:i i. i. i- r- e m ■e ih f p i- a- t ri- sa •Sr n * •o* iv * P- ;W er eio lej« av sli- nit: ;flS' kot >j» t* , is ix>j‘ osi-niia M zH ril« >br« os" m«« idr0 15 •S ■it!'' bis" waJ Iffi"1 i ^ S! , H* o*; ** g t S{ *5 n» 'V *« 11 J •o K jn. PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p -A •• Abb. postale I gruppo “ L6D3 TU IU* Leto XXVI. Št. 91 (7585) PO VČERAJŠNJEM JUTRANJEM USPEŠNEM POPRA VKV SMERI POLETA' Drevi ob 19.07 bo «Apollo 13» pristal Pričel se je sestanek v oceanu med otoki Samoa in Novo Zelandijo Zadnji popravek smeri v današnjih zgodnjih popoldanskih urah ne bo morda potreben, ker je smer pravilna Naj hujša nevarnost: padec temperature bi lahko poškodoval elektronske naprave - Pomoč Sovjetske zveze HOUSTON, 16. — Danes ob 20.13 po srednjeevropskem času I*. bila vesoljska ladja «Apollo 13» oddaljena 203.396 km od Zem-Ij®. V tistem trenutku je plula s hitrostjo nekaj čez 6.000 km na ur°. Hitrost se veča neprenehoma. Jutri popoldne bo vesoljska ladja Padla okoli 19,07 v valove Tihega oceana med otoki Samoa in Novo Zelandijo. Smer poleta in pristanek sta zagotovljena spričo zadnjega popravka smeri, ki so jo vesoljci izvršili v današnjih jutranjih urah. Davi ob 5,31 je poveljnik odpra- ve Lovell pritisnil na rumeni gumb armaturne plošče v poveljniškem modulu. V tistem trenutku je pilot lunarnega modula »Vodnar® Haise *edel v armaturno ploščo v lunarnem pajku, tik za njim je bil pilot vesoljske ladje «Odiseja» Svvigert. Pritisk na rumeni gumb je spravil v pogon površino. Tudi to pot je motor deloval brezhibno nekaj več kot 15 sekund. Sprva so predvidevali, da bi deloval samo 7 sekund. S pogonom v tek pajkovega mo- APOLLO 13 ■ v v Popravljanje smeri poleta torja se je hitrost vesoljskega «vla-ka» zvišala za nekaj več kot 8 km na uro. Res pa je, da je motor deloval premalo časa, ker bi morali zvišati hitrost še za nadaljnjih 200 metrov. Za to so poskrbeli stranski motorji. Po opravljeni operaciji so se v Houstonu oddahnili. «Zdi se nam — so povedali vesoljcem po radiu — da je operacija uspela in da je Apollo 13 na pravi poti proti Zemlji«. Kot smo že poročali včeraj, je bil popravek smeri vožnje nujno potreben, ker bi sicer poveljniški I modul, ozarama vesoljska kabina, kateri je edini usojeno, da pride, če gre vse po sreči, nepoškodovana na Zemljo, letela kakih 40 km stran od pravilne pobi. Ce je bil popravek smeri pravilen, pa niso mogli takoj ugotoviti. Počakati je bilo treba vsaj dve uri, določiti na ve koordinate vesoljskega «vlaka» in na podlagi teh podatkov ugotoviti, če je višina in smer poti pravilna. Pozneje so sporočali, da znaša naklon smeri na tangento zemeljske oble 6,24 stopinje, medtem ko je optimalni naklon nekaj večji od 6,5 stopinje. V zadnjem delu pa leta je zelo natančen naklon izredno važen, ker mora vesoljska kabina prileteti (s hitrostjo skoraj 40.000 km na uro) v zemeljsko ozračje, v višini okoli 120 km, ska zi «okencse», ki meri 15 km krat 20 km. Ni izključeno, da bi morali opraviti še en popravek pred pristankom v Tihem oceanu jugozahodno od otokov Samoa. Ta popravek pa bo morda prišel v poštev šele jutri, kakih pet ur pred pristankom. Gre pa za normalno operacijo, ki jo navadno izvajajo pri vseh poletih I načrta «Apollo». Na današnji tiskovni konferenci Je ravnatelj poletov «Apollo» izjavil, da bi ladja kAdoIIo« brez pa pravka smeri poletela mimo Zemlje v višini skoraj 160 km nad njeno površino ter se izgubila v vesolju. Glyim Lurme pa je pristavil, da taka nevarnost sploh ne obstaja, ker vesoljci razpolagajo s štirimi neodvisnimi sistemi motorjev. Ti sistemi so naslednji: 1. motor lunarnega pajka, ki bi moral služiti za spust na Limo. Ta motor je najmočnejši na razpolago vesoljcem, ki ga lahko usmerjajo za šest stopinj v kakršno koli smer. Prav njemu se je treba zahvaliti, da jih je do sedaj že tretjič spravil iz zagate; 2. 16 majhnih motorjev za stabilizacijo in usmerjanje pajka; 12 majhnih motorjev za stabilizacijo poveljniškega modula in končno 4. zgornja motor lunarnega modula. Uporaba tega motor-Shematična ponazoritev današ njega pristanka «Apolla 13» | ja pa je zapletena, ker bi morali "'‘»»iiiiiin....... R0D0M0RNA POLITIKA NOVE VLADE V PHNOM PENHU Kamboška vojska množično pobija pripadnike vietnamske manjšine Več kot tisoč trupel nedolžnih žrtev plava po reki Mekongu - General Lon NoI zahteval od ZDA vojaško pomoč Pajek se odklopi od vesoljske ladja Ločitev poveljniškega modula od servisnega VV Povratek v atmosfero M'/ vesoljci odstraniti spodnji del lunarnega vozila (skupaj s spodnjim motorjem). Poleg tega ta motor ne more uravnavati smeri. Danes je ustanova NASA objavila okvirni načrt za pristanek vesoljske ladje v Tihem oceanu. Navedeni časi so le približni. Jutri ob 13. uri (čas Je srednjeevropski): James Lovell, Pred Haa-se in Jack Swigert se vsi preselijo v poveljniški modul. Ta skupna preselitev bo prva po eksploziji v servisnem modulu 15,00 — Morebitni popravek smeri poleta (če bo potreben). Pri tem bodo vesoljci uporabili stranske motorje. 15.30 — Ločitev poveljniškega modula in ((Vodnarja« od servisnega modula. Ta je, kot je znano, «popolnoma uničen ter ga uporabljajo samo za stabilizacijo vesoljskega ((vlaka«. Servisnega modula se bodo znebili s tremi eksplozivnimi naboji. 17.30 — Poveljniški modul se loči od lunarnega modula. V tem trenutku vesoljci zaprejo dohod v lunami modul ter spravijo v pogon samostojne naprave poveljniškega modula za dihanje, napajanje z električnim tokom itd. Te naprave delujejo dve uri. Lunami modul se loči od poveljniškega zaradi zračnega pritiska med obemi voziii. 18.35 — »Apollo 13» pridrvi s hitrostjo skoraj 40.000 km na uro v zgornje zemeljske zračne plasti. Zaradi strašnega trenja se radijske zveze prekinejo za nekaj časa. 19.07 — Pristanek v Tihem oceanu med otoki Samoa in Novo Zelandijo. Življenje v vesoljski ladji je danes po uspešno opravljenem popravku smeri, potekalo v sproščenem vzdušju. Dogodilo se je celo, da so se vesoljci zanimali za hra- TRST, petek, 17. aprila 1970 VČERAJ V OPATIJI (Nadaljevanje na 6. strani) (Od našega posebnega dopisnika) OPATIJA, 16. — V konferenčni dvorani opatijskega hotela »Ambas-sador» sta se včeraj zjutraj sestala predsednika italijansko - jugoslovanske mešane komisije za izvajanje Londonske spomenice o soglasju dr. Zvonko Parišič in prof. Millesi - Ferrett: Namen tega sestanka je določitev točnega datuma tega zasedanja, ki bo vsekakor v Italiji. To je formalni del srečanja, vendar je za definicijo točnega dnevnega reda jesenskega zasedanja mešane komisije nujna neka predhodna informiranost o storjenih korakih v uresničevanju sklepov prejšnjih sej. To je verjetno vzrok za prisotnost strokovnjakov ki predsednika spremljajo. Ne vemo, če si bosta dr. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiR ZAKLJUČENA RAZPRAVA O ZAUPNICI V POSLANSKI ZBORNICI V Stališča voditeljev štirih strank leve sredine o vladnem programu Danes bo odgovoril predsednik vlade Rumor, na kar bo popoldne sledilo glasovanje o zaupnici RIM, 16. — Danes je četrti dan razprave o zaupnici Rumorje-vi vladi in se je danes tudi praktično razprava zaključila z govori tajnikov štirih strank levega centra. Dopoldne sta govorila Ferri za PSU, Mancini za PSI, popoldne pa La Malfa za PRI in Forlani za KD. Jutri bo odgovoril Rumor, popoldne pa bodo sledile glasovalne izjave in glasovanje o zaupnici. Ferri je mnenja, da do krize ni JOHNOM PENH, 16. — V Kam-je v teku eden od najstraš-"*jsih množičnih pokolov v zgo-°yini Indokine. Žrtve pokola so PriPadniki vietnamske manjšine v Kambodži, ki šteje 600 tisoč oseb. kaže, da jih noče Lon Nolova ‘ada popolnoma iztrebiti. 'jč tisoč trupel umorjenih Viet-^•bcev plava po reki Mekong, juž-°d Phnom Penha. Nekateri ima-u.,.5® zvezane roke. skoraj vsi so j*' ubiti od strela. Reka je v rezini nad c;va kilometra polna taA ^ nesrečnih žrtev. Smrad za-trupel v razkroju je ponekod ^nosen. ,J?a so Vietnamce na barbarski Cln umorili vojaki novega režima, j nobenega dvoma. Že pred nekaj evj> kot smo poročali, so v me-J? Presau v bližini meje z Viet-vojaki streljali na Vietnamki... so bili zaprti v nekem ta-j0V?.cu- Veliko vasi, kjer prebiva-Vietnamti je bilo v zadnjih dneh 0(®nnih. Kamboški vojaki so tudi hstošiij jn dve katoliški Vej vl’ je moral sam papež Pa-VI. protestirati pri vladi v ooom Penhu. oiožaj vietnamske manjšine je l tragičen po odstavitvi Si-^ u?n. ko so prevzeli oblast filo-’fj er‘ški skrajno desničarski krogi. ®°, obtožili Vietnamce, da po-vjJ"J0 voiak°m Hanoja in južna ei^amski :im FNO v njihovih ak- K' nf1* j, • Proti kamboški vojski, .^nboške oblasti skušajo na nedeljiv« načine opravičiti mno- ljf ® Pokole. Kamboški general *eln ^e. Rjavil, da so Vietna lith Verietno pobili Kambodžani, je vlada nedavno razdelila o- Am Vietnamce rožje. General je dodal, da so žrtve Vietnamci, ki so sodelovali s FNO, kar pa je zelo malo verjetno, če pomislimo, da je med žrtvami tudi mnogo žensk in otrok. Drugačno verzijo o pokolu je dal kamboški minister za informacije Trinh Hoanh, ki je dejal, da žrtve niso Vietnamci, ki živijo v Kambodži, temveč pa pripadniki FNO. Kambodža je medtem uradno zaprosila ameriško vlado za vojaško pomoč. To je potrdil tudi ameriški državni departma, katerega glasnik je dejal, da vvashingtonska vlada pazljivo preučuje kamboško zahtevo. Formalno prošnjo za pomoč so izročili včeraj zvečer ameriškemu odpravniku poslov v Phnom Penhu Lloydu Rivesu. Glasnik državnega departmaja ni hotel po Množične demonstracije v ZDA proti vojni v Vietnamu NEW YORK, 16. - Več stotisoč oseb, v glavnem mladih, se je udeležilo včeraj v skoraj vseh večjih ameriških mestih silovitih demonstracij proti vojni v Vietnamu. Najbolj množična zborovanja so bila v Bostonu, kjer se je zbralo več kot sto tisoč oseb, v New Yorku. Chicagu, St. Louisu, Washingtonu in Denverju. Demonstracija v Bostonu se je zaključila s hudimi spopadi med , demonstranti in policijo. Do najhuj-vedati, da so na odgovor ameriške, §ih incidentov je prišlo na Har- vlade na kamboško zahtevo vplivale vesti o množičnih pokolih Vietnamcev v Kambodži. Glasnik je dejal, da ni državni departma še dobil zanesljivih informacij o »sistematičnih umorih civilistov*, vsekakor pa je dodal, da «je treba obsoditi vsakršen pokol nedolžnih civilistov*. Senator Mike Mansfield, načelnik demokratske večine v senatu, je pozval Nixonoov vlado, naj odbije kamboško zahtevo po vojaški pa moči. Dodal je, da je vlada v Phnom Penhu v resnih težavah in da ZDA ne bi smele storiti ničesar, da bi ji pomagale. Vsekakor pa ameriške sile neuradno že pomagajo kamboški vladi ni vojski. Tudi danes u> na primer i stoletnico Leninovega rojstva, ki bo --- —f l.n I a! n 1 n knmKniuliiinln ’ OO nnvi 1 n T Tu/vlni IfAlIA 1» in 1 fVl(VI ward Squaru v četrti Cambridge, kjer je sedež tehnološkega inštituta Massachusettsa. Po neuradnih vesteh, je bilo ranjenih .okrog 200 oseb, med njimi 17 policijskih agentov. Materialna škoda (zažgane stavbe, trgovine in vozila) znaša skoraj 100 tisoč dolarjev. V Cambridgeu so uvedli policijsko uro. Proslava stoletnice Leninovega rojstva MOSKVA, 16. - V Uljanovsku, Leninovem rojstnem kraju, se je danes začela zadnja faza proslav, s katerimi slavijo v Sovjetski zvezi prišlo zaradi socialističnega razkola ali ostavke Rumorja, temveč ima kriza globoke korenine, ki jih je treba iskati v poskusih komunistov, da pridejo na področje oblasti. Ta poskus podpira po eni strani šibitev demokratičnih sil in neseva v njih možnost avtonomnega vodstva države, po drugi strani pa gre za napore Sovjetske zveze, da bi svoje osvojevalne namene prenesla iz osrednje Evrope proti Sredozemlju. Ni prišlo slučajno, pravi Ferri, po kongresu KPI iz Bologne do vrste korakov nazaj na področju omejene avtonomije komunistov do Sovjetske zveze. Ferri je govoril o stalinistični evoluciji mednarodnega komunizma, kar mora tudi prepričati določene demokratične sile znotraj vladne koalicije. S tega zornega kota tudi gleda sestavo štiristranske vlade, vendar pravi, da nima nobenih iluzij, pa čeprav je prišlo glede komunistov do točnega in jasnega sporazuma. Socialdemokrati so se med poga janji za sestavo vlade zavzemali za izvajanje onih določil političnega dokumenta Forlani, ki predvidevajo odnose s komunisti tako v lokalnih ustanovah kot v parlamentu. Odločilno pa bo glede tega vprašanja, kar se bo zgodilo na prihodnjih deželnih volitvah, ko bodo sile levega centra pokazale, če ha čejo ostati združene, ali če hočejo odpreti do komunistov. Treba je napraviti določeno avto-kritiko glede načina ustanovitve dežel, vendar je tudi tu bil odločilen politični problem. Komunisti so z govorom Amendole in s propagandistično kampanjo jasno povedali, da hočejo izkoristiti deželne volitve in dežele same za likvidacijo levega centra. Po eni plati se zavzemajo za raztegnitev pristojnosti in oblasti dežel, po drugi pa bodo skušali v deželah ustvariti sistem skupščin, tako da bi preprečili možnost nadzorstva sil levega centra, ki je na vladi. Zaradi tega imajo deželne volitve pomemben politični značaj in je še zlasti resno vprašanje Bologne, kjer so že sklenili sporazum o bodoči deželni ureditvi in o sodelovanju med KPI, PSI in PSIUP. Politične obveznosti v že omenjenem uvodu Forlanijevega dokumenta so izrecne in jasne, saj predvidevajo izjeme samo takrat, kadar ni mogoče doseči večine. Istočasno pa obvezujejo stranke vladne koalicije, da vodijo skupno politično kampanjo. V drugem delu svojega govora je Ferri omenil sindikalna vprašanja ter nujnost uskladitve aktivne sindikalne politike s splošno večjo politično aktivnostjo ter to tudi z ustrezno zakonodajo. Glede zunanje politike pa pravi, da je treba ohraniti trdne vezi z atlantskim zavezništvom po vzorcu britanskih laburistov in nemških socialdemokratov, ki povezujejo pobude za po mirjanje z vojaško prisotnostjo ZDA v Evropi. Mancini je govoril v imenu PSI, čeprav formalno še ni izvoljen za ve. Gre pa tudi za resno in poglobljeno proučitev politične stvarnosti in splošnega položaja. Mancini pravi, da je pred nami družba, ki z vsemi svojimi lučmi in sencami preživlja elemente novosti in napore za preosnovo. Imamo opravka z družbo, katera osnovna značilnost je v zanikanju sedanjega stanja in v iskanju novih oblik. Pri tem bi se zmotili, če bi menili, da so sedanje politične formule zadostne in prepričljive. Sedanja kriza je bila najtežja in najbolj nevarna, vendar pa so z rešitvijo, ki so jo ustvarili, odprli no ve možnosti za nadaljnji razvoj. Mancini je zavrnil možnost popolnega istovetenja med strankami in vlado levega centra, vendar pa je istočasno tudi podčrtal polno podporo vladi ter delegaciji socialistov v vladi, ki jo vodi De Martino. To tudi zaradi tega, ker delovni ljudje ter gospodarski krogi čutijo, da ni možno podvreči gospodarsko in socialno življenje političnemu šoku, ustavnim krizam, ideološkim in verskim vojnam, političnim in propagandističnim frontalnim spopadom. Mancini je nato obravnaval vprašanje razveze zakona, komunistov in zunanje politike. Popoldne je tajnik PRI La Malfa zastavil vprašanje, če obstaja možnost, da se izide iz krize, ki naj bi odgovarjala zahtevam in poiitiki skrajne levice. Na to vprašanje je odgovoril, da je treba u-stvarit.i politiko z daljšimi roki, da je treba žrtvovati nekaj neposred-’ nega. La Malfa je mnenja, da se nič dobrega ne bo ustvarilo z e-nost.avnim prehajanjem večine la vega centra k novi večini, ki bo še bolj označena kot leva. Osnovno je gospodarsko vprašanje, ko je govor o večji produktivnosti in ko mora družba upoštevati tudi vse nevarnosti v tej zvezi. Gre za na tranjo krizo vseh strank in tudi za premaknitev mednarodnih odnosov. Glede razveze zakona pa je La Malfa mnenja, da sprejeti sporazum levega centra ne predvideva pogajanja s Sveto stolico, temveč samo običajna diplomatska srečanja. Današnjo razpravo v poslanski zbornici je zaključil politični tajnik KD Forlani in so njegov govor s posebnim zanimanjem spremljali vsi vladni predstavniki. Forla-ni je govoril uro in pol in se je dotaknil vseh kritičnih vprašanj krize, ki jo je označil za dolgo in zelo zapleteno. KD se je zavedala, da gre za težave psihološkega in političnega značaja, nadaljevala pa je po svoji poti, ki je odprta za družbo, ki je v razvoju. Ne gre samo za ena stavno nalogo racionalizacije sista ma, temveč za plodovit in trajen razgovor z vsemi socialnimi silami. Zaradi tega KD zavrača avtoritativne rešitve, do katerih prihaja v zmešnjavi. Forlani je nato obrazložil zgodovinski razvoj krize, poskusa Mora in Fanfandja, razne nasprotujoče si sile’ ter kenčno pozitivno pobudo. Zelo pomembna bodo zavezništva, ki se bodo ustvarila v lokalnih u-stanovah in glede katerih ne morejo razumeti izbire, ki so že vnaprej določene in ki ne sovpadajo s splošnim političnim okvirom. Dežele so torej zapleten politični okvir, v katerem se kvalificirajo politične sile. Dežele so odprte, toda ne na tak način, da bi lahko prišlo do novega odnosa med družbo in med institucijami. Forlani je nato govoril o razvezi zakona in je dejal, da se strinja s stališčem, ki ga je izrazila vlada. KD je mnenja, da predstavlja razveza zakona socialno napako in to neglede na verski ali pravni značaj zakona. Prišlo pa je do poglobitve tega vprašanja in do rešitve, ki ohranjuje suverenost države ter njene mednarodne obveznosti in ki omogoča, da se je izšlo iz ozkega grla, ki bi lahko onemogočilo nadaljevanje pogajanj o vladi. Glede zunanje politike je Forlani ugotovil, da velike sile dobivajo vedno večjo težo, istočasno pa se manjše države zavzemajo za svojo odločilno vlogo. Perspektiva je v premostitvi blokov in v odstranjevanju področij spora. Treba je nadaljevati po poti miru z vztrajnostjo in potrpežljivostjo, s pogajanji in posredovanji ter .je izrazil željo, da se okrepi vloga OZN. Zadnji del govora političnega tajnika KD je bil posvečen italijanskemu komunizmu, ki se je po češka slovaški okupaciji zakopal «v strelski jarek zadreg pa tudi določenih interesov*. Forlani je mnenja, da je tudi Amendola v svojem zadnjem govoru ponovil izjavo o zvestobi sovjetskemu modelu. Zaradi tega ne morejo verjeti KPI kot vzorcu demokratične strategije. V tej zvezi je prišlo do polemike med Forlanijem in Pajetto, ki se je zaključila s Forlanijevo izjavo, da se KD zaveda, da sedaj obstajajo v KPI bolj zapleteni odnosi in da KPI ni več tako zaprta za svet, ki se spreminja. Perišič in prof. Millesi - Ferretti izmenjala informacije o storjenih ukrepih v zvezi s slovensko strokovno šolo v Trstu odnosno gimnazijo v Bujah. Glede zadnje vemo samo, da se bo v kratkem začel vpis dijakov v prvi letnik šole, ki že ima svojega ravnatelja. Predvidoma se bo sestanek zaključil danes opoldne po delovnem kosilu. St. S. Kardelj bo obiskal Latinsko Ameriko Ugoden razvoj i talij ansko-jugo- slovanskih trgovinskih odnosov (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Zastopnik dr-žavnega tajništva za zunanje zada ve Dragoljub Vujiča je na današnji tiskovni konferenci obvestil novinarje, da bo član sveta federacije Edvard Kardelj v začetku maja odpotoval na uradni obisk v Čile, zatem pa bo na vabilo perujske vlade obiskal Peru. Svoj obisk ▼ Latinski Ameriki bo Edvard Kardelj končal s prijateljskim obiskom v Mehiki V vseh treh državah, je poudaril Vujiča, bo Kardelj izmenjal mišljenja z naj višjimi državnimi funkcionarji o najvažnejših mednarodnih vprašanjih, posebno o delovanju neuvrščenih in o napredku dvostranskega sodelovanja. Na vprašanje ali, bo Tito v kratkem obiskal Belgijo, je zastopnik državnega tajništva odgovoril, da bo tisk o tem pravočasno obveščen. Novinarji so se zatem zanimali za jug06lovanskaitalijanske gospa darske razgovore. Vujiča je odgovoril, da je mešana komisija na zadnjem sestanku v Beogradu uga tavila napredek v trgovini in drugih oblikah gospodarskega sodelovanja med obema državama. V protokolu, kt je bil podpisan po zasedanju, se predvideva vrsta u-krepov in konkretnih predlogov za nadaljnji napredek medsebojnega gospodarskega sodelovanja v bodoče. B. B. Imenovan jugoslovanski na Kitajskem BEOGRAD, 16. - Po agencijskih vesteh je jugoslovanska vlada sporočila, da so imenovali po dvanajstih letih prvega jugoslovanskega veleposlanika v Kitajski ljudski republiki. Za veleposlanika so imenovali generala Bogdana Oreščani-na, ki je odlikovan z redom heroja jugoslovanskega odporniškega gibanja. Oreščanin ima 54 let in je bil kandidat za načelnika generalnega štaba jugoslovanske armade. Glasnik zunanjega ministrstva je izjavil, da bo novi jugoslovanski vela poslanik odpotoval na Kitajsko čim-prej. cew tajnika stranke, o čemčr pa ni nobenega dvoma, ko mora De Mariino po statutu podati ostavko, ker je postal podpredsednik vlade in bo zaradi tega Mancini izvoljen za tajnika stranke na bližnjem zasedanju CK PSI. Mancini pravi, da socialisti povsem pozitivno ocenjujejo ameriška letala bombardirala polo-j 22. aprila. Uvodni govor je imel I sedanjo vlado. To oceno utemelju-žaje FNO v notranjosti kamboškega danes prvi sekretar KP SZ Leonid | jejo z novo deželno ureditvijo, ki ozemlia. I Brežnjev. odgovarja globokim zahtevam drža- iimiiiiiimimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiuimivutmiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiiiiimiiiiiiiiiiiiuitimimimiiiiiiiitiiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiift VČERAJ SE JE ZAČELA NA DUNAJU Sovjetsko - ameriška konferenca o omejitvi strateškega orožja Izjavi načelnikov delegacij Semjonova in Smitha DUNAJ, 16. — S kratko svečanostjo se je danes na Dunaju začela sovjetsko - ameriška konferenca o omejevanju strateškega o-boroževanja (SALT-Strategic arms limitation talks). Konferenco je kot gostitelj odprl avstrijski zunanji minister Waldheim, ki je pozdravil obe delegaciji ter poudaril zgodovinski pomen razgovorov, končno pa še zagotovil, da bo Avstrija, zavedajoč se koristnosti svoje funkcije nevtralne države ter zaupanja, ki ga imajo vanjo velesile, storila vse, da bi ustvarila čim bolj u- godne pogoje za koristen potek razgovorov. Vodja sovjetske delegacije, namestnik zunanjega ministra Vladimir Semjonov, je izjavil, da pri pisuje njegova vlada razgovorom za omejitev strateškega oboroževanja velik pomen. Pri tem se je skliceval na nedavne besede prvega sekretarja KP SZ Brežnjeva, ki je poudaril željo po sporazumu o tem problemu ter pripravljenost SZ storiti vse, da bi bila pogajanja uspešna. Semjonov se je spomnil tudi nau- Pogled na del udeležencev prvega seminarja za slovenske solnike na Goriškem, ki se je začel včeraj. Poročilo berite na 3. strani ka »velikega Lenina, čigar stoletnico rojstva praznuje sedaj ves napredni svet*, ter dejal, da se SZ odločno poteguje za politiko miru in sodelovanja med državami in narodi. «Mi smo — je nadaljeval šef sovjetske delegacije — za mirno koeksistenco med državami, ne glede na njihov družbeni sistem, za utrditev mednarodne varnosti ter za razorožitev*. Semjonov je poudaril, da oboroževalna tekma služi samo »agresivnim imperialističnim krogom* ter končno izrazil željo, da bi dunajska faza pogajanj privedla do pozitivnih rezultatov • in hvaležnost avstrijski vladi za ga stoljubnost. Tudi voditelj ameriške delegacije veleposlanik Gerard Smith se je v svoji izjavi zahvalil Avstriji, nato pa prebral poslanico, ki mu jo je poslal predsednik Nixon. Šef Bele hiše izraža v poslanici željo, da bi »ob upoštevanju interesov varnosti ZDA, SZ in drugih držav, bil uresničen sporazum o omejitvi in nato o zmanjšanju strateških arzenalov*. Nixon pooblašča načelnika delegacije ZDA. da razpravlja o vseh problemih na najbolj širok način ter trdi, da so prizadevanja za omejitev strateškega oboroževanja sestavni del ameriške politike za trajen mir, ki bi bil koristen vsem narodom. Po uvodni svečanosti je sledila kratka protokolarna seja, prvo delovno zasedanje pa bo jutri ob 16. uri na sedežu sovjetskega veleposlaništva v avstrijskem glavnem mestu. Naslednja seja bo nato na I sedežu ameriškega diplomatskega predstavništva. Predvideva se, da I bodo seje dvakrat tedensko. Vreme včeraj: Najvišja »jemperatura 14,4 stopinje, najnižja 7,1, ob 19. uri 12,7, vlaga 53 odst. zračni Hak 1026,1 stanoviten, veter 1 km/h severoza-hodinik, nebo 1 desetinka pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 10,5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, PETEK, 17. aprila RUDOLF Sonce vzide ob 5.16 in zatone ob 18.53 — Dolžina dneva 13.37 — Luna vzide ob 14.36 in zatone ob 3.34 Jutri, SOBOTA, 18. aprila KONRAD VČERAJ PO TRŽAŠKIH ULICAH IN TRGIH Velika deželna protestna manifestacija delavcev zasebnih prevozniških podjetij Vzroki slavke - Solidarnost uslužbencev Acegata - Zborovanje na Trgu Garibaldi - Delegacijo stavkajočih delavcev je sprejel deželni odbornik Varisco Protestni sprevod nameščencev zasebnih prevozniških družb Dobava vode omejena tudi v dnevnih urah Da je lahko zadostil naraščajoči porabi je moral ACEGAT za več dni omejiti dobavo vode v nočnih urah od 22. ure zvečer do 6. ure zjutraj. Ker pa je z nastopom ugodnejših vremenskih pogojev poraba vode iz dneva v dan večja, je sedaj ACEGAT — kot je že pred časom opozoril — prisiljen še bolj omejiti porabo in omejitev raztegniti tudi na dnevne ure. Zaradi tega bo poslej dobava vode omejena ne samo v nočnih urah od 22. do 6. temveč v skladu s sprotnimi potrebami tudi od 14.30 do 18.30. Ravnateljstvo ACEGAT toplo priporoča potrošnikom, naj se pri porabi vode omejujejo na najnujnejše, da tako prihranijo nevšečnosti velikemu številu prebivalcev. Poletni urnik gen. konzulata SFRJ Generalni konzulat SFRJ v Trstu bo uvedel od 16. aprila poletni urnik: uradi konzulata bodo zaprti ob sobotah in nedeljah. V ostalih dnevih bodo sprejemne ure za stranke od 9. do 13. ure. SINOČI V PROSVETNEM DOMU NA OPČINAH lepa predstava Linhartovega «Matieka» v izvedbi gledališča iz Nove Gorice C Danes ob 18.30 bo redna seja občinskega sveta v Dolini. Sinoči je gostovalo v Prosvetnem domu na Opčinah Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice z Linhartovo komedijo *v petih aktih in dveh delih* «Ta veseli dan ali Matiček se ženi*, torej z otvoritveno predstavo druge sezone, ki jo je goriško gledališče pričelo v lastni hiši in kot uvodno predstavo gledališkega tedna ob dvestoletnici rojstva Antona Tomaža Linharta. Zaradi omejenega prostora se ne bi spuščali v daljšo ocenitev samega dela oziroma njegove postavitve, pripomnimo pa naj, da je Linhartov Matiček* v izvedbi novogoriških igralcev res zaživel v vsej svoji ljubkosti, prešemosti in življenjski toplini, ki odraža vitalnost in gledališko rutino tega mladega gledališkega kolektiva Mimo same predstave, ki je bila res na dostojni umetniški ravni in ki bi se lahko kosala z marsikaterim že ustaljenim poklicnim gledališčem, naj zabeležimo še eno dejstvo, ki je vseskozi spremljalo tega goriškega Matička» — tisto pojočo in neprisiljeno gorenjsko govorico, ki je v tej naši vsakdanji, že skoraj zmehanizirani slovenski govorici, izzvenela kot oddih in nazadnje kot lepa, dolga pesem. Prebrisanega vrtnarja Matička je zaigral Radko Polič, brhka hišna Nežka je bila Jerica Mrzelova, simpatično in neokretno podobo baro- Včeraj je bila stavka uslužbencev zasebnih prevozniških podjetij v vsej deželi, dopoldne pa je bila v Trstu močna manifestacija stavkajočih delavcev, ki so prišli v naše mesto iz vseh pokrajin dežele Furlanija - Julijska krajana. Oblečeni v službenih uniformah, so se zbrali blizu glavne železniške postaje in krenili po nabrežju, po Korzu, Trgu Goldoni, Ul. Saba in Trgu Stare mitnice na Trg Garibaldi, kjer je bilo protestno zborovanje. Meščani in jugoslovanski izletniki, ki skraja niso vedeli za kaj gre, so začudeno gledali tako velik sprevod avtobusnih šoferjev in sprevodnikov, ki so žvižgali s piščalkami in nosili transparente z napisanimi zahtevami za novo delovno pogodbo, zvišanje prejemkov, ureditev delovnih pogojev, socialne reforme, predvsem pa, da se ustanovi javno prevozniško podjetje id ukinejo zasebna prevozniška podjetja, ki izkoriščajo delovno silo in ne skrbijo za večje varstvo potnikov in uslužbencev. Ko se je začelo zborovanje, so se ustavili za pol ure vsi avtobusi in filobusi podjetja Acegat, ker so šoferji in sprevodniki tega občinskega podjetja stavkali pol ure v znak solidarnosti s svojimi delovnimi tovariši iz zasebnih podjetij. Po zborovanju je sprevod krenil po Trgu Stare mitnice in Korzu na Trg Unita pred županstvo, kjer je zasedal deželni svet, delegacija stavkajočih delavcev pa je odšla na razgovor z deželnim odbornikom za prevoze Variscom. Potem so se manifestanti razšli na Trgu Oberdan. To je bila prva enotna manifestacija v deželnem merilu u-službencev zasebnih prevoznih podjetij, s katero so prizadeti delavci dokazali svojo sindikalno zavest, opozorili pristojne oblasti na svoje probleme ter obvestili javnost o svojih razmerah in zahtevah. Sindikalni voditelji in uslužbenci se namreč dobro zavedajo, da so zaradi stavk te kategorije prizadeti ljudje, ki nimajo svojega prevoznega sredstva, delavci, uradniki, dijaki. O delovnih razmerah in sedanjih prejemkih je na protestnem zborovanju govoril v imenu treh glavnih sindikalnih organizacij član osrednjega vodstva sindikata CISL Te-stolina, ki je med drugim poudaril važnost sindikalne zavesti in enotnega nastopa ter odločno voljo vse kategorije, da nadaljuje sindikalni boj do ugodne rešitve spora. Obenem je pozval deželne oblasti, da podprejo zahteve stavkajočih usluž-benoev in ukrenejo vse potrebno, da se ustanovi deželno prevozniško podjetje. Uslužbenci prevoznih podjetij zahtevajo obnovitev delovne pogodbe, ki je zapadla ob koncu lanskega leta. Delodajalci so zelo skopi in ne marajo ničesar slišati o delavskih zahtevah. Po ostrem sindikalnem boju leta 1967 so dosegli le 2 odst. poviška prejemkov. Šoferji in sprevodniki imajo naporno delo in so zaposleni tudi do 12 ur na dan. Zaradi nezadostnega števila o-sebja morajo pri raznih podjetjih delati tudi ob prostih dnevih in se celo odpovedati dopustu. Večkrat morajo šoferji opravljati tudi delo sprevodnika itd. Mesečna plača (skupno z draginjsko doklado in nagradami) znaša za šoferje 85.675 lir, za sprevodnike 75.947 lir, za navadnega delavca pa 69.630. Od tega je treba odbiti približno 10 tisoč lir za razne dajatve (INAM, sklad za pokojnine itd.). Uslužbenci zasebnih prevoznih podjetij pa ne zahtevajo samo obnovitve delovne pogodbe, hočejo tudi reformo prevozov, ukinitev ali vsaj močno skrčenje zasebnih Licenc, ustanovitev deželnega podjetja in tako socialno politiko, da bodo delavci lahko uživali pridobitve sindikalnih bojev. Kot omenjamo zgoraj, je deželni odbornik za prevozništvo Varisco včeraj zjutraj v prostorih deželne u-prave sprejel enotne odposlanstvo uslužbencev prevozniških podjetij, ki ga je vodil vsedržavni svetnik CISL Testolina. Odborniku so pre-dočili vsa vprašanja, ki se tičejo stavniki so še posebno zahtevali, da se pri prevozih bolj zaščitijo javni interesi. Omenili so tudi potrebo po večji uskladitvi prevozne službe. Odbornik Varisco je predvsem nakazal meje pristojnosti dežele na tem torišču ter povedal, kaj vse je dežela napravila doslej v teh mejah zlasti v prid delavcem in dijakom. Omenil je tudi nove deželne pobude v prid delavcem, ki se vozijo od daleč na delo in se vsak dan tudi vračajo domov, kar jih mnogo stane. Na koncu se je odposlanstvo zahvalilo odborniku za njegova zagotovila in zanimanje. Poziv učiteliem iz časov NOB Odsek za zgodovino in etnografijo poziva vse poklicne in pomožne u-čitelje, ki so učili v času narodnoosvobodilne borbe v šolah in tečajih, katero so organizirali organi narodnoosvobodilnih odborov. Osvobodilne fronte in tej priključenih organizacij (Zveza slovenske mladine, Slovenska protifašistična ženska zveza), da se prijavijo podpisanemu odseku. Prijavijo naj se vsi, ki so poučevali kjerkoli na Primorskem in v Beneški Sloveniji. Zadostuje prijava na navadni dopisnici. Prijava naj vsebuje priimek in ime ter eventualno takratno ilegalno ime. Navesti je treba tudi sedanji točen naslov in ime kraja, kjer je pripravljenec poučeval v dobi Osvobodilne vojne. Ker utegne kdo od prizadetih prezreti ta poziv, prosimo vse, ki se bodo prijavili, da pripišejo še imena tovarišev(ic) (in po možnosti njihove sedanje naslove), ki so poučevali v istem ali bližnjem kraju. I« tako bomo uspeli sestaviti čim-popolnejši pregled. Prijave naslovite čimprej na: Odsek za zgodovino in etnografijo Ul. Montecchi 6/III, 34137 Trst. Riiiiimiiiiii iiiii milil m iiiii m m n n iiiiiiiiiiiiii 111111111111111111111111 um ii ii m m milil ii mm ii m ii um ii iiiiiiiiiiiiiimiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiuiiiiiiiiiii SEJA DEŽELNEGA SVETA Odobrena zakona o deželnih jamstvih in o prispevku združenjem krvodajalcev V jamstveni sklad za posojila malim industrijskim podjetjem bo dežela prispevala pol milijarde, združenjem krvodajalcev pa po 25 milijonov na leto Deželni svet je včeraj odobril kar litve pojma male industrije je po-dva zakonska osnutka. Prvi zakon-1 ročevalec dejal, da to ni tako lahko ski osnutek se tiče deželnih pri spevkov za ustanovitev »sklada za riziko» v prid pokrajinskim konzorcijem malih industrijskih podjetij v deželi za jamstva pri posojilih. Dežela bo prispevala letos v ta namen pol milijarde lir. Hkrati je deželni svet razpravljal tudi o po dobnem zakonskem predlogu liberalcev, le da je tu šlo za jamstva, ki naj služijo tudi za posojila, ki jih najemajo srednja industrijska podjetja. Za zakonski osnutek so glasovali svetovalci vseh skupin razen svetovalcev KPI in PSIUP, ki so se vzdržali. Soglasno pa so odobrili zakonski osnutek o ukrepih v prid združenjem prostovoljnih krvodajalcev v deželi. V ta namen bo deželna uprava prispevala po 25 milijonov na leto za dobo treh let. O prvem zakonskem osnutku so spregovorili svetovalci Morpurgo (PLI), Zorzenon (KPI), di Caporiac-co (MF), Rizzi (PSIUP), VVondrich (MSI) in Colautti (KD), ki so nakazali stališča svojih skupin do osnutka. Svetovalcem, ki so posegli v razpravo, je odgovoril poročevalec Za-non KD, ki je z zadovoljstvom ugotovil, da so se o zakonu ugodno izrekle skoraj vse skupine. V zvezi z vprašanjem točne oprede- IIIIIH Hill IIIIIIIHIHHHHHIIHHHIIH lil IIIIII llllllll IIHIIHIHIIHIIIHIIHIIIIHIIIIHIIHIIHIIIIIHHHIIIIIIIHIIIH lllll ŽIVAHNO SINDIKALNO GIBANJE Stavke tekstilcev ter uslužbencev krajevnih ustanov in bolnišnic Delavci pivovarne Dreher nadaljujejo stavko tudi danes - 29. aprila stavka gradbincev Včeraj so bile poleg stavke uslužbencev prevozniških podjetij še druge stavke. Tako so stavkali uslužbenci krajevnih ustanov, to je ob čin, občinskih podpornih ustanov in protituberkuloznih konzorcijev. Občinski uslužbenci v Trstu so se udeležili stavke le delno, tako da so delovali razni uradi. Popolnoma pa je uspela stavka v vseh treh tekstilnih tovarnah, kjer traja stavkovno gibanje dejansko skoraj ves teden. Včeraj so stavkali tudi delavci pivovarne Dreher, ki nadaljujejo stavko tudi danes. Končno so stavkali tudi uslužbenci v bolnišnicah razen zdravnikov, katerim so priznali zvišanje plač, ter nekaterih strok zdravstvene službe. Vse zdravstveno osebje pa je stavkalo v onkološkem oddelku. Včeraj so se v Vidmu sestala pokrajinska tajništva treh sindikalnih organizacij gradbincev CGIL, CISL in UIL ter sklenila, da bodo delavci gradbene stroke v sredo 29. aprila ves dan stavkali. Ta dan bodo imeli v Trstu tudi deželno protestno manifestacijo z enotnim zborovanjem na Trgu Garibaldi. Stavka spada v okvir vsedržavnega stavkovnega gibanja z zahtevo po rešitvi stanovanjskega, zdravstvenega, davčnega in prevozniškega vprašanja. Zvrnila se Je prikolica naložena s steklom Včeraj so iz tovarne Vetrobel v Ul. Caboto zaprosili gasilce za pomoč. Tovornjak s prjkolico, ki je s bolj učinkovite preureditve javnih j bil naložen s steklem, je slabo za- linijskih prevozov ter bolj učinku jel ovinek, zaradi česa" se je pri- vitega nadzorstva javnih ustanov nad prevozništvom. Sindikalni pred- kolica prevrnila, šipe pa so se razbile na drobne kose. Ko so spravili s ceste drobce stekla so gasilci s pomočjo žerjava spravili prikolico v prvotni položaj. Pozno zvečer je hudo bolni 76-letmi moški, ki se je zdravil v urološkem oddelku splošne bolnišnice, skočil skozi okno drugega nadstropja in mrtev obležal na pločniku Ul. Stuparich. Truplo pokojnega 76-letnega Vincenza Saoinei-lija, iz Ul. Marconi so po preiskavi prenesli v mrtvašnico. ter da bi to utegnilo tudi zavreti rast malih podjetij. Na koncu je dejal, da so vsi prepričani o tein, da so mala podjetja zelo važna za razvoj deželnega gospodarstva, da pa naletijo skoraj vedno na težave pri najemanju posojil. Tudi odbornik Dulci je spregovoril o nekaterih vprašanjih, ki so se izcimila iz razprave, kot sta na primer neposredno nadzorstvo in opredelitev pojma male industrije. Zatem je odbornik poudaril, da se deželni odbor obvezuje, da bo statut konzorcijev v vseh štirih pokrajinah enak ter da bo vseboval določene omejitve pri najemanju kreditov. Tako bodo dajali posojila samo tistim podjetjem, ki bodo spoštovala kolektivne delovne pogodbe. Sledila je razprava o posameznih členih zakonskega osnutka in o nekaterih spreminjevalnih predlogih. Med drugim so delno sprejeli spre-minjevalni predlog svetovalcev KPI in PSIUP, po katerem bodo dajali posojila samo tistim podjetjem, ki ustrezajo zakonskim predpisom, bodo pa izvzeta tista, ki ne spoštujejo nasproti svojim delavcem in u-službencem norm, kolektivnih de lovnih pogodb in drugih zakonov o socialnem varstvu in zavarovanju. O zakonskem osnutku o prispevkih združenjem krvodajalcev so spregovorili svetovalci Bergomas (KPI). Cecotto (MF), Morelli (MSI) in Urli. Bergomas je zlasti poudaril, da bi morali dati nekakšno odškodnino delavcem, ki se morajo odstraniti z dela, da dajo svojo kri, a jim delodajalci ne plačajo ur, ko so odsotni. Svetovalec Cecotto (MF), ki je znan kirurg, pa je nekoliko kritično ocenil zakonski osnutek, toda na koncu je glasoval zanj tudi on. Vsem sta odgovorila poročevalec Fratini Balilla (KD) in odbornik za zdravstvo Devetag. Sle dilo je glasovanje z že omenjenim rezultatom. Obisk avstrijskega zadružnega odposlanstva Pri speva f te za DIJAŠKO VIA 11(0! Včeraj je odbornik Varisco v prostorih deželne uprave sprejel odposlanstvo avstrijskega zadružnl-škega gibanja iz Štajerske In Koroške. Avstrijsko odposlanstvo je vrnilo obisk zadružnikom iz naše dežele, ki so bili oktobra lani v Beljaku in Celovcu Takrat so navezali med seboj koristne stike. Varisco je izrekel gostom toplo dobrodošlico in poudaril važnost zadružniške-ga gibanja. Rekel je tudi, da naša dežela še posebno teži po mednarodnih stikih in zvezah. V imenu odposlanstva se je zahvalil odborniku dr. Zwitter, ki je med drugim dejal, da so v Avstriji ustanovili komisijo za proučevanje reforme zadrug na bolj sodobni osnovi. Omenil je tudi možnosti medsebojnih izmenjav in sodelovanja med zadrugami v naši deželi, Koroški in Sloveniji. Odposlanstvo si je po obisku na deželi ogledalo skladišča in samopostrežne trgovine Delavskih zadrug. Avto se je vžgal po trčenju v ograjo Sinoči je 30-letni Pasguale Batti- sten, rojen v Portogruaru in stanujoči v Boljuncu št. 31 med vož- njo s prinzem po cesti, ki iz Bo-ljunca vodi v Trst pri odcepu ceste v Dolino treščil v ograjo otroškega vrtca. Ker se je vozilo vžgalo, je Battiston skočil iz avta. Z rešilnim avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi rane in odrgnin na kolenih in odrgnin po obrazu tudi pridržali. Battiston je izjavil, da je do nesreče prišlo, ker mu je med vožnjo počila zračnica. na Naletela pa je ustvaril Stane Leban. Ostali igralci, Breda Urbiče-va, Božo Sprajc, Tone Solar, Ernest Z ega, Marjan Kovač, Mateja Glažarjeva. Jože Zalar in Matjaž Turk, so bili vestni nosilci svojih vlog. Režija Viktorja Molke, ki je tudi zasnoval preprosto a okusno prizorišče, je bilo odprto bolj na igrivost in samo dinamiko posameznih situacij Linhartovega besedila. Glasbeni delež sta prispevala J.B. Novak in B. Adamič. V predoru razbil avto zaradi prevelike hitrosti Policijska patrulja je morala prejšnjo noč intervenirati pod pre- dorom S. Vito, kjer se je znašla pred popolnoma razbitim fiatom 500 in 29-letnim Nereom Simatzem z Lonjerske ceste 206/1, ki je s težavo stal na nogah. Simatza so odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zaradi verjetnega zloma levega ramena sprejeli s prognozo okrevanja v 8 dneh na ortopedskem oddelku. S preiskavo so ugotovili, da je Simatz zavozil v predor s preveliko hitrostjo. Zaradi tega je izgubil oblast nad vozilom, ki je zašlo na levo in udarilo ob rob pločnika. Zaradi odboja se je mali fiat prevrnil in na strehi drsel še kakih 30 m naprej, izgubljal med potjo šipe in druge dele ter obstal na nasprotnem pločniku. Ker so ugotovili, da je bil Simatz vinjen, so ga kaznovali z globo za ta prekršek in tudi zaradi neprimerne hitrosti. Na Trbiški cesti s cisterno v zid Malo pred 14. uro so pripeljali z rešilnim avtom RK v bolnišnico 41-letnega Egidia Cauterja iz Ul. Burton 22, katerega so zaradi udarca v hrbet z verjetno poškodbo segmentov in rane na levem komolcu sprejeli s prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku. Cauter je povedal, da je malo prej med šofiranjem cisterne znamke OM leoncino na državni cesti 202 v smeri Trsta malo pred begunskim taboriščem treščil v zid in se nato prevrnil. Do tega je prišlo zaradi neprevidnega prehitevanja nekega avta vrste fiat, katerega ni mogel bolje identificirati. Ker je iz prevrnjenega vozila steklo nekaj nafte, so na kraj prišli gasilci, ki so gorivo sprali s ceste in nato z žerjavom postavili cisterno zopet na koleša. Gasilci so poklicali na kraj tudi osebje ANAS, ki je spolzek del ceste posulo z mivko. 11. t.m. se je v Trstu poročila hčerka podprefekta in načelnika tiskovnega urada vladnega komisariata dr. Carla Pina, gdč. Ester z g. Claudiom Benesem. Čestitamo! Člani pevskega zbora tSrečko Kumar* iz Repentabra želijo pevovodji MIRKU GUŠTINU ob njegovem življenjskem jubileju obilo zdravja in uspehov v nadaljnjem življenju. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik! lllll IllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUllltllinil IIIIIH llllllll Hltlll IIIHHHIHItllllHIIIIHIIIIIIIIIHHIHII NA CIPRSKI LADJI «ELIKON» IZ SKLADIŠČA S TLEČO MOKO SO VČERAJ ŠVIGNILI PLAMENI Med raztovarjanjem vreč z ribjo moko gasilci sproti zalivajo ladijsko skladišče Včeraj so se gasilci končno lotili | rajo gasilci posluževati, predvsem gašenja tleče moke v skladišču št. 1 ciprske ladje «Elikon». Že več dni je tlelo, vendar skladišča niso hoteli odpreti, dokler niso izpraznili ostalih. Včeraj, brž ko so odprli pokrov, so visoki plameni švignili v zrak. Gasilske enote, med katerimi je tudi pomorska z motornim čolnom, so nemudoma stopile v akcijo in preprečile, da bi se požar razširil. Med gašenjem so sproti praznili skladišče, vreče zoglenele in močno smrdljive moke pa so nalagali na tovornjake in jih odlagali nedaleč od pomola 0. Delo je zelo težavno, ker se mo- zaradi nevzdržnega smrada, mask. Žarišče požara so včeraj lokalizirali in nanj usmerili močne curke vode. Medtem ko raztovarjajo, skladišče sproti namakajo. Ni izključeno, da bo gašenje trajalo precej dolgo, še posebno, ker je možno, da tli tudi v skladišču št. 2. Iz tega prihaja namreč gost dim, vendar je tudi možnost, da so to ie infiltracije in da v tem delu ladijskega trupa ni nobenega žarišča požara. Včeraj Je požar zajel dračje na področju pod Kontov elom in pri Katinari. škoda Je neznatna. SPD PROSEK . KONTOVEL priredi v soboto, 18. aprila ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah veseloigro v treh dejanjih Valentina Ratajeva DAN ODDIHA Med sestankom staršev v telovadnici slovenskega znanstvenega ln klasičnega liceja, na katerem so ustanovili »združenje staršev dijakov«, ki obiskujejo te uvod SAK «Jadran» ter Klub zamejskih študentov v Ljubljani organizirata 25. ln 26. aprila dvodnevni izlet v PTUJ Vabljeni tudi maturanti I Program, pojasnila in vpisovanje do 17. tm. v Ul. Geppa 9. MEŠANI PEVSKI ZBOR «JACOBUS GALLUS« — TRST priredi v soboto, 18. aprila 1970 ob 21. uri v Kulturnem domu JUBILEJNI KONCERT OB 25-LETNICI DELOVANJA Dirigent: UBALD VRABEC Vstopnina 500 in 300 lir za di-jaike in pevce. Predprodaja vstopnic in rezervacija od srede naprej na SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119. Slovensko gledališče v Trstu A. T. Linhart TA VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI DAN ODDIHA Režija Stane Raztresen. Vljudno vabljeni! FRANC ŠETINC o aktualni temi DANAŠNJA DRUŽBEN0-P0LITIČNA DOGAJANJA V SLOVENIJI KASTA priredi v soboto, SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na predavanje s projekcijo izbranih barvnih diapozitivov ALEŠA KUNAVERJA vodje uspešne III. himalajske odprave 1969 v osrednjem Nepalu s temo: ANAPURNA II. ki bo v SREDO, 22. aprila ob 20.30, v mali dvorani KULTURNEGA DOMA. Vljudno vabljeni vsi člani ln prijatelji I UGLEDNO PODJETJE išče vajenke - prodajalke ln uradnice ter trgovskega pomočnika z znanjem slovenščine ali srbohrvaščine. Interesenti naj telefonirajo na štev. 36-231. GOSTOVANJE PRIMORSKEGA DRAMSKEGA GLEDALIŠČA IZ NOVE GORICE Danes, 17. t. m. ob 21. uri v kinodvorani v BAZOVICI v nedeljo, 19. tm. v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Sv. Križu Ena komedija v petih aktih in dveh delih Prosvetno društvo »Ivan Cankar« Sv. Jakob - Trst priredli danes, ' ' 17. t. m. ob 20.30 gostovanje dramske skupine PD Prosek-Kontovel z veseloigro v treh dejanjih Valentina Ratajeva Gledališča VERDI V soboto bo z začetkom ob ,21. uri v gledališču Verdi četrti koncert Spomladanske simfonične sezone, ki ga bo dirigiral Poljak Robert Sata* novvski. Kot solistka bo nastopila tudi nagrajenka s Chopinovo nagrado poljska pianistka Regina Smendzian-ka Na sporedu so: skladba Penderecke-ga, nova za Trst, «De natura sono-ris», Chopinov drugi koncert za klavir in orkester v f molu, op. 21 in suita baleta Igorja Stravvinskega ((Petruška«. Za' ponedeljek, 20 t. m. je najavljen prvi nastop španskega baleta in plesov Antonia Gadesa in njegove skupine. Ponedeljska predstava bo veljala za koncertni abonma, po novitvi v torek in sredo pa bosta, izven abonmaja. Začetek ob 21. uri. Prodaja vstopnic za vse tri predstave se bo začela v soboto. POLITEAMA ROSSETTI Nadaljujejo se predstave drame ■ Vitaliana Brancatija «Guvernantka* v izvedbi skupine Proclemer - Alber-tazzi z Anno Proclemer in Gianricom Tedescbijem v glavnih vlogah in V režiji Giuseppa Patronija Griffija. ^ Abonenti tržaškega Stalnega gledališča imajo popust. Vstopnice z* današnjo predstavo, ki se bo začela ob 20.30, kot tudi za ponovitve, so na razpolago pri glavni blagajni * Pasaži Protti (tel. 36-372, 38-547). NEMŠKI KULTURNI KLUB V sredo, 22, ob 19. uri bo v Nemškem kulturnem klubu predavanj« prof. Johannesa Hoesleja z univerze v Ratzenburgu o temi: ((Italijanski in nemški intelektualci v povojnem časti: srečanja in ne«. Razstave V Slovenskem klubu — v torek, 21. aprila ob 20.30 bo govoril vidni javni in politični delavec Na zanimivo predavanje, ki bo obravnavalo sedanja vprašanja iz družbenega im političnega življenja v matični domovini, mnogim tukajšnjim Slovencem nejasna ln nerazumljiva, vljudno vabljeni. V občinski umetnostni galeriji 0° od 15. do 23. t. m. razstavljal svoj* dela slikar Lauro Laghi. * * * Razstava slovenske umetniške foto-gtafije v palači Costanzi je odprt* vsak dan od 10. do 13. in od 17. d° | 20. ure, v nedeljah in praznikih (k1 10. do 13. ure. * * * Italijansko ameriško združenje z* deželo Furlanijo - Julijsko krajin0 prireja danes, 17. t. m. ob 19. uri v veliki dvorani v Ul. Roma 15/1* predavanje ameriške umetnice Mart« Zoe Greene - Mercier predavanje 1 barvnimi diapozitivi o temi ((Umetnost v Ameriki«. Osebna razstav* umetnice ((Salzburške in beneške P*j nerame« v prostorih AIA je na ogle* do 30. t. m. vsak dan od 15. do 20. ure. v soboto, 18. t.m. ob 17. url na igri-■ ■ I I 1 šeu ACEGAT pri Sv. Ivanu (zadnja postaja avtobusa št. 9) tekmo stari - mladi trgovci Vabljeni člani, prijatelji ln navijači! SPD TABOR NA OPČINAH vabi na razstavo domačih slikarjev, kiparjev, fotografov in drugih amaterjev, ki bo v prosvetnem domu na Opčinah od 18. do 26. aprila. Razstava bo odprta ob praznikih od 10. do 13. tn od 16. do 19. ure ter ob delavnikih od 19. do 21. ure. Otvoritev razstave bo v soboto, 18. t. m. ob 20.30. Nazionale 15.30 «La gramdje stragJ nelTimpero del sole«. B0**?* Shaw, Cristopher Plummer. Tech* micolor. Eden 16.00 ((Paranoja«. Carroli B** ker, Jean Sorel, Anna Proclemefi Luis Davida, Marina Coffa. Tech" nicolor. Prepovedano mladini P°“ 18. letom. Fenice 15.30 «La colomba non dev* volare«. Horst Bucholz, Sylva K°" scina. Technicolor. Grattacieio 16.O0 «Una vedova tutt* d’oro». Michele Mercier, Claud« Rich. Technicolor. Prepovedano ml*" dini pod 14. letom, Excelsior 16.00 «L’amore brevCA Joan Collins, Faith DomergU®* Massimo Serato, Tony Centa, AH' tonio Cantafora, Lanfranco bianchi, Mathieu Carriere. Teom nicolor. Prepovedano mladini P°° 14. letom. Ritz 16.00 «Easy Rider«. Peter Feri' da, Dennis Hopper. Technicolor-Prepovedano mladini pod 18. le" to™- ,,t. Fuuuiammatico 16.30 »Presto, a ‘el to«. Senta Berger, Brett Halsef: Technicolor. Prepovedano mladi111 pod 18. letom. Alabarda 16.30 «L'amore, questo sc0, nosciuto«. Technicolor. Prepoved*' no mladini pod 18. letom. Aurora 16.30 «Z» 1’orgia del poterej-Ives Montand, Irene Papas, J*®? Louis Trintignan. Technicolor- k « Pl h bi Pt cb £ Zadnja ob 22. uri. , Cnsialio 16.30 «A sangue fredd°’’ 14. “• Prepovedano mladini pod tom. K Capttol 16.30 «11 compr-messo«. K'r Douglas, F, Dunaway, Debor* Kerr: Technicolor. Prepovedano mia' dini pod 14, letom. , Moderno 16.00 «La lunga ombra l'*f la«. Gregory Pečk, Anne HavvvoO®’ Arthur Hill. Technicolor. Impero 16,00 ((Assassdnatdon, reau«. Curd Jungers. D. Technicolor Vlttorio Veneto 15.30 »Topaz«. drick Stanford, Dany Rob"1, Technicolor. ,,i Ideale 16.00 «11 cervello«. Jean F*” Belmondo, David Niven, Edi V7*1' lack Technicolor Abbazia 16.00: «Odia 11 prossiri? tuo«. G. Garner. N. Machiavri"' Technicolor. .. Astra 16.30 «L’eredttiera di Sin#*, pore«. Trevor Huward. TechnVr lor. toži P. d. (Valentin Vodniki — D0,1IIJ priredi 19. t. m., ob gostovanju Kropi, enodnevni Izlet. Vpisovanj ob ponedeljkih ln četrtkih od 20- dalje na sedežu društva. Izlet športnega krožka «KraS» 30 ji Črnuče v nedeljo, 19. t. m. Av«ri°f bodo vozili kakor sledi: Bajta ®.Jv Samatorca 6.00, Salež 6.10, drovca 6.15, Zgonik 6.20, Repnlč i) Avtobus štev. l bo za Izletnik* , Samatorce in dela Saieža, avU>°“ štev. 2 za Izletnike Iz Saieža ln ludrovce, avtobus štev. 3 pa iz ^ mka tn Repniča. ;ot «lit Pr0 T ‘to, fifil Poti Jo : cev S ^v N H S S\ ir Ni N DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) j, Godina, Čampo S. Giacomo 1, golon, Trg Vlrgillo Giotti l, Al Mori, Trg Unltš 4, Al S, Loren*"1 Ul. Sonclnl 179 (Skedenj). ; NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 1930 do 8.30) ,4 Croce Azzurra, Ul. Commercl*1. 26, Rossettl - Emili, Ul. Combl > 1 Al Samaritano, Trg Ospedale 8, ™ maro & Nerl, Ul. Dante 7. )‘V| s is s Rnaslio maiiei f, S- Pl ter ‘s S S ‘V - 3 - 17. ap«iia 1S70 VČERAJ NADALJEVANJE PROCESA O «PRISTANIŠKI ZADEVI» Tožilec je zahteval skoraj 100 let zapora in 64 milijonov denarne kazni za obtožence ^ajvisj0 kazen je javni tožilec zahteval za glavnega obtoženca Marchija: 11 let in 8 Mečev zapora ter 10.770.000 lir denarne kazni - Oprostitev za Trobicevo, Ursicha eplo - Včeraj so spregovorili še zagovornik zasebne stranke ter pet branilcev Goriško-licneški dnevnik KONČNO TUDI V GORICI včerajšnjem zasedanju ka- Zensb IV d- dr p*®. s°d>šča pod predsedstvo radM rs‘^a Tavella. zapis. Cor-sodj/. v veliki dvorani kazenskega preJ5a' ki razpravlja, o raznih rai do katerih Prišl° sko- tihotapstva na 7 let ‘zapora in 1 in 7a i dvema letoma v prosti luki milijon 750.000 den. kazni ter dvo- pora ter 620 tisoč lir den. kazni; I stvo, žalitev) 2 leti zapora ter za Furlanija oprostitev zaradi po-11.290.000 lir denarne kazni. Za vse manjkanja dokazov kar zadeva tatvino avta in upiranje javnemu funkcionarju, zaradi poneverbe in Ul za , iciAJiiia v plusu iurvi umijuil /OU.UUU aen. Kaz . a Katere dolžijo 35 obtožencev, | ietno delovno kolonijo; za Della sebnp spregovoril branilec za- Croceja (poneverba, tatvina, tihoti stranke odv. Paolo Picasso,! tapstvo) 6 let in 5 mesecev zapora ki • J® zagovarjal koristi samega “nistrstva za finance. Kot smo odv^r?*' v PreJŠnjih številkah, je ■ Galletto samo začasno nado-«iv. Picassa. agovornik prizadete stranke o-v J*1® ministrstva za finance je precej skopih potezah napravil iso analizo vseh dogodkov oziro-, a Prekrškov (tihotapstvo, plačilo Sovnega carinskega davka), ki mesecev zapora ostale, spodaj navedene, ki so bili obtoženi prikrivanja ukradnega blaga, pa je tožilec dr. Tavella zahteval naslednje kazni; za Vlahova 6 mesecev zapora in 710 tisoč lir denarne kazni; za Jancicha 8 mesecev, 1.290.000; za Del Boja 5 mesecev, 280 tisoč; za Orrano 2 me- Včeraj se je začel seminar za slovenske šolnike na Goriškem Prvi dan je bilo 100 udeležencev - Pozdravi šolskega skrbnika dr. Simoncinija, ravnatelja dr. Rožiča in tajnika prof. Reneija ■ Včerajšnji in današnji delovni program ter 5.240.000 lir denarne kazni: za seča, 120 tisoč; za Kosanca 6 me-Vascotta (poneverba, tatvina, tiho-1 secev, 240 tisoč; Blascija 6 mese-tapstvo) 6 let in 10 mesecev za- cev, 240 tisoč; za Colavecchio 6 pora ter 5.240.000 lir denarne kaz- j mesecev, 240 tisoč; za Di Rocca ni; za Crosaro (tatvina) 2 leti in 6 mesecev, 1.180.000 lir; za Coena 2 meseca zapora ter 100 tisoč lir; 6 mesecev, 610 tisoč: za Laffranchi- šolski skrbnik za goriško pokra-1 Emil Cevc, član slovenske akade-jino je včeraj dopoldne ob 9. uri | mije znanosti in umetnosti iz Ljub-otvoril seminar za profesorje s Vi- Ijane, podal pregled zgodovine slo- rmnplzin rvnrtMiin c* I i Z---11 —1« ‘------------- . ®ePosredno zadevajo ministrstvo za nee. ki je tako utrpel svojo financt. ^arno škodo. vse obtožence je zahteval ob-2° denarno odškodnino. fo-F, niim je prevzel besedo javni ^*Uec dr. Tavella, ki je govoril, taht P°'drugo uro in na koncu Sko za vse obtožence skupno, . ral astronomsko zaporno in de-m...1)0 kazen: 96 let zapora in 65 Rajonov 725 tisoč lir denarne kazni. laSrtt dr' ToveHa je takoj v etku dejal, da gre za proces r^jOne veljave, saj smo bili skoraj ■ 19ffl en?m desetletjem, točneje leta j *• priča drugemu podobnemu pio-* U' kj so mu po imenu glavne- w \ Sfs,^toženca nadeli naslov «Proces 'J* tT' ojav pa se, po besedah javne-I tožilca, ponovno ponavlja, ven- •ta i v «, s 1° razliko, da je tokrat Pristaniško zadevo* vpleten novi, , Jsi rod, ki je oslepljen od hi-2akP -'n za*° večkrat nepoštenega lUcka, nrinravlien storiti tudi den. kazni; za Gliga (tatvina) 2 leti in 2 meseca zapora ter 100 tisoč lir den. kazni; za Trimbolija 2 leti in 2 meseca zapora ter 100 tisoč lir denarne kazni; za Sattija nija 6 mesecev, 100 tisoč; za Sfer zo 2 meseca 105 tisoč lir. Za Trobicevo, Ursicha in Depto, ki so bili obtoženi podpiranja storjenega prekrške, pa je dr. Ta- (poneverba, tihotapstvo) 4 leta in vella zahteval oprostitev zaradi po- 2 meseca zapora ter 300 tisoč lir den. kazni; za Colonno (poneverba, tihotapstvo) 4 leta in 2 meseca manjkanja dokazov. Po govorih zagovornika zasebne stranke odv. Picassa ter javnega zapora ter 300 tisoč lir den. kazni; (tožilca dr. Tavelle, je spregovoril za Bukovca (podpiranje storjenega prvi od enaiindvajsetih branilcev, prekrška) 6 mesecev zapora: za, odv. Moscolin, ki je zagovarjal Laf-Ostrowsko (podpiranje storjenega franchiniia. prekrška) 6 mesecev zapora; za, V popoldanskih urah so sprego-btubla oprostitev zaradi pomanjka- vorili branilci odvetniki Antonini za nja dokazov kar zadeva tatvino, I Fichereievo, Sattiia. Jancicha Bu-zaradi prikrivanje ukradnega bla-1 kavča ter Ostravvskega, Kostoris za ga in tihotapstva pa 1 leto in 6, Foglija, Frezza za Kosanca ter mesecev zapora ter 200 tisoč lir. Santoro za Blascija. denarne kazni; za Schacka (pri-1 Danes dopoldne in popoldne bodo knvanje ukradenega blaga, tihotap-1 spregovorili še nekateri branilci. . ....................Hlini..................................... VESTI Z ONSTRAN MEJE ra I “£»4 5S3P* n pj ■ hh-i ne slabega mladeniča, ki ter, bil, kot že rečeno, preveč cd* bi ien od hitrega zaslužka, da iod sV().1 tako lahko čimprej uredil pfija,zakonsko življenje. Patetična ‘J* cbij,® dveh novoporočencev, Mar-K tfw'n sedanje njegove žene Fiata W*ve.- ie holj kruta, kot so ide diiia dejstva, ki so spravila Mar-nja- Za rešetke. ih n’so več skromni v svo-ht, jjhtevah*, je pripomnil tožilec ii^ tavella »ampak hočejo takoj tačUn avto, vilo, donosen bančni Vsj_n • ■ • Ficherejeva in Marchi tako te®a' n*sta mogla imeti in se navdušila nad lahkim on- ior. le- let' 5«y- dinl 5co- ;da- re»-ead lof- do*- ie- cirK >raU jiat 5od, Bd- igt' Ti«- btd- ?adt f/ni- in)? elP- nS4" dctr •J •J 5.S°‘ ft? go- ur o f1' o»‘ til*4. K Ptij^ap.m, ki sta ga našla v. H, i^ebno pozornost pa je dr. Ta-ijerno Posvetil obtoženima financa-tpjjj Fogliju in Firinuju, ki sta *Cpriporu- Paj M eJ je napravil kratek okle-samen življenju stražnikov Winj n.e. straže in o strogi disci-ter ’ kl vlada v njihovih krogih v°iašk' '?a.znih- ki jih predvideva ke, ,mirovni zakonik za prekrš tildi l Jih zagrešila. Omenil je Sarp iPistY0- da je bil med vojno tpti Pastnik financariev in se tako tov0fj®.koliko prizadetega, ko mora ^ svojih bivših sodobnikih, he sd|di zanje, kot za vse druge, hiti nobenega, najmanjšega kHe?a- Če se bo izkazalo, da tožiie^ 1 ’ *,odo Plačali ...» je dejal l Sil,, at?rirni precej otipljivimi ar-i sta ' .ie tudi zavrnil vse alibije, kot p ,si jih zgradila tako Fogli alibjj; lr'nu in dejal, da so vsi ti kropili grajeni no oblakih, bedno L^ilei :C: »Odvetnika Aloffi in Ko- iris »zavetnika Alani in Ko ^nesu hranita oba financarja potfj a nu otipljive dokaze, ki Sltiej0 - , ll)tki vse alibije, pa bom v zahte u spremenil in umaknil svo- 0d, v° po kazni!*. , hiato ^ostoris: «Bova napravila*, tih ple ocenil položaj in v krat-lhsta7?tf-'zal), analiziral posamezne Ke obtožnice ostalih obtožen-?tbe (J.®, katere je dejal, da ne bivjjj 11 nobenega dvoma o njihovi Np L Nlp n°ricu je javni tožilec dr. Ta- It n u Javiu Ul* v ih. ... )ral svojo zahtevo po za-^fba so: za Marchija (pone-Skij’ tatvina, podkupovanje, ta- lfct lajni sporazum, tihotapstvo) ^iion >n 8 mesecev zapora, 10 i tlo'JV 77«-h°Va'r!-ne kazni; za Foglija (pod-t SDfilIJt' tihotapstvo, tatinski taj-8 50o 2u.m> 3 leta in 4 mesece s? ^en j tisoč lir denarne kazni: jN) 5 dettija (poneverba, Uhotap-C in 2 meseca zapora »« t>0 ^ lir den. kazni: za Ca-a°tšDs /tatinski tajni sporazum, Veliko zanimanje y Italiji za turizem ob slovenski obali Na Koprskem se je včeraj mudil predstavnik turističnega urada v Milanu, Giuseppe Maraš in si ogledal nove turistične zmogljivosti - Proslave ob 200-letnici Tartinijeve smrti Slovensko obalo je včeraj obiskal predstavnik jugoslovanskega turističnega urada v Rimu Giuseppe Maraš. Z zanimanjem si je ogledal številne turistične objekte od Lazareta do Sečovelj, zlasti pa še nove hotele, ki bodo do začetka glavne turistične sezone usposobljeni za sprejem gostov. Maraš se je informiral zlasti o, udobju v hotelih, o povezavi teh objektov s plažo in z morjem ter o kvaliteti uslug, to se pravi o tistem, kar tako bogato in raznovrstno dejavnostjo. Naše društvo je v svojih prostorih organiziralo nekakšno čitalnico, v kateri skušamo članom in drugim Mariborčanom nuditi kar največ zamejskega tiska, da bi si mogli na ta način ustvariti vsaj delno predstavo o življenju in delu Slovencev zunaj slovenskih meja. Prosimo vas, da nam pri tem prizadevanju pomagate. Veseli bomo, če nam boste sproti pošiljali italijanskega turista najbolj zani- kar izdate. Tudi starejši izvodi ma. Zatem je bil v novem izolskem hotelu »Marina* daljši razgovor z domačimi predstavniki gostinskih podjetij in s turističnimi delavci. Dogovorili so se o potrebi večje turistične propagande v Italiji. V ta namen bodo razstavili v Rimu in pozneje tudi v drugih večjih italijanskih mestih več dvometrskih reportaž v italijanskih turističnih revijah. V razgovoru je marš omenil velik razmah jahtnega turizma v Italiji in možnosti večjih aranžmajev za jahtni turizem v Jugoslaviji. Razpravljali so tudi o raznih praktičnih vprašanjih. O-menil je povečanje zanimanja italijanskih turistov za preživljanje letnega odmora pri zasebnikih ter želje turistov, da bi bile v Jugoslaviji med glavno sezono odprte trgovine tudi v večernih urah. Obisk Marasa je bil v zvezi s pripravami na glavno turistično sezono. Prednsinočnjim so v mestni galeriji v Piranu odprli razstavo posvečeno skladatelju Giuseppu Tartiniju. S tem so se začele prireditve ob 200-letnici njegove smrti. O skladatelju in violinistu Tartiniju ter o njegovem času je govoril profesor glasbene akademije v Ljub Ijani Vilko Ukmar, godalni orkester glasbene šole iz Kopra pa je pod vodstvom prof. Boruta Logarja zaigral tri skladbe. Otvoritve razsta ve se je udeležilo številno občin stvo ter predstavniki vseh treh o-balnih občin, nadalje republiški in nam bi prišli zelo prav. Zaenkrat je situacija takšna, da vam računov ne bi mogli takoj poravnati, ker smo trenutno brez sredstev. Takoj, ko se bomo dokopali do ugodnejšega finančnega položaja, bomo račune lahko poravnali. Če je naša prošnja v okviru vaših možnosti, že v naprej najlepša hvala. Podpredsednik PETER P. KLASINC V Mariboru, dne 10.4.1970 OP. UR.: Prepričani smo, da bo ZTT ugodilo gornji prošnji, čeprav je založniška dejavnost v Trstu iz dneva v dan težja, ker stroški, zlasti za tisk, izredno naglo naraščajo, tako da se že poznajo znaki začetka hude krize, v kateri bo verjetno tudi naša narodna skupnost v Italiji močno prizadeta. Nova skupina Prejeli smo dopis s spremnim pismom Igorja Tute, ki govori o ustanovitvi «Mladinske skupine slo venskih volivcev*, »katera podpira in voli slovensko politično krovno organizacijo*. Naloga te nove skupine je nakazana že v samem njenem poimenovanju in pa v dejstvu, da se je rodila prav v predvolilnem času kot emanacija Slovenske skup nos ti. V skladu z našim načelom, da naš list ne sme služiti za direktno volilno propagando za to ali ono stranko, izpuščamo iz dopisa vse venskih srednjih šol in za učitelje slovenskih osnovnih šol na Goriškem. Seminar je v telovadnici slovenske enotne srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici ter se ga udeležuje 100 profesorjev in učiteljev. Šolski skrbnik dr. Simoncini je pre-čital odlog, s katerim je ministrstvo odobrilo ta seminar, ki je prvi za slovenske šolnike na Goriškem, omenil je s tem v zvezi posredovanje krajevnih šolskih oblasti, da je prišlo končno do izvedbe te zamisli ter želel zborovalcem dobro delo za izpopolnitev in dopolnitev svoje pedagoške priprave, da bi jo potem še bolje posredovali učencem. Tajpik sindikata slovenskih šolnikov prof. Rener, ki je tudi tajnik seminarja, je nato govoril o njegovih pripravah. Brž ko so izvedeli za seminar v Trstu, je sindikat slovenskih šolnikov takoj stopil v stik s šolskim skrbnikom v Gorici s predlogom, naj bi seminar j nadaljevala svoje dopoldansko pre ponovili tudi v Gorici, da bi omo-1 davanje. gočili udeležbo vsem šolnikom slo- ' venske umetnosti do impresionizma: njegovo predavanje je bilo namenjeno profesorjem. Za učitelje o-snovnih šol pa je istočasno predavala dr. Maria Carsini — ravnateljica osnovnih šol iz Pierisa o temi »Poučevanje italijanščine na šolah s slovenskim učnim jezikom*. Danes ob 9. uri bo Miro Lužnik, podravnatelj pri republiškem zavodu Slovenije za vzgojo govoril učiteljem o temi »Pouk matematike na osnovnih šolah* — Istočasno bo prof. Francka Varl, ki poučuje na pedagoški šoli v Mariboru, go vorila profesorjem o temi »Oblikovni in slovnični sestav stavkovne periode*. Popoldne ob 16. uri bo za učitelje predaval Milovan Kranjc, pedagoški svetnik pri republiškem vzgojnem zavodu v Ljubljani, o temi »Pouk umetnosti na osnovnih šolah* — Za profesorje pa bo Francka Varl venskih šol. Prvotno se je mislilo, da bi lahko začeli seminar v Gorici takoj za tržaškim, v začetku marca in tako imeli na razpolago vse tamkajšnje predavatelje. Zaradi raznih ovir tega ni bilo mogoče izpeljati in tako je bilo treba poiskati nove predavatelje. Tako se j'e zamisel lahko šele sedaj uresničila. Spored sicer ni najboljši, vendar nam je šolski skrbnik zagotovil, da bomo prihodnji seminar lah ko bolje prikrojili po svojih željah in potrebah. Ob zaključku je prof. Rener izrazil upanje, da bo vkljub nekaterim nedostatkom današnji seminar obilno pripomogel k strokovnemu izpopolnjevanju slovenskih šol nikov na Goriškem. Nato je vodja seminarja in ravnatelj slovenskih višjih srednjih šol v Gorici dr. Mihael Rožič pozdravil številne profesorje in učitelje, ki so do kraja napolnili šolsko telovadnico ter jim želel uspešno delo. Napovedal je tudi vrstni red predavanj, ki bodo vse tri dneve, se pravi v četrtek, petek in soboto dopoldne in popoldne. Kot prvega je potem predstavil predavatelja Janeza Sivca, pedagoškega svetnika pri republiškem zavodu Slovenije za vzgojo, ki je v svojem predavanju dal nekaj koristnih napotkov o metodi pouka slovenščine. Predavanje je bilo namenjeno tako profesorjem kot učiteljem. Nekatera poznejša predavanja pa so ločena za ene in druge. Včeraj popoldne ob 16. uri je dr. Danes občinska seja v Doberdobu Doberdobski župan Andrej Jarc je za danes, v petek, 17. aprila ob 20. uri sklical izredno sejo občinskega sveta. Seja bo kot običajno v prostorih občinsice knjižnice. Na dnevnem redu je odobritev četrtega obroka del za gradnjo športnega igrišča v Doberdobu, za katero je predvidenih 9 milijonov lir stroškov; svetovalci bodo morali tudi odobriti najem posojila 10 milijonov in 30 tisoč lir za kritje občinskega primanjkljaja za lansko leto. Na dnevnem redu je nadalje odobritev obračuna za 1967 in 1968 ter podelitev prispevkov nekaterim društvom in ustanovam na področju občine. Na tajni seji bodo obravnavali še nekatere zadeve občinskih uslužbencev. Občinski svetovalci si lahko ogledajo na županstvu med uradnimi urami vse dokumente in drugo, kar je v zvezi z današnjo sejo. Rabeljskega rudnika ne bodo zaprli Na včerajšnji seji deželnega sveta je odbornik za industrijo in trgo- SVEČANOST V ŠTANDREŽU Partizana so prepeljali na domače pokopališče vino Dulci izjemno odgovoril na dve nujni vprašanji. Prvo vprašanje se je nanašalo ne glasove, da namerava družba AMMI zapreti rabeljski rudnik in odbornik je dejal, da je vest brez vsake podlage. Podjetje AMMI sploh ne namerava zapreti rudnika, marveč ga namerava celo okrepiti z neko postransko dejavnostjo, za kar je že predložilo načrte deželni upravi. Od bornik pa je dodal, da se vsi rudniki nekega dne izčrpajo, toda v tem primeru bi se to lahko zgodilo šele čez kakih osem ali deset let. Na drugo vprašanje 'pa je Dulci odgovoril, da so že dokončali načrte za tovarno bakra v Ausi-Corno. Za to bo potrebnih za okrog 20 milijard lir investicij in podjetje bo moralo najeti kakih 15 milijard lir posojila. Če bi dežela prispevala pet odstotkov vsote za kritje obresti, bi morala dati na razpolago 750 milijonov lir. V zvezi s tem bo danes na deželi sestanek med predsednikom Berzantijem, odbornikom Dulcijem in predsednikom družbe. Z otvoritve seminarja za slov. šolnike v Gorici. Od leve proti desni: predavatelj prof. Sive, šolski skrbnik dr. Simoncini, vodja seminarja, prof. dr. Rožič in tajnik sindikata in seminarja prof. Rener (bere svoje poročilo) iiiiiiimimiiiiiiiirMiiiiiiiiniiiimiiiiiiiimiiitiniiivitiiiiiiiiiiimiimiiiitiiiiiiiiiiiiiiimitiiiimmitMiitiiiiiifiiimiitiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMl PREDVIDEVANJA DRUGEGA DEŽELNEGA PETLETNEGA NAČRTA V Brdih in na Krasu so vsi pogoji za povečanje izletniškega turizma V Brdih naj bi gradili week-end hišice ■ Na Krasu je možno urediti rekreacijske centre - Slovenci lahko dokažemo svojo podjetnost KMttS tiste odstavke, ki so napisaT v to generalnf konzuI v Kopru dr Mano ' fu"kc‘l' V drugim Alessi. Popoldne ob 17. uri je bilo rec£no v prostorih mpstne galerije v Piranu predavanje z magnetofonski m: posnetki za mladino. Včeraj :e predaval o Tartiniju in o njegovem času prof. Janez Hofler. Otrok odšel z doma ker ga je mati natepla Včeraj ponoči so morali policijski organi v bar-bife na Oberdankovem trgu, kjer so našli otroka brez spremstva staršev. Fantek, 11-letni M. C. iz Ul. Umago, je povedal, da je ušel z doma, ker ga je mati stepla. Agenta so fantka odpeljali domov, kjer so od njegove mame zvedeli, da noče uboga4* in niti se učiti. Zaradi tega so ga že odslovili iz preventorija v Sappadi. Fantu je tistega popoldneva zabičala, da se mora učiti, sin pa je iznenada izginil z doma. Izginotje je njegova 40-letna mati Leopolda C. prijavila karabinjerjem. Diuntd utecUUdJvu Pismo iz Maribora Naše Založništvo tržaškega tiska nam je odstopilo za objavo naslednje pismo, mariborskega »Društva prijateljev zamejskih Slovencev*: Spoštovani! «Primorski dnevnik* nam je poslal lepo število publikacij, za katere smo zelo hvaležni. Videli smo, k , .... tajm do so skoraj vse izšle pri vaši za- pstvo) 5 iet jn 2 meseca za- ložbi. Prijetno smo presenečeni nad «Ker hočemo kritično spremljali vse politično dogajanje in ker hočemo posredovati našim političnim predstavnikom mnenja in zahteve mlade generacije, sodimo, da mo ra biti naša notranja diskusija odpr ta vsem ideološkim zornim kotom, da pa istočasno ne sme biti vezana na toge, že obstoječe, politične sheme*... »V Mladinski skupini bomo zato morali imeti stalno izmenjavo mi sli na najširši podlagi. Zato vabimo k našim razgovorom vse tiste mladince, ki jim je pri srcu usoda zamejskih Slovencev ir ki se z našimi načrti strinjajo in tudi tiste, ki se sicer ne strinjajo, pa bi s svojimi kritičnimi pripom bami lahko pripomogli k izoblikovanju naših predlogov*. Vesti iz Tržiča Občinski svet v Tržiču je zaključil razpravo o občinskem proračunu za 1. 1970. Od 21 prisotnih svetovalcev jih Je 17 (levi center) glasovalo zanj, 4 predstavniki leve in desne opozicije pa so bili proti. V ponedeljek bo še zadnja seja občinskega sveta. Na dnevnem redu Je okrog 40 argumentov in med njimi tudi predlog za spremembo dru. žinskega davka za leto 1971. V deželnem merilu so strokovnja- ki pripravili drugi deželni programski načrt za prvo petletje sedemdesetih let. V njem so nanizani pogledi in nasveti za razvoj naše dežele, vendarle smo prepričani, da bodo mnoge želje ostale le na papirju, ker ne bo moč najti za njih izvedbo zadostnih finančnih sredstev ali pa zadostnega razumevanja pri zasebnikih an pri javnih ustanovah za investiranje. tznnšRv ,t»; Drugi deželni programski načrt govori tudi o razvoju na Goriškem. Strokovnjaki, ki so ga izdelali, so v glavnem upoštevali to, kar predvidevajo regulacijski načrti posameznih občin. V današnjem članku bomo prikazali zanimivo tezo o turizmu v go-riških Brdih in na goriškem Krasu. Načrt predvideva, da se morajo v Brdih opredelita za monokulturo, t.j. za vinogradništvo. Istočasno pa se lahko v Brdih razvije turizem krajevnega in nedeljskega značaja. O-slavje, Števerjan in Šentmaver so danes povezani z lepimi asfaltnimi cestami. Morda v enem, dveh letih, bo dograjena briška cesta, ki bo povezovala Števerjan z Dolenjami. Gradijo cesto na Kalvarijo. Skrat- , ka, v nekaj letih bodo vsa Brda smeri proti središču mesta ford i na italijanski strani povezana z mo-12 M, ki ga je vozila 30-letna Li- demimi asfaltiranimi cestami. V Števerjanu in na Oslavju ter v Dolenjah se je nedeljski izletniški turizem zelo razvil. Številne gostilne, ki so tod posejane, imajo ob nede- V bolnišnici v Tržiču so pridržali za 30 dni na zdravljenju 19-letnega Luciana Malerja iz Redipuglle. ki si je zlomil komolec pri manevriranju s čolnom, ko se je udaril ob železni drog. V torek 14. t.m. so v Standrežu številni svojci in drugi vaščani pospremili na domače pokopališče pozemske ostanke domačina Alojza Nanuta, ki je leta 1944 padel pri partizanih v Grahovem, pa so prejšnji dan prenesli njegove kosti, da jih pokopljejo na domačem pokopališču. Pri pogrebnih svečanostih so mu domači pevci zbora «Oton Župančič* lepo zapeli žalo-stinko »Žrtvam*. Pokojni Alojz Nanut je bil rojen v Štandrežu 8. junija 1914. Že zgodaj je med osvobodilno vojno odšel v partizane, kjer je sodeloval v Kosovelovi brigadi. Kot bolničar je bil septembra 1944 v Baški Grapi in ko je z drugimi tovariši šel po ranjene, da bi jim rešil živ ljenje, je sovražna krogla vzela življenje tudi njemu; padel je 17. septembra 1944, ko mu je bilo le nekaj mesecev več kot 30 let. Isti dan je padel tudi njegov ožji rojak Cijan iz Sovodenj. Le nekaj dni prej se je Nanut še zadnjič sestal s svojo ženo nekje v bližini Ajdovščine. Mali avto prevrnil velikega Včeraj zjutraj nekaj po 8. url se je pripetila na križišču ulic Vit-torio Venete in Baiamonti v Gorici neposredno v bližini bolniške blagajne INAM, prometna nesreča la-radi trčenja dveh avtomobilov. Na srečo je bila pri tem samo ena oseba lažje ranjena. Ob tisti uri se je peljal 47-letoi Aldo Drosina iz Trsta, Ul. Baiamonti po goriški ulici Baiamonti s fiat 500 ter zavil na križišču ulice Vit-torto Vmoto v trenutku, ko je po tej ulici prihajal od bolnišnice v via Casano por. Posa iz Gorice Ul. Veniero 6. Fiat 500 je treščil v zadnji del fordovega avtomobila s tako silo, da se je ta prevrnil, pa tudi fiat ljah in praznikih zelo veliko gostov, sam je utrpel precejšnjo poškodbo Vedno več je tudi izletnikov, ki se in obe vozili so morali odpeljati u- odpravijo v te kraje v popoldanskih službenci ACI. Kot rečeno, je bila urah, zlasti v pomladnih in jesen-ranjena slamo Livia Posa na ko-! skih mesecih. Ko bo cestna mreža lenu in so ji v splošni bolnišnici nu- dograjena, se bo na tem področju dili prvo pomoč s prognozo okreva- lahko ugodno razvilo š več gostin- nja v nekaj dneh. Iz guriškega matičnega urada V sredo, 15. t.m. so se v Gorici rodili štirje otroci in umrla sta dva človeka: ROJSTVA: Filippo Banacchio, Dimi tri Gaeta, Adriano Macus in Mau-rizio Dal Dosso. UMRLI: delavec 46-letni Severino Žigon in upokojenka 73-letna Cate-rina Ussai vd. Zucchiatti. skih obratov. Prav bi bilo torej, da bi se naši ljudje oprijeli gostinstva, da ne bi v naših krajih bogateli le podjetni tujci. Brda so zelo pripravna tudi za re-zidencialni turizem. Tako v slovenskem kot v furlanskem delu Brd je že opaziti gradnjo prvih week-end hišic, ki jih gradijo podjetnejši meščani, da v njih preživijo kako popoldansko, večerno urico ali pa kar ves praznični dan. Doslej je šlo v glavnem za adaptacijo starih, krneč- •iiiiiiiiiimvtimtiiiiiiiiMiiiHiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiimiimniiifnitniiiiiitmitiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii IZPRED OKRAJNEGA SODIŠČA Ko je bil nekoliko vinjen je rad teroriziral sosede Sosedje so se ga naveličali in ga prijavili sodišču, ki ga je kaznovalo Pred goričkim okrajnim sodnikom dr. Lovisdjem se je moral včeraj zagovarjati 48-letni elektroinšta-later Gutdo Slaico iz Gorice Ulica Formloa 6 zaradi motenja nočnega miru, groženj in zmerjanja. Proti njemu je vložila pritožbo na kvesturi ena izmed stanovalk v omenjeni hiši. V obtožbi je rečeno, da Je Slaioo imel v poznih nočnih urah na ves glas odprt radijski sprejemnik, da je grozil stanovalcem sosednih stanovanj, da jih bo poslal v zrak z eksplozijo plinske jeklenke tar jih je tudi zmerjal. Obtožnica nosi datum 12. septembra 1969, tožiteljd pa so povedali, da so se taki izbruhi ponavljali že večkrat prej In sioer kadar se je mož vračal pozno zvečer ter je bil malo «v rožcah«. Drugače pa da jel telil, bil popolnoma normalen človek. Obtoženec je pri razpravi zanikal krivdo in trdil, da je narobe res, da so drugi grozili njemu. On je sicer prežagal plinsko Jeklenko, toda le zato, da bi iz nje napravil stojalo za cvetlične vaze. Tudi ni nikoli poslušal radia, ki bi bil odprt tako, da bi motil sosede. Sosedje, ki so prišli na pričevanje, pa so potrdili v obtožnici o-menjene navedbe in spričo tega ga je sodnik spoznal za krivega ter je Slaica obsodil na 45 dni zapora, 90.000 lir globe ter na plačilo sodnih stroškov. Državni tožilec odv. Sfiligoj, sodnik dr. Laudisio, zapisnikarica Mas-si Obtoženca je zagovarjal dr. For- kih hiš, vendarle vemo, da je v Gorici precej zanimanja za gradnjo ali ureditev takih week-end hišic v Brdih, zlasti na področju števerjan-ske občine. S turizmom bi se lahko okoristili v bližnji prihodnosti tudi naši kmetje. V Avstriji, Nemčiji in tudi v Sloveniji so kmetje uredili v svojih domačijah tujske sobe, ki jih oddajajo tujcem, ki si žele nekajdnevnega dopusta preživeti sredi lepe kmečke narave. Treba bo misliti na primerne deželne zakone, ki bi dali določeno finančno pomoč kmetom, ki bi želeli v tem smislu urediti svoje domove. Seveda bo v jem primeru nujno urediti tudi okolico domačije. V zgoraj omenjenih krajih je take vrste turizem precej donosen za kmete — gostince, saj lahko tujcu postrežejo tudi s pristnimi kmečkimi proizvodi, ki jih je v mestih vedno težje dobiti. Obširnejše je poglavje o goriškem Krasu, saj leži ta med večjim mestom Gorico in naglo razvijajočim se Tržičem. Zaradi tega ima tu izletniški turizem še večje perspektive kot v Brdih. Tudi tu bo v nekaj letih dograjena precej gosta mreža asfaltiranih cest Kmalu bo asfaltirana cesta ob spodnjem delu Do-berdobskega jezera, prav tako bodo asfaltirane še nekatere ceste, ki vežejo doberdobsko planoto z nižino od Redipuglie do Zagraja. Tudi cesta . Vrh-Devetaki bo urejena. Morda bi bilo prav, da bi asfaltirali tudi cesto, ki od ovinka smrti pri Jamljah pelje v Selce. Zaradi tega naj bi občine Doberdob, Tržič in Ronke zaprosile za uvrstitev te ceste v seznam turističnih cest. Pri Selcah se lepo razvija konjeniška šola. Je to sicer športna naprava za petične in bogatejše ljudi, vendar je možno, da se ob tem objektu v kratkem razvije še vrsta drugih objektov športnega in rekreacijskega značaja. Deželni načrt govori o taki možnosti za celotni goriški Kras. Strokovnjaki menijo, da hi se lahko na Krasu razvili rekreacijski centri, zlasti ob Doberdobskem jezeru. Tu bi bilo moč v poletnih mesecih imeti otroške kolonije, tu bi bilo moč zaradi drugačne neuporabnosti terena ruka ter hotela zaviti na levo v Ul. Lungh’Isonzo ter jo podrla. Vsi trije so se zatekli v splošno bol-rušndeo po prvo pomoč in bodo o-krevali v treh dneh. Slovensko gledališče v Trstu V nadaljo, 19. tjn. ob 17. uri v KATOLIŠKEM DOMU V GOBICI F. S. Finžgar «NAŠA KRI* igw v štirih dejanjih PROSVETNO DRUŠTVO KRAS DOL POLJANE vabi vse svoje člane na občni zbor M bo danes, v petek, 17. tm. ob 20. uri v gostilni pri Periču na Poljanah. Darovi in prispevki Z» podporno društvo v Gorici o! 12. obletnici smrti dr. Milana Boga taja daruje soproga 9.000 Ur. CORSO. 17.15: «11 compramesso> K. Douglas in D. Kem. Ameriši kšnemaskape v barvah; nHadin pod 14. letam prepovedan. VERDI. 17.15: «L’odio š ii ml- dio», T. Kendall in M. Berdi. Ito lijansld barvni film; mladini po. 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO. 17.30: «Le fals vergtoii), V. Priče in M. Rhon Angleški barvni flim; mladini po 14. letom prepovedan. VITTORIA. 17.15: «Una storia d’r moren, A. Moffo In G. Mačehi. Italijanski barvni film; mladin pod 18. letom prepovedan. razviti športne objekte, ob njih pa CENTRALE. 17.15: «Quel fantast bi se seveda razvilo gostinstvo. Rekreacijske potrebe modeme civilizacije se širijo tudi na Goriškem. Edini dve področji, Brda in Kras, ki sta na Goriškem za to najbolj pripravni, se nahajata na ozemlju, ki je naseljeno s slovenskim prebivalstvom. Potrebno bo že sedaj misliti na gospodarsko-turistič-ni razvoj Brd in Krasa. V tem se morajo angažirati naši podjetniki, naše banke, naše organizacije. Ne smemo dopuščati, da nas bodo drugi na naših tleh prehiteli. Zaradi tega izkoristimo vse možnosti, ki nam jih dajejo razni deželni in dr- čo assalto alla bancavi, Kim Nc vak in D. Walker. Ameriški kine maskop v barvah. Tržič AZZURRO. 17.30: «Paranodaa>, K BaJter in J. Sorel. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR. 16.00; «Pnmo preznii si chiazna Irene«. Barvni film. PRINCIPE. 17,30: «Abbandonat nello spazio«, Gregory Pečk ii R. Crenna. Kinemaskop v barvah Aovu (iorica žavni zakoniza razne gospodarske SOČA (Nova Gorica); «AgentX13» iniciative. Danes je čas, da to na pravimo, po toči zvoniti in protestirati bo prepozno. m.w. Skuterist podrl kolesarko Včeraj ob 13.15 so biti trije lažje ranjeni pri trčenju skuterja in kolesa na začetku mostu čez Sočo pri Ločniku. 19-letni Claudio Pere-sin z Majnice 269, se je peljal s skuterjem iz mesta proti domu. Na zadnjem sedežu je imel 16-letnega Ezia Barzetto, Ul. Majnica 256. Blizu mostu sta trčila v kolo 36-letne Ane Brughiera iz Gorice, Ul. Tra- špan.-franc. barvni film — ob lb in 20. uri. DESKLE: «Marisol potuje v R4o» špan. barvni film — ob 20. uri ŠEMPAS: Danes zaprto. SVOBODA (Šempeter): «Vrag ver md profesorje«, zah. nemški barv film — ob 18. in 20. uri. RENČE: «Jany Banco«, franc.-ital barvni film — ob 20. uri. PRVAČINA: Danes zaprto. KANAL: «Izkrcavanje pri Anzljui' ital. barvni fiilm — ob 20. uri DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan in po noči dežurna lekarna AL CORSO, pani 34, ki se je pripeljala od Loč- Marzlmi, Corso Italia 86, tel. 24-43. TRI ŽIVLJENJA, ZA KATERA TREPETA VES SVET OB VETERANU LOVELLU NOVINEC JOHN SVVIGERT Vsi trije sedanji vesoljci so odlični strokovnjaki - Lovell ima za seboj že 24 dni letenja za skupno 13 milijonov kilometrov poti Ves svet s tesnobo sledi vrnitvi treh članov vesoljske odprave «A-pollo 13» na Zemljo. Nedvomno ni nikogar, ki Fredu Haisu, Jamesu Lovellu in Johnu Swigertu ne želel, da bi se njihova «pustolovščin a* srečno končala. Odgovor bo znan danes popoldne, do tedaj pa bo svet čakal v upanju na srečen povratek. Kdo so člani posadke »Apoldo 13», ki so že nekaj dni v središču svetovne pozornosti? Novi poveljnik odprave «Apollo 13» je John Swigert, ki se je rodil v Denverju (Kolorado) in je star 38 let. Njemu pravzaprav m bilo usojeno ,da leti v vesolje, ko pa je Thomas Matting!y zbolel za rdečkami. so na njegovo mesto postavili Swigerta, ki je na tak način postal poveljnik odprave. John je edini samski član «Apolla 13». Njegov oče je okulist, John pa se je kot Mattingly že iz mladih let zanimal za letalstvo. Že v osnovni šoli je bila njegova največja želja, da bi letel, s štirinajstim letom pa je to tudi dosegel. Starši so mu namreč dovolili, da se vpiše v pilotsko šolo, če bo polovico stroškov plačal sam. Od tedaj je John zgrabil za vsako delo, da bi si služil denar za polete. V rojstnem kraju je John Swi-gert dokončal srednjo šolo, za tem pa se je vpisal na univerzo v Koloradu, kjer je leta 1953 promoviral za inženirja mehanike. Med univerzitetnim študijem se je posvečal tudi športu in zastopal barve svoje univerze v nogometnem moštvu. Kmalu po diplomi so Swige kjer je ostal do njenega razpadu-Tedaj je takoj navezal stike 1 odporniškim gibanjem v Pienum i Današnji slavljenec Mirko Guštin tu, toda domovinska ljubezen je gnala raje v domače hribčki N kite g« do fir Di s a ča tv 9i! ko va. je gnala raje v domače nru* .« gozdove, kjer se je vključil v NJM in požrtvovalno deloval kot eom najaktivnejših terencev za zmoir nad nacifašističnim okupatorjem■ Pu demobilizaciji je zanj novno nastopil tako dolgo prmj kovani trenutek, da se z vso am posveti prosvetnemu delu. P° j pravljenem pevovodskem tečaju . JCrtA Ir krme An /v-n n A Kojskem, kjer je med drugi1 spoznal glasbenika in pedagog Srečka Kumarja, je v Kopru us* novih in vodil moški pevski ki je bil eden najštevilnejših J najboljših na Primorskem in ? nastopal po širši in ožji domovUn Po vrnitvi domov, kjer se “ medtem poročil v bližnji ReP8: je vodil pevski zbor Prosek-nj* tovel ter zbor p.d. «Albert SU% v Križu, dokler ni končno osnj,h v Repnu svoj pevski zbor. Za* je z zelo skromnim materialom. A z velikimi težavami, toda z je s svojim pogumom in [ nostjo premagal vse težkoče, da je «njegov zbor* pod veščo roko postal eden najbo-r \ pevskih ansamb ov na Slovenske \ da lahko danes s ponosom nosi ’ po vglikem glasbenem urnetn |g Srečku Kumarju. Zaveden Slovenec naprednih '® odkrit in pošten je naš Mirko široko poznan in spoštovan tak ter globoko cenjen kot' d°f\t delavec in skrben gospodar. Sfk bolj do samega sebe kot do gih. zgleden mož in oče. je st> družino vzgojil v naprednem 1 hu. S svojo prirojeno prisrčno4* in treznostjo ter zavidljivo ein razc,'ednnostjo uživa splošno t ljubljenost in zaslužen ugled V j mačem in širšem okolju ter )e \ vsod aktivno prisoten, na vonjih, konferencah in srečam kjer je beseda o delovanju.v rist naše narodne skupnosti. Še posebej pa. gre omeniti’. to kljub njegovi skromnosti. /L, tega niko'i ne priznala, nje9 , veliko in pomembno dejavnos ,f Repnu, kjer se pri vseh rnOrk stacijnh, od «Kraške ohceb* a do «Kraške hiše» vidno zazJ''wf ^ njegova marljiva roka in nesev j na ljubezen do našega človeka■ Z dvignjeno čašo domače ške kapljice ti, dragi Mirko, " | iskreni prijatelji kličemo: •. mnoga zdrava in plodna letarA lliiiitmilliiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiMmiiiiiiiiiiniiHiiiiimiiiiiiiiimiimmiiiimiiiiiiiiMniiiiiiimiimiri11?11 OVEN (od 21.3. do 20.4.) Kar se tiče poslovnih zadev, bodite brez skrbi. Neka oseba išče vašo družbo. BIK (od 21.4. do 20.5.) Braniti boste morali svoje stališče. Glede čustvenih zadev vse prav, kot še nikoli. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bodite previdni, ko govorite o svojih načrtih. Posvetite današnji večer sebi in svojcem. RAK (od 22.6. do 21.7.) Imeli boste nekaj težav, toda le v jutranjih urah. Skušajte se nekoliko otresti skrbi. LEV (od 22.7. do 22.8.) Ne zavlačujte preveč z nekim delom, ker vam bo to škodovalo. Veliko zadoščenje v družini. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) S svojimi poslovnimi uspehi boste spodbudili tudi druge. Nova simpatija, morda celo ljubezen. TEHTNICA (od 23.9 do Preizkušeni bosta vaša kritičnosti sposobnost. Ne nasedajte razp01 nju vašega okolja. -il1 In. ŠKORPIJON (od 24.10. do »toj 'Ufl V vašem delu boste imeli prccey-uspeh. Deležni boste velikega ralnega zadoščenja. , (i* % STRELEC (od 23.11. do 20.1*:^ te, prepustite ničesar golemu nakU jfj NokHn hn npknlikn nfmlflnO r h* Nekdo se bo nekoliko neslano lil z vami. . |i' KOZOROG (od 21.12. do 20.1'/ ■st KDZUKUG (od 21.12. do zv.*" gr w pot boste morali, vendar pa ‘ J radi poslov. Srečanje, ki bi se I ^ spremeniti v ljubezen. , pr'j r J VODNAR (od 21.1. do 19-2-> / £ 1 šlo bo lo večjih sprememb. bodo koristile. Kaj malo bo ^ nja v krogu onih, ki jih imate n«i t0 ob,Ptej store in sicer še pred Kar?!01 z,)orom v Tržaški knji- 80č 'm8''- V UL 3 P»1 c- Norci Zavadlal. MONTEVIDEO, 16. — Urugvajska nogometna reprezentanca je v okviru priprav za svetovno prvenstvo premaga'a v prijateljskem srečanju Argentino z 2:1. Tekma je bila vseskozi zelo groba in je prišlo do več incidentov med igralci obeh ekip. Urugvajec Rocha je povedel svojo ekipo v vodstvo v 18. min. prvega polčasa, v 42. min. i-stega polčasa je izenačil Gilbert, dokončni rezultat pa je postavil v 33 min. drugega polčaca Ubima. Po tem srečanju se bo Urugvaj pomeril s še nekaterimi južnoameriškimi ekipami in potem se bo poda! v Mehiko za finale svetovnega nogometnega prvenstva. NOGOMET Malo za šalo, malo zares Mladi in stari na nogometnem igrišču MILAN. 16. — Prvenstvena nogometna tekma A lige med Juventu-som in Romo bo v soboto ob 21.15. Tako je sklenila italijanska nogometna zveza, da bi ugodila prošnji Rome, ki se bo morala boriti 22. aprila v Strasbourgu za vstop v finale za pokal pokalnih prvakov. GLASGOW, 16. — En mrtev, 50 ranjencev in 30 oseb aretiranih je bilanca včerajšnjega srečanja med Celticom in Leedsom, veljavnega za polfinale pokala evropskih prvakov. Tekmi je prisostvovalo 135 tisoč gledalcev, od katerih so mnogi zapustili stadion po koncu prvega polčasa, ker niso videli igrišča. KASTA (Krožek absolventov slovenske trgovske akademije) bo priredil nogometno srečanje med bivšimi maturanti. Tekma bo jutri, v soboto, ob 17. uri, na nogometnem igrišču «ACEGAT». Spoprijeli pa se bosta ekipi »starih zvezda (maturanti let 1945-60) in »mladih levova (maturanti let 1961-70). Pobuda absolventov je vsekakor hvale vredna, saj so taka srečanja (pri katerih pride tudi gledalec na račun, da se lahko pošteno nasmeje Jn zabava) kot nalašč, da se naši bivši dijaki sestanejo, pogovorijo,_ razvedrijo. Po tekmi bo namreč krožek priredil zakusko z (običajno) domačo kapljico. Tekma pa bi lahko bila tudi tehnično zanimiva in privlačna, saj bodo v obeh postavah nastopili nekateri dobri nogometaši. Začetni postavi obeh ekip bosta naslednji: STARE ZVEZDE: Alfred češarek Danilo Pilat, Karel Tomšič, Klavdij Zafred, Klavdij Grdovič, Mir. Sedmak, Emil Sedmak, Egon Meden, Silvan Klabjan, Emil Štoka Danilo Tence. MLADI LEVI: Jurij Kuferzin, E-di Vodopivec, Aljoša čok, Igor O-rel Karel Rolič, Stojan Sancin, Stani Kalc, Boris Milič, Marino Kralj Fabij Bernetič, Vojko Petaros. Sodnik bo Ota iz dolinske občine. Zmaga Parcheta v Novi Gorici LEONARDO BOKS LA SPEZIA, 16. — Gianni Zam-pieri je osvojil naslov državnega prvaka boksarske welter kategorije. S tehničnim k. o. je premagal v drugem kolu Alberta Torrija. KK ŠEMPETER — PARCHET 67:78 Prijateljska mednarodna košarkarska tekma med ekipama KK Šempeter in Leonard - Parchet iz stare Gorice se je končala z zasluženo zmago gostov iz Italije, ki so zla-sti v drugem delu igre prikazali boljšo in hitrejšo košarko. Zlasti pa so odlično igrali pod nasprotnikovim košem. Domačini so se zagrizeno upirali razigranemu nasprotniku, toda niso še dovolj kondicijsko pripravljeni za težke tekme Najboljši pri gostih je bil Marussi z 19 koši, pri domačih pa je bil uspešen Catalani s 16 koši. KK ŠEMPETER (Partizan): Catalani 16, Zorn 16, Stres 6, Skolaris 6, Mlekuž 6, Tomulič 10, Špacapan Jerkič 2, Leban 4. Kosmač 1 LEONARDO - PARCHET (Italija)* Fabbricatore 14, Bignofiftl 2, Marus-s: 19, Rosso 2, Tomasi 14, Berto-lini 2 Mian 18, Miani 7: SODNIK: Prinčič (Ndva Gorica). Krasov napad je moral v preteklem kolu krepko pritisniti, da je spravil Videmčane na kolena V MOŠKI ODBOJKARSKI D LIGI Gladka zmaga borovcev nad Triestino B s 3:0 ODBOJKA Na prvenstvu CTJS v Trstu Tržačani drugi BOR B — TRIESTINA B 3:0 (15:11, 15:10, 18:16) BOR: Peterlin, Persinger, Marc, Ušaj, Franko, Malalan, Mijot. V nadaljevanju moškega odbojkarskega prvenstva D lige je končno uspelo tudi borovcem osvojiti prvi točki v tem prvenstvu. Slovenski fantje so zmagali zasluženo, saj so nasprotnika popolnoma nadkrilili v obrambi, pa tudi v napadu, kjer so bili skoraj neustavljivi. Zelo dobro so se tokrat odrezali tudi podajalci, ki so zalagali napad z zelo uporabnimi žogami. Poleg tega se je po dolgi odsotnosti vrnil v ekipo Marc, in čeprav še ni v zadovoljivi formi, se je njegova prisotnost na igrišču krepko poznala. Kratka kronika. Prvi set je v začetku potekal v znamenju premoči Triestine, ki je povedla kar s 7:2. Slovenski fantje so se tedaj zbrali, zaigrali bolj povezano in pri stanju 11:11 se jim je posrečita izenačiti ter z dobro igro nato tudi iztrgati prvi niz Skoraj enako sliko smo gledali v drugem setu, v katerem so »plavi* prepustili nasprotnikom 'e deset točk. Najzanimivejši in najbolj borben ter napet niz je bil tretji. Videli smo res lepo in kakovostno odboj- ------ —— --------- “‘“V » *— “ XII uuouruutUI\J VUUUJ- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii|iiiii|i||iiiiii||||iiiii|||iiiiiiiiiiiiiii|l|||l|||||j|,,]ll|||l„|||||„„||[„IM|m|,m|||||||||||I|||||m||||||||m|||||||||||||||||| V MOŠKI PROMOCIJSKI LIGI NA GORIŠKEM ODBOJKA Tudi močna šesterka Audaxa žrtev doberdobske Mladosti V drugi tekmi je UGG premagala Velox iz Štandreža MLADOST - AUDAX 3:1 (15:10, 15:6, 13:15, 15:13) MLADOST: Starec, Terpin, Lavrenčič, Gergolet, L. in V. Devetak, Frandolič, Mikluš. AUDAX: Meretto, Digeso, Visin-tin, Cumar, Gerin, Scafari. Mladost je v sredo zvečer odigrala eno najvažnejših tekem tega prvenstva. Trajala je dve uri in pol, kar jasno priča, kako borbena je bila. Tako lahko rečemo, da je srečanje povsem zadovoljilo številne navijače slovenskega mo- Kolenc Rajmund ----- mo ................................................n................................... PO OBČNEM ZBORU ŠPORTNEGA KROŽKA KRAS V ZGONIKU Dr. Jan Godnič tudi letos predsednik Krasa Prejšnji četrtek je imel športni | Poleg tega so bile izvoljene v nad- krožek Kras iz zgoniške občine svoj 6. redni občni zbor. Po razrešnici staremu odboru je bilo izvoljenih v širši odbor 12 članov, med katerimi smo zasledili marsikatero novo ime. starejših članov se je udeležilo Krasovega občnega zbora tudi mnogo mladine I Poleg | zorni odbor iste tri osebe, ki so že do sedaj opravljale to nalogo. Kar se sestave odbora za leto 1970 tiče, moramo podčrtati dve bistveni novosti. Odbor je bil namreč občutno pomlajen, da bi se čimbolj zmanjšal »prepad* med vodilnimi kadri in mladino, ki se tekmovalno izživlja. Omenimo naj še razveseljivo dejstvo, da so bile izvoljene v novi odbor kar tri predstavnice nežnega spola. V ponedeljek so se zbrali novoizvoljeni odborniki, da bi si razdelili posamezna mesta. Za predsednika je bil potrjen dr. Jan Godnič, ki je imel že v pretekli sezoni to vodilno mesto. V ožji odbor pa sta prišli tudi dve ženski predstavnici, in sicer bosta opravljali funkcijo blagajničarke in gospodarja. Dodeljeni so bili tudi odgovorni referenti za vsako športno panogo, s katero se Kras ukvarja. Poleg odbojke, namiznega tenisa, šaha in streljanja misli Kras ustanoviti tudi balinarski odsek, to pa zaradi velike popularnosti tega rekreativnega športa (predvsem med starejšimi člani). Kot prva naloga, ki jo bo treba izpeljati, bo zgraditev bali- narskih objektov v posameznih vaseh. Le na tak način bo možen razvoj te športne zvrsti in uspešno delovanje. Referent za balinanje bo dr. Stanko Budin, Ki je bil v prejšnjih letih predsednik, oziroma podpredsednik društva, toda službene obveznosti mu onemogočajo, da bi prevzel mesto v ožjem odboru. Odbor športnega krožka Kras je sestavljen takole: Predsednik: dr. Jan Godnič. Podpredsednik: Boris Simoneta. Tajnik: Vojko Kocman. Blagajničarka: Eda Milič. Gospodar: Sonja Blažina. Referent za odbojko: Janko Budin. Referent za namizni tenis: Zvonko Simoneta. Referent za šah: Jožko Gruden. Referent za streljanje: Jožko Do-ljak. Referent za balinanje: dr. Stanko Budin. Odgovorna za družabno udejstvovanje: Anica Guštin in Miloš Budin. Nadzorni odbor sestavljajo: Josip Guštin (predsednik), Ladi Rebula in Srečko Budin. — b.s. — štva, ki so prihiteli ob rob igrišča, da bi podprli z navijanjem svojo šesterko. V tem srečanju obeh najboljših ekip tega prvenstva, je Audax takoj povedel s 5:1. Doberdobci pa niso zgubili živcev, organizirali so svoje vrste in so z lepo, tehnično igro osvojili prvi niz. Medtem pa se je zbralo tudi‘ lepo številh 'navijačev Audaxa, tako je Pilo s, e-čanje vedno bolj hrupno. Drugi set je pomenil za Mladost sprehod. Nasprotniki so zbrali borih šest točk in že so morali položiti orožje. Tretji set je prinesel v doberdobske vrste manjšo krizo. Čeprav z minimalno razliko, je Audax odvzel slovenski ekipi točko. Ta delna zmaga je zbudila pri Goričanih upanje, in na vsak način so hoteli uveljaviti tudi v četrtem delu igre svojo premoč. Toda ekipa je bila pri tem preveč živčna in to je bilo za njo pogubno. Vsi igralci so hoteli tolči in priboriti svoji ekipi čim več točk, toda v naglici je večina žog skončala v mreži. Mladost je to izkoristila in je z mimo ter urejeno igro spra vila pod streho tudi ta niz in s tem tudi končno zmago. Igra obeh šesterk je bila tehnično zeta Šobra, vendar je Mladost igrala bolj urejeno in manj živčno kot nasprotnik. Prav zato pa je treba Mladosti izreči še posebno pohvalo, saj je predvajala igro, kakršno le redko vidimo v promocijskem prvenstvu. Bita je res borbena in tehnično zadovoljiva. Mladost je tako zdaj prva na lestvici z 10 točkami. Ostale e-kipe sledijo z zaostankom vsaj šestih točk in to jasno kaže, da bo močno doberdobsko ekipo zelo težko prehiteti, čeprav je začela nastopati na tem prvenstvu brez vsake posebne ambicije. « « * V sredo zvečer je goriška UGG nastopila proti slovenski šesterki Velox in jo premagala s 3:0. Tekma ni bila preveč razburljiva, kaj- ti Goričani so predvajali odbojko, kateri štandrežci niso bili kos. P. R. KOŠARKA V nedeljo je goriška košarkarska ekipa Spliigen Brau odigrala še zad-■njo tekmo letošnjega 'tekmovanja, ki je bila obenem tudi njena zadnja tekma v A ligi italijanske kb-'šarke. Tokrat sta sc' srečala prvi in predzadnji z lestvice. Ignis iz Vareseja, ki se je vračal z zmagovitega srečanja s Sovjeti v Sarajevu, kjer si je priboril naslov evropskega prvaka, je brez posebnega naprezanja zmagal tudi v Gorici z rezultatom 106:95. V prvem polčasu so gostje prešli že v samem začetku v vodstvo ter so zaključili prvi del tekme z rezultatom 55:44. Ista razlika košev je ostala tudi v drugem polčasu, v katerem so domačini zbrali svoje vrste in obdržali na dostojni višini svojo igro. Številno goriško športno občinstvo, ki je že uro pred tekmo do kraja napolnilo veliko dvorano UGG, je gostom priredilo ovacije in ob koncu tekme so jim predstavniki gori-škega športa poklonili tudi spominske plakete. Omenimo naj še, da je med tekmo občinstvo precej hrupno protestiralo proti odločitvam sodnikov, ki so sodili precej pristransko, v škodo domačinov. ko. Bliskovite akcije so sledile druga drugi in športna sreča se je nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran mreže. Stanje v točkah je ostalo i vse do konca izenačeno, vendar je Triestina prva prišla do set-žoge. Z zeta dobro igro in zagrizenostjo pa je uspeta Boru ponovno izenačiti in po večkratnih menjavah servisa je zmaga končno pripadla mladi šesterki ŠZ BOR Vabi 13- do 16-letne fante, naj se prijavijo za novo odbojkarsko ekipo, katero bo vodil prof. Sergij Veljak. Prijave sprejema gdč. Norči Zavadlal na tel. št. 31119 vsak dan od 17. do 19. ure. Poleg splošnih podatkov naj prijavljenci sporočijo še telesno višino, težo In če so se v preteklosti že u-kvarjali z odbojko. Bora, ki je tako osvojila prvi dve točki tega prvenstva. V nedeljo bodo fantje gostili nevarno šesterko 01ympie iz Gorice. Upajmo, da se bodo tudi tokrat igralci požrtvovalno vrgli v boj za vsako žogo in da bomo prisostvovali lepemu srečanju. Tekma bo v nedeljo ob 10.30 na stadionu «1. maj* v Trstu. I. KOLESARSTVO MODENA, 16. — 15. izvedbe kolesarske dirke od Milana do Vigno-le, ki bo 25. aprila se bodo udeležili nekateri izmed najboljših sedanjih kolesarjev. Tako bodo vozili Reybroeck, nekdanji amaterski svetovni prvak v hitrostni vožnji Bor-ghetti in drugi. Ker bo dirka brez večjih vzponov in na skupni razdalj’ 242 km, predvidevajo, da bo zelo hitra. Rekord na tej progi je sedaj 45,991 km na uro. STOCKHOLM, 16. — Po zadnjih glasovih iz švedske prestolnice, se da sklepati da bo Švedska teniška zveza umaknila svojo ekipo s tekmovanja za pokal ženskin teniških zvez, če bo jutrišnji žreb določil, V Trstu se je zaključil odbojkarski turnir v okviru državnega prvenstva CUS. Predvidoma bi morala nastopiti na tržaškem turnirju štiri moštva, v zadnjem trenutku je odstopil CUS Siena, tako da so ostale le ekipe CUS Firence, CUS Trento in CUS Trst. Zaradi odsotnosti predstavnikov Siene je turnir trajal en sam dan. Po predvidevanju so prvo mesto o-svojili vseučilišondki iz Firenc, ki so najprej enostavno «pometli» s CUS Trento, v dveh setih pa so odpravili tudi Tržačane, med katerimi sta manjkala Edi Plesničar in Igor Orel (ju niso pravočasno vpisali na univerzo). V vrstah CUS Firence je igral tudi Barbieri, ki je v državni reprezentanci morda najboljši tolkač. In prav Barbieri (skupno z Astolfijem, članom Mi-nellija) je priboril svojemu moštvu prvo mesto z neustavljivimi tolčenimi žogami. Na drugo mesto se je uvrstila tržaška ekipa, v kateri so nastopili štirje slovenski odbojkarji in sicer: Žarko Uršič, ki je bil tudi kapetan moštva, Valter Veljak, Edi Vodopivec in Gvido Neubauer. Ostali pa so bili: Fogato, Coletti, Unter-weger, Matteucci, De Pinguente, Buzzi. Tržačani so v odločilnem srečanju s CUS Firence v drugem setu dobro zaigrali in so izgubili niz le s 13:15. V prvem setu pa so gostje gladko zmagali. Predstavniki CUS Trento so igrali podrejeno vlogo. V tej reprezentanci je nastopil tudi Slovenec Jožef Prinčič, ki je bi tudi najboljši igralec svojega moštva. Izidi: CUS Firence - CUS Trento 2:0 (15:1« CUS^Trst - CUS Trento 2:0 (15:5, CUS Firence - CUS Trst 2:0 (15.% 15:13) Vrstni red: 1. CUS Firence 2. CUS Trst 3. CUS Trento CUS Firence se bo udeležil fi. nalnega turnirja državnega prven-stva CUS, ki bo prve dni maja x Rimu. b. L ŠD SOKOL iz Nabrežine obvešča, da je prvenstvena odbojkarska tekma ženske B lige med FARI in Sokolom v Padovi prenesena na 1. maj. Zato to ne- zvez, ce bo jutrišnji žreb določil, | ... , ' ,,* , da se bodo morale švedinje srečati del^0 tudl odpade predvideni 7 Južnoafričankami. ‘ izlet, ki pa bo 1. maja. ...............................imnmmm............ V MOŠKEM MEDŠ0LSKEM KOŠARKARSKEM PRVENSTVU Pristranska sodnika oškodovala Prešerna Med goriškimi košarkarji je tokrat dosegel največ košev Merlati (30), za njim Webster (25) in Pie-rio (14), ki se je v zadnji tekmi prav dobro izkazal in so ga šele tokrat športniki pravilneje ocenili; škoda, ker se je to zgodilo šele na zadnji tekmi in se tako obetajoči športnik ni mogel v polni meri uveljaviti. Med gosti je prednjačil Mehikanec Raga s svojimi akrobatskimi podvigi. Dosegel je 35 košev: dalje Flaborea s 27 in Vittori s 14 koši. M. M. A. VOLTA — F. PREŠEREN 48:37 (20:19) PREŠEREN: Starc 18, Kralj 6, Štokelj 2, Pertot 9, Sosič 2, Škerlj, Daneu, Jugovič, Kocjančič. VOLTA: Sterle, Sbaizero, Ritos-sa, C. in F. Crosillo, Vecchiatto, Rinaldi, Gattani, Sponza in Gher-sini. SODNIKA: Divich in Bozzetto. 5 OSEBNIH NAPAK: Kralj, Sosič in Štokelj. V 10. min. je bil izključen Starc. v Srečanje je bita klasičen primer, česa so sposobni nekateri sodniki. Naravnost neverjetno je, kako so se opredelili proti slovenski ekipi. O tem priča že dejstvo, da so kar trije slovenski igralci morali zapustiti igrišče zaradi petih osebnih napak, med nasprotniki pa noben. Višek pa so dosegli, ko so izključili z igrišča Petra Starca, katerega nasprotniki dotlej sploh niso mogli zadržati. Začetna postava liceja (Starc, Kralj, Štokelj, Pertot in Škerlj) je nekoliko podcenjevala Volta in je zato začela zaostajati v točkah. Proti koncu polčasa je vstopil v ekipo Sosič in menjava se je do- bro obnesla. Ob polčasu je bil izid skoraj izenačen (20:19). V drugem delu igre se je Starc naravnost razigral in je v kratkem času dosegel 7 zaporednih košev. Ko pa je licej že vodil s 35:30 je sodnik Starca izključil, češ da se mu je ... smejal. Ekipa Volte, ki je že obupala nad zmago, je zopet poprijela in slovensko moštvo ji (brez Starca, Kralja, Sosiča in štoklja) seveda ni bilo več kos. Razen Starca sta v tej tekmi i-grala zelo dobro tudi Kralj (v prvem polčasu) in Sosič, čeprav je zgrešil nekaj strelov. Videti pa je bilo, da peterki še nista uigrani,in doseženi koši so bili skoraj vedno sad individualnih akcij. Sicer pa je bilo srečanje kot celota zanimivo in na zadovoljivi tehnični ravni. S tem porazom so si naši dijaki zapravili vsako možnost, da bi prišli v finale. Zadnjo tekmo bodo odigrali danes, v petek, in sicer ob 17.45 v telovadnici šole Oberdan. Njihov nasprotnik pa bo licej Ga-lilei. LIV °JNi ROMAN SLOVENSKEGA NARODA Ilustrira dr. R. Hlavaty Judenburg f S ^°vodja, jftkaj se barake ne spravijo k počitku? Prav- f r. bil v baraki druge stotnije, kjer je še vse ** Pokojnice sploh ne bilo. Pogledal sem tudi „1 pOVSOd je st.vn,r ? vninlH dPHiln nhl A jj0| DaraK je uuiuovtuu uuuuu ptrtje, v eni so ' < \ z zornega kota velikega zamre* nja obeh držav za razvoj soseda-tej zvezi navaja iz svojih šport1 nov jugoslovanskega dopisnika Rimu, kako je bilo stanje idnOm med obema državama nezadovmF vo pred petnajstimi leti in kakšne" ]e dosedaj dosežen napredek. V posebni prilogi so objavljem mmivi in tehtni članki nekatera vidnih italijanskih novinarjev in K spodarstvenikov. Tako je napi"1 podtajnik ministrstva za zunaw [JU UPU JIUIV IKHHOKI OVI/V* . v t, 0 trgovino Mario Zagari članek (•.izmenjavi, ki narašča in. kiGr vedno bolj v ravnovesju*, kjer P'“ vi, da so lahko gospodarski odnosi za vzgled. Gaetano Scardof.cn poroča o «gospodarski reJ-.rm, f poruuu u ofvi. ' j*, gumni in težavni preizkušnji*-nimiva je krajša notica o dv pomembnih jugoslovanskih zojjj bah: beograjske «Politike» in z 1 be «EDIT», ki izdaja publikacu za italijansko manjšino v Jugos" viji O dosedaj objavljenjih knM in publikacijah v Italiji o du()0»^ mTnaredii daljši pregled lo di Moča. Specialni obmejni SQ razumi, v okviru katerih stOjg narašča obmejni promet, je ten? razprave Vittoria Cossata ta no Aldo Crociani govori o n-r,s no ni h možnostih. Vojaški manevri sovjetske mornarice MOSKVA, 16. — Na morjih vfj. sovjetske mornarice «Okean». nevri potekajo istočasno na Sr zemskem morju, Japonskem in severnem Atlantiku. SovJ*'** tisk daje manevrom zelo voli* L udarek ter podčrtuje predvsem ™ sežnost manevrov. Danes pristanek «Apolla! Nadaljevanje s 1. strani) Obsežne poplave v Kostariki SAN JOSE, 16. - Medtem ko v Panami nadaljujejo z reševanjem tistih, ki jih je pred kratkim prizadela poplava, ki je povzročila 28 mrtvih so v Kostariki razglasili državno katastrofo* zaradi poplav, ki so doslej zahtevale 16 žrtev. Poplave je tako v Panami kot v Kostariki povzročilo nenehno deževje. V Kostariki so poplave predvsem prizadele nižini Limon in Cartago, kjer je več krajev popolnoma uničenih, nekateri pa so odrezani od ostalega sveta. Veliko o-seb je brez strehe, nekateri pa so morali iskati rešitve pred vodo na planotah nad nižinama. Doslej je to najhujša naravna nesreča, ki je prizadela to deželo. Tudi EGS obsoja grški režim BRUSELJ, 16. — V Bruslju se je sestala komisija EGS, ki je strogo obsodila grški režim. V poročilu, ki ga je komisija izdala, se poudarja, da pravkaršni procesi in obsodbe v Atenah ter aretacije mnogih osebnosti večajo zaskrbljenost komisije. Evropska javnost pričakuje, da se bo Grčija kmalu vrnila k demokraciji — nadaljuje poročilo — to pa, kar se pravkar dogaja, dokazuje nasprotno. Komisija bo v kratkem še enkrat proučila stanje in izvajanje' pogodbe med Grčijo in EGS. Nadaljuje se kriza deželnega sveta na Siciliji PALERMO, 16. — Deželni svet Sicilije je danes ponovno izvolil no v večji meri kot prej. Haise se je na primer pritoževal, da ne more prekmiti kruha, ker da je baje «tako trd, kot da bi ga napravili s cementom*. V glavnem se vesoljci hranijo z obloženimi kruhki. Vode imajo še vedno dovolj na razpolago. Nekoliko zaskrbljenosti je povzročilo dviganje odstotka ogljikovega dioksida v ozračju. Toda tudi to vprašanje so rešili z zasilnimi pripravami, ki z litijem vsrkavajo ta škodljivi plin. Pojavila se je tudi zaskrbljenost v zvezi s prižigom rdeče luči, ki je opozarjala na slabo delovanje ene od električnih baterij v vesoljskem pajku. Pozneje se je izkazalo, da okvara ni bila pomembna. Medtem so vesoljci začeli polniti baterijo »A* v poveljniškem modulu, ki bo morala skrbeti za vse potrebne operacije od trenutka ko se bo ta ločil od lunarnega modula. Napajanje bo trajalo 15 ur. Vesoljci se pritožujejo, da v A-pollu 13 postaja vedno bolj mrzlo. Že davi so oblekli volnene majice in volnene spodnje hlače. Najbolj hladno je v poveljniškem modulu, kjer je temperatura padla celo pod ničilo. V lunarnem modulu je nekoliko topleje. Strokovnjaki se bojijo, da bi padec temperature u-tegnil povzročiti nepravilno delovanje elektronskih naprav, kar bi i-melo za posledico ve„jo negotovost pri uravnan ju poleta. Davi je prišlo tudi do prehitrega sukanja vesoljskega »vlaka* okoli svoje osi. Zgodilo se je celo, da se je »Apollo* obrnil enkrat v dveh minutah. To je imelo za posledico slabe radijske povezave s Houstonom v trenutku, ko so bile antene obrnjene proč od Zemlje. Vesoljci počivajo sicer bolj sproščeno, toda v najbolj čudnih legah. Davi je Haise spal v kabini poveljniškega modula »Odiseja*, toda noge je postavil navpično v hodnik, ki služi za povezavo z lunarnim modulom. Za zemljane je tak položaj nevzdržen, v vesolju pa, kjer človek ne tehta niti en gram, je popolnoma normalen. Ko bo jutri nekaj po 19. uri «A-pollo 13» pristal z vesoljskimi brodolomci v bližini otoka Pago Pa-go, med otoki Samoa in Novo Zelandijo, bo vreme verjetno razmeroma ugodno. Orkan «Helen» bo tedaj precej daleč od tega področja. Nebo bo sicer oblačno (oblaki bodo pokrivali nebesni svod v višini 600 metrov), a veter bo pihal s hitrostjo 25 km na uro. Na splošno gre za precej ugodne vre-menoslovske pogoje za pristajanje. Na področju, kjer bo pristala lad- ja «Apollo 13» bo ameriška ladi nosilka helikopterjev «Iwo Spremljale jo bodo tudi druge je vojne mornarice ZDA. Možno/ da bo sam predsednik ZDA pričakal na tej ladji prihod : je, naj nudijo vso potrebno vesoljskim brodolomcem. Avstralska, vlada je sklenil*’ . nudi ameriškim oblastem vso , trebno pomoč za reševanje skih brodolomcev. Med drug®*-) dala na razpolago radioastro*1^ ski center v Parkesu. . jr oceanu, naj nadaljujejo svoj* j malna potovanja. Sklep je bilj^i jet spričo zagotovila, da pollo 13» pristal na Tihem o^i za nekatere vzhodu. J|1 Agencija Tass je sporočila, 0 j sovjetski kozmonavti poslali s*)) vesoljskim tovarišem «Apoll* poslanico v kateri jim želijo j povratek na Zemljo. Poslanci podpisal polkovnik Vladimir * lov. M Na kraju naj omenimo š? G(-vesti in domnev o morebitnih kih tragedije »Apolla 13». Na "jj no prevladuje mnenje, da j® i mo povzročila eksplozija ene~jfl dveh rezervoarjev kisika v (iem modulu. Skupini, ki PreZj> vzroke okvare, načeluje Sffil major Samuel Phillips, ki JV avoj čas načelnik načrta «APj2| Ro mnenju komisije je eksp*y rezervoarja poškodovala vse f\ v bližini ter razbila zunanji np servisnega modula. Pri - ■ ■ — - , re*er>! poškodovala tudi drugi kisika, ki je po treh urah n f! h^l dokončno delovati. VesoU^ mprejo ugotoviti obsežnosti t Kaj se je pravzaprav zgod/^f; verjetno ostalo zavito v n*Pyy dor dul Italijanska radiotelevizija ~ ^ v tri na sporedu posebno odd"y 9.30 in drugo ob 18.30 za Č*s j> Stanka »Apolla 13» v Tibert) 1 nu. Ta oddaja bo lahko tr*F 22. ure zvečer. j\ ornejšo meglo, ker bo servi*|V ul zgorel v zemeljskem f, Italijanska radioteleviriia i.. ’ UKEDNISTVUi TRST - UL MON 1HJGGHI «, fl„ TELEFON 93-808 ln 94 H38 - PoStm predal 55» - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica M MagglO 1/1, Telefon 33-82 - OPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA St 20 - Telefon 37-338, »5-823 • NAROČNINA: mesečno »50 Ul letna 2 700 ui polletne 5 200 Ur, celoletne »600 ur, letne naročnine ta inozemstvo 15 500 Ur, SFRJ posamezna Številka v tednu nedeljo 50 para _(50_ SlartB ^itoarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din <10 000 starin dinarjev) • Poštni tekoči račun: tržaškega tiske Trst 11-5374 - Že SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Sun trg 3/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki » Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasov: Za vsak mm v Sirim snegu stolpna- trg.ivcir, iso nnmiCr,i. npravn-si 50 ur neseda — Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo prt upravi. — Iz vseh drugib pokrajin Italije prt «Sodet& Pubblldti luitana* - Odg.iv.1m1 urennm si šmisi av kknkii - <1 ,i-k> /.«i..»ni*iv«- 25li osmrtnice 150 tl* rž.iitkPif:' tiska trst - vnaprej-ačun: Zal00% — Mal' 01 sveta so v polnem teku man^, lomcev iz vesolja. .J Iz Sovjetske zveze se je /V . „ lo, da v tem trenutku plujej0^ j. smeri domnevnega pristanka ; g polla 13» štiri sovjetske ladj®'., g včeraj omenjenim d vem ladJ, (, («Akademiku Rikačevu* in *j «Novopolock») sta se pridružila U ja »Hjumikan* in ribiški .,1 «8452». Za tega pravijo, daj®, premi jen z elektronskimi nafF*, mi za izvidniške operacije. tega so sovjetske oblasti uk* vsem pomorskim enotam on ročju Tihega oceana v bližin1 ^ mnevnega pristanka vesoljska, ie. nai nudijo vso potrebno i Angleške oblasti so ukazale L), jim pomorskim enotam v Indu5^ Izjemno stanje pa še vedno TG. * za nekatere enote na D*v |