SLOYENSKIKMET GLASILO DOLENJSK1H KMETOV. Ommloi Mm d*lo xm mfmro prmvdo mlormnmkogm kmmtm. Izhaja I in 15. vsakega meica. — Vse poäiijatve prosimo nt na*lov Naroönina za oelo leto znafta K 2. Belokranjec Praga Vlsogradl Čei. II. letnik. Praga, dne 1. mal. travna, 1909. Štev. 6|7. Vinorejci, pozor! Razstavo kranjskfh vin v Prajji nantcra- va majnlka mcscca t. I. prlredlti kmetljska podružnlca novomeška. Kdor ima kako prav fino kapljico lastne- Ka pridelka in se žell razstave udeležUl, iz- ¦ ve bllžle pogoje pri c. kr. vliiarskem nad- zornlku B. Skallcky-lu, v Novem Mestu, kjer se |c treba takol zslasltl. Macelle pred poroto: z glasovi V8eh 12 porotnlkov soglasno oproščen. Kakor znano, so postavili zavedni Belo- kranjski kmctjc mcseca svcčana 1908 g. Julija Macelleta iz Qradca za kandidata v deželni zbor. Macclle sc ie dolgo branil, toda prišli so preprosti kmetjc s takimi razlogi, da se jim Macelle, kot tamošnji do- mačin ki gorko ljuhi svojo rodno grudo ni mogel več upirati. Rekli so mu kmetje, da se kandidat S. L. S. dvorni svetnik Su- klje nikakor ne bo zavzemal za Delo Kra- jino s tisto vnemo, kakor Maccllc kot do- mačin. Njemu, Macellctu, je gotovo sto- krat več na tern, da se prelože in popravijo belokranjske ceste nego Sukljctu, kajti Ma- cellc vozi po teh ccstah dan na dan, dočiin se vozi Šukljc v elegantni kočiji ali po tramvaju v Ljubljani, da si nc zmoči čevelj- čkov. Macelletovi otroci niorajo piti Lahin- jo, o kateri je uradno dokazano, da ima v sebi kalf vročinske boiczni. Clotovo se bo Macelle v dež. zboru bolj potcgnil za vo- dovode v Beli Krajini, ncgo Suklje, ki pijc v Ljubljani za bogato opremljcno mizo naj- boljša vina v stcklcnicali in sveže PIzensko Pivo. Takirn in enakiin tclitnim in uvaže- vanja vrednim razlogom se je vdal Macclle in kandidiral v dež. zbor. Ali s tern je pa napravil pregrelio, liujšo nego uboj in s tcin korakom je izzval maščcvalnost političnih nasprotnikov, ki so uvideli, da je Macelle velenevaren protikandidat, ker ga v Beli Krajini ljubi, spoStuje, da celo obožuje staro in mlado, kot poštenjaka prve vrste. Zato so sklenili ga upropastiti, toda ne, kakor se to v politiki včasih zgodi, da se koga spravi v kaz. preiskavo /a časa volitev, da t a k r a t nc more biti voljen, nc, Macelleta so hoteli ugonobitl in » r a I i t n o, p r e - možensko in p o 1 i t i č n o, zato, da bi tudi v prlhodnje nikdar več nc bil ricvaren nobeiicmu kandidatu S. L. S. Začeli so ga v »Slovencu« in »Domolju- bu« strastno napadati. Dne 17. svečana 19()8 jc namignil »Slovenec« o neki brzojav- ki ter dostavil, da se tako laliko kupujejo grajščine. Na to je prišla due 18. svcč. 1CX)S na Tržaško poštno ravrlatcljstvo anonimna ovadba necega Alberta Bassanek, v katcri se dolži Macelle, da je nalašč zadrževal neko brzojavko, namenieno prodajalcu krup- ske grajščinc Dr. Kornke-ju, v kateri brzojavki ie ponudil ~*oixiv nek K. iz 1 jubljane 10.000 K več. Še isti dan je sei poštni komisar Dr. S. na neko pošto, suspcndirat tamošnjega poštarja. To se je /godilo scveda le slučajno? toda vsled u- kaza direkcijc. Ravno tako slučajno? je za- hteval pri Ljubljanskem poštnem uradu na- mestnika za suspendiranega poštarja in zo- pet slučajno? mu jc dal L-jubljanski poštni nrad za namestnico suspendirancinu pošta- rju tisto Brigito B., ki naj bi bila gla- vna priča proti Macellctu. Cisto s 1 u č a j- n o sta sedela g. komisar Dr. S. in Brigita B. dnc 18. svcčana pri kosilu, slučajno je čital g. komisar »Slov. Narod«, Brigita B. pa »Slovenca«, slučajno je prečitala ravno notico v Slovencu »o Macelle-tu« in je pre- blcdela. G. komisar Dr. S., ki je bil sicer v čitanjc »Slov. Naroda« čisto zavero- v a n, je pa vendar le slučajno zapazil, da je obledela. Slučajno pa ni imcl časa povpraše- vati jo, zakaj je obledela, ker se je slucajno opetovano brzojavno klical k telefonu v Lju- bljano, da se o nečem važnem dogodku po- nienita med seboj telefonično. Ko je Dr. S. že odhajal na vlak v Ljubljano, jc pritckla Brigita B. z njini in mu jc povedala na kratko ves dogodek o tisti cudni brzojavki tako, kakor se ga je po 4 letih še spoininjala. Dr. S. se je iz Ljubljane vrnil k Brigiti B. in vzel njeno ovadbo na zapisnik, potem sc pa jc vsled naročila poštncga ravnatelja podal takoj v Oradec, kjer je začel o tej zadevi preiskavo in je na drugi dan že brzojavno naročil Brigiti B. iz Gorenjskega v üradec, toda dobil Je brzojavni odgovor le iz Novcga Mcsta, da je Brigita B. slučajno žc v Novem Mestu. Ko jc Brigito B. zaslisal, ji je k a r v r j e 1 in — suspendiral g. Macel- lcta. Najbolj slučajno pa je na cell zadevi, da je bil Šukije takrat kot bolnik na Brionskih olokih, od koder se je podal dne 13. sveča- na*) k postnemu ravnatclju v Trst, kjer s(a dolgo konlerirala ta dva tnoža, kojih je- den je bil protikandidat Macelletov, drugl pa tisti postni ravnatelj, ki je Iz Trsta v Lju- bljano govoril po telefonu z Dr. S. in mu naročil, takoj začetl preiskavo zoper Ma- celleta. üglejnio si Macellctovo zadevo s stališ- ča.Brigite B. in stališča Macelletovcga za- govora. Brigita B. je trdila, »da je prišel dnc 13. vinotoka 1904 še pred dvanajsto uro iz Novega Mesta v Gradec tiujcn brzojav v nemskem jeziku s to vsebi- no, da ponuja K. v Ljubljani za grajščino Krupo 1D.000 K vcc. Ko je Brigita B. že na- pisala na brzojavno golico začetek brzojav- kc, je priliitel Maccllc izpred hiše v prvo i.adstropje, pogledal na žc zapisano brzo- javko in rekel: »Te brzojavke ne bomo zdaj vzeli, ampak jo boste vzeli ob dveh popoldne; zdaj pojdite kar h kosilu.« Ko mu je baje Brigita B. ugovarjala češ: to ni prav kaj bodo rekli v Novemmestu, je baje odvrnil Maccllc: »Jaz born brzojavil, da se je pero zlomilo v aparatu in ne rnorem sprejeti brzojavke.« Tcmu je baje Brigita B. ugovarjala češ: »Kaj pa, če bi prišel kdo revidirat urad?« Macclle je baje odvrnil: »'Zlomil bi nadomestno pero in bi je poka- /al. Siccr pa to Vain ni nič mari, jaz sem odgovoren za vse«. B. je baje šla na to li kosilu, Macelle pa je — tudi baje — še ostal nekaj časa v poštnem uradu in prišel šcle potem h kosilu, kjer je že bil njegov tast Dako Makar, s kojini je odšel Macelle proti eni uri popoldne na Krupo, da se sni- deta z Dr. Kornkcjem in podpišeta pogod- bo. Brigita B. jc nato, kakor trdi ob dveh sprcjela to brzojavko in jo takoj izročila Macelletovi gospej z naročilom, inij jo od- pošlje takoj na Krupo Dr. Kornke-ju. čez *) Ravno en<> leto po tem obisku, 13.JI. 09, je umrl Sukljetu sin Lujo. „Prst božjl", bi rekel po- Dožni „Domoljub" STRAN 34. BHLOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) 1909. nekaj časa je prišel takratni Podzcmcljski kaplan Lengsfeld na pošto. Pri vežnih vra- tili je ualctel na gospo Macellctovo, s ka- tcro se je spustil v pogovor. 'I'o je slišala Brigita B. v poštiiem uradu v 1. nadstropju in takoj pritekla pred hišo, kjer je vidcla, da drži gospa Macclle še vedno brzojavko v roki, vsled Cesar je rekla: »Uospa, liitro oddajte brzojavko, saj je vze tako prcpo- /iio«, na kar je Macclletova gospa odvniila, da bo odposlala brzojavko takoj. ko dobi poštncga sela. I'o uradnili urali jc šla baje Brigita 13. v ziipnišee v Podzemel.i, kjer jc vso zadevo povedala kaplanu Leiigsieldn, župniku Romc-tu in njegovi kuliarici sestri. Brigita 13. i)ravi, da jo je vsled tega tako pekla vest, da je Iiotcla v vodo sko- Citi.« Tako Brigita 13., s e s t r a 7 u p n i- kaB. Macelle pa pojasni stvar čisto priprosto. Baron Apfaftcrn je žc dve leti prodajal svo- ja posestva graj.ščiue Kru|)o, Pobrežjc in Pustigradec v Beli Krajini in Križevei na Hrvatskein, pa ni niogel najti kupca. I>ne 4. vinotoka 1904 je prišcl baron Apfal- tern z baronico in nekini prijateljem k Ma- celletu na doni in se začcl pogajati z Ma- cclle-tom, ki jc ponujal za vse posestvo 300 tisoč, baron pa je hotel imeti 400 ti- soč. Končno so se srceali pri ceni 340 ti- soe, so oznaeili posestva, nekaj bremen in vsc potrebno, 1c to je djal baron ApfaJtcrn, da se bo še nekaj dogovoril in posvetoval in si pridrtfi 8 dnij pomisleka, tako da baron Se laliko odstopi, Macelle pa in Makar, — kajti knpovala sta oba ta dva — skozi S dnij ne sineta odstopiti. Podgodba je bila torej popolnoma sklenjcna, le baron jc mo- ral še tekotn 8 dnij izjaviti, da sprcjme Macclletovo in Makarjevo ponndbo. 3eve- cla, čc bi je v 8 dneli ne sprejel, se tudi Ma- celle in Makar laliko umakneta. Res je dobil Macelle dne 12. vinotoka 1lJ04 iz Dunaja hr/.ojavko: Po naročilii barona Apfalterna sprejernam Vašo knpno ponndbo in Vas prosim, da me jufri 13. vinotoka 1904 ob cni popoldne na Krupi pričakujete da se po- meninio o podrobnostih. Dr. Kornke. Drugi dan, t. j. 13. vinotoka sta se sprelia- jala Macelle in Makar po kaineiiitcm tlaku l>red Maccllctovo hišo in se pogovarjala, kjc da bi dobila denar. Tcdaj ju je prišla kli- cat h kosilu gospa Macelle, eeš da je kosilo /.e na niizi. Sla sta li kosilu, ki je bilo ta dan radi odlioda na Krupo nekoliko preje pri- pravljcno ncgo običajno. Ko prideta v ]. nadstropje na liodnik, odprc Brigita B. vra- ta poštnega urada in pokliče Macellcta, češ naj ji grc pomagat, kcr kliec Novonicsto in bi rado oddalo eno brzojavko. pa jc ona nc more sprejeti, ker brzojavni stroj ne de- Injc. Macclle pogleda aparat, ga zacne po- pravljati, ale popraviti ga ni mogoee. Ko vidi. da je nra poldan odbila, pravi, da zdaj tako ni mogoče vzprejeti brzojavke. ker je /e poldan proč, naj gre ona zdaj kar li kosilu. on bo aparat popravil in ob dvcli popoldan naj ona takoj sprejmc brzojavko in takoj pošlje naslovniku. Bri- Rita B. je sla li kosilu, on Macelle pa jc privil nekaj vijakov in popravil tako stroj, da je bil za silo zopet dober, na kar je šel li kosilu. po kosilu pa sta si a oba z Makar- jetn na Krupo, kamor je okoli poludveh po- poldne priscl Dr. Kornke. Na to so sc šc poKovarjali o nekili postranskili zadevali, ua kar sta odšteia Macelle in Makar 50 tisoč kron are in so se razšli. Da jc dobil med tern Dr. Kornke eno ali dve brzojavki. na to takrat šc pravzaprav niličc ni mislil oz pazil! Resničnosti izpovedbe Brigite B. ne pod- pira pravzaprav nobena okolščina, če iz- vzamemo to, da jc takoj tisti dan pravila o dogodku kaplanu Lengsfcldu, župniku Rometu in njegovi sestri kuharici. Pa kako je pravila? Enemu je rekla, da jo je JuHj Macelle držal za roke in ji ni pustil sprejeti brzojavke, drugemu je rekla, da jo je držala za rokc le — gospa Macelle. V preskavi je trdila, da se jc Iiotcla utopiti, tako jo je pekla vest in ji je bilo liudo, po- sebno ker ji je rekel župnik Rome takoj, ko mu je povedala ves dogodek in mu tar- nala, da je s tern pridržavanjem prelomila služebno prisego: »Sem mislil, da si kaj boljša ko druge, zdaj pa vidim, da nisi nič vee viedna nego druge«. Te besede žup- nika Rometa pa si je 'Brigita B. izmislila, ker pove 7. u p n i k R o m e pod prisego, da on teli besed ni govoril, ainpak jo lc poto- lažil, da ona s tern činom ni prelomila prise- ge, ker brzojavke ni zadrževala prosto- voljno, marveč jo je .lulij Macelle s silo držal za roke. Tu se je takoj pokazala ne- vcrodostojnost Brigite B., kajti župniku verjameno, da je govoril tako. kakor on trdi. Iz njegovili besed pa izhaja, da je njemu res pripovedovala, da ji je Macelle siloma branil, držeč jo za roke. sprejeti brzojavko. Pri glavni obravnavi pa je rekla, da je sicer za roke n i d r ž a 1, ampak I e rekel, da te brzojavke scdaj ne bomo sprejeli. Čudno pa se nam vidi, da gosp. ž u p n I k Rome kot bo ž i i n a ni e s t n i k ni ukazal Brigi- ti B., da naj ta greh in to hudodelstvo t a- k o j naznani oblasti. Še bolj čudno pa je sledcče. Brigita B. je ostala po tern dogo- dku §e 4 leta v poštni službi. Bogve kolikrat jo je revidiral poštni koinisar Dr. Slejko, ko- likrat je bila v ten 4 letih pri spovedi in ob- liajlhi, pa nikoli ni povedala tega hudodel- stva Dr. S. in najbrže tudi pri spovedi ne, ker hi j i spovednik moral zabičitl, dato Podlistek. Vran. 2 ozlrnm na protefo vojno ncknliko spremenjeno.) Mračan in till je zimski dan po ravnem polju mrak leži, nad grobom tarn pa črni vran na crni graji ždi. »Odkod si Crni sel dospel, kaj znači naj ta pohod tvoj? ¦ Ne drami mrtvili crni sel? končan je njiliov boj.« »Po domih teli ni več strasti, po domih teh ni več gorja, po domih tch Ijuhav živi, ne moti mrtvim sna!« »Če slutiš. da i>ojila kri slovansko bo zeiuljo, povej!___ Ti sel si? — Boj naznanjaS ti? — In to veš ti naprcj? —« Zakraka vran... Sein li iiinel? - Zakrakal trikrat je glasno. No boj no plan potem odšcl na jug je ccz goro. T i h o z o r. 0 pomba: Ljudstvo ima vrana, kadar ob- Ictava domove, kot ptico, ki pomenja smrt, ali v tem slueaju, vojsko na jugu. Povest o flžolu v čevljih. (Slovaška.) Ubog slovaSki hlapec .lanko, ki je služil pri gospodu župniku žc nekaj let, je posta- jal zadnje case zelo nezadovoljen in nepo ti|)ežljiv. Plača je bila majlina, in z delom ni bil zadovoljen. To je zapazil tudi gospod župnik. Ko je šc poštena devica kuharica »poni/.no« javila, da je Janko pravil v hle- vu delavcem, da »gospod« laliko govorc o potrpcžljivem prenašanjn btde, ktere sain še ni skusil, sklene gosi>od žui)iiik, da .lan- ka pošteno poduči o krščanski potrpcžlji- vosti, da bi inn ne očital vce blagostanja. Zjutraj mu rcče: »Janko, vstani, greva k čudodelni kape- lici!« .lauko sczuje coklje, obuje škornje tcr reee: »Sem žc gotov, gospod župnik.« » »Niscin tega mislil tako,<< reče župnik-. »Midva pojdeva tako, kot na božjo pot. In da bo Devica Marija imela z nama veliko veselje, bova nji v cast prenašala malo te- lesnih težav. Nasujeva si na to pot malo fi- žola v čevlje.« Janko debelo pogleda, ko zasliši o tem novem načinu pobožnosti, in ko vidi, kako gospod žnpnik vsiplje iz pripravljene skle- dice fižol v svoje čevljc, vzarne vzdiliujoč drugo skledico in ga tudi nasuje v svoje škornje. Tako pripravljena odrineta na pot. Ko prehodita kos pota, sc začne Jankovo lice spreminjati. Orizel si je ustnice in stiskal pesti, a samo župnikova prisotnost ga je odvračala od tega, da ni klel. Nazadnje sc ojunači in rečc: »Ali velečastitost še ni nič utrujena?« »Jaz?« rcče župnik. »Kaj si pa misliS? Jaz sem svež, kot riba.« »Tudi noge vas nič ne bole?« »Kaj meni mar noge? Devici Mariji na. cast prenesem kakoršnokoli bolečino!« Ubogi Janko spodbujen s takim vzgle- dom krščanske potrpežljivosti stisne zobe in pesti, misleč, da to vendar — le vzdrži. Toda vse zastonj. Fižol je bil trd, da se mu je v živo meso zadrl. Naredi še' par korakov ter vzklikne: 1909. BELOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) STRAN 35. naznanl. Cebijobilavestres tako . P e k 1 a, daje hotela skočiti v vo- do, in č e je bila vrhu tega š e jezna na M a c e 11 e t a, kakor je tr- dilapriporotni razpravi, bi bila morala v 4 letili ovadlti v s o z a d e- v o a I i pa skočlti v vodo. To se pa ni z g o d i I o i li t u d i o b 1 e d c 1 a n i no- benkratpredDr. S. Seveda 18. svečana 1909 jc obledela, ko je Citala v Slovencu članek in je torcj vede- la, da se zdaj pričiie gonja proti Macclletu in bo treba pri nercsnici, izpovedaui mogoče v lelikomiseljnosti in v zavesti, da sc vtone v par dneh v morju pozabnosti, vztrajati — ali pa pred celim svetom priznati, da to ni bilo res, kar je povedala 12. vinotoka 1904 Lengsfeldu in Rometu. Občinstva pri porotni razpravi je bilo na- tlačeno polno. Macelle je napravil kar naj- lioljši vtis, Brigita B. pa najslabsi vtis. Občinstvo jc parkrat glasno obsojalo Bri- gito B., Macelietu |ia pritrjevalo, da je moral predscdnik parkrat zagroziti. da bo dal iz- prazniti galerijo oz. prostor /a poslušalee. Posledlce ločitve ccrkve od dr/avc iin Francozskem. Francozje so IoČill ccrkev od clržavc, tj. clržava nc prispevn nič za posameznc cerkve, ki se tnorajo same vzdrževati. Duhovnike si morajo plačevati faranj sami — čc jlh hočejo inicti. VBled tega sedaj mnoRo duliovnikov ne ve kai hi začcll. Slika nam kažc franc duh. Noecholesta, kl jc prišcdši zaradi rumenc mrziice domov na Francozko iz Meksike, zastouj iskal zasluika. Nazadnjc jc otvoril v občini Pcrigicnx -- žganje - in vlno-loč. Sijajno izpričevalo so dale Macelletu vse zaslišane price, lzvedena svedoka brzo- javni mojsler S'obotnjak in i>oštiii kontro- lor Petrič sta izpovedala, da je bil brzojavni aparat v (iradcu najslabejši, kar sta jih poznala. Državni pravdnik ic stavil Macelletu vprašanje. zakaj da ni sam nesel Dr. Korn- ke-jn na Krupo hrzojavke. ko niso mogli takoj doliiti scla. Na to nepriCakovano vpra- šante, na to limanico bi sc bil moral vsesti Macelle, če bi bil količkaj kriv. Toda brez pomlsleku je odgovoril ravnodnšno: »Saj bl jo bil nesel, če bi bil vedel, komu je nanien- «ena.« ' "^ S ten» jc jasno dokazal. da ni poznal pred odliodotn na Krupo ne naslovnika, še manje na_\'sebino. BriRita B. pa jc povedala na Dr. Trillerjevo vprašanjc. kako sc pišejo došlc brzojavke. da se napiše naipreje kraj in čas oddajc. potem kraj in čas sprcjema, potem naslov prejemnika in nato bescdilo brzojav- ke. Na daljno vpra^anje, kje da je tista ko- lica, na katero je po njeni trditvi že zapisala prvo polovico brzojavke, povc Bri^ita B.. da je potem ob dveh kar naprej pisa- ! a n a Isto k o 1 i c o kakor opoldne in Isto tfolico z brzojavko p o s I a I a Dr. Kornkeju. Na brzojavki. ki jo je Dr. Kornke predložil, je pa zaznamovan čas spreicma takole: Ob 2. uri 55 minut popoldne. Kako je mogla Ilrigita H. napisati ta čas sprcjema (akrat Ko^ še ni vedela, kaj je vsebina brzojavke in (udi nl vedela. da jo bo pozneje Macelle /adr/.eval sprejetl brzojavko. Če le brzo- javka res prisia pred 12. uro, bl bila Brljjlta B. tudl naplsala to uro. S tent, da je napi- sala na prvotno Rolico čas sprejema z 3 h 5F m je jasno priznala, da preje brzojav ni tekel. Toda Božje oko je tudi še drugače čuvalo Macelleta. Pri brzojavkah se lahko namreč »Bog sc me usmili, jaz tega ne vzdržim niČ več, mojc iiboge no«e. Vse so že krva- ve.« Toda župnik rcčc: »Vidiš, kak^cn vcčen nczadovoljneš si! Ali jaz kaj pravim? Ali kaj kričini o kakib bolečinali? Vidiž, kako pri meni dull pre- uiaga telo, ker iiuani trduo voljo. Ko se spomnim, da je Qospod Izveličar za nas «reSnikc trikrat padcl pod tcžkim križem, sem vcscl, da morem na božji poti vsaj nc- koliko bolccin lirenašati.« In obrne Janku hrbet ter zakorači na- prej, kot bi bil mlad junak. Toda Janko ležc v ccstni jarek ter vzklikne: »Tb jc neniogoče, saj bi tega "iti vra« nc izdržal. Vi si gotovo niste nasuli fižola v čevljc!« «Kaj, ti se upaš dvoniiti v mojo pobož- nost! Kaj nisi sam videl, kako sem ga usi- pal v čevlje? Samo zaradi mojc trdne verc in potrpcžljivosti niiiiam nič ranjcnili nog!« »Ternu nc verjatnein,<' ruee Janko, »po- kažite mi svoje noge.« »Ti ne verjanies? Poglej!« in gospod zupnik sezuje čevclj ter pokažc Janku no- go, kjer res ni bilo niti sledu po otisku. »Vraga bi verjcl!« vzklikne Janko in po- grabi župnikov čevclj. Takoj je videl, zakaj jc župiiik tako krepko koračil brez bolc- čin: gospod župnik si je sicer nasul v čc- velj fižol, toda -— k u li a n e g a. H kapelici nista 51a. Vrnila sta sc domov. kjer jih je čakala častita, dcviška kulia- rica. »Torej kaj si sc naučil na potu. Janko?" vpra§a knharica radovedno. »To,« odgovori Janko, »da so križi in tc- žave človeškega rodu, kot fižol v čevljili: tcžko in z bolcčinami sc liodi z njimi po svetn. Toda ti, ki nas uče, da je to potrcb- no, da moramo vse to potrpežlilvo prena- šati In se ničemur npirati, skiihaio svoj fižol v blagostanju na mehko, da jih v čevliili ne Potres v Južnl Italiji. Kot smo že sporočili med novicami, je Koncem I. leta, 28. grudna iznenada obiskal potres ecl jugo - zaliodni del Itylijc. Niti pol minute potres ni trajal, in vendar jc uničil celo Kalabnjo in skoro vso Sicilijo. Pri ncsrečali smo vajcni, da se govori vedno o cni, o dveh osebah. Tu se je pa naenkrat razletcia po svetu vest, da je po- tres uničil 100.000 ljudi. Vse jc pričakovalo. da to ne bo res, da se jc v prvem hipu razburjenosti cclo stvar pretiralo. Toda čim vcč poročil je bilo, tim groznejša so bila. Ccla inesta, ecle vasi, vse mrtvo. Sicer so bili na zemeljski površini potre- si tako obsežnega dcla zcmeljske skorje. Ali, čc človck čita poročilo o taki nasreči. ki se je dogodila na neznanem kraju, ki je dolctela neznano ljudstvo, nesrcče tako ži- vo ne čuti. Ta nesreea je pa zadela Evropo, lakorekoč našc sosedc. Kak promet je bil tarn, koliko ladij je tain minio plulo, koli- ko tnicev je obiskalo one kraje. Bili so \ seinii omikanemu svetu znani. Nesreča jc /ato mogoče najvcčja, kar jih dosedaj zgodovina pomni in kar jib je člove^ki rod zadelo, ker je potres zadel kraje. ki so gosto naseljeni. Bila so to eve- toča evropska mesta, kot so ona mesta, ki jih ini pozn;mio: kot je Ljubljana, Karlovec, Zagreh itd. Iznied mest, ki so sc porušila, je n. pr. stcla picbivalcev Messina lsiO.000 Csc cn- kral vcC. kot Zagreb). Cattania 150.000, Re^crio di Calabria 45.00s) (kot Ljubljana). Acireale 35.000. Oiarre 2s>.000, Palmi l.V5nn, Riposto 10.700 itd. I )anes še sploh ni mogoee podati natanč- nega števiia ponesrečencev. Dognalo se jp STRAN 36. BELOKRANJEC. (SLOVENSK1 KMET.) 1909. člta vsaka brzojavka pri vsch poštnih in brzojavnih uradih, kl leze med oddajno in sprejemno pošto. Sreča je liotela, da jc poštar v Semiču g. Kaftan, slišal pri svojem poštnem uradu, — kajti brzojavka je tekla čez Scniič — da je Novomeški brzojavni urad začel klicati üradac še pred 12. uro in klical ncprestaiio a brezvspcšno skoraj do 7< na cno, potcm pa je utilinil, nc da bi bil oddal brzojavko. Se pred drugo uro jc začelo Novomeslo zopet klicati in dolgo klicalo zastonj. Na zadnje se je (Ira- dac oplasil in Novomcsto je vprašalo, zakaj sc Qradac preje ni OKlasil. Gradac je odgo- voril v žcnskcrn spolu: »Preje nisem mogla, ker ie bil aparat potrt.« To je odgovorila torej Brigita B. in nc Macelle, ki je bil že pred cno pop. na Krupi. Ce jl ic Macelle res preje siloina branll sprejctl brzojavko. če le Macelleta res sovražila, če jo je vest ta- ko pekln, da jc hotela skočlti v vodo; zakaj ni ob dveh, ko je bila sania na posti, po- vedala v Novomesto resnlce? Ce se pomisli še, da opisujejo nekaterc Pjrjče Brigito B. kot nezanesljivo, obrcklji- vo in jezično, da povc Dora K-, da je Brigita B. iiadomcstovala jo nckaj časa med bolez- nijo in napravila v tern času toliko marenj Prepira in sovraštva, da je Dora K. drugo leto, ko so ji sporočili, da jo bo zopct na- domestovala BriRita B., raje brzojavno za- hvalila se za dopust. ncgo bi jo prišla se kdaj nadomestovat Brigita B. — Ce se torej vse to premisli in uvažujejo vsc preje nave- dene okolščinc, se mora pač reči: S predležcče pravdo zopcr Julija Maccl- leta, zoper poStenjaka Maccllcta je razkrita brezmejna infamija tistcga zagonctnega Al- berta Bassaneka in g. Julij Macelle je izsel iz porotne dvorane brez najmanjše sence madcža kot poštenjak in čist značaj. Zapriseženc price so slovesno izpoveda- le, da slovi po eeli Bcli Krajini kot poštenjak in čist značaj, kot najblažja duša. Veliko je prctrpel po ncdolžnem, dolgo je trpel, a ni omagal: vera v lastno nedolžnost liiu je po- maKala prenašati vso duševno bol, eno celo mukapolno leto, ko je visel nad njegovo gla- vo na tanki svileni niti laznjive in brczimne ovadbe meč socijalnega in gmotnega uni- čenjn. Kako zadoščenjc bo dobil, da so ga na podlagi enostranske izpovcdbe bivše so- vražne mu odpraviteljice Brigite B., katerc izpovedba se je izkazala kot popolnoma ne- rcsnična, suspendirali od službe ter ga pri- silili, da je vsaj začasno moral odložiti cast- no inesto župana? Zakaj se ni pravočasno upoštevalo, da bi prizadeti gotovo ne bili čakali štiri leta*), prcdno so klicali na pomoč poštno ravna- teljstvo in drzavnega pravdnika, ako bi bili imeli le senco vrjetnosti za podlo obdol- žitcv. Prav je imel zagovornik Dr. Triller, ko je ob koncu porotne razprave klical vse ma- ščevanje neba nad Alberta Bassaneka, pa naj se skriva ta v visokih svitlih škornjih ali pa v ženskem krilu. Pač to zadoščcnje je dobil, da so podučili porotniki, ki so bili slovenskega In nemške- ga pokoljenja, pristaši narodno napredne in S. L. S-, p r a v e tožitelje, da porotna dvo- rana ni za to, da bi pomagala komu na ma- jajoči se mu poslaniški sed'ez in tudi ne za to, da bi pomagala razvcljavljati trdno skle- njene kupone pogodbe zato, da bi zashižil zrav'en par borili grošev mešctar, ki je vsled lastne brezbrižnosti prepozno prišel. — Pa tudi to zadoščenje je dobil g. Macelle, da jc bila njegova vrnitev v Oradec podobmi ') Pol Icta pred tern doKodkom so oglcdovali Krupo traplsti iz Bosnc. kcr so jo nameravali kupiti. To jc bilo Sirom dobro znano. Zakaj se takrat ni OKlasil g. Al. Bassanck? . povratku zmagovalca. Ob polnoči so ga ča- kale v Kloštru vse bližnje vasi. Požarna bramba ga je pričakovala v celoti, vpili, streljali so z možnarji in rajalr od veselja, ko so zagledali zopet med seboj — prelju- bega Julčeta. Rajanja pa do svitlega jutra ni bilo konca. Tako čisla Belokrajina svojega — Belokranjskega mučenika. Naprej za staro pravdo slovenskega kmeta! Truden. Zdravstvo. Jetlka In Sola. Splosno se daTies opaža, da umira vedno manj ljudi za jetiko. Nekatere statistike — zlasti n. pr. pruske — kažejo, da je od leta 1870 do 1903 unirlo manj ljudi za jetiko, kakor prej, in sicer je palo število pri mo- ških za 38-4% in pri ženskah za 33-4%. Ni- kakor se pa ne opaža to pri otrokih do 15 leta; tu kažejo številke ravno narobe da je število otrok, ki umrejo za jetiko vedno veeje. Dr. Kirchner omenja, daj sc je umi- ranje za jetiko pri otrokih med 5 in 10 letom zvišalo pri dečkih za 22% in pri deklicah celo za 24*6%; v dobi od 10—15 leta pa pri dočkih za 19-4% in pri deklicah za 15-4'Vo. Na Nemškem je bilo leta 1903 med 100 mrtvimi otroci med 10 in 15 letom 38-65 mrtvih zaradi jetike, medtem ko je bilo leta 1876 samo 10-64; pri deklicah je še slabše, tukaj je razlika 11-33 (2976—18-43). Lahko se tedaj reče, da število oseb, ki so umrle za jetiko, splošno pada, raste pa pri otrokili med 10 in 15 letom. Ker pa obisku- jejo otroci ravno v tell letih šolo, je očivid- 110, da čaka šolo še važna naloga, ako lio- čemo, da postane i v tern oziru boljše. Splošno se mora priznati, da se je storilo v zdravstvenem oziru pri šolah precej ve- lik korak naprej. Povsod se stavijo velika, zračna šolska poslopja, skrbljeno je za do- da je bilo ubitih 160.000 Ijudij. Ravnotoliko ranjenih, od kterih je mnogo pomrlo od ran, strnliu, nnioho jili od grozc znorelo. Da je nesrcča tako vclikanska, sc nc bo «lihče čudll, če pogledamo podobo v 2. štv. >Belokranjca«. Tu nam fotografija kaže, da s^ liišc niso od potresa Ic razpokalc, tcm- več da so v pravcm pomenu bescde raz- padle ter pomečkalc pod sabo nič sluteče, iznenadene prebivalce. Potres jc priSel 28. grudna, zjutraj ob A6. Prvi sunek jc trajal 23 sekund. In v teni Casu je bila spremenjena vsa dcžcla v veliko pokopališče, v vclikanski grob, ka- KorSncga se ncpomni zgodovina. Pohito jc zato toliko ljudi, kcr so stropi Padali in ostali Ic pokončni zidovi dcioma. Pomislimo samo: pri 6. 7 nadstropni In'si so se razmaknili zidovi, in stropi so se sc- suli ter pokopali prebivalce pod sabo. Kar jc bilo živili ali ranjenih, so obupno ^ričali na pomoč. Toda kdo naj bi pomagal, ko je npr. pobilo v eni vojasnici 800 voja- *«>v. V kaznilnici v Messini je zasulo 200 kaznjencev in 8 paznikov. Od 2.30 bolnikov mestne bolnice sc jih je rcšilo Ic 29. Od 200 mož fin. straže v Messini, ki so bili v svoji vojasnici, sc jih je rešilo le 41. Od 280 uslužbcnccv na postaji sc jih jc rešilo le 8. Med prepoznanimi mrtveci je bil fran- co/.ki konzul, knez Margerita, bankir Ca- zcluzzi, župan iz Režiju itd. Celo v tako vc- liki nesreci ni zapustil verski fanatizem na- šili klcrikalcev: govorili in pisali so, da jc bila to »božja kazen«, ker se je tarn natis- nila brezbožna pesem. Toda treba je pribiti. da so sc podrlc ravno najlepše cerkve, Sko- fijske in fame, da so sc porušili samostani in altarji ravno tako, kot kaj drugega. Cer- kev se je podrla n. pr. tudi v Ripostu, v Malettu sta sc podrli 2 cerkvi itd. 0 Re- žiu jc poročal časopis Messagero: O r a d, licejsko poslopjein cerkevležc v razvalinah. Vsi gojenci du- ll o v n i š k e g a s e m i n a r j a so p o k o- p a n i pod r a z v a 1 i n a ni i. V Messini jc bil mestni okraj Bozzetto, kjer je bil salezi- janski samostan, popolnoma iiničen. Da baš narol)e: v Rczju se je podrla npr. stolna cerkev in pom'cckala okrog 100 ljudi, ki so >• liji iskali zavetja. I'oleg potresa samega je napravila tudi mnogo Skodc voda. Morsko dno se je nanircč dvignilo. Zaradi tcga se je mahotna dvignil visok morski val, do 14 mctrov visoka vodna stena se je zaletela na ob- režje. Da je taka grozovita teža in sila vse pomedla, je čisto naravno. Ob obrežju stoje- če hiše in pomarančne vrtove je pomedlo, kot bi jih bil kdo pobril. Zemlja se je sese- dala, delalc so se velikanske rozpoke, ali pa so se vzdignili kvišku celi skladi skal. Pred železniško postajo v Režju se je odprla zemlja, in je bruhala iz sebe 20 m. visoko svetlikasto vodo. Deli mesta, ki so bili pred nnjvišji, so se ponižali do morja. Bojc se, d:i bi se počasi celo mesto ne pogreznilo pod vodo. Morje je odneslo 3 otoke. Spremenilo se je površe, obrežje in morsko dno. Na ju- gu, kjer jc bilo morje doscdaj globoko 1000 m., so namerili sedaj le 450 m. Med Capo Pelora in Punta Pezzo je znašala globočina vode 40, sedaj je še 12 m. Razven tega je začel divjati takoj tudi požar. V Messini se je na pr. razletela pli- narna. Ogenj sc je strašno širil. Kar ni raz- dejal potres. je plamen dokončal. Oosti obla- ki in temni stebri dima so se dvigali nad krajem. Da je tak naravni pojav moral pobiti to- liko Ijudstva, jc čisto razuniljivo. (Dalje prihod.) 1909. BELOKRANJEC. (SLOVEN5KI KMET.) STRAN 37. voljno zracenje in čistenjc i. t. d. A vcndar kažejo štcviia statistike, da vzlic vsem tern pripravam rastc število jetičnih otrok. kur je piič dokaz. da pravilno zidana poslopja nikukor lie zadostujcjo v obrambo jetikc, teniveč da sc mora iti i dalje tcr skrbeti zji bolne in kar je xlavno — skrbeti da lie Postanejo nevarni i zdravim. Doko se ie mislilo, da se zamorc jetika saino podedo- Vati po starisili, kakor je že stari fiippokra- tos (ičil -¦¦- a danes so se že iiazori predru- Kaeili. Zwode.se sicer slueaji, da podedujejo otroei od staršcv jetiko, toda to so izvan- redni slueaji. Večina ijudi, ki so jetieni, se rodi popolnoma zdrava, tndi ako so stariši jetieni in olioli šele v poznejši dobi. Šele po dolnein easti se je navedlo za vzrok te na- lezljive bolezni vdihavanje tuberkiiloznili baeilov. Poskusi zdravnikov Kirelmera, Corneta. KriiKcrja i. dr. so dokazali, da se zamore dol)iti bolezen tudi vsled vdihava- "ja pialiu, v katerem so.se naliajali pljunki jetienili Ijudi. Zaradi tcfia se mora zelo .pa- ziti. da se ne pljuje po tleli, zlasti v prosto- rili, kainor zaliaja dosti Ijudi. Se bolj ue- Vitrni pa so svcži pljunki jetienili Ijudi, ka- 'w je dokazal C. Fli'uijjc. 'I'a zdravnik je «Po/.oril tudi na to, da razširja jetieni elo- vek pri kašlanju, pri «ovorenju itd. okoli sebc niajluie kar^lice sline polne baeilov, ki se raxsirijo po zraku in pridejo tako laliko n;t pljuea zdravcKa eloveka. Omeiiiti je viedno, da z r u b e tuberkulozni baeili, ako -so izpostavljeni svellobi in zlasti solncu, s v o j o ni oč. Zelo laliko se dobi jetika tudi, ako se pije nekuhano mleko, od bolne /.i- viiie. I/. tejta se razvidi, da je jedini vzrok razšh jevanja jetiki jetieen clovek sam, in tu je dolžati vsak delovati na to, da sc pazi "a eistoto, s pomoejo katcre se zelo onieji razsirjevanje jctike, kajti vsak bolan (jeti- ^en) elovek zamore postati nevaren švo- Jcinu okrožju, ako tudi nekoliko kapljie nje- tfove sline pride na obleko, perilo itd. dru- Ke^a eloveka. Ravno vsled tcjja je laliko /¦aziiiiK'fi trditve Ebensteina in Riihleja, da Je jetika bolezen posameznili rodbin. Doka/, ^a jetika ni dedna bolezen, je to, dd otroei, kiiterili starisi so bili jetieni, ne postanejo jetieni, ako se še ob pravetn easu skrbi za "je, da pridejo v zdravo okolieo. Kakor je j^H v rodbini moKoča nalezljivost jetike, ta- ko je se bolj v šoli, ako je kateri izmed ueencev ali .eelo ueiteljev l)olan na jetiki. Vsled te^a je tudi raziimljivo da ne zado- st»je k odstrauitvi nevarnosti, da se kdo ne !'aJp-e jetike, zidanje lepib Solskili poslopij. V^iteljski poklic je sain na scbi zelo te/.ak ''• zvczaii z najrazličncjšimi iieiiKodnostmi; ^irii bolj slabi njcjjov ornanizem tern bolj Je iiaklonjen nale/ljivini boleznini in je tudi ^resniei štcvilo jetienili med ueitelji in uei- (cljieaiiii preeej veliko. Da se jetika tako j-c'o razširja med šolskinii otroei, so dosti- krat tudi vzrok rod bine ravnateljev, uei- te>ievjn solskili sIuk, ki stanujejo v šolskem poslopju. Jioj Dioti razširjevanju jetike bode lmcl Ic takrat kakšen uspeli. ako se bode Pazijo v soli na snaKo in na to, da se takoj °tlstrnnj iz sole otrok, ki je /.e jetieen, kar Jl nioralo |)iiti tudi v poštev pri sprejeinanju "wteljskjii kandidatov. Dr. Kirchner je ome- "" Died nekoliko leti. da ni nikakor na itic- st^ Popustljivost od strain' zdravnika, ki da ^dravstveno sprieevalo ueiteljišenikii, kajti |« fcamore imeti zelo slabe poslediec. Da je ' med ueitcljskimi kandidati preeej jetienili )e Zr''i'io in u zamorejo kot ueitelji potcrn postati nevaini svojim uecneein. Dalje bi se inoralo delovati na to, da se odstranijo vsa stanovanja iz sole; ako se ])a že to ne more z.Koditi, mora biti pa .stanovanje vsaj tako urejeno, da iina popolnoma oddeljen in po- seben vliod. Otroke, ki iznledajo sumljivo, je Ireba tlati takoj preiskati, in v slueüju bo- lezni takoj iz sole odstraiiiti. Zelo velikejra poniena bi bili pri takili slucajili šolski zdravniki, ki pa ¦•- žalibože — še niso po- vsod v|)eljani. V boju zoper jetiko je zelo velike.ua pomena tudi vpeljava posebnih sob («iirderobnih sob) za povr.šno obleko in upeljava pljuvalnikov, ki pa morajo biti vsaki dan eišeeni: ravno tako važno je pa tudi seveda pri nas je to te/.ko vpeljati -- d.1 so sobe hodniki in stopniee vsaki dan eišeene, da se otroke veekrat zdravniško preišee Oic pa da se odpovc 'zdravniške dneve, kot na Viniei in Starem Tr^u), da sv- jib v vsem potrebnem poduei, da se pa- zi pri njih na eistoto, da se jili ne stlači v sobo toliko. da koma.i dibajo itd. Velikena poniena je tudi vpeljava poeitni.škili kolonij, katero jc ZRiadila seclaj tudi obeina Ljublja- n:. in koncno idealna institiieija — lesna so- la, kakor jo so z^radili sedaj v Chariotten- buiKu. Lev Nik. Tolstoj o priklopljenju Bosne in Hercegovine k Avstriji/j (Dalje.) II. Mod rost božja je tako ustvarila svet, da Ijudi ni niojroee zasužniti in da je despoti- zem nemoKoe, ako ljudje iiniejo modrost božjo. No, vladarji sveta so postavili nasproti modrosti božji modrost kneza te«a sveta — budiea in budie jili je naueil pcklenske prct- kanosti v to, da bi okrepil njih despotizem. Rekel jim je: »I:vo, kaj vain je notrebno storiti. Vzeniite iz vsake rodbine same mla- de in krepke Ijudi, dajte jim v roko orožje in naueite jili ž njim ravnati in oni se bodo borili proti svojim oeetom in bratom, ker jim born jaz vdalmil inncnje, da je to v njih slavo. Ustvaril jim bom dva nialika, ki se imemijeta east in zvestöba, in katerili za- kon se ho nazival brezpo^ojna poslu.šnost. In oni bodo obožcvali ta dva malika ter sc slept) pokorili tcmu zakonii, ker jim bom omraeil razum, da se vam ne bo bati ni- eesar.« In zatiralei narodov so storili to, kar jim je velel hudie, a hudie je storil to. kar je obetal zatiralcem narodov. In glcjte! Ljudje iz naroda so dvi^nili roke svoje proti svojeem. da bi morili svojc brate, da bi nietali v jeee svbje oeete in da bi morili eelo tista bitja, ki so jili nosila pod svojim srecm. In ko so jim Rovorili: »V imc- iiii vse^a, kar jc vam sveto, pomislite. kakšna krivica. kakšna Kiozota, kar vam ukazujejo.« so iini od^ovarjali: »Mi ne mi- slimo, mi se pokorimo.« In ko so jim kovo- nli: »Ali ne Ijubite svojih oeetov, mater, bratov?«, so odjrovarjali: »Mi nc Ijubhm. mi se brczpoKOjno pokorimo.« In ko so jim •) Iz nckonfiscir. „Slov. Naroda" 19. XII. 1908. Kovorili: »Za Hojia in Krista,*< so jim od- Kovarjali: -Naša boKOva sta — zvestoba in east." Ni še bilo veeje^a polnijSanju, kakor je to. Toda to poliujšanje se bliža koncu. Ne bo več dol^o in hudie izjeinc zaeno z zati- ralei narodov. Lainene. In Mikrome«as je rekel: »Ö vi, razumni atomi, v katerili je veeno bitje izrazilo svo- jo umetnost in svojo moKočnsot, vi uživate čiste radosti na tej naši zemeljski krogli, zato je vam treba, ker ste tako malo ma- terialno, a tako zelo duhovno razviti, ži- veti v liubezni, zakaj v tern je trajno ži- vljenje Jduhovnih bitij." Na te besede so filozofi majali z ulavami in najodkritosre- riejši izmed njih je rekel, da obstoji izvzein- ši malo stevilo malo uvaževanih faktorjev, vse ostalo naseljenje iz brezinnnikov, zlo- eincev in nesreenikov. "V nas je vce telesnosti, kakor je potre- ba, ako zlo izvira iz telesnosti. in prevec duhovnosti, ako zlo izvira iz duhovnosti, tako jc rekel on. Tako na primer more v teni trenotku tisoei brezumnikov v klo- btikih tisoče driiKih Ijudi v tnrbanili in tako ."¦c je Kodilo od pamtiveka na zemljj.« >^akaj se bore med sabo male živali?« Zaradi kakržnesakoli majlniena košeka blata v velikosti vaše petiee,« je od^ovoril tilozof — in nobeden izmed onih Ijudi, ki pobijajo drij^ druce^a, nima niti najrnanj- scKa intcrcsa na tern koseku blata. Vpra- šanje je važno zanje sanio v toliko, ako bf> ta košček pripadel tcmu, ki «a nazivajo sultana, ali onetnu, ki Ki\ imcnujejo cesarja, dasi niti ta niti oni ni nikdar videl tega ko.šeka zemlje. Izmed živali. ki morč druga druizo, še pač nihče ni videl živalice, radi katere se more. »IScsreeniki!« je zakričal Sirijee. «Ali si je mojjočc predstavljati tako brezumno besnost! Zares, napravil bom tri korake tcf pomandral vse mravljrsče teh sinešnih morilcev.« >.Ne trudite se to stori- ti,« so mn odsovarjali. »Oni bodo že sami za to skrbeli. Sicer pa, naj se ne kaznujejo ti. niarvee oni barhari, ki scdeč v svojih dvorcili predpisujejo moriti Ijudi in ukazu- jejo, da se za to slovesno daje hvala boKii. Voltaire. ProKlašenje Avstrije Bošiijakov in Hct- eeKOvincev za svoje podanike, je izzvalo polen djplomatskih po^ajanj med dr/.avami tudi sredi sloyanskih narodov silno vzne- mirjenje, ki je v srbskem in ernoKorskem narodu rodilo željo po vojevenju, to jc s po- močjo eloveka nedostojnih sredstev: ino- ritve svojih in tujih Ijudi se vzprotiviti kri- viencmu, po njih mnenjii za nje škodljivemu in opasncmii postopanju avstrijske vlade. Raziimljivo je, da imajo ljudje, ki nazi- vajo sebe vladarje. po svojih absurdnib nazorih pravieo, da, eelo obveznost razpo- lavtati z usotlo milijonov in da laliko ]>roKla- se, sniatrajoe to za nekaj zelo dobrc^a in koristiiejrii. nekaj sto tisoč Ijudi, ki nimajo ¦/. njimi ničesar skupncjra, za svoje poda- nike ter vzdržujejo to svojo odredbo z Krož- njo. da poniore vse tiste, ki bi te njihove od- loeitve nc priznavali. Vse to je doeehr umljivo. STRAN 38. BELOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) 190». Toda netimljivo pa je to, da hi ti sto- -tisoči Ho.snjakov in Hercetfovinccv, raz- burjcni vsled ancksije, ne nasli nobencRa driiKcya srcdstva, da hi odffovorili na to sirovo nasilstvo, kakor cdino eno izmed tclt dveh: da sc Bošnjaki in Hcrcegovinci ;ili pokore odločitvi avstrijske vladc in pri- znajo sebe za sužnje njim tujili ljudi ali pa sc vzprotivijo tenm nasiliiemu prstopanju z enakim zločinskini m nasilimn nastoponi, ki sc ga poslužujejo proti tijiin. to jc z na- silstvom in uinoroin. Laliko je imiljivo, da so ljudje, ki tvo- rijo velika razbojniška «nezda, tako zmc- deni in riespametni, da so laliko, vršeč svoja nepoštena dela v svoje malcnkostnc osebne. zlo^lasnc in samopašne svrhe, tako zaslep- Ijeni, da smatrajo svojo zločinsko delav- nost kot i/polnjcvanje svojih dolžnosti; za- radi tc«a se novoreč o kompcnzacijali in konferencaji nc zavcdajn švojcna zločina ter želc v doseno svojih ciljev inoritvc svo- jili bliznjikov,- vojne, na katero sc vselej .pripravljajo. No, težko jc v našem času razumeti, kako niorcjo ti preprosti delavni ljudjc, ki tvorijo narod in dajcjo s svojini delom življensko tnožnost oiiiin, ki ž njimi razpo- lagajo -r- in naj bodo to I3ošnjaki, HerccKO- vinci, Srbi, CrnoKorci, Nemci, Rusi, Polja- ki, Indi, AiiKleži. Franeozje -¦- težko je razumeti, kako morejo ti ljudjc, obremenjc- ni s svojini suženjstvoin in stremee povso- di po osvoboditvi, ali niirno prcnašati svoje z niCcmcr upravičeno jn ncpojasuivo su- ženjstvo ali pa v svrlio osvoboditve od te^a zla poscKati po istcm sredstvu. ki jc bilo vzrok in ki tudi sedaj tvori «lavni vzrok »jihovcKa suženstva: po nasilstvu, vojni in poboju. Napredovanje malih kmetov na Francoskem. Pariz, 12. prosinca 1909. Charles Voisin je priobčil v reviji .»Les documents du propres« razpravo o poinciui in napredku malih kmetov na Francoskem. Ker so francoski »mali« knictjc popolnoma identični z našim slovcriskini povprečnim kmetoni in ker midi članck marsikaj za Slo- vence novena in poučnctfa, «a »IJelokra- njec« (Slov. Kmct) laliko opravičeno pri- obči. Cli. Voisin pise: Zclo vcliko koristi vsaki dežcli nioCcn, rclativno prcniožcn stan nialili kmetov v so- cijalncin in politiuietn oziru. Nujno jc za- taKedlj potrebno, da obračamo svojo po- zornost na one dežele, v katerih se je po- srcčilo nasproti velcposcstnikom ustvariti in oliraniti nialena kmeta. Na prvcin mestu med takinii dc/.clami pa stoji Frandja in dvojen, politični in icospodarski razvoj je pospeševal oniciiiem oij. Najprej je spremenila irancoska rcvo- lucija popohionia Marc poscslnc razmerc in izročila poscstva v roke kmeckeira ljudstva. Od tistih časov sc jc nioscl francoski kmct s pridnostio. stcdl.'ivostjo in izkorisčaiijcm vscli onili pi\diii)Mi. katerc midi ravim ma- la kmctija, vrtnarstvo itd., nc le vzdržati teniveO tudi konkurirati z dežclami, v ka- terili jc vclcposcstvo v prcmoči. Se dancs oskrbujcjo po veliki vcCini aiiKlcški trs z jajci in surovim maslom jrancoskc pro- vince ob Kanalu, dasi morajo tekmovaii s silno prckniorsko konkurenco. Znamcniti lioliticni uspchi, katcrc jc do- sckI;i rrancoska s svt>jo oporo na prost, prcmožen, zadovoljen in državi udan mali kniccki stan. so splošno znani: on tvori nc- izčrpljivo rczcrvo narodnc moci in vsled svojcKa znieniUKa in strokro demokratične- Ki\ mišijcnja jc postal nositelj one umcrjenc rcforninc politikc, kateri sc iirila^oja tudi socijalno življenjc v irancoskili incstili, ko- der si stojita nasproti radikalno dclavstvo in konzcrvativno podjctništvo a oba so- vražila praktičnc rcformc. To kmetc |)a sili danzadnciii bolj yo- spodarska potreba, da se uklonijo tclinič- nim zaiitevam modcrncjra Kospodarstva. Kajti cclo najvcčja pridnost in najintenziv- nejša štcdljivost bi.konečno obnciiioKli prcd tchnično kar naj bolje urcjcninii velcposc- stvi tujih dcžcl. Razvoj prilanoditvi moder- nemu «ospodarstvu pa sc je tfibal v slcdecili pravcili: 1. lzdclovanjc takih kmctijskih strojev in «o'iiliiüt sil, ki so tudi za niajlmc kmctijc in male kmetovalce pripravne. . 2. Produktivne kmct. zadruKC. 3. Razvoj kmetijskcKa zavarovanja in kredita. K 1. Za prvi snioter pridejo scdaj po- sebno alkoholni inotorji v poštcv, motor od 3—5 HP (konj), kateri za navadno knictijo popolnoma zadošča, a ne stanc sedaj več ko 15iiU—18(iO frankov; za uro in 1 HP nc rab'i več ko Vul alkohoia (špiritia), t. j. okroi; 20 vin. Se važnejša za bodočnost pa jc poraba vodnih moči v Alpah, katerc nudijo priliko za pridobivanje clektriCne silc. Kle- ktričnc ccntrale sc bodo postavile, ki bodo oddajale elektiično silo posameznim kmc- tom po Kotovih ccnali zu uro in HP? Na tak način bi dobili kmctje možnost, da bi ravno toliko silc in ob takcm času porabili kakor zahtcva kmctija. K 2. Obšiniejša poraba takih strojev in še bolj trgovski razvoj celesa podjetja pa omoKočajo še lc zadruRc, združitve kme- tov v produktivne /adriiKc. Te so sc zadnji Cas v Ncmčiji in na h'rancoskem posebno pomnožile. Nckatcrc zanimivc štcvilkc ci- tirajmo iz >Musčc Social-a«: Samo v okra- jema Charantc in Poitou je bilo Jeta 1907 H»9 zadružnih pristav (majarij), h katerim pripada 04.78-1 kmetov s 159.812 kravami. Povprcčno šteje vsaka pristava 5(>4 clanov in 1466 krav. 22(),04(>.507 I mlcka se je prcdelalo v 1(),5S7.()37 kK surovena ma- sla, povprcčno tcdaj 1415 1 mlcka in 65 kkr surovc.ua masla na kravo. FJruto-skupičck za surovo maslo jc dal 2l),4l)4.l)70 irankov. K tcmu pa jc treba še prištcti vrcdnost po- snetena mlcka. tako da znaša skupni doho- dek 33,2(1«.17') frankov nasproti 3.711.640 fiankom pridclovanih stroskow 'I i znašajo tedaj komaj 1 I" ... Tudi pri izdelovanju sladkorja m peso sc je z uspcliom uvcdlo zadružništvo. Po- Klejmo si le tako zadrnzno tovarno v Ma- ri«ny-ju, ki jc tipična za možnost dobrili uspehov. I'stanovili so jo I. 1('H4 in se jc izdalo looo akcij po 100 irankov. Vsak kme- tovalec. kateri jc hotel zadrujii prodati peso; jc moral imeti take akcijc, ne da bi se dolo- Cilo Koiovo raznierjc med številom akcij v njcKovi poscsti in množino pese, katcro je moral nabaviti. Vsaka delnica se jc obre- stovala s 4", „, dobiček se pa ni delil po šte- vilu akcij, teniveč v razmerju z ninožinu in kakovostjo prodanc pese. Dosadenji uspehi so izvrstni; plačevalo .se jc laliko znatno boljšc ccne ko v zasebuih tovarnah. K 3. Zelo innogo se laliko stori za pod- poro malcKa poscstnika s jiospesevanjem vzajemncKa zavarovanja. ^e od 1. JS98. podpira država take zavurovalne zavode; ta podpora sc jc sukecsivno zvišala od 500.0(W> na J.200.000 irankov. Ud 1. 1900. u/.ivajo ti zavarovalni zavodi znatne po- boljške z olajšavo ustaiKjvitvc in oprošče- njem kolckov. S tern sc jc seveda pospešil njihov razvoj; |)o »Musce Social« je bilo Icta 1807 — 1484 takih družn, 1. januarja 190S pa zc 8780. Tell 8780 zavaiovalnic pa sc deli tako-le: 7241 zavarovalnic za živi- no; 1442 zavarovalnic proti OKiiju, 24 proti toči. 4 proti nczi^odam pri delu, 53 povratno zavarovalnih družb za zivino in 16 enakih |)roti OKnju. 1'rzava jc \^c te zavarovalnicc podpirala do 3]. decciubra 1907 sku|)no s 5.973.C00 iranki. la podpora pa sc jc dajala na dva na- čina: I. pri ustanovitvi; 2. v slučaju izvan- rednih zKiib v kakem poslovnem Ictu, da sc jc oinoKočila zopetna ustanovitcv re- zcrvnili iondov. Kar se tiče zavarovalnic za živino, niorain še omeniti, da je zavarova- Io pri 7241 zavarovalnicah do 1. junija 1908. 898.375 postestnikov svojo živino; za- varovana «lavnica je znašala 429,209.067 frankov. Tudi zavarovalna «lavnica pri ostalih skupinah je precej znatna, na pri- mer 258,576.068 frankov za povratno za- varovanje proti požaru, 25,580.569 frankov za zavarovanjc proti toči. Ministerstvo na- merava tudi ustanoviti osrednjo bla^ajnt), katcra naj bi služila kot opora za ostalc družbc. 4. Tudi razvoj knietijskega kredita po- maw zdatno inalcinu kmetu. L. 1907. jc obstalo 88 zadru« za kmetijski kredit; te so dobile od države (!) 28 miljonov pred- ujmov. IstcKa Icta jc bilo še v področju o- meiijcnih zadrug (ok-rajnih posojilnic) 2168 krajevnili posojilnic; I. 1907 sc jih je ustano- vilo 530 in število zadružnikov se je dviK- nilo na 96.192. Dovolilo se je v celem 75.708.456 frankov posojila. Vrh teßa irnajo l-"ranoozi od 29. decembra 1°()6 postavo, ki dovoljuie kmctijskim produktivnim za- drucam posojila z mnoKoletnim povrače- vanjem. I )r>slei je dobilo taka posojila 13 zadru.v:, mid tenii tri mlckarne, 1 klctarska , zadruxa in cna zeleniadarska zadruca. Vse tc napravc omojioCujcjo malemu kmetu na Francoskem bolj in bolj pristop do vseh tehnirnih in komercijelnili pred- nosti veleposcstva; oinojfočujejo mu, da vzdržujcjo svoje «ospodarsko in politično stalisčc, o/iroma da preide k inodcrnemu üospodarstvii in si vmdar obdrži staro svo- je poscstvo in oscbno ncodvisnost. Narndni Dncviiik-Celje. Naročnina za 1,1909 znaša K 21-. 1909. BELOKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) STRAN 39. Doma in na tujem. Vojna tnevarnost je prenchala, kcr so jina ncpri- stransko in da tain zmaga samo pravica ne pa kojnando k 1 e r i k a I c e v, kakor je to žalihog že skoraj povsod navada. Levee ni Macclletu eastital ker ni tlrnjr drn- zega šc nikoli poprej vide I niti p o z ti a 1 in s e tudi p o o b r a v n a v i n i sta v i d c I a. Vojna nevartiost in hranilne vloge. Ker< so se začeli Ijudic vsled grozcčc vojne ne- varnosti hegati in dvigati denar iz hranilnic, češ, da sicer vlada |)oberc za vojne nanienc, navajaino tu besede finaiič. ministra Bilfi- skega iz seje due 20. snšca 1909 v drž. zboru: »Toda tudi za slučaj skrajne možnosti, da bi prišlo do vojne, inoram izjaviti: Sram me je, da si more naše prebivalstvo o vladi svoje domovine misliti nekaj tako nena- vadno žalostncga, tako nenavadno ponižu- jočega.« Vsc vlagatelje opozarjamo, da je baš v hranilnicah v takih easih denar muogo var- nejsi, kot kjerkoli'drugod. Kniečka zadrugu sploli gotovine ne drži doma, a veliki zavod, v mestu imajo pač v vsakcm oziru na raz- polago inriogo bolj varna sredstva za slirambo'denaria. kot zasebuik. A sploli de- naruirn zavodom vlada tudi ne bi inogla po- brati denarja, če bi ga prav liotela, ker vsak denarni zavod K^Icüa, da denar čim prcd naloži na varna posojila. Zlasti |)o (ialiciii in tudi po Čcškein so začcli priliajati nianjši vlagatelji z dcžele po denar v liranilnice in «a sliranili doma v nogavicali. posteljah itd. I'osledice so se kiuahi pokazale: od vseli strani prihajajo poročila o tatvinali te.ua denarja. I'orej. vlagatclji, ne dajte se begati. Po liranilni.škili blagajnnli je denar mnogo boljše zavarovan, kot bi bil po Vašili skrinjah itd. Vrli tcga so vsi zavodi zavarovani za znat- ne svote proti vloniu. Časopisna poročila o vojni. Vsi časopisi v monarhiji so dobili uradno obrestilo, da lie srnejo pisati nič o vojnili priprnvah. Pri- občevafi so smeli le vesti, ki jili dobc od uradne strani. -- V tern oziru je dozivel bla- tnažo klerik. predscdnik drž. zbornice: ko je nek poslancc vprašal, ce je res z.e 110.000 nasili vt)jakov pripravljenili na boj na mcji. je brž iiknznl tajno sejo. No, izkazalo se je. da jc bila ta vest natisnjena ž.c — prejSnji dan v nekoufisciranili diinajskili IKtih. Prc- velika gorečnost je veasili sinešna. VojaSki bcßuncl. V ltalijo preliaja vedno vec avstrijskih vojaškili bcRiincev, radi s!abe liranc in grdega ravnanja. ¦- Na če- Sko-pruski nieji so 19. p. in. prcstregli 4 ogrskc voj. begunce. ki so jo lioteli popihati na Ncm.ško. Podiik Nemcev iz mednarodnega jczika štcvilk nadaljuic.io Slovenci prav pridno. 17 sušca. torej v enem dnevu so dvlgnili iz neinske »kranjske liranilnice < \- Ljubljani cez čclrt iniljona Kron, dočim je bilo vlo- žcnih v ta zavod isti dan le 150 K. Vojaški novinci. Ootovo ho znaiio vsein, da so bili letošnji nabori enkrat odloženi. l'o na za to, ker mora drž. zbor vladi dovo- liii. koliko sc sine fantov potrditi v vojake. Jclc te dni je bilo to število v zbornici do- voljeno z 2S9 proti 103 Klasovoin. i'roti so krlasovali soc. demokrati in nektcri slovan- ski poslanci. Svojc case sc je vladi dovolje- valo vojake soRlasno. nekaj. kar se je samo po scbi ra/mnclo. Narodov jezik inorajo znati. Prcd krat- kem je odstopil vrliovni povcljnik in uprav- nik Bosne in Herce^ovine Wiuzor. Cesar mu jc pisal lastnorocno pismo, kjer pripo- zna, da je popohioma |)iavilno postopal. da je odstopil radi tcRa, ker ni zniožen po- polnoma narodnega, t. j. srbolirv. jezika. Kar velia za take visoke jjfspodc. bo men- da veljalo pa tudi za raznc nckoliko manjše zvezdc po slovenskili uradih. Kinet, zalite- vaj od uradov povsod vse v svojem jeziku in sc sklicuj pri tern na irorenje cesarjevo i)ismo. Vera, ki se izplača. Letos je uiiirl v Ky- jovem na Slovaškem »starši bratr«, to jc vodnik procesij na božja pota. Klerikalni časopisi so pisali kakšen velcpobožen niož je to bil, ki ima nejzrcčene zasluge za utr- tlilev vcre incd slovaSkim Ijudstvom. Vsaj ie ljriredil na raznc bozjc potne krajc Cez 300 božjili poti. Pobožni mo/ je pobiral po krono od vsa- kejia božjepotnika, prcmožnejši so dajali sc- ve tudi po vcč; a na eno božjo pot je pcljal včasih po 3000 Ijudi. Ni čuda. da je mož zapustil vo smrti okrog KiO.000 kron. TakcKa moža more iniL'iiovati scve 1c brezverec pijavko. Kaj l>a to pomeni? Vsein bo znano. da se je bral začetkom Icta po vseh kranjskili cerkvali pastirski list ljublj. škofa Jcgliča, ki je ves posvečen edino le brezverskemu gibanju »Svobodne Misli«. Z velikim za- čudcnjem pa čitamo v zadnji Svob. Misli, da jc bil mesca svečana uinrli sin Snkljetov, Lujo. \nct pristaš in zaunnik Svobodne Mi- sli. Zopet stara pescm kot v preRovoru: »male tatovc obcšajo, vclike puščajo.« Mi kincfje imaino taki)j smrtni Kreb, če Svob. Miscl Ic povoliatno, klerikalen prvak, ki bo- če cclo dcželo v Kristusu preroditi, a vzgoji svojega sina za vnetcjra somišljcnika te sa- me brczverske. in framazonskc Svobodne Misli. ta Snklje pa postane --- dežclni «lavar! Velei/.daiska pravda proti Srboiu v Za- «re!)ii sc tako vrši. da sc poroccvalci cv- ropskib časopisov kar croze, ker kaj ta- kesra niti na Turškcm ni več mogoce. Stvar ima to dobro stran. da bo ostala Rvropa zvcdela. kakc razmerc se vstvarili »vitež- ki« Madžarji na Hrvaškcm. Vkljub vsein podobnim pravdam in stiskain pa ostancmo liikroslovani vendarle en narod. in enkrat pride tudi naš čas, ko botno v kulturi evrop. parodov enaki nied enakimi. Ra/.mere na Ogrskem. Narodnostne in gospodarske razmerc na Ogrskein so tako kričeče. da je pač vjirasanjc, kako dolgo bo niouoce Madžaroin že tako vladati. Madža- rov je po štetju 1. 1900 na Ogrskem 51%, Nemadžarov 49%. Sole so razdeljene po narodnostih tako (1. 1905-6): od 582 otroŠ- skili vrtcev\ic bilo 472 madžarskih, 110 me- šanili, neinadžarskeKi» nobencKa; od 2045 lindskili. 13R meščanskih, 26 obrtnih sol, 38 nimnazij in 25 realk vse, — madžarske, a za cclo ostalo nemadžarsko polovico prebi- valstva ¦-- nič. A Madžarji se pred Evropo zclo radi postavljajo kot kavalirji in svo- bodoljubneži. Vendar inandžarsko pleme nima moči, in vkljub svoji nasilnosti pro- pada. Sam madžarski Statistik Rallo« doka- zuje. da ic zadnjih 30 let le 261 nemadžar- skili občin bilo pomadžarjenili, toda 456 iuadžniskili občin so zavzele nemadžarske narodnosti. še slabše je na O^rskcin v «ospodarskcm o/.iru. Lctos je tain ponekod taka revščina po kmetili, da «so sc poninozili volkovi in da jeljudstvo nevoščljivo divjačini, ker to divjačino v Kraščinskili Kozdili dobro krmi- jo«, dočim sarni kmetje ne jedo nič, kot ko- i uzo. Na Ojirskem ima 2,431.944 kmečkili rod- bin v lasti 18 miljonov oral zemlje, toda 16.406 Kraščakov 7 miljonov a 1945 velepo- sestnikov celo 15 miljonov oral. Ogrsko vlada torej par bogatih z.idov in baronov, vse ostalo ljudstvo je pa bcrač. Ni čuda, da si Madžari tako žele vojne s Srbskim, da hi se odvrnilo pozornost od njib »božjega rcda«. « Prva češlca splošna delniika druž bi na zbvb- rovnnje na tivljenje v Pragi ima svoje glavno itstopstvo za vse slovenske dežcle v Trstu. Ta družba za<'aruje na življenje po najnižjlh cenah in po najugodnej&ih pogojih.- Iz Bele Krajine. Od upravništva. Vsled telmič; zaprek se je zakasnila izdaja ene štev tako, da izdajamo dancs dvojno štv. Iz Metlike. Naše drobne novice letošnji predpust so takšne: veselic je bilo precej, drustvenili in prostili, ali obiskane razveii sokolske presneto slabo in to je vzrok le tisti, katerega jc že pred kratkim onienil Belokranjec. Nanirec da se zavida oni del incstnega prebivalstva, brez kojega l)i nc bilo za mesto obstanka, namreč obrtni- ki; no pa je že tako, vsi niso bili še nikdar pleineiiiti niti ne velc posestniki. Mokočc pa da se bode tudi nase ljudstvo enkrat zmisli- lo, da nobeden vladar brez obrtnika živet nc more. Za volitve za Kranjsko trgovsko in obrt- iiiško zbornico v januariju se ni čisto nič storilo kar bi se moralo nainreč, da bi bil kak posovor oziroma dogovor koga in ka- ko naj volijo obrtniki. — Kakor čitamo, so tudi naši sosedni gasilci v Scrničii naredili veselico, katera je prav dobro izpadla. A pri nas pa obiskuje !Hi Kostilnah veselice sam načelnik. Kaj to zadostuje za vsc gasilce? Pa temu ni ta- ko: naše vrlo gasilno dništvo obilno, šte- vilno, krepko kot vrajr na «re.šno du5o leti na vsaki pozar. sicer mora vedno le dre- mati in zastonj pričakuje kakega drugega STRAN 40. BELOKRANJEC. (SLOVENSK1 KMET.) 1909. fclasa kot trombo kadar sc o«lasi: Bratje, tam Kori, tain «ori, kaj bi se lie mojdi se- Suiti včasili ttic!i pri veselju in zabavi? NaSa želcznica je še vediio tain kakor lo bila lansko Icto oh tein časii. iiiokočc da 8' jo naposlcd vsaka občina uarcdi z drvc- nirni kotači za scbe. Iz Semiča. Ministrstvo pravosodja jc do- Volilo za ohčino Semič sodnc duevc vsaki- krat od 9. do 12. lire dopol. in od poln 2. do 13-'Jill 4. popol. v ohčinski pisarni v Semiču. Prvi uradni sodni dan je otvoril jrosp. sodui pi'edstojnik Fran Regally. Pri sprcjcmu ka jc pozdravil občinski zastop. zastopnik po- žanie brambe in zastopnik nčitcljstva. Zu- )>aiistvo jc izročilo v.. sodncnni prcdstojniku v znak livaležnosti za njejjovo uspešiio dc•• lt'Vanjc pri vpcljavi sodnili dni KM) K za si- rolinski zaklad metliskcKa sodnctfa okraja. Oosp. Rejjaily.iu inoramo biti Semieanje hvalcžni za njctfov trud, saj jc on najvee PripoiiiOKcl. da so sc vpeljali sodni dncvi v Seniičn, ki so potrchni. kar jc i>okazal že Prvi uradni dan. Morcbiti ni vscm sosedom Ijuba ta vpcljava, toda Scinič jc s 1cm po- kazal, da nc iiazadujc. ainpak naprcdnjc. Marsikaj hi bilo potrebno šc za semiško Občino, zlasti v zdravstvcncm oziru, upa- 11)0 pa, da se tekom časa tudi ta in šc druse iiarcdbc vpcljcjo, ki so ljudstvu potrclmc. Vse ob svojcin časn. »Drnštvu za otroško varstvo In mladin- sl(o skrb v inctliskciii sodncni okrajii« je Prlstopila kot iistanovnica s zncskoni 100 K slavn» občina Scmič. 1st cum drnstvii jc, narricsto vcnca na. krsto blajropokojnc K- R' Rosina iz Noveca Mesta, poklonil c. kr. sodni kancelist k. Jo/.c Mcliora iz Metlikc üiicsck 5 K. Oarovateljcma kliče odbor pri- srčni: »Bor plati!« »Belokranjskl Sokol« jc prircdil v mese- Cii siišcu vcc prcdavanj in siccr: o Sokol- s'vu, 2cna v Sokolu in Vpliv tclovadbc na razvoj naroda. V kratkein prircdi tudi za- hilVcn vcčer z zclo zanimivim proKrainoni. Unirla 5e v Metliki I.. Ratkuvič v najlcpši dobi svoje starosti. Prizadcli rodbini iiašc sožalje. Nc v Amcriko! V zadnjem času so sc za- teli zopct kar trmnoina izseljevati v Atnc- riko in to vcčinoma mladi Ijudjc. Opozar- jamo l.iudstvo, da v Anicriki ni tako. kakor Jim pravijo, plačani anenti, katcrih sc naj sploh vanijc vsak. Koliko našili Ijudi jc v Ameriki, ki morajo stradati in vcčkrai si morajo s krvavinii žulji prislužiti lirano. In dornovina zjiubi na ta način najboljšc de- lavnc jnoei. Ze sedaj sc nc dobi dcdavccv kam naj pa privcdc vcčno izscljcvanic. Ako bi vsak doiiia foliko dclal. kakor mora v A- meriki, bi bil tudi in laliko boljši zaslužek. Torcj nc v Atneriko! V Mctllkl sc jc osnovala vinarska zadru- ^a, ka(etc naloRa je, skrbcti za to, da sc Pioda kaj vcč belokranjskc^a vina v tu- iiiio. Načclnik jc k. A. Rajmer. /tcliino za- ^"niKi obilo srečc. Gsisllno (Iruštvo v Mctliki si liočc posta- viti lasten dorn, katcresa v rcsnici žc po- Irebiije. toda naj sc pri zidaniii tie prcnavrli,_ *>oljc; jc. da stanc slavba nckoliko vcc, a '1()dc ponos nicsta, kakor da sc postavi ka- '«> inalenkostino poslo|\ic. ki hi shi/.ilo sa- "io v to, du sc laliko tain shrani «asilno urodje. l.cpili stanovanj tti tako prinianjku- Je, in ako pride zeleznica bode lepo poslopjc ^c boli dobrodošlo. Iz Seinlča. Na SveČnico 2. februarja in sicdo 3. februarja se je priredil dvodncviii kineti.iski tcčaj v Scmičti. I^rvi dan je pre- d.ival kos. Rorman, vodja na knictijski soli na Oniiti od V,,}. do 5. tire popoldne, o «no- jenju in unictnih ^nojilili. Za teni zclo ob- siniein in ponienljiveni prcdavanjii je ko- voril .ir. Zdoljsck, pristav na knictijski soli na Ormii o sadjarstvu. — Druni dan jc prc- daval K. Skalicky c. kr. vinarski nadzornik, o kletarstvu. V svojcin skoro 3 urc trajajo- čcin Kovoru je opisal dobro in slaho klet, nadalje o kipenju in ravnanju z vinom incd kipenjem in po kipenju, ter o ravnanju z po- sodo i t. d. Poslušalcev jc bilo prvi dan okroKlo 150, pa tndi dru^i dan je bila sol- ska soba napolnjena. Pri vscli predavanjili jc občinstvo sledilo z najvcčjin» zaniina- iijein. Slnisatclji se tcin |)otom Rosp. prcda- vatcljcm najsrčncjc zalivaljujejo in žele da sk-di v Seiniču knialo dru^i tak tečaj. vsaj jc obilna iideležba pokazala. da je naše Ijud- stvo ukažcljno. Torai na svidcujc! - ¦ Pro- stovoljna požarna bratnba v Scniičn jc pri- icdila due 21. februarja t. I. v «ostilni pri Maiičkii zabavni večer. Ljudstva jc Wlo izvanrcdno vcliko, vsi prostori so bili prc- napolnjcni. (iosp. Zupan, podnačclnik pož. branibe jc pozdravil navz'ocr v Icpili bese- dali in izrazil vcseljc društva nad tcm, da sc je zbralo toliko udelc/.cnccv. Teinu jc sledila saloi^ra /I'rije tički«. Vfti i^ralci so izvršili svojo nalono prav dobro. — Ze- lo zanimive so pa bile podobc živili slik. ki so sc vprizorile z trudoni požrtvovalnili Scmskili ßospic. Tc podobc so občinstvo kar očaralc. —- Udcležcnci snio se razšli zadovoljni in žclimo, da pož. bramba pri- rcdi vcčkrat zabavne veccre. - - Le lirabro naprcj za Ijudsko izobrazbo. z slo/.nim na- stopoin! Umrl \e dnc 22. p. m. v Sciničii, vseni to in ono stran Oorjancev dobro znani mesar M. Kolar. Pokojni je bil pravi tip pravcjta Rclokranii/a. Hlas inn sponii! Za voditcljico nove Ijudske sole v Talc- vrhu jc iincnovana p. Mariia HrobovSck. dozdaj suplcntka v St. Pctru i^ri Novcin- iiicstu. Nova sola je bila živa potrcba za prizadctc vasi, to pa tcm bolj, ker tnislijo Ncinci ohoriti šulfcrajnsko šolo-ponemčc- ¦valnico in hi brez tc sole la/.je dobili otrokc za svojo solo, kcr so hodili otroci iz tell pri- zadctili vasi eno tiro daleč v solo v Crno- niclj. Slovcnci boditc zavcdni in značajni. in vpišife vsi svoie otrokc v to slovcnsko solo, da varn ne bo treba vslcd sranni oči povcšati pred dniKimi Slovenci. Mislitno, da bo upoštcval ta svet tudi Bannvec \r TitiseveKadola. ki jc pošilial dozdaj svo.ic otrokc v sulferajnsko solo na Mavrlen. Končno š.e omciiinio, da se pravi kraiu ¦/F'alcvrli" t. j. tali vrli. tala zcmljc, ne pa Telčii ali cclo Tclcčji vrli, kakor pišejo neka- tcri po ncniškein »KälbcrsbcrK«, ki jc pa na- sta'a tako, da so iz^ovarjali nckatcri na incsto )Talčvrli<' Telčvrh. Ncmški iiradnik ic iiapravil iz tega »K'ilbcrsbcr^«, mi pa tc iiciminosti ne smcuio razširjati. Požar v Adlešičih. Due A. III. 0a liiucnja. da je zdravniški uradni dan bolj potreben, ticko sodni, ker se tožbe tudi pi- smeno laliko vlacajo, kajti večina tožb ni tako nujniii, da bi nc mo^le nialo počakati in je mnoKo tožb čist« nepotrebnih, dočim je za bolnika zclo težko. peljati se k zdrav- niku po IS—24 km. .daleč in se pismeno ne more zdraviti. To je našc mnenje. da bi se niorali uradni dncvi Ijudstvu v korist u- , s t a u a v 1 j a t i, nc pa o d p r a v 1 fa t i. Z d r a v s t v e ii zastop j e pa kaj č u- d e n, da s e d ä v tern s m i s 1 u v p 1 i- v a t i. Koncem iannarja mescca je jjouil France Šašck iz liclokrajnc kravo domov proti Novcininnestu. Ker si ni privoščil jedi, «a je obšla na Oorjancüi slabost, da je moral opctovano počivati. nazadnjc pa je oble- žal v sue«", kjer jc lcžal celo nirzlo in jasno hoc. PniKi dan so dobili napol živcKa. K xivljcnjii so kh šc spravili, toda na notrah so inu niorali porczati vse prste, ki so za- čeli vsled popolnc ozeblinc Kiijiti. Lojalen kes. Pred menda 4 leti jc pri za- sliScvanju skočil skozi okno jctnišnice in pobcKiiil takrat v prciskovalnem zaporu se naliajajoči .lože Krotec iz (irdunov. Po- bc^uil je baje v Srbijo. Ko je pa Ctitil, da se pripiavlja vojska, sc je sam z^Iasil pri so- di.šču, čcs, da jc v zaporu, kjer «a ne more zadcti nobena kro^lja dosti varneje, neuo v prostosti. Iz Novega Mesta. I/, kroRov odbora novomeske^a Soköla sc nain pi.se: (llcdc na dopisjz Novena Me- sta pod naslovom: > Kam brcdenio'< natis- njoii v štv. 5. Vašega c. lista z due 1. sušca t. 1. inorani Vain izraziti svoje začudenje. da ste zamoRli sprejeti v svoj cenjeni list ta'k« i z r c d n o s t ni p e n n a p a d na dvoje odločno narodnili drustev, in to za- radi nckc ineni popolnoma neznane služ- kin.ic. iicmško-nac. inžeiiirja, ki bi se bila istoiako lalhko zabavala na naši veselici, kakor vsc drille zenske, ako bi bila pova- bljcua. ako bi bila vplačala kako vstopnino. UlaKajnikii ni vplačala vstopninc, iiiokocc je pa, da je bil vstopnino plačal kak njen prijatelj namesto nie, nc da hi bil blanaj- nikti ali rcditcljem povcdal, za kojja velja vstopuica. Narodnc dame, ki zc deset- Icl.ia dclujcio v Novem Mcstu za n a r o d- ti a d r u š t v a s svo.iimi otroci, so soglasrio iziavilc. da za puste vesclico. ako se nepo- vahljcna (v a b i I a so sc ^1 a si I a na i in c n a) in drustvii tcr drtižbi t u j a žen- ska ne odstrani. Naj hi morcbiti en a tuja Žcnska, k i n i b i I a v a b I j e n a, ki ni vpkw Cala vstopnine, v e 0 veljala, kakor v s e za 1909. BEOLKRANJEC. (SLOVENSKI KMET.) STRAN 41. narodne zadevc požrtvovalno delujoec žen- sRc iz NovcKa Me sta, inorchiti zaradi tejja. ker se je /. odstranitvijo te tujc ženskc čutil žaljen kak iijen priiatclj. ki ni ti s o k o I- ni? ¦— Ta bi biki lepa, da hi nam r a z d i r a I c i narodne sloge ukazovali aii »as učili, kaj jc prav ali kaj jc napačno! Sicer se je |)a odstranitev onienje utiho- tapljene slnzkinje zRodilo b r c z v c d n o- s t i s t a r (i s t c i n b r e z v c d 11 o s t i o d- b o r a popolnoina laktno in tako je hilo tiidi prav!« — Kot eni strani sino dali seve sainoumev- »o enako priliko za |)ojasnilo radi tndi dru- Ki. S tcm je /.adeva za »as list končaiia. tor s|>ada event, njeno nadalnje obravnavaiijc pred forum novoin. Sokola. Okrajna bolniška blaKaiiia v Novcm- inestu je razohesila samo sloveiisko tahlo. Cast ji! Ah koliko bi se dalo v Novemiiiestu ¦v tem poKledu se zboljsati. Prizadeti naj hi odprli oei in saini odpravili prostovoljno Vsc dvojcziene spake. Dobrofa ic sirota. V Klevenikn je posodil Kralj »ckeniu (iorenjcu sukniič, da je za- moKel iti k maši. Iz hvalcžnosti inn je vkra- del Gorcnjc iz omare ()li Rrmeli - opioslile im izraz, saj sc je šlo za svetn stvar — kako stc Rrmeli proti libcralizmii. biezverstvu. framasonstvu, verskemu indi- ferentizmu; svcta jeza sc Vas je polo- tila v takcm trcnotku i» rudečica je oblila Vaš vzvišeni obraz. Lc žaJ, da takrat še »isnio »ičesar razunieli o politiki! Ve- liko nas je bilo poklicanih, toda Ic mal'» izvoijcnib! ^koda v tem oziru za vcs Vaš trud, škoda za navduševalne besede, škoda za jezo, škoda za pot, ki ste Ka potili! Pa vcndar, semper aliquid liaeret .... Toda inciida scni že zašcl predaleč! Knkrat bo vcndar treba povedati, zakaj Vas prav za prav nadlcRujei». Torcj kaj sci» čul tako liudcna iz N? O. profcsor, strab ine je povedati! Včerai sem prejel od »ekega prijatelja iz Pnnaja, ki je scveda v kat. društvu, pismo. v kaicrci» mi oj)isujc strašne razniere, ki so v zadnjem času zavladalc v našem mileni mestecu. Poslušajte r. doktor! Naj Vam do- besedno navcdem vse! »Sokol tu vcdno bolj razprostira svoja krila,'< pravi, »naprcdna (brezvcrska) čital- nica piireja ^poučna« predavanja in Ijud- sivo sc pobujšnje; otvorili so ljudsko knjiž- nico, ki izposujujc raznc poliujšljivc knjiKe; Ijuüstvo se navaja k posvetneinu, brezver- skemu življcnju. 1'raiiiasonstvo očividno naprcduje; baje liočcjo postaviti hrain, kjc bodo častili svojcna novcga bo^a (ma- lika) vSvobodno Miscl«. Najbolj ine pa boli, ko sc pritožuje čez Rimnazijsko mladcž, čcš, da se tudi žc po- u.plja. ' Mladina na yiinnaziji,« pišc, »je vedno slnbša; poscbuo odkar sc jc začela na Slo- veiiskem t. zv. narodno-radikalna dijaška struja. ki izdaja svoj list »Oiiiladino« in Znanstveno kiijiznico«. Vse to čitajo dijaki in padajo vedno bolj. Zlasti jih zapeljuje »iJrosveta«, ki inia tu svojo podružnico.« (i. profesor! Ne morcni si misliti, da bi bilo vse to res! Saj dobro vem, da ste še vedno Vi katchet »a gininaziji. Menda se vendar niste toliko spremenili! Ali Vaša molitev nič več nc poniajja? Tudi kapitelj- ska ccrkev še stoji in samostan, kakor mi jc ziian(1. K.ako je torcj inogoče kaj takcKa? Moj mladi prijatelj vidi Rotovo vse preveč črno! Prosini Vas, resile me Kroznili muk i» raziasnitc mi.^ koliko jc upravičena moja bojazcn za mojo milo ožjo domovino! Oprostite, da Vas nadleKiijein! Vse za vcro, dom, cesarja! PiiČakujoč v kratkem pojasnila, se Vain klaiija ter Vas pozdravlja udani J a n K v. V e r n i k. V Kelmoiajnu, dne 10. sušca 1909. N. dne 21. susea 1909. Dragi «ospod Vßrnik! (Zaupno!) Prav vescl sem bil VašeRa zadnjega pj- sina. I'ri Vas torcj vcndar nioje besede niso palc »a nerodovitna tla in poina^ala je ino- lilev. Ostali ste vcrna slovenska korcnina iudi v daljncm,tnjem kraju! To me zelo ve- scii. Zato pa tudi nočem odlašati, temveč iiočem Vam takoj prav zaupno odgovoriti na Vaše ccnjeno pismo ter Vain pojasnifi razrnere, ki vladajo pri »as. STRAN 42. BELOKRANJEC. (SLQVENSKUKMET.) 1909 Predvsem bodi omcnjeno, da je Vaš pri- jatelj prehud pesimist; ni vse tako črno. Mešeanstvo se iii ninogo sprciiieiiilo. Na- videzno šc vlada tu narodno-naprcdna stranka, toda jc žc tako slaba, da pri pri- liodnjili volitvali tie bo trcba vclike agita- cije in — vsaj tretji razred jc naš. Sicer me malo skrbi v zadiijeni časn gibanjc »Nar. Čit.«, zlasti pa njeiia knji/.nica, toda niogočc se bo vcudar dalo Ijudi odvrniti od vscga tega. In to jc naša prva naloga; zapomnite si dobro! Saj jc prav, Ce se ljudstvo izobra- zsije, toda izobrazba mora priti od pravc strani; to jc od naše ali pa od nobciic. Zdaj je pač vse drugacc in če hočeni.o iiapredo- vati, to sc pravi, če liočemo zavladati po- vsod, nc samo na Kranjskcm, sc moraino posluževati istili sredstev kakor nasprotni- ki; sevcda mora biti vsc katoliško pobar- vano. Nekdaj smo delali proti tclovadbi, zdaj smo jo sami vpeljali v svoje organizauje; ustanavljamo knjižnice čisto po vzorcu na- sprotnikov in predavamo. Tako mornnio dclati ttidi riaprej, ako liočemo zmagati. Saj cnkrat si moraino vendar priznati, da sc nam nc grc toliko za vero, kot za politično moč. Kdor inia moč, ima vsc! Za priprosto ljudstvo sc nam ni treba bati, kcr jc itak zclo verno. »Svobodua Misel« jc pač samo strašilo, ki ga poKlcda k večjemu kak intcli- gent; siccr nima ponicna. Ljudstvo bo ved- no z nami, ako bomo mi žnjim. Drugače je stvar pri dijaštvu. Tu je pač malo bolj nevarno. In če nam vzauiejo inla- dino, nam s tcm vzamejo hodočo intcligen- co, bodoče voditelje Ijudstva. To pa nc sme biti; tu pri nas že poskrbim za to jaz! In kaj niisüte kako? Predvsem je treba zmanjšati vpliv dru- gih profcsorjcv, ki so po večini naprcdni. To pa je zelo laliko zlasti scdaj, ko vlada na Kranjskem S. L. S. Kakor Vain je zna- no, scm jaz iinel tudi prcj srcčo oziroma prvo besedo; zdaj pa še posebno laliko de- lain, kar hočem. Ce mi ni kaj prav, jc trcba ¦<:\inr, na tihem namigniti, da smo mi go- spodarji; če šc to nc pomaga, pa stopimo inalo v Ljubljaiio in od tarn razjasnijo vsa- Ncrnu stališčc. Moramo ugnati tudi tell par ncubogljivccv, pa naj velja kar hoče! Sc la/.ja je stvar napram dijaštvu sa- memu. Poniislite vendar! Šola. prižnica in - dijaška kuliinja; vsc to jc v mojili rokah! V Soli vplivani kot pristaš S. L. S. in profc- sor, na prižnici polen tega kot kateiiet in Kristusov namestnik in v dijaški kuliinji . . .....?! Saj me razumcte? Predvsem skusain vestno izpolnjevati svojc katehctskc dolžnosti in po možnosti zabranjujcni poliujšar.je. Vpcljal scin poscb- nc vrste inkvizicijo, pri ktcri mi poma^ajo KK. oo. frančiškani. Natančno zaslcdujeni po zaupnikili iz dijaštva sarncKa vsako pro- tivcrsko «ibanje. torcj vse, kar bi utccnilo imeti slabe poslcdice za ^našo stvar«. Pri tcm se poslužiijem vsemoKOČili sredstev. Li ni dniKiiče iiispicirani na svojo roko dijaška stanovanja in Rorje onemu. pri ktcrem na- jdem kaj sumljivcKa. Tudi tu mi pomagajo zaupniki — dijaki. Seveda sc prav nič ne /menini za ra/.na očitanja, češ da tako na- vajam dijaštvo k denuncijaciji. Sme.šno, kaj ne? To pa denuncijacija! To je vendar pra- vo katoliško sredstvo, prava katoliška mo- rala. Poleg tcna pa jc treba pomisliti. za kaj se nam gre, in - finis sanctificat me- dia! T(j je naše geslo; tako dclatn tudi jaz! Kakor veste, imam v rokali tudi dijaško kuhinjo in samo po sebi umevno sprejemam samo take dijake, ki kazejo dobro voljo. Ciorj6 pa inu, ki se drzne biti drugega mi- šijeiija! Takoj ga nai>odiin iz dijaske ku- liinjc in obencin sevcda poskrbim, da v:a nc sprcjmejo niti v samostanu niti v bolnici; za »omladinaše« n. pr. nimamo fižs)la! To Rotovo odKovarja Kristnsovemii na- iik.ii o krščanski Ijnbczni, saj Itočcm s tcm vsakcjja pripraviti na edino pravo pol. Kdor pa jc trmast tcr si še vedno iščc dru- Rod dušcvnc lirane, naj si grctja iskat tudi telesne. Naši naprednjaki, ki prav pridno podpirajo dijaško kuliinjo, to vidijo, toda ne store ničcsar in nosijo naprej denar k nieni za našo mladino. Kaj se hoče! Saj podpirajo tudi naš list, čeravno je strogo katoliški. So pač »dobre« du5e.......! Prav imajo, mi pa delajmo in zmaga je na- ša posebno, ako bo pri nasprotnikih še na- dalje vladala taka »disciplina«! Tako jc torej pri nas in poslcdica tega je, da naša stvar zelo napreduje. V samostanu imamo posebno knjižnico za dijake in po- božni oče jili lepo organizira. linajo v samo- stanu posebnc mesečne pobožnosti in vse je v najepšein redu. Le nekaj nas ovira, uainreč da niso vsi dijaki, ki so združeni pri naseni delu, posebno vzorni. Zlasti ne- kteri se slabše obnašajo ter s tem slabo vplivtijo na druge. Ravno tisti, ki pošiljajo dopise v naše mladinskc liste o tukajSnem napredneni zlasti t. zv. radikalnem dijastvu, se sami večkrat udajo pijači.... Toda kaj se hoče; včasih je treba biti tudi vesel, saj si mi tudi privoščimo ...! Samo da so naši, pa jc dobro. Kam pa bi prišli, ee bi bili preveč natančni. Toliko za danes. Mistim, da sem Vas potolažil, Vas pozdravlja Vaš nekdanji profesor \)r. Ljubezendobližnjega. P. S. Pri pregledovanju pisma sem opa- zil, da sem Vam pisal, da sc nam gre le za politično moč. J)a me ne bi mogoce na- pačno razumcli, Vam še poveni, da je Kristus liotcl isto povedali z besedami: »Mojc kraljestvo ni od tega sveta.« To si moramo namreč razlagati sledeče: Jaz ho- čeni vladati v nebesih, Vam, svojim na- mcstiukom pa prepustini kraljestvo tega sveta t. j. vlado na zemlji. Tako nastane krasna zveza med nebesi in zemljo. In iz tcga slcdi, da smo že veliko izgubili in da moramo dobiti nazaj vso moč in veljavo, ki smo jo imeli nekdaj. 2ivel sred- nji vck! Zivel, kdor je z nami. kdor pa ne, — anathema ...!. Prva slovenska trjjovina PEVC & KOZELJ v KÖCEVJÜ v hiši slovenske »Kočevske posojilnice«. Odgovorni ur«dnik: Jožc Re/.ek. lzdajatelj: Konzorcij Belokranjec v Pragi. — Tiskama: Dr. Ed. (jregr a syn v Pragi.