 svetovno prvenstvo v Švici, leta 2007 še eno evropsko prvenstvo (kraj trenutno še ni znan), nato pa bodo leta 2008 na vrsti paraolimpijske igre v Pekingu. Pavlina na njegovi športni poti proti svetovnemu vrhu spodbujajo tako domači kot prijatelji. Se posebej ga podpirajo v podjetju Elektro Celje, področje Krško, kjer so za njegovo udejstvo-vanje na športnem področju pokazali veliko razumevanja in mu radi priskočijo na pomoč. Nad njegovimi uspehi je navdušen tudi Peter Petrovič, predsednik uprave Elektra Celje, znan kot velik ljubitelj športnih in kulturnih dejavnosti. Miro Jakomin Damjan Pavlin si je na tekmovanju z zračno puško na paraolimpijskih igrah v Atenah leže pristreljal šesto mesto, stoje pa četrto. Od najvišjih uvrstitev ga je v izjemno močni konkurenci osmih najboljših strelcev sveta ločilo le nekaj pičlih desetink milimetra. Jih bo premagal leta 2008 foto Miro Jakomin 69 RVE ELESOYE ŠPORTNE IGRE USPEŠNE Elektro-Slovenija je bilo doslej eno redkih podjetij, ki po preoblikovanju nekdanjega elektrogospodarstva Slovenije - v začetku devetdesetih let - ni ohranilo širšega športnega udejstvovanja zaposlenih, čeprav je nekaj časa pod okriljem Elesa vendarle uspešno delovalo košarkarsko moštvo. ""1^^ a pobudo zaposlenih pa I ^^ je po začetnih pravno-^fc formalnih zapletih v za-—I— ^četku tega leta vendarle prišlo do oblikovanja športnega društva, ki je v začetku aprila izpeljalo prvo smučarsko tekmovanje na Rogli, predvideni pohod na Blegoš pa je v pozno pomladnem času tedaj pokvarilo vreme. Več sreče je društvo imelo pri organiziranju prvih Elesovih športnih iger 25. septembra v Debrem pri Laškem, na katerih je od skupno 174 članov društva sodelovalo 73 udeležencev. Ti so se pomerili v sedmih disciplinah, in sicer v odbojki, nogometu, košarki, badmintonu, namiznem tenisu, pikadu in šahu, ter se odpravili tudi na pohod na bližnji Smo-hor.Organizatorji pod vodstvom v. d. predsednika društva Srečka Lesjaka so se tudi tokrat odlično odrezan, igram je bilo za spremembo še kar naklonjeno tudi vreme, predvsem pa ni zmanjkalo dobre volje, tako da se je prireditev s podelitvijo priznanj in obveznimi plesnimi koraki zavlekla v večerne ure. Drugače pa so bili doseženi naslednji rezultati: Nogomet - prvo mesto ekipa EP Maribor, drugo zastopniki enote Beričevo in tretje nogometaši Podloga. Košarka - prvo mesto je pripadlo gostiteljem ekipi Podloga, na drugo so se uvrstili Mariborčaniin na tretje mešana ekipa, ki je zasto- pala Kleče. Odbojka - najbolje so skakali in podajan žogo predstavniki Podloga, na drugo mesto so se prebili igralci iz Hajdrihove, na tretjem mestu pa so končan Mariborčani. Namizni tenis- Najbolj natančno je lopar nastavljal Mirko Petek, na drugo mesto se je uvrstil Milan Knapič in tretje je zasedel Tomaž Kovač. Badminton (dvojice) - zmagovalni Na igrišču za odbojko živahnosti ni primanjkovalo. Igra s črno belimi •ami ne sodi med fizično najbolj dinamične, zato pa zahteva od udeležencev veliko miselnih naporov. Najbolj atraktivno in navijaško podprto je bilo tudi tokrat košarkaško tekmovanje. Posebno priznaje za trud so prejeli tudi udeleženci pohoda. par sta tokrat bila Mojca Prvinsek in Brane Janjic, na drugem mestu sta tekmovanje končala Tadeja Arbiin Marko Kljun, tretje mesto pa je pripadlo dvojici Igor Lah in Darko Malek. Pikado (zgolj ženska konkurenca) - Najbolj ostre puščice je imela Tadeja Arbi, mesto za njo se je uvrstila Jožica Debelak in na tretje mesto Simona Homšak. Sah - kralja na šahovnici je najuspešnejše napadal Milan Kna-pič, na drugo mesto se je zavihtel Franc Svatina, tretje mesto pa je pripadlo Alešu Zagoričniku. Uspešno in brez poškodb se je na izhodišče vrnilo tudi vseh šestnajst pohodnikov, ki so potrdili, da so v dobri kondiciji. Ob koncu lahko le izrazimo upanje, da se bo dejavnost športnih društev po vseh podjetjih elektrogospodarstva še naprej krepila in da bomo v kratkem na ravni celotnega elektrogospodarstva mogoče lahko vendarle znova organiziran družabno športno srečanje vseh, ki delujemo v okviru slovenskega elektroenergetskega sistema. Nedavne skupne igre Holdinga Slovenske elektrarne so morda bile že prvi korak v tej smeri. Branejanjic 71 ESTNA EL. LJUBLJANSKA ZBIRALI©»E UMETNIKOV Odprtje Mestne elektrarne Ljubljanske (MEL) leta 1898 je pomenilo zaËetek elektrifikacije v Ljubljani. Ob stoletnici, leta 1998, je Elektro Ljubljana MEL obnovilo v skladu s smernicami strokovnjakov spomeni?kega varstva. Ob tej priloanosti je podjetje izdalo tudi knjigo o nastanku elektrarne in njenem obratovanju. Stavba je danes za?Ëitena kot kulturni, tehni?ki in zgodovinski spomenik in je ?e vedno v lasti Elektra Ljubljana. Ae pred leti so jo odkrili umetniki in zaËeli prostor napolnjevati z umetni?kimi vsebinami. Med prvimi so bili Ema Kugler, Matjaa Berger, Enrique Vargas v okviru festivala Exodos, v elektrarni pa je trikrat zadnje avgustovske dni gostoval tudi festival Mladi levi, ki ga prireja zavod Bunker. Zadnji dan julija 2003 so v prostorih MEL ministrica Andreja Rihter, minister mag. Janez KopaË in uprava Elektra Ljubljana podpisali tripartitno pogodbo o brezplaËnem najemu prostorov MEL in prenovi ter prilagoditvi objekta v prostor za uprizoritve-ne umetnosti, ki ga programsko upravlja zavod Bunker, izbran na javnem razpisu. Pri prenovi MEL je sodelovalo podjetje Gradis. Del stavbe je zdaj osrednja dvorana, manj?i del pa je ohranjen kot muzejski del, kjer je ?e vedno viden del dimnika, turbine in nekatere merilne naprave elektrarne, postavljeni pa so tudi panoji, ki razlagajo S S 3L 72 zgodovino elektrarne. V kleti so urejene garderobe in sanitarije za umetnike, skladi?Ëni prostor, ostaja pa ?e nekaj prostora, ki bi ga bilo mogoËe tudi preurediti v prostor za vaje. Odprtje prenovljene elektrarne je bilo 21. avgusta v dveh sklopih. Opoldne je bilo odprtje za predstavnike vseh sodelujoËih pri prenovi in transformaciji elektrarne v prostor za uprizori-tvene umetnosti. Trak z napisom visoka napetost so prerezali predstavnik mesta Ljubljana, ministrica za kulturo, predsednik uprave Elektra Ljubljana, predstavnik Gradisa in direktorica zavoda Bunker. VeËerno od- prtje je bilo zasnovano kot hom-mage slovenski neodvisni plesni in gledali?ki sceni. Umetniki so bili predstavljeni s projiciranimi odlomki iz predstav ali pa razliË-nimi artefakti iz njihovih preteklih uprizoritev. Sedanji program elektrarne je razdeljen v tri programske sklope. Program umetni?kega ustvarjanja sestavljajo vaje, predpro-dukcija, omogoËanje rezidenc tujim umetnikom. Drugi sklop je izobraaevanje, organizirajo se razliËne delavnice, seminarji, okrogle mize, predavanja in vadba. Tretji sklop pa je predstavitveni del: domaËe in tuje predstave in festivali. Foto arhiv Elektra Ljubljana Odprtje prenovljene MEL. S festivalom je začela MEL ponovno »obratovati«. Večerno odprtje je bilo začetek delovanja novega prostora, kot tudi že sedmega festivala Mladi levi. Po besedah direktorice zavoda Bunker Nevenke Koprivšek je bil letošnji festival zadnjič v takšni obliki. Sedaj, ko ima Bunker svoj domicil, se bodo iz strnjene festivalske oblike tuja gostovanja raztegnila čez vse leto in trudili se bodo vzpostaviti kontinuiran program ter zavest o MEL kot o novem in kakovostnem kulturnem prizorišču. Festival in tudi dosedanje delovanje MEL sta doživela izjemen medijski odziv in uspeh. Zaznano je bilo visoko število me- dijskih objav, dobrih kritik in ne nazadnje, izjemen odziv občinstva: polne dvorane in dolgi aplavzi. MEL je zdaj polno zasedena, v njej vadijo različne skupine, vsako dopoldne poteka izobraževalni program Agon, namenjen mladim profesionalnim ali polprofe-sionalnim plesalcem, oktobra je v elektrarni potekal del festivala Mesto žensk. Kot je povedala Nevenka Koprivšek, so bili presenečeni nad silnim povpraševanjem po prostoru. Potrdila se je ugotovitev raziskave, ki sta jo izvedla zavod Bunker in Mirovni inštitut, da je v Ljubljani kronično pomanjkanje vadbenih prostorov. MEL bi radi postavili kot zgled za podobne obnove in sodelovanja, hkrati pa bi želen nadaljevati razvoj. Vpeli bi jo radi v širši prostor, najprej v četrt Ljubljane, v kateri se nahaja, in nadaljevan razvoj tega dela mesta, ki se vzpostavlja kot možen prostor za razvoj kulturne četrti, ki bi se začenjala z Metelkovo mestom, nadaljevala z Etnografskim muzejem, MEL in nato vse do Ljubljanice. Elektrarna pa ponuja tudi zgled v tujini že dolgo uveljavljene prakse spreminjanja zapuščenih industrijskih objektov v kulturna središča. Prenova MEL je po besedah Nevenke Koprivšek in predsednika uprave Elektra Ljubljana Vin-cenca Janše lep zgled sodelovanja gospodarstva, dediščine in kultu- re. mag. Violetalrgl MAJHEN HOTEL ZA VELIKE POSLOVNE ODLOČITVE V osrËju najbolj zelenega in mirnega dela slovenske obale, v prijetnem manj?em obmorskem mestecu Fiesi, stoji Hotel Barbara. Poleg prijetnega poËitnikovanja in oku?anja kulinariËnih dobrot je hotel nadvse primeren za razliËna manj?a kongresna in poslovna sreËanja. Teanje na podroËju kongresnega turizma gredo v smeri manj?ih poslovnih sreËanj in seminarjev. Hotel Barbara ima v ta namen sodobno opremljen in klimatiziran izobraaevalni center, ki je primeren za organizacijo seminarjev, kongresov, razliËnih delavnic, predstavitev, novinarskih konferenc, poslovnih in drugih sreËanj. Center je prostorsko zasnovan tako, da je mogoËe veliko dvorano z 80 sedeai pregraditi, kar omogoËa vzporedno delo v dveh manj?ih prostorih. Oba sta opremljena s sodobnimi avdio-vizualnimi sredstvi. Ponudbo izobraaevalnega centra zaokroaata aperitiv bar in bistro na plaai, kjer se med odmori gostje lahko okrepËajo, ter restavracija, ki je primerna za zakljuËna slavja. V Hotelu Barbara imajo za udeleaence tovrstnih sreËanj pripravljene posebne pakete, ki vkljuËujejo najem konferenËne dvorane, namestitev, gostinsko ponudbo in rekreacijo, saj je v sklopu hotela tudi pokrit bazen s savno in fitnes studiem. Podrobnejše informacije: HOTEL BARBARA FIESA * * * Fiesa 68, 6330 Piran Tel.: 05 617 90 00 Faks: 05 617 90 10 e-po?ta: hotel.barbar@siol.net www.hotelbarbarafiesa.com M 73 RUAZEN UPRAVMK ELDOMO VIH POČITNIŠKIH DOMOV Na Belem križu nad Portorožem stoji prijetni Počitniški dom slovenskega elektrogospodarstva, ki ga upravlja Eldom. Pogled seže na vse strani, na spodaj ležeči turistični Portorož, stari Piran, letoviško Fieso, zdraviliški Strunjan. Dom stoji na hribu, odmaknjen od turističnega vrveža, pa kljub temu na križišču poti slovenske obale. Ivo Brnabič, prijazen upravnik Eldomovih počitniških domov ima polne roke dela. Ze trinajsto leto se vrača v Portorož vsako poletje in skrbi za goste, ki radi prihajajo na osrednjo slovensko riviero. Trinajst let mu je Portorož drugi dom, kjer pa je ločen od družine, h kateri se vsako jesen ljubeče vrača. Upa, da se bodo stvari uredile, da bo rodni kraj in stalni dom postal zopet otoški Rab. Ivo Brnabič je namreč doma z Raba in zadnji upravnik Počitniškega doma elektrogospodarstva Slovenije na Rabu, ki ga je moral zaradi nastanitve beguncev leta 1991 zapustiti. Ker je bil redno zaposlen v Počitniški skupnosti elektrogospodarstva Slovenije, je sprejel rezervno možnost in postal upravnik Počitniških domov Portorož in Krvavec. Od kuharja do upravnika doma na Robu »Po poklicu sem kuhar. Prvo delovno mesto sem junija 1969 dobil v Počitniškem domu elektrogospodarstva na Rabu, ki je bil zgrajen leta 1963. V domu je bilo od 220 do 240 gostov, pogodbeno smo imen v zakupu še zasebne hiše. Pri nas so se prehranjevali tudi gostje iz bližnjega kampa. Imeli smo po 400 obrokov na dan. Po osmih letih sem našel novo priložnost in leta 1977 prevzel naloge upravnika na Lošinju, kjer sem delal desetletje. Leta 1987 me je poklical rabski upravnik Božo Matijevič, ki je odhajal v pokoj, in me povabil, naj se vrnem na Rab. Sprejel sem ponudbo in postal upravnik doma. Dom na Rabu je bil zelo priljubljen. V njem so se ljudje počutili domače, do njega so čutih posebno pripadnost in vanj so radi zahajali; doma namreč hotel ne more nadomestiti. Počitniški dom Rab je imel dobro zasedenost. Letno smo imeli od 18.000 do 21.000 prenočitev. Finančni rezultati in obiski na Rabu so bih daleč največji od vseh elektrogospodarskih domov na Hrvaškem. Imeli smo tri domove v Novem Vino-dolskem, v Veh Luki in na Rabu. Počitniški dom Rab je bil najboljši, bil je največji in je deloval najdlje. Leta 1988 se je začela prenova, ki je trajala nekaj let. Leta 1990 je bila na vrsti vgradnja nove opreme. Zal polovico obnovljenega doma niso nikoli uporabljali naši delavci, begunci pa so bih prvi, ki so se vselili v obnovljene prostore. Rab je prekinil z delovanjem avgusta 1991 v času revolucije v Kninu,« je povedal Ivo Brnabič. Dodal je tudi, da sta bila v času vojne v Sloveni- ji v domu na Rabu dva para upokojencev: g. Komel iz Elektra Primorske in g. Uršič iz Elektra Ljubljana. Takrat so se dogovorih, da se ob ponovnem odprtju doma znova srečajo in spijejo šampanjec. Na to čakajo že trinajst let! Več kakor desetletje čakanja na izselitev beguncev »Septembra 1991 smo dobili ukaz od Republike Hrvatske, po katerem je bil dom dan na razpo- Foto Drago Papler Ivo Brnabič se želi vrniti na Rab. lago za potrebe hrvaške vojske. 26. novembra 1991 so prišli v dom prvi begunci. Odtlej so dom upravljali krizni štabi, oziroma Centri za socialno skrbstvo. Dom je bil vseskozi zaseden in na koncu so se vsi begunci iz drugih objektov preselili v naš dom. Danes statusa begunca nima nihče več, čeprav je v domu še vedno nekaj ljudi, tako da še danes ključi doma niso v naših rokah. Ce bo prišlo do prevzema, bo treba to narediti tako, kot se spodobi: z vsemi komisijami, z vsemi zapisniki in z ugotavljanjem odgovornost za povzročeno škodo,« opozarja Ivo Brnabič. Pripominja pa tudi: »Mislim, da smo v elektrogospodarstvu naredili napako. Ne glede na to, da so bili begunci v rabskem domu, bi se morale določene stvari reševati. Pri tem mislim na urejanje dokumentacije, zadev okrog lastništva, urejevanje vknjižbe objekta, sodnih registrov in podobnih stvari. Konkretno ni bilo nič storjeno, sedaj ko smo se začeli bolj zanimati za to, vidimo, da so še stvari, ki jih je treba urediti. Za to bo potreben čas, menim pa, da so obeti dobri, zanimanje za letovanje ljudi pa tudi. Slovenci so zelo radi prihajali na Rab in še sedaj je zelo dosti vprašanj o tem, kdaj se bo Počitniški dom na Ra-bu znova odprl. Četrt stoletja prezimil na Krvavcu Ker je bil Ivo Brnabič redno zaposlen v takratni Počitniški skupnosti elektrogospodarstva, katere naslednik je Eldom, d. o. o., je po zaprtju doma na Rabu ostal brez dela. Sprejel je edino možnost, da zaposlitev nadaljuje v počitniških domovih elektrogospodarstva v Sloveniji, v poletnem času v Portorožu, med zimsko sezono pa na Krvavcu. »Na Krvavcu sem delal od leta 1987 naprej, ko sem hodil pomagat gospe Ha-slejevi, ki je bila oskrbnica starega počitniškega doma. Lahko rečem, da sem na Krvavcu preživel kar 25 let. Poznam veliko ljudi na Gorenjskem in od vseh zaposlenih, ki delajo na območju Rekreacijsko turističnega centra Krvavec, sodim med tri najstarejše po stažu iz teh zlatih časov sedemdesetih let. Ponujamo celotno penzionsko storitev, kar pomeni, da imamo glede na lokacijo objekta, delovne razmere in dostavo precej zahtevno delo. V domu je na voljo 37 postelj, zaradi ekoloških zahtev pa 150 do 200 kilogramov posteljnine vozijo na pranje v dolino. Za oskrbo Počitniškega doma Krvavec nas skrbi le pet delavcev. Razmerje uporabnikov doma na Krvavcu pa je nekako pol iz elektrogospodarskih podjetij in pol zunanjih, med katerimi k nam redno prihajajo skupine iz Osijeka in drugih krajev.« Portoroška ponudba: centralni dom in bungalovi Od leta 1991 je Ivo Brnabič tudi upravnik Počitniškega doma Portorož na Belem križu. »V Portorožu smo se prilagodili zahtevam dopustnikov. Zadnje čase je bilo precejšnje povpraševanje po apartmajskem načinu letovanja. Pri prenavljanju starega dela doma v Portorožu leta 1991 in leta 1996 smo povečan udobje in v vsako sobo namestili tuše, povsem pa smo prenovili tudi bunga-love. Nekaterim obiskovalcem ustreza polpenzion, ki ga ponujamo v domu v Portorožu, drugi pa sami poskrbijo zase. Zadnje čase opažam, da ljudem vse bolj ustreza polpenzion, saj se jim vse manj ljubi kuhati ter skrbeti za prehrano. C as bivanja v domovih se je zadnje čase skrajšal, zato ga vsi želijo čim bolj izrabiti. Danes je standard precej upadel in ljudje vse težje letujejo, zato je domski turizem primerna možnost. V centralnem domu in v bungalovih lahko sprejmemo 60 ljudi. Zunaj našega upravljanja, pa vendar na belokriški lokaciji, sta še dve hišici; ena je od Elektra Ljubljana, druga pa od Elektra Maribor. Imamo 12 dvoposteljnih sob s po dvema dodatnima ležiščema v bungalovih in 11 dvoposteljnih sob v centralnem domu. Polpenzionski gostje imajo v domu na voljo teraso, bife, televizijo. Za delovanje doma skrbimo štirje: kuharica, dve gostinski delavki in jaz kot upravnik. Edino jaz sem redno zaposlen, drugi so delajo pogodbeno, oziroma za določen čas. Vsi moramo delati vse in poskrbeti, da vse poteka gladko, od urejanja okolice, čiščenja, planiranja jedilnikov, nabave hrane in podobnih stvari. Zahtevna je priprava in skrb za hrano, ki je pomemben dejavnik pri dobrem počutju in zadovoljstvu gosta. Imamo sedemdnevne izmene, zadnje čase prihajajo ljudje tudi samo na tridnevni do štiridnevni oddih. Imamo pa tudi goste, ki pridejo na dopust za ves mesec. Prednost našega doma je tudi prijetna senca in mirna okolica. Dom je na taki lokaciji, da nudi mir in duševno sprostitev. Do centra Portoroža je deset minut hoje ali pa kratka vožnja z avtom,« pravi Ivo Brnabič. Odločitev o obnovi počitniškega doma na Rabu? Načrti za prihodnost so odvisni od denarja in strategije lastnikov, elektrogospodarskih podjetij. Eldom, d.o.o. skrbi za upravljanje počitniških objektov. V načrtih imajo posodobitev zmogljivosti, v parku bi bili dobrodošli dodatni športni rekviziti, ograja, urejeno parkirišče. Po besedah Iva Brnabiča se bodo morah v kratkem lastniki - elektrogospodarska podjetja - odločiti o ureditvi Počitniškega doma na Rabu. Preudariti bodo morah tudi, kaj narediti s Počitniškim domom v Veh Luki na otoku Korču-la, žal pa je bil Počitniški dom v Novem Vinodolskem pred leti prodan. »Na nek način sem se ves ta čas žrtvoval, ker sem bil vedno optimist, da bom dočakal obnovo Počitniškega doma na Rabu. Rad bi se vrnil domov in skrbel za ta dom, kot sem prej. V to sem vložil tudi teh trinajst let,« je dejal Ivo Brnabič. Letna sezona v domu na Belem križu se je sredi septembra iztekla. Prihaja čas selitve. Jesenske mesece bo moj sobesednik Ivo Brnabič preživel v krogu svoje družine na Rabu, kjer ga čakajo žena in dve hčeri. Pozimi pa se bo spet vrnil na Gorenjsko, na zasnežena smučišča Krvavca. Leta 1969, ko je prvič prišel na spolzke zasnežene terene, je bila ta izkušnja za obmorskega človeka precej nenavadna. V petintridesetih letih pa se je navadil tudi na te prijetne posebnosti, denimo, sneg, vožnjo z motornimi sanmi in smučanje. Globoko v njem pa še vedno tli želja, da bi s šampanjcem nazdravil v rabskem Domu ... Drago Papler 75 ED MARSOM IN GROSSGLOCKNERJEM V minulem letu, ko je bila večina pogledov Zemljanov 27. avgusta uprtih proti Marsu, sicer tudi rimskemu Bogu vojne, je v ledeniski razpoki najvišje avstrijske gore bil bitko za življenje alpinist Milan Vizintin, zaposlen v distribucijskem podjetju Elektro Celje. Tistega dne se je namreč Milan z dvema prijateljema iz Elektroprenosa Podlog in dvema sokra-janoma želel povzpeti na 3797 metrov visoki Grossglockner -Veliki Klek v avstrijskih visokih turah. Vzpon je bil seveda naporen, toda Milan si je želel še več adrenalinskih užitkov od drugih prijateljev, in si je izbral ločeno pot proti vrhu, seveda krajšo in hitrejšo, toda po zelo spolzkem ledeniku. Čeprav so ga drugi pregovarjali, se je kmalu od njih oddaljil in šele po dobri uri se jim je oglasil po mobilnem telefonu. Toda to ni bil tisti razigrani Milan izpred ene ure, to je bil glas obupanega človeka, ki je s hropečim in tresočim glasom klical na pomoč, ne da bi mu uspelo klic razločno dokončati. Seveda je v tistem trenutku v srca vse preostale četverice, kot strela z jasnega, švignila strela groze, kajti vsi so pomislili na najhujše. Kljub temu so takoj prisebno poklicali reševalce, a grozni občutki jim niso dopuščan sproščenega dihanja. Medtem se je še huje dogajalo z Milanom, kajti kmalu potem, ko se je ločil od prijateljev, mu je na ledeniku spodrsnilo. Nič niso pomagale ostre dereze in cepinove konice, le planinska izkušenost in izredno dobra kondicijska pripravljenost mu je omogočila, da se je po 50-metrskem drsenju »srečno« zagozdil v začetek lede-niške razpoke, ki je bila sicer v nadaljevanju razširjena več ka- kor dva metra. Potem ko se nikakor ni mogel izvleči iz globoke razpoke, saj je bil zagozden vse do ramen, mu je s skrajnimi napori iz nahrbtnika uspelo izvleči mobilni telefon in po srečni vzpostavitvi zveze izreči prijateljem nekaj besed obupa, kajti telefon se mu je prehitro izmuznil iz rok, da bi lahko opisal svoj brezupni položaj. Medtem so bili izurjeni gorski reševalci iz helikopterske enote Sant Antona že v bližini, na pomoč pa jim je priletel tudi policijski helikopter, ki je sicer iskal dva izgubljena nizozemska alpinista. Ker je bilo lociranje pogrešanega zelo oteženo, so reševalci s helikopterjem prepeljan še Milanovega prijatelja, ki jim je pokazal mesto, kjer so se dve uri prej razšli, in kaj kmalu so Milana tudi zagledan v razpoki. Toda njegovega prijatelja so morah najprej odložiti, saj bi bilo sicer breme za helikopter pretežko. Seveda pa se reševalci niso zavedali, da so v tistem trenutku Milana pahnili v skrajni obup. V zagozdenem položaju ga je namreč zahvala ledeno mrzla voda in ko je ves premražen uzrl luč upanja v bližnjem helikopterju in mu že ves vesel mahal z utrujeno roko, je le-ta odpeljal; morda za večno, si je mislil Milan. Toda vestni reševalci so bih drugega mišljenja, kaj hitro so se vrnili in s spretnim manevrom, kljub izjemno težavnemu terenu, jim je uspelo izvleči Milana iz razpoke in ga namestiti v reševalno vrečo, s katero so ga na vrvi prepeljali na plato Franca Jožefa na dnu ledenika in ga nato prenesli v helikopter ter ga prepeljali v Lienško bolnišnico. Dr. Helmut Latscher in dr. Anton Kollreider sta takoj ugotovila, da je Milan praktično klinično mrtev, saj je bila njegova telesna Milan s hËerko na platoju Franca Joaefa pod Grossglocknerjem, ki bi bil kmalu zanj skoraj usoden. temperatura samo 26 °C, imel je zastoj srca in krvnega obtoka. Ko tudi akcija z uporabo defibrila-torja ni bila uspešna, sta se srčna kirurga spomnila na podoben primer izpred dvanajstih let, ko so v prav tej bolnišnici rešili podoben primer češkega alpinista. Kljub temu, da se je dramatičnost med zdravniškim osebjem stopnjevala, so se kirurgi odločili za klasično metodo oživljanja in pacientu odprli prsni koš, dr. Kollreider mu je vzel srce v roke in ga brez prestanka masiral polni dve uri. Med tem so mu drugi ogrevali prsno in trebušno votlino s toplim sredstvom. Tovrstne metode oživljanj v slovenskih bolnicah še nikoli niso izvedli in se je tudi ne lotevajo, bila pa je v danem trenutku še zadnje upanje, kot so pozneje komentirali zdravniki lienške bolnice. In tako, kot je bil tiste noči srečen planet Mars z dvema satelitoma Fo-bosom in Deimosom, je bil lahko še bolj srečen Milan, kajti operacija je uspela. Do drugega rojstva je sicer trajalo še natanko 27 dni, kajti Milan je bil tako dolgo v komi, vmes pa je bil prepeljan še v mariborsko in celjsko bolnišnico. Potem ko se je vendarle prebudil, so seveda spet zaigrala srca njegovih staršev in družine, kamen od srca pa se je odvalil tudi njegovim prijateljem, ki so ves mesec zanj držah pesti. Po enem letu je Milan domala popolnoma okreval, uspešno se je vrnil v službo in s posebnim veseljem proslavil svoj novi prvi rojstni dan med zdravniškim osebjem lienške bolnice in gorskimi reševalci. Trenutki ponovnega snidenja so bih zelo ganljivi, saj se je Milan celotnemu zdravniškemu in reševalnemu osebju zahvahl s prisrčnimi besedami in spomiskimi darili. Njegov primer pa bo zagotovo v avstrijske medicinske učbenike, pa tudi kakšno knjigo kirurških rekordov. Seveda Milan ne bi bil Milan, če ne bi postavil še enega svetovnega rekorda. Takoj po praznovanju »prvega« rojstnega dne je tudi uspešno končal magisterij in seveda takoj obudil željo po osvojitvi najvišje gore Avstrije - ah pa bo morda rajši osvojil kar Mars. SreËko Lesjak STOJANU BOLETU Drugega septembra letos je umrl Sto-jan Bole. Od leta 1972 je bil zaposlen na Elektroinštitutu Milan Vidmar, najprej kot diplomirani ekonomist v Oddelku za energetiko, pozneje kot vodja splošnih služb in namestnik direktorja, zadnja leta pa svetovalec v Oddelku za elektrarne. Zal je njegovo uspešno in predano delo pretrgala usodna bolezen, ki mu je onemogočila nadaljnje delo. Sodobna medicina je naredila vse, kar je znala in zmogla, leta 1994 so mu kot drugemu v Sloveniji presadili srce, ki je vzdržalo polnih deset let. Potem tudi drugo srce ni bilo več dovolj, umrl je star komaj 56 let. Stojan je bil vesel, odkrit in pošten fant. Pri svojem delu se je vedno odlikoval z izrazito neposrednostjo in predanostjo, vedno je želel, da bi šlo našemu inštitutu najbolje, in tudi vsa leta, ko je bil invalidsko upokojen, se je zelo zanimal, kako živimo, kako nam gre: poslovno in tudi v zasebnem življenju. Bil je vedno naš, čeprav že kar deset let ne vsak dan z nami. Oster in neizprosen kritik napak v družbi in stroki, pa vendar vedno pripravljen svetovati in pomagati. Rad je imel hribe, v mladih letih so bile gore njegova velika ljubezen. Knjige in glasba so bile del njegovega življenja. Najbolj pa je ljubil svoj Kras. Tam si je postavil hišo, v kateri je želel preživeti svoja stara leta z ženo Nušo, ki mu je vsa leta bolezni z ljubeznijo in predanostjo stala ob strani. Zehmo si, da bi vsi, ki ste ga poznali in kdaj delali z njim, ohranili na njega svetel spomin, kot na nekoga, za katerega smo veseli, da smo ga poznali in bih lahko njegovi prijatelji. Sodelavci 77 INKO MAJDI», OD MLINARJA DO ELEKTRARNARJA Rodbina MajdiË iz Jar? pri Meng?u je bila napredna, ukvarjala se je z mlinarstvom in trgovino. Pred 130 leti, leta 1874, je z nakupom postal njihov stari mlin v Kranju, v katerem je leta 1893 prviË posvetila elektriËna aarnica in pred 80 leti, leta 1924, nastala pomembna javna elektrarna. Veleindustrijalec Peter MajdiË je bil rojen 15. junija 1823 v Jar?ah pri Meng?u. Po oËetu je leta 1847 podedoval majhen lesen mlin na ?est kamnov v Zgornjih Jar?ah, ki ga je leta 1862 preuredil in mu oskrbel kolo za 26 konjskih moËi. Leta 1864 je blizu Homca pri Kamniku kupil posestvo, napravil nov mlin, ga zamenjal za pripravljen svet v Jar?ah in tudi tam postavil mlin. Vendar pa je slednji leto pozneje pogorel. Leta 1874 je od egipËanskega trgovca in politika Leopolda Jugo-vica kupil stari mlin na vodni pogon v Kranju. Peter MajdiË se je lotil raznih izbolj?av na vodnem dotoku iz Save in leta 1880 je namesto vodnih koles vgradil vodno turbino s 100 konjskimi moËmi ter trgoval z mlevskimi izdelki. Podjetje je postalo najveËji mlin na Kranjskem, ki je obratoval 250 dni na leto po 14 ur na dan, v njem pa je bilo zaposlenih 13 mli-narskih pomoËnikov. Peter MajdiË se je zanimal za kulturne potrebe rojstnega kraja, sezidal ?olo v Jar?ah in kupil izobraaevalnemu dru?tvu hi?o. Imel je tri sinove: Franca, Vinka in Petra. Umrl je 10. februarja 1908. Najstarej?i sin Franc MajdiËje bil rojen 12. aprila 1854 v Jar?ah pri Meng?u. Po oËetovi smrti je prevzel valjËni mlin na paro in na turbine v Jar?ah, ki je imel 1922. leta 125 konjskih moËi in je zaposloval 15 delavcev. Franc MajdiË je umrl 17. novembra 1931 v Hu-dinji pri Celju. Sin Peter MajdiËje bil rojen 12. februarja 1862 v Jar?ah pri Meng?u. OËe mu je leta 1888 od ?vicarja Lutza kupil mlin pri Sp. Hudinji pri Celju. Mlin je izviral iz leta 1604, njegova zmogljivost pa je bila 10.000 kilogramov mlevskih izdelkov na dan. Peter ml. je mlin moderniziral, raz?iril in preuredil na avtomatsko fabrikacijo ter njegovo zmogljivost poveËal na 70.000 kilogramov. Kupil je ?e drugi mlin v ©kofji vasi pri Celju in ga preuredil v tovarno odej. Ustanovil je tudi tovarno za podkove in druge aelezninske izdelke, leta 1901 v Celju veletrgovino z aeleznino Merkur in podruanico v Kranju. Izdal je prvi veËji slovenski cenik aelezninskih izdelkov ter tako dopolnil slovensko terminologijo v aelezninski stroki. Leta 1924 je kupil tovarno v ©torah, ki je izdelovala vse vrste negorljivega materiala. Ko je zgorel mlin brata Franca v Jar?ah pri Meng?u, je tam ustanovil industrijo platnenih izdelkov. Umrl je 12. novembra 1930 v Sp. Hudinji pri Celju. Prva aarnica zasvetila v MajdiËevem mlinu v Kranju Za elektrotehniËno zgodovino je bil najpomembnej?i drugi sin Vinko MajdiË, rojen 3. aprila 1858. Od oËeta Petra MajdiËa je leta 1887 prevzel valjËni mlin v Kranju, ki so ga gnale vodne turbine. Vinko MajdiË je bil napreden in razgledan moa. Leta 1890 je ponovno moderniziral in poveËal mlin. Slednji je potreboval tudi veË moËi, in je zato MajdiË spomladi leta 1892 vloail na obËino pro?njo za dovoljenje za poveËanje in ga v enem mesecu tudi dobil. Obenem se je odloËil, da svoj mlin elektrificira, ?e veË, ker je imel dovolj moËi, je nameraval elektrificirati tudi mesto. V ta namen je pri dunajski tovarni Kre-menetzky&Mayer naroËil potrebne naËrte za elektrarno na Savi in elektriËno omreaje za mesto Kranj. Jeseni 1892 je obËini ponudil predlog za razsvetlitev mestnih ulic. Vendar je ta ponudbo odklonila, Ëe? da bo na vodni moËi, ki jo ima Sava ob MajdiËevem mlinu, sama postavila svojo turbino in dinamo. Turbina bo podnevi gnala Ërpalko za mestne vodnjake, ponoËi pa bo razsvetljevala mesto, so razmi?ljali mestni veljaki. Ostalo je le pri predlogu in mestne ulice so ?e dolgo Ëasa razsvetljevale petrolejke, in to le pozimi in ob temnih noËeh, ko pa je bil na nebu mesec, se luËi na ulicah ni smelo priaigati. MajdiË je nabavil tudi veËjo vodno turbino moËi 300 KM, ki naj bi zadostovala za potrebe poveËanega mlina in dajala ?e dovolj moËi za elektriËno razsvetljavo mesta. Ker pa je bil odziv kranjskih me?Ëanov na to novost majhen - na razglas me?Ëanom za prijavo prikljuËka na elektriËno omreaje se je prijavilo sedem interesentov s skupno 5 veËjih in 20 manj?ih luËi - in ker so tudi obËinski moaje odklonili MajdiËevo ponudbo za razsvetljavo mestnih ulic, je od prvotne namere odstopil. Nabavil si je le manj?i dinamo moËi 15 kW, 220 V, s katerim je leta 1893 zaËel razsvetljevati modernizirani mlin, gospodarska poslopja in stanovanjske prosto- re. Leta 1897 je nabavil novo turbino moËi 300 KM in poveËal zmogljivost valjËnega mlina na letnih 2500 vagonov moke ter zaposloval sto delavcev. V letih 1909-1910 je bil tudi lastnik delni?kega paromlina v Zagrebu. Neuspe?ne ponudbe za elektrifikacijo Kranja Ponudbo za elektrifikacijo mesta Kranja je leta 1901 vloail ?e Adolf Kreutzberger, ki je imel elektrarno na reki Kokri, vendar je obËinski odbor tudi to zavrnil, saj so prav tedaj spet razmi?ljali o lastni elektrarni na Savi. Ostalo pa je le pri predlogu. Misel o lastni elektrarni se je nato pri kranjskih obËinskih moaeh ?e enkrat pojavila leta 1913, ko je obËina zgradila vodovod za mesto in okolico. Razmi?ljali so, da bi v ta namen izkoristili svoje vodne pravice na Savi. Vodnega kolesa, ki je do tedaj poganjalo Ërpalko za dovod vode v mesto, niso veË potrebovali. Sodili so, da bi lahko pridobili okrog 70 konjskih moËi. Vendar pa se je zapletalo pri lokaciji in pri drugih vodnih uporabnikih. Zanimiva sta novo odkrita dokumenta v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, enota za Gorenjsko, med Mestno obËino Kranj in Vinkom MajdiËem, lastnikom valjËnega mlina v Kranju.V Razprav-nem zapisniku C. kr. okrajnega glavarstva v Kranju z dne 12., 13. in 15. septembra 1911 je navedena obravnava o pro?nji mestnega aupanstva v Kranju, da bi se obËini Kranj dovolilo, da na mestu vodnega kolesa pri MajdiËevem mlinu postavi vodno turbino in da dobljeno moË uporabi za elektriË-no razsvetljavo mesta, morebitni preostanek pa odda veËjim odjemalcem. Vinko MajdiË je temu nasprotoval. Dejal je, da je pri tem vodnem projektu kot lastnik velikega valjËnega mlina v Kranju glavni interesent. MoË oziroma voda za turbino, ki jo je projektirala obËina Kranj, se namreË jemlje iz njegovih jezovnih naprav, s tem pa pomeni vsak kon-zum, ki ga izkori?Ëa mestna obËina, zanj prikraj?anje vodne sile. Predloaen je bil tudi naËrt poravnave, sklenjene med mestno obËino Kranj in lastnikom valjËnega mlina v Kranju Vinkom MajdiËem, v vodni zadevi z dne 14. septembra 1911, ki se je nana?ala na Podjetnik Vinko Majdič (1858-1924) je v Kranju prižgal prvo žarnico. poveËanje obËinske vodne naprave v MajdiËevem vodnem kanalu. Obravnava je bila preloaena za nedoloËen Ëas. Ko je obËina Kranj vloaila pro?njo na deaelno oblast v Ljubljani za odobritev gradnje lastne elektrarne, ji je ta odgovorila, da tako majhne elektrarne ni smotrno graditi in da naj raje poËakajo na elektriËni tok iz deaelne elektrarne, ki se je gradila v Airovnici. Tako projekt obËinske elektrarne ni bil nikoli uresniËen. Na seji obËinskega sveta 16. septembra 1919 so ponovno razpravljali o MajdiËevi pro?nji za gradnjo nove elektrarne in ugoto-vili, da pri obËinskem svetu ae dolgo obstaja poseben odsek za elektrifikacijo, ki pa aal ae nekaj let ni deloval, kot bi bilo treba, saj je bil le na papirju, Ëlani pa med pokojnimi. V takih razmerah ni bilo niË Ëudnega, da je Vinko MajdiË na koncesijo za novo elektrarno Ëakal nekaj let. Industrija narekovala potrebo po elektrarni Po prvi svetovni vojni nastale politiËne in gospodarske spremembe so povzroËile, da je mlin propadel. Nove meje so zaprle trge za mlevske izdelke, ki jih je mlin prodajal v avstrijske alpske in primorske deaele. Lastniku Vinku MajdiËu so ostali vodni stroji, predvsem pa pravica do izrabe savske vodne moËi, kar je tedaj mnogo pomenilo. Podjetje se je zna?lo v krizi in Vinko MajdiË je videl re?itev v gradnji elektrarne za potrebe porajajoËe se industrije. Povezal se je z novo nastalim podjetjem Strojne tovarne in livarne v Ljubljani, ki je gradilo tudi vodne turbine, in ga zaprosil za pripravo predloga za izrabljanje vodne sile na reki Savi in predloga za gradnjo nove elektrarne. Ohranjeni dopis iz zapu?Ëine ina. Schneiterja, ki je v lasti Dar- ¦ C I 'rt " k Mi >¦ i * • i^^bv w * H BBfc iftfc-* ^^^^HC |1 ¦ B| V^b. * f Efcf ^K. ¦' s k x ] m g l ^^ r " K .,] Eijj« ^^ IE* i«. 1 Iv Foto arhiv fototeka Gorenjskega muzeja ka Cafute, namenjen veleindu-strijalcu Vinku MajdiËu v Kranju z dne 16. oktobra 1919, opisuje posnetek stanja in tehniËni predlog projekta za pogon mlina, razsvetljavo mesta Kranj in projektov za elektriËno centralo. Nastal je po obisku ravnatelja Strojnih tovarn in livarn dr. Milana Vidmarja v Kranju. Vinko MajdiË se je dogovoril z investitorjem veËje tekstilne tovarne JugoËe?ke na Ga?tejskem pa?niku, da bo oskrbel dobavo elektriËne energije. »eprav je bil v hudih denarnih teaavah, saj je bilo njegovo premoaenje na draabi, mu je uspelo, da ga je re?il. S skromnimi sredstvi je turbinski pogon nekdanjega mlina predelal za pogon elektrarne. Leta 1923 je obËina dala MajdiËu dovoljenje za postavitev veËje elektrarne. Pri?li so inaenirji iz ©vice, gradnja strojnice je stekla. Leta 1924 je zaËela obratovati elektrarna Vinko MajdiË. Energijo je dajal generator moËi 380 kVA in 3 kV napetosti ter jo po daljnovodu enake napetosti dovajal v tovarno JugoËe?ko. Vinko MajdiË je umrl 29. maja 1924 v Kranju. Zagotovil je energetske temelje za zaËetek tekstilne industrije v Kranju, s poznej?o elektrifikacijo 34 krajev v okolici Kranja, Medvod in ©kofje Loke pa je bil omogoËen razvoj industrije v teh krajih. Drago Papler 79 ILEKTRIFDCACIJA BLEDA (4) V letih pred drugo svetovno vojno je bil turistiËni Bled za takratne razmere zgledno oskrbljen z elektriko. Z blejsko elektrifikacijo sta tesno povezana priimka PogaËar in P?enica. Blejec Viktor PogaËar (1910 do 1988) se je že ikot višji industrijski tehnik električne stroke zaposlil avgusta 1931 pri Kranjskih deželnih elektrarnah v Žirovnici in kot tehnik delal do aprila 1933. Po odsluženju vojaščine in poldrugem letu brezposelnosti se je maja 1935 zaposlil kot upravni uradnik na Občini Bled in oprav-ljal pretežno tehnične posle v zvezi s komunalnimi gradnjami, vzdrževanjem električnega omrežja - kolovdacijami. Zaradi slabega zaslužka na občini se je zasebno ukvarjal s popravili raznih električnih strojev in aparatov ter s projektiranjem električnih naprav in instalacij. Po vojni se je zaposlil pri KDE - Obrat Žirovnica, katerega premoženje je z likvidacijo 4. oktobra 1945 prešlo v sestav Podjetja Državne elektrarne Slovenije (DES) s sedežem v Ljubljani. Janko P?enica od KDE do DES Janko P?enica, rojen leta 1908, se je pri KDE zaposlil 1. julija 1928 kot elektromonter in je delal na terenu kot monter. »Plezal sem po drogovih, montiral vodnike in opravljal razna elektro-montažna dela. Pozneje sem hodil na pomoč na druge rajone, na Bled, po hribih. Pridobival sem izkušnje,« se spominja Janko Pšenica. Pri vseh teh delih je Janko Pšenica dejavno sodeloval z organiziranjem ali vodenjem dela. Tako je obšel skoraj vso Slovenijo v predvojni Jugoslaviji. Sledila je premestitev v delavnico in v pisarno, kjer je opravljal obračun »tokovine«. Po vojni je sodeloval pri večini večjih naložb tedanjih Državnih elektrarn Slovenije - DES na Gorenjskem. Prevzel je obnovo elektrifikacije v bohinjskem obratu. Leta 1946 so namreč začeli s pripravljalnimi deli za izgradnjo nove proizvodne enote in jo dogradili kot prvo povojno hidroelektrarno leta 1949. Nova HE Savica, 1949 Novo elektrarno Savico so gradili 21 mesecev in vse njene naprave so bile izdelane doma. Prvi po drugi svetovni vojni zgrajeni agregat domače proizvodnje se je po dograditvi in montaži prvič zavrtel na vnaprej točno določen datum, 30. decembra 1949, drugi agregat pa maja 1950. Po uspešno opravljenem poskusnem obratovanju je 5. maja 1950 investitor prevzel elektrarno v upravljanje. Stara elektrarna, ki je obratovala kot »provizorij« je prestala drugo svetovno vojno in delovala vse do leta 1950, ko se je morala umakniti novi HE Savica. Elektrarna je bila povezana z elektroenergetskim sistemom z daljnovodom, katerega trasa je bila zgrajena čez Pokljuko, mimo Bleda, do Radovljice. Viktor PogaËar, od airovni?kega obratovo- dje do direktorja enote Od julija 1947 do aprila 1949 je bil obratovodja Obrata Elektro Žirovnica Viktor Pogačar. Zaradi potreb pri izgradnji HE Moste je bil premeščen v hidrocentralo Sava, Direkcija Moste, Žirovnica, kjer je delal v tehnični službi. Na gradbišču hidrocentrale Moste je bil zaposlen kot nadzornik dela Gradisa, Elektrosonde in Hidromontaže ter upravitelj planskih zadev podjetja. Septembra 1951 je postal obratovodja Obrata Žirovnica podjetja Elek-tro-Ljubljana, z ustanovitvijo samostojnega Podjetja Elektro-Zi-rovnica leta 1953 pa njen prvi direktor. Zgrajena nova hidroelektrarna Moste, 1952 Hidroelektrarna Moste, katere gradnja se je začela februarja 1946 in je zaradi informbirojev-skih dogodkov zastala, je začela obratovati 29. junija 1952 z dvema agregatoma po 5,5 MW moči, tretji agregat pa se je zavrtel tri leta pozneje. Takrat je gradbeni izvajalec Gradiš končal glavna dela na 50-metrski betonski pregradi, zvrtal 840 metrov dovodnega in 1.500 metrov odtočnega rova ter zgradil 21 metrov globoko strojnico. Revija Tovariš je v 29. številki, 18. julija 1952, zapisala: »Hidrocentrala Moste, ki so jo gradili šest let (1946 - 1952), se je vključila v električno omrežje in njena prva agregata bosta da-jala letno okoli 38 milijonov kilo-vatnih ur. Ko bosta delovala še dva agregata, bo hidrocentrala v Mostah proizvajala letno okoli 75 milijonov kilovatnih ur električne energije. Nova elektrarna Transformatorska postaja Mlino na Bledu. Arhiv Drago Papler je velikega pomena za naše gospodarstvo, saj bo znatno razbremenila druge elektrarne. Hidro-centralo je gradil kolektiv »Gradiš Ivan Maček Matija« od leta 1946. Vsa oprema, razen generatorjev, je izdelek domačih podjetij (Litostroj, Elektroprojekt, Elektrosond, Franc Leskovšek, Tretji maj, Iskra, Rade Končar). S pritiskom na gumb je 1. julija 1952 član Politbiroja CK KPJ omogočil zavrtitev osi generatorja in po žicah je stekla svetloba in moč. Struga Save je zdaj zalita in spremenjena v jezero, v katerem bo okoli 7 milijonov kubi-kov vode.« Direktor elektrarne Moste Janko P?enica Na začetku petdesetih let je Janko Pšenica prišel na elektrarno Moste, kjer so takrat začeli nameščati strojno opremo. Leta 1952, ob dograditvi prve etape, je postala HE Moste - s HE Savico, HE Završnico in HE Kranjsko goro - samostojno podjetje, kjer je zasedel delovno mesto direktorja Janko Pšenica. Na tem mestu je ostal vse do spojitve Elektrarne Moste in Elektrarne Medvode v Savske elektrarne s sedežem v Ljubljani, ko je postal vršilec dolžnosti direktorja novega podjetja. Po ureditvi uprave Savskih elektrarn se je upokojil konec leta 1965. PogaËarjev posluh za razvoj naprav in standarda zaposlenih Z združitvijo Podjetja Elektro-Zirovnica, Podjetja Elektro-Kranj in Elektrarne Sava pod skupno gorenjsko distribucijsko streho Elektro Kranj, leta 1963, pa je po vzpostavitvi nove organiziranosti s 1. januarjem 1964 postal Viktor Pogačar vodja Distributivne enote Žirovnica (DEZ), ki je nadaljevala tradicijo dobave električne energije na območju zgornje Gorenjske. »Bil sem zaljubljen v to naše podjetje. Prav rad sem ga imel, tako rad, da sva s pokojnim nadzornikom Bleda Jožom Maroltom tudi popoldne hodila na teren in si ogledovala, kaj bo treba še narediti in hkrati odpravljala vidne okvare. Nikoli mi ni bilo odveč iti na teren; rad sem šel tudi med ljudi, da sem videl, kako jim gre. Bilo je dosti težav. Takoj po vojni smo dobili star fordov avto in z njim prevažali vse po vrsti. Takrat smo namreč dosti pešačili ali se vozili s kolesom,« je v pogovoru leta 1984 opisal doživetje. In kateri je bil zanj nepozaben trenutek? »Bil je zares nepozaben trenutek, saj ni dosti manjkalo, da bi me ubilo. Na 10 kV daljnovodu Piškovca se je odtrgala žica. Z Maroltom sva odšla tja, da bi popravila okvaro. Daljnovod pa je bil povezan s HE Vintgar, zato so tam poizkušali vklopiti izpadli daljnovod. Uspelo jim je prav tedaj, ko sem hotel pograbiti žico, a nekaj centimetrov pred dotikom je zašumelo. Obstal sem. Kakšna sreča, lahko bi prišlo do najhujšega,« se spominja Viktor Pogačar. Pod vodstvom Viktorja Pogačar-ja je Elektro Žirovnica sledila razvoju s hitrimi koraki. V tem obdobju so zgradili vsa 35 kV omrežja in razdelilne transformatorske postaje 35/10 kV. Viktor je namenil precej napora tudi dvigovanju življenjske ravni delavcev, saj so takrat vsi mladi zapo-slenci dobili stanovanja, ki so zrasla v delavskih središčih od Jesenic, Žirovnice, Radovljice pa do Bleda in Bohinja. Poskrbel je tudi za oblikovanje nadzorništev, pozabil pa ni niti na oddih zaposlenih. Upokojil se je kot vodja Distributivne enote Žirovnica OZP Elektro Kranj 30. aprila 1973, ko je krmilo žirovniške distribucijske enote za naslednja tri desetletja prevzel Janez Pšenica, univerzitetno diplomirani inženir elektrotehnike, ki živi na Bledu. Drago Papler 81 IDRAYILNA MOČ VODE Voda ima za nase življenje poseben pomen. Ker je človeško telo večidel sestavljeno iz vode (75 odstotkov), pomeni slednja temeljno snov in poglavitno gibalo vsega dogajanja v njem. ^ S 82 Zevolucijo iz vrste, porojene v vodi, smo namreč od svojih razvojnih prednikov podedovali odvisnost od lastnosti vode, ki zagotavljajo življenje. Ta vloga vode se pri nobeni živi vrsti - vključno s človekom - ni spremenila vse od nastanka življenja v slani vodi in od poznejše prilagoditve na sladko vodo. Je pa z osvajanjem kopnega sčasoma oddaljevanje od vode pri vseh na kopnem živečih bitjih razvojno povzročilo oblikovanje telesnega sistema za ohranjanje vode, s čimer se je tudi pri naših prednikih postopno vzpostavil mehanizem začasnega prilagajanja na prehodno pomanjkanje vode (dehidracijo), ki danes pomeni temelj operativnih sistemov v telesu sodobnega človeka. Vsi sicer vemo, da je voda »dobra« za telo. Zdi pa se, da ne vemo, kako nujna je za našo blaginjo. Ce namreč dnevnih potreb po vodi ustrezno ne zadovoljimo, se v našem telesu sproži krizno uravnavanje vodnega ravnovesja, kot odgovor na stres pred iz-sušitvijo. To je zadnji operativni sistem, ki zagotavlja naše preživetje in hkrati mehanizem, ki se je ohranil in deluje tudi v tekmovalnem okolju sodobnega življenja. Kot takšen obsega predvsem strogo varčevanje s telesnimi vodnimi zalogami takrat, ko organizem »domneva«, da bo preskrba z vodo v naslednjih dneh omejena. Zapleten sistem prevzame upravljanje telesnih zalog vode, ki so na voljo, saj edino z njenim upravljanjem zadostna količina vode in hranil najprej doseže pomembnejše organe. Pri tem noben del telesa ne dobi več vode, kot znaša njegov vnaprej določeni delež, in to velja za vse organe. Delovanje možganov (v možganskem tkivu je vode celo 85 odstotkov) ima v takšnem varčevalnem sistemu popolno prednost, s stopnjevanjem dejavnosti telesnih mehanizmov za varčevanje in razporejanje vode pa telo obenem začne oddajati signale, ki pokažejo, kaj v telesu trpi zaradi pomanjkanja vode. Voda kot vir življenja Sodobne medicinske raziskave vse očitneje kažejo, da večino bolezni v človeškem telesu predvsem povzroča kronično pomanjkanje vode v telesnih celicah. Naše telo kliče po vodi in ob pojavu takšnih signalov bi morah zato v telesu najprej zagotoviti vodo, da bi jo sistemi za varčevanje lahko ustrezno razporedih naprej. Voda namreč predstavlja naravno in v marsičem najboljše zdravilo za naše telo, saj je kazalce lokalne žeje in izsušenosti moč v začetku odpraviti že zgolj z njenim povečanim pitjem, še preden bi pomanjkanje vode (dehidracija) sčasoma pripeljalo do okvare ah celo ugašanja nekaterih telesnih funkcij. Ker pa za svoje potrebe telo vodo vseskozi porablja, neredko spregledujemo, da smo žejni vode tudi, kadar nimamo suhih ust ah grla oziroma, ko tega še niti ne čutimo. Se zlasti v družbi, v kateri je uveljavljeno zmotno prepričanje, da lahko čaj, kava, alkohol in druge »umetne« pijače v »stresu«, med pomanjkanjem, nadomestijo čisto, naravno vodo. Tekočina in voda namreč nista eno in isto. Vsi ti napitki sicer res vsebujejo vodo, a poleg nje tudi dehidracijske snovi, ki ob vodi, v kateri so raztopljeni, odstranijo iz telesa še nekaj vode tudi iz telesnih zalog. Nič manj pa ni pri tem zmotna tudi kultura našega pitja, ko že otroke namesto na vodo navajamo na pijače s sodo in sokove in s tem obenem vplivamo na njihovo samoomejevanje pri telesni preskrbi z vodo, katere ni moč dovolj pridobiti brez rednega pitja. Ker je pitje vode nujno za življenje in obenem za zdravje, je pri uživanju te pijače nadvse pomembna tudi njena kakovost oziroma količina hranilnih snovi, ki se v njej nahajajo. Zaradi tega je voda, ki priteče iz vodovodne pipe, navadno boljša kakor že nekaj časa ustekleničena. S hranili najbogatejša pa je voda na izvirih, bodisi »navadna«, bodisi mineralna. A kakršna koli vam je že ljubša, prav je, da bi večkrat segli po njej in tako na enostaven način veliko več štorih za svoje zdravje. Matej Strahovnik OD KOŠUTO Oktober, ki velja za mesec, v katerem lahko opravimo marsikatero lepo turico med zlatimi macesni in v toplem jesenskem soncu,, nam aal letos -podobno kot tudi lani - ni ponudil dovolj priloanosti, da bi uaivali v lepi jeseni. Avendar, kdor je želel, je lahko vseeno ujel kak lep dan v mesecu in jo ubral tja, kjer bo treba v kratkem že pošteno gaziti ... Tokrat jo bomo ubrali kar pod stene, saj so nam neugodne vremenske razmere in zgodnji sneg preprečila vzpone na visoke gore. Odpravili se bomo pod najdaljši karavanški greben Košuto. To je približno deset kilometrov dolga veriga vrhov, ki kažejo na južno stran pohlevnejši - travnati obraz, na severno pa malce »grozijo« z dolgim ostenjem. Grebensko prečenje je čudovita tura, v kateri povežemo vrsto dvatisočakov (med drugim tudi tistega z »okroglo« višino, tj. Toplar, 2000 m) in jo lahko opravimo celo v enem dnevu, seveda če smo primerno hitri. Večinoma je pot označena in je le mestoma zahtevna, na vzhodnem koncu pa markacij ni. Greben med Košutnikovim turnom in Tolsto Košuto ima kratek, a zahteven del (plezanje II. stopnje težavnosti). Na tej grebenski turi uživamo v razgledih na bližnje in daljne visoke sosede, pot pod njimi pa bo odkrila mogočno ostenje z mnogimi stolpi, stebri in grapami, ki so redko trdni, večinoma pa krušljivi in zato značilno rdeče barve. Med redkimi macesni v stenah se sprehajajo le gamsi, pleza pa se tu zaradi krušljive skale ne prav veliko. Na severni strani bomo imen lep razgled na Koroško, s prostranimi gozdovi in urejenimi travniki. Pa se odpravimo! Odpeljati se moramo na avstrijsko stran. Do severne strani Ko- šute lahko pridemo čez Ljubelj (zahod) ali čez Jezersko (vzhod). Izhodišče izleta je dolinica potoka Borovnica v bližini istoimenskega naselja. Parkiramo pred zapornico. Po makadamski cesti gremo do bližnjega križišča cest, tam zavijemo levo (kažipoti, oznaka poti 642). Po cesti in višje po poti se skozi gozd vzpnemo do sedla Potok (1406 m). Tu krenemo desno. Kmalu stopimo na prijeten travnat hrbet z redkimi macesni. Na drugi strani se odkrijejo Grintov-ci, Košuta pa nam pokaže ne najbolj prijazen obraz, saj je vzhodni rob Tolste Košute izredno krušljiv - pravi peskovnik. Vseeno je svet tu prav divji in odmaknjen. Kar naenkrat se znajdemo pod steno. Nad nami so gladki in previsni spodmoli, od koder tu in tam kaplja - kot bi bili v kaki jami! Začnemo dolgo prečenje po severni strani. Cez ruševnati odsek ter mimo redkih macesnov in čez precej podrt svet se vzpnemo na prvi rob. Odkrije se nam nadaljevanje poti - prostrana melišča, ki jim ni videti konca. Stena nad nami je povsod strma, malo je grap, kjer lahko le zaslutimo rob grebena. Na naši desni strani je dolga dobrava koroške pokrajine Sela, nad katero se dvigata Obir in Se-tiče. Do naslednjega roba, ki je pod prestižnim severnim stebrom Košutnikovega turna, nas čakata dve veliki kotanji. Pot nas v rahlem vzponu vodi po mestoma napornem melišču. Tu in tam se povsem približamo steni, najbolj ravno na zadnjem robu (zahtevno, desno vrh Vilice, 1799 m). V tem delu poti začutimo tisto pravo mogočnost stene - kot bi nas nekaj »tlačilo dol«. No, za robom se potem svet odpre. Končno začnemo sestopati in se odmikati od ostenja. Cez melišča stopimo v redek gozd in se strmo spustimo do križpotja na gozdnem hrbtu. Ce želimo do bližnje koče pod Košuto (10 minut), zavijemo levo, drugače pa desno (oznaka poti 603). Po stezici čez travnato poseko kmalu stopimo na gozdno cesto. Zdaj nas čaka vrnitev nazaj. Hoja po cesti je dolgočasna, vendar drugače pač ne gre. Na križišču cest bomo turo zaokrožili. Se napotki: zemljevid: Karavanke 1:25.000, časi: iz-hodišče-sedlo Potok 45 minut, Potok-koča pod Košuto 2.30 ure, sestop 1 ura; pot je mestoma krušljiva in zahtevna, priporočam čelado; dosežena najvišja višina: pribl. 1800 m, višinska razlika 800 m. Vladimir Habjan Foto Vladimir Habjan 83 84 03 MERILNI CENTRI MI71XX, WS0203 WSO203 1 i ! i 06M!h 1 1 L 1 1 ^ 1 1 EOTE* \ * i3snr> m-j; i.raw IV ^JA Uporabljajo se za merjenje in prikaz elektroenergetskih veliËin v elektroenergetskem omreaju. Glavne znaËilnosti so merjenje TRMS vrednosti napetosti, toka, delovne, jalove in navidezne moËi, delovne in jalove energije, faznega kota, faktorja moËi, frekvence in popaËenja signalov(THD). Odvisno od modela merilnega centra omogoËajo: • shranjevanje izmerjenih rezultatov v realnem Ëasu v interni spomin (2Mbyta); • serijsko komunikacijo RS232, RS485 ali infra rdeËo komunikacijo v MODBUS protokolu do hitrosti 115kbit/s; • alarmni relejni izhod; • relejna izhoda za informacijo o energiji; • montaao na Ëelno plo?Ëo ali na DIN letev; • razliËne napetosti pomoanega napajanja; Iskra Iskra Instrumenti, d.d. OtoËe 5a SI-4244 Podnart Slovenija Tel.: + 386 4 53 59 100 Fax: + 386 4 53 59 205 E-mail: iskra-inst@siol.net Internet: www.iskra-inst.si ^EOT^