SI. ?2.
V
rHrlek 47. mami.
III. leca j. 1870.
Vtorek, četrtek in so-r.otrt i/h»ii in velja t M.irilioru l>rex pošiljanja na ilnin rn vs«e leto d g. — k, ,, pol let« 4 „ — četrt   „   2 ,. tO
Po pošti :
za vse   leto 10 jr. -—k „   pol   let*      i —
„   četrt  „     3 B M r
Vredniatvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hiš. it. 179
Oznanil«!
7..\ navadno   t ris t opno
vrsto 80 plačuje : I kt. Bi se tiaka Ikrat, :>  h   i. m     » 2krat,
l   m    „   ,,      „ krni
večo  pismouku »e plačujejo po prostoru
/a vsak. tisek ju plačati kolek (i t • ■ t u i .i-lj, za 30 kr.
Kokopisi be no vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo
Seja „Soče" 24. februarja
Nazočih jo bilo okoli 40 udov. Predsednikov na-mestnik dr. Lftvrič jr naznanil začetek sejo ob 12. uri o poldne. Ker jo šlo najprej za volitev predsednika, jo razlagal važnost vsako volitve, ker izvolenci dobijo pooblastilo, da delajo za in namesto volilcev. Pri volitvah začenja samodelavnost ljudstva, začen-a svoboda. — Izvoljen je enoglasno <lr. Lavrič, ki se s srčnimi besedami zahvaljuje za skazano mu zaupanje.
Potem se izvolita še dva odbornika immestu gosp. Andr. Jeglič-a in Franceta Povzeta, ki sta ie odpovedala in sicer gosp. Jožef Bel t ram, mizar iz Mirnega in Anton Feirila, privatni uradnik v Gorici. —
Dr. Lavrie odstopi predsedništvo dr. Žigonu in bere prošnjo do prest, cesarja zarad zviševanja §. 19 drž. osnovnih postav. Pri občni razpravi govori Liro. Klavžar proti prošnji blizo tako-lc:
§.19 temeljnih postav zagotovlja vsom avstrijskim narodom enakopravnost jezikov v uradih, v šolah in sploh v javnem  življenji. Nj. V. je te postave in do »ledno tudi g. 10 potrdilo in koj potem  velelo,  da so morali v9i c. k. uradniki na to postave priseči. — Vsak uradnik   pa, ki se ustavlja zvrševanju  teh  postav ali kterega si bodi posameznih paragrafov, lomi   po mojem   mnenji   storjeno  prisego.   S tem  da je cesar temeljne postavo potrdil in colo državnim slu zobnikom  prisego na-nje  naložil, je  od  svojo strani gotovo veliko storil in očividno pokazal,  da tnu je n srcu ustreči vsem svojim narodom.  Koliko se je pa od naše strani storilo in koliko so se dan denes dejansko stori, da bi pokazali,  da nam jo resnično mar za iz polnjenje narodne enakopravnosti V Jaz trdim, da vsaj pri nas in na Kranjskem prav malo.   Prošnja navaja sicer,  da  slov.  ljudsto zahteva to enakopravnost po časnikarstvu, po polit, društvih, po taborih in po svojih poslancih. To je že vso res — pa premalo, Kavno tam, kjer bi so imelo najbolj   odločno  zahtevati, opiraje so
na potrjene postavo, namreč v c. k. uradnijah, pri sodni jot;, glavarstvih, davkarijah i. t. «1. tam si drzno redke kdo željo izraziti, da hoče v slovenskem jeziku zaslišan biti, da zahteva slovenski zapisnik in du bo lo taeega podpisal; le redko kdo podaja tem uradni jam slovenske vloge in gatlteva od dobro plačanih odvetnikov in bilježnikov, naj tnu slovenska pisma pišejo. In kako tiradujejo celo noktrra hala županstva? Deželnemu odboru pošiljajo sicer večidel slovenske dopise — c k. uradom pa poročajo (doiti jih ne iz-jemljem) v vsej podložnosti nemški ali italijanski. Kdo bi se pač toia uradom zameril ?
Ali  umoma   po tem  takem pričakovati,   da nam bodo še tako   ostn   članki po slov. časopisih,   da nafti bodo  sklepi polit,   društev  iti  taborov,  naj so tudi z največo   navdušenostjo   sprejeti,   kaj   pomagali V Ali morda interpelacijo slov. poslancev '} Gotovo tudi to ne, kajti  tudi   pri teh  jo dostikrat več besedi, kakor dejanja. V de/, zborih t i r j a j o od   vlado  narodno enakopravnost,   v dejanji je pa nekteri  izmed poslancev samih le  malo  spoznavajo.   Ko   sem  bil  lansko leto Ljubljani,  stopil sem v Špitalskili ulicah v neko veli hišo.   Na  stopnicah mo jo osupnil napis pod gori ka-zajočo roko:   „Dr. L. Toman 2. Stock i hclovurts". Ta deželni in državni poslance in ljubljanski prvak je tudi priponmgal,  da   so jo  sklepala  in skleuila  postava v ljubljanskem   zboru,   da  SS   vp lje  slov.  jezik  v vse OVadntje  in  šolo na Kranjskem.   Glejte t ti pa Se Slovencem poti no kaže v svojo stanovanje ! —
Treba jo tedaj, da se ljudstvo zaveda pravic, ki nm izvirjajo iz 11) in določno tirja njih izpolnovanje, tam kjer jih sme tirjati. Treba je najprej, da mi sami delamo v narodnem duhu, da podajamo vsem uradom slov. vlogo, in da zahtevamo od naših odvetnikov in bilježnikov, da nam slovensko pišejo in nas slovensko zagovarjajo; tirjajtuo v uradnijah, da so /. nami slovenski govori in da sc naše izpovedi slovenski zapisujejo i. t. d. i. t. d. Le po tem takem  bomo po najbolj
naravni poti in najprej dosegli namen, kterega nameravamo v. dennšnjo prošnjo doseči. Zarad tega je moj nasvet, naj so s prošnjo do N. V. za zdaj šo prestane in naj odbor skrbi, da sestavi in razpošlje poduk, kako so imajo dejansko rabiti pravice, ki nam izvirajo iz 1!> drž. osnovnih postav.
Dol j a k opazuje, da on se sicer vjetna deloma s predgovornikovimi razlogi, da mora pa pri vsem tem nasvetovano prošnjo zagovarjati in za-njo glasovati. Naj se ne pričakuje od ljudstva sploh, da ho ono samo tirjalo od uradov izvrševanje postav. Posebno kmet se že brez drnzcgi pred uradom in posebno pred sodnijo trese in bi so jo nnjrajše popolnoma ogibal, ako bi no bilo njegovim interesom na škodo. Pri sodniji gre dostikrat strankam za premoženje, čast in celo za kožo. Tu ni časa pričkoti se s sodniki zastran jezika in stranko se tega boje, da bi jim ne utegnilo škodovati in zadovoljno so, da doženejo svoja opravila poprej in bolje ko morejo.
Na drugi strani pa je tudi neovržljiva resnica, da se vsled razprav in obravnav v tujih jezikih, in I uradniki, ki no poznajo ali nočejo poznati našega jezika in po takih zapisnikih, ktero stranko no zastopijo, tem prav po gostoma veliko krivco gode, kar bi so dalo z resnčnimi dogodki dokazati in zarad tega jo sila, da sc pritožimo in sicer naravnost do pre»v. ce-»ftrjn, od kterega samega smemo pričakovati, da bo, kakor nedavno nesrečne Kotarjo — zdaj tudi nas usliša!   in   nam do  postavno   zagotovljenih  pravic po-
magal.
(Konec prih.)
I) o p i s i.
Iz Ljubljane, 12. marca. flzv. dop.J Žo lansko leto jo napravilo konstitueijalno društvo ob priliki volitev ga me&tni zastop popolen fiasko, in to še potem ko so  n.irodni  voliloi  prostovoljno orožje odložili, ter
Listek.
11 a r a m 1» a m ji.
(Z^oiloviinkn-romantičen  obrni:.   <"eski spisul IV. GhochoJnuiek, poslovenil Podgorican.)
(Daljo.)
Basa se iz naročja izvije gnjusnej tnalomarnoali, ki je važna Turkom , in  ves  raz bujen jame begati po selaiuhku  (znsliševalnioa);   nekoliko  lul je ležalo razdrobljenih  po  tleh;  kader koli sc jo vstavil, začel je trgali reso  drage šareaice , ki so tla pogrnjena bila z ujo.   Selamliku pred vrati stojo poveljniki posameznih oddelkov nizama , ki se  nij  bal hastonado nngroziti bimbaši ♦), ker mu je pred uro oponašal,  da nij treba, da je smešno  so  le zdaj nizam poslati na hajduke, a zdaj so zopet repenči,   ker ga je poslal nanjo ter po smešil se v Sarajevu.   Vsi čakajo, v kterega buline val njegovo jeze,  in  prestopijo tako,  kakor bi bnstonndo že čutili na podplatih.   A je tudi   treba bilo  bati se baše kljubu njegovoj evropskej uniformi, kajti nič, prav nič se vsled reformacij nij izpi omenilo v Tlirškej niti v družinskem življenji niti v uradniških razmerah ; zmčioni je brila tista strupovita burja, kot poprej e; baše in bo gi so zlezli radi ali neradi v novo obleko, ostali pa so
*)  Hinitu-'-.i itti tnku oblalt, kitkoršno imajo umi polkovniki.
taki despotje, kakoršni so bili, dokler so nosili s zlatem všite toke *). A kijaja bosniškega vezirja, Mah« mud-baša, nij bil najkrutejši, skoro je bil že do cela Frank, **) eden najvećih prijateljev reformi, to je pričal ves red v selamliku: nikakov divan se nij stezal ob zidu, temui: Pariški stoli sn stali okrog. Okna v selamliku pa so vendar š<j čakala potrebnih šip, kajti pobito in podrohljeno so bilo stare tako, da razen nekoliko steklenih ostankov ni bilo ni sluha ni duha nicesa drugega, #o so turške reforme kazalo u pij i v na notranjost, saj so tudi v Turskoj take glave,   ki ne stojo leno za hrbtom napredku
— ni času, ki bi bil štiri sto let spečo Mohamedansko vlado pogoltnil brezi tuje pomoči ; ali take glave so redke, kakor oaz.e v arabske) pušči.
»Tatar naj dirja za njimi, da ae vrn6!" — bafia vskrikne po zamudnem premišljevanji — in zopet jamo begati po selamliku. „Ta Mladen!" - premisli so takoj, nali sem morila njegov pes, da bodem blato žrl ?"
— razbudi se po svojej turskoj navadi, pozabil jo na svojo poloviško   evropsko omiko,   —   in s to do cela
*) Toka, suknja, kuftan, vrhi koga *o Turci iio-ili ohlapen težek plasti, igoraj spredaj razklan i tako ie imenuje tudi oklep — okovan si; zlatom ali pa srebrom /. luknjicami, lečoe rane pni vendar ne zinli/.i. Nekteii Albanski ''■ /imroui nosijo tako oklope. **) Frank „Tarek" reku skoro vsakemu Evropcu,
turško znbavljioo — kakor bi si bil dušo olajšal z njo, tako je bilo kazno ; očito jo mir vedril ga. Še nokoli-krat je gori in doli šel po selamliku, pa je bil zopet tak,* kakorien poprojo — vljuden, vos sladak svojim sužujim, da - relo salonski se jo vel, do česar mu jo veliko bilo. Sede. dvorski nasmeje so in v. roko migne nizamu poveljnikom, naj tudi sedejo. Tleskno z rokama : neki črn suženj se prikaže na pragu in roci navskriž sklene na prsih.
„Člbnk, kavo!" kratko ukaže Mubamed-baSa.
Suženj navzad odide s praga.
„Semknj!" — zagrči bala; suženj zopet stopi naprej.
„StraŽDJ cestnik!" — Suženj odide.
Mahmud-baSa se je — kolikor največ mogočo Beznauil /. evropskimi običaji j da je tem jasnejše kazal svojo ljubezen do vladnih  spreminjav,  prilastil sije to, da jo na kratko ukazoval nizamu,  na kratko zapovedanimi svojim sužnjirn.
Kmalu je dostojnik stal v selamikn.
,,Naj pride mollah" (privi sodnik), odloči baša z mirnim, sladkim glasom, „a drugim, ukazi jim, da nen-tegoina prido lescm, buljukbaša !" —
Cestnik so prikloni in tako dastojno odide, da bi ga bil vesel bil baša, ko bi ga bil videl, a ni pogledal za njim, zato ne. ker je bil prezarnišljen „Ali naj jih jaz Čakam?"       zahodi se nntihoma , „prav podoba jo,
01
pustili nasprotniku zmagati tudi v tretjem volilnem razredu, kjer je bila vsako leto zmaga naia brez \^nkto-rib agitacij. Kakor je razvidno iz obravnav znduje seje tega društva, zdeha so jim tudi loto* po čem taeem. Lansko leto je prišla volit le ena tretjina, letos bi k-m-štitucijonalci še to ne vjoli. Ne dosti da so sede i razen kacifa šestih govornikov relo leto na magistratu sami kimovri, hočejo ostati ti mrtvi udje licer .iako v až nega sren jskega trupla tudi prihodnjo šo na častnem kiraiičnem stolu.   Kako se kaj pripravlja za volitve
polit, društvo p Slovenija", se do/daj Se ni fttlo; treba so je pa podvizati in pripraviti, "kajti volitve so pred duri; zmagati moramo, ako lun otro dospeti zopet do večine ter popraviti to. kar sinu zagrešili lansko in prejšnja leta. Srenjski zastop jglavnega našega mesta je veliko važnosti že zarad tega, ker ima odlično besedo pri izbiranji porotnih mož; sramota bi bila pa tudi za celo deželo, če bi pusti)! udrihati pO slov. narodu ter tept:<ti v blato svete naše pravice konštitut-ccm. Ali ni mar škandal, ako moramo v središči Slovenije na oznanilib od magistrata nalepljenih brati tako slovenščino, kakor bo jo kovali pisatelji pred 80 l^ti. Bes narodnjaki in renegati so se posmt kovali slavnemu magistratu, ko so brali zadnji, iz nemščine v neko čudno kranjšfino namazan poziv, v kojem so je nazna-njevalo, da bodo nove volitve ter da si sme vsakdo ogledati na magistratu zapisnik in vložiti protest zoper vsakako napačnost. Kakor mož, take besedo, pravi pregovor.
Po tepe/i na Janjčah je povdnrjal „L. Taghlatt", da so se turnarji obnašali prav priljudno proti ondot-nim prebivalcem ter da so umeli vsi govoriti v slov. jeziku. No vem od kod pride zdaj pri konečui obravnavi na enkrat taka nevednost, da toliko prič zagotovlja, da ne ume „kranerisch." Ali jo morda zapustila našo Mameluke njih boginja „inteligencija" V Tudi sodniki govore i obtoženci — kakor g. Kozjek vedno pov-darja — lo kranjsko. Iz vsega le razvidi, da bi našim ljubljanskim bratom hilo najljubše, ko bi videli sedeti na obtoženi klopi ves vižmarski tabor, kajti vsaka priča ga mora vsaj enkrat navajati kot vzrok vseh homatij, češ da so videli pri kmetih taborske svetinje. Monument, ki Re namerava staviti na Vižmarjih, no bodo našim potomcem delal nikdar toliko tradicij, kakor jih dela janjče-velška  obravnava že zdaj ! —
Naši drž. poslanci torej no bodo nikdar več našli pota nazaj iz Dunaja. Govori se, da hočejo zahtevati nekteri udje „Slovenije* občni zbor, ter delati predlog, naj se jim v/emu rooralično mandati. Da bi tudi to g. Sveteca no nagnilo k domu. je gotovo; sicer pa moramo konstatirati,  da imamo   mi do ..Slovenije" ravno
tako  malo   zaupanja, kakor do poslancev:   gotovo si
bode premislila dvakrat, preden kodo storila ta korak. 0 ubogi narod, ki ga tako nizko ceno prodajajo njegovi nekdanji ljubljenci! Vezali pa^nas, da vedo nemški ministri in ves nemški narod, da tiče v lesenjači le zarad svojih iuteresov in da se le zarad vladnih zvez ne morejo izmuzati iz nje ; da ne zastopajo naroda slovenskega, ki misli in »odi o sedanji ustavi drugače), nego njegovi mandatarji.
V nedeljo 20. marca napravi dramatično društvo svojo peto predstavo v de/, gledišči. Predstavljala se bodo izvirna, še nikjer igrana vesela igra: „hajmo jo v Ljubljano" in ponavljana v letošnji sesiji Že enkrat igrana opereta: „Serežan.u —
Pri sv. Jurji pod Rifnikom. t [Isv. dop.] Riba živinskih izkaznic, to smo že leto in dan dovolj Vlivali, dela ne samo občinskim uradom, ampak tudi tistim, ki govejo živino na sejme gonijo, sitnost in nadlego prt tudi stroške.
Ker   jo  pa   prati namen   živinskih   izkaznic, OU c n s ii goveje Kuge razširjanju te velike in pogubonosno nadloge   v okom   priti   in jo  zatrdi,   zarei se ne da razumeti, kako se je pri vsem tem ukazalo, da če tudi na celem svetu govejo kuge ni, in fe tudi nikoli več ne hi hilo,  ima vendar vsakdo, ki govejo živino na sejm gnati misli,  pri svojem  županu živinsko  izkaznico kupiti,  in da so  brez te iskaznice ne sme  goveja živina na sejmišče postaviti. Občinski uradi morajo vsled tega ob   času,  kakor   ga   zdaj  uživamo,  ko nikjer goveje kuge ni, nepotrebno   hreni-' nositi,  in so na kvar vnž nejših   opravil s čisto praznim  delom pečati,   '/daj ko se je   hvala  radodarnim   gosposkem število sejmov ogromno pomnožilo, jo to breme tem težje, tako da ob času bližnjih sejmov ni ne dneva no ure, da bi ne bilo v občinsko pisarnico človeka po živinsko izkaznico, tako sicer,   da mora ob takem  času zn to postrežbo človek na last*   pripravljen biti.   in da skoraj   ni mogoč-) dela, kt#ro   mira  potrebuje, v roki'  vzeti.   Pravo sitnost pa imajo župani, ki ie 8 kmetijstvom počijo, pa posebnega pisarja nimajo. Koliko zamude pri gospodarstvu po nepotrebnem  delu !  —  Celo smešno p.i je, da župan ali njegov  namestnik  potrjuje, da je živina,  ko  se jo na •ejm odgnala, zdrava bila, smešno zavoljo tega, ker je izdajalec^ živinske  izkaznico še videl ni, in ko večidel no župan,   ne njegov namestnik ni ne zmožen ne zve den razsoditi, je li živina zdrava ali ne, ko bi jo ravno videl. Po nepotrebi se na tak način tudi pisarija množi kar odstraniti, ee od višjih gOSposk tirja in obeta.
Urez ozira, je li kje govejska kuga ali ne. je naprava živinskih izkaznic prav sitna, posebno za prodajalca živine.   On mora.  je blizo ali daleč, ako je na-
sami bili   gospodje,   jaz pa  da sem njih
čestitakov; mrzi ali  ta  mržnja je
kakor bi suženj!
Midiininl-basa čaka Sarajevskih sc mu, ker jih tako dolgo časi nij ; bila prazna : molkih in kadi (sodnik) — in vsi drugi dostojniki so bili pravoverni Mobamedanje. Muezim je bil o polnilne na molitvo spomnil se svojim kričem, zatorej so nobeden njih nij genol čezi prag tako dolgo časa ne, dokler nijso odmolili i umili se po koranovem nauku. Allahova čest nndkrilnjo svetovno službo; res pa je vsakako to, da so tega dne nenavadno dolgo molili in umivali se — nalašč, le za tega del j, da so baši pokazali, kako malo jim jo do njega, pa zato, da so malo in/kačili prokletoga polu -Franka ter polu« kavno a.
Suženj prinese kavo in čibnk, oboje razdeli gostom, na sredo selamlika postavi stol, na-nj pa posodo z ogljem in vonjavim lesom, zato da bi vsak zapahi čibuk si. kader mu hode ljubo.
Naposled prido dostnjnici : mollah, ulemi *), kadi-effendi, bazarom prvostojniki in najznamenitejših spa-hijskih rodovi n glavarji. Poslednjih je bilo vseh le pet, drugi so ali pogagali z n izumom na boji za svojo svo bodo —- zaradi vlastne razuzdanosti, na vojski za obi-čajo in sredoveki kroj, ali pa so zlezli v Rpešno obleko ubogega nizamn, kar jo strašna prikazen bilo tistim *) Ulemi razveičujo koran.
starcem, kterl so kneza i hosniške junake videli še v širokoj, priprostoj obleki, d u so napadali srbsko rajo in Moskvana.
Z molčanjem jih pozdravi basa ; pokaže jim stole, naj sodo,
Mollah se zaničljivo ozre okrog po kaurskem po-hišji, v pašo pak strpno in v njegove dostojniko. llezi kake obotave, precej sleče vrhno suknjo, zgane jo in sodo na nogi. Po njegovem izgledu posodo tudi drugi prišleci. Basa se je pooblačil, ali ker je že poznal burjevih Bošnjakov trdokornost, zato nij no žugnil; namenil se jo le, da surove Bošnjake osramoti80 svojim evropskim običajem.
Tudi njim črnulec vsakemu dado kave in čibuk; divan*) je bil /bran. toda mrlost je (rajala še dalje; vsem je bil na mari le čibuk, zijali so v blagodejnej malomarnosti o.rog sebe in v zidove.
„Nij se tedaj posrečilo, k adi-r llendi !u — naposled tišino raz kal i basa,
rNij so ne," — basa rahlosrčno potrdi, a nij oči j obrnol na stran —- iz dima, ki so je vil iz čibuka.
„Mogočon je bog!" — pristavi mollah.
Zopet vstane poprejšnja mrlost.
„Jaz pti menim." — čez nekoliko i/pregovori baša, pMladonova glava in njegovih hajdukov črepovi da mornjo nam priti v last." t Daljo prih.)
") Posvetovalni zbor.
menjen živino na sejm postaviti, po izkaznico k županu, in ker se zgoditi utegne, da ni niti župana niti njegovega opravilnika doma, dvakrat, tudi večkrat po izkaznico iti. On pa ni samo na škodi, da čas potrati, mora tudi izkaznico plačati, in to kakor je — pritem županu 1 krajcar, je pri drugem 9 ali 5; iz prvega so nekteri župani tudi po 10 — 20 krajcarjev za živinske izkaznice pobirali. Ako posestnik živine izkaznico doraa pozabi, di jo jo zgubil, ali ako so jo ravno zadnji čas na semenj namenil, ni utegnil si izkaznice omisliti, in je oster mož na straži, mora se, kar se je žo večkrat zgodilo, s živino domu vrniti. Xi tedaj čuda, da ljudje poprnšujejo : ali bode to skoraj jenjalo, kakšen pomen imajo živinsko Izkaznice, ali se tudi v drugih krajih rabijo V — in da se Želi, da bi se ta sitnost skoraj odpravila. Da bi sc pate izkaznice ljudem bolj priljubile, podtaknila jim je namestnija namen, da se ž njimi, tatvini goveje živine v okom pride. Ni treba vprašati, kako se tatvini konj, svinj, ovne i. t. d. v okom pride, omeni se le, da je tatvina govejo živine na tisti stopnji, kakor je bila. da ukradene živine tat navadno na semenj BO postavi, in da so listi živinskih izkaznic v bukvarnieah po krajcarju prodajajo, da tat izkaznico lehko na tujo ime napravi in živino pod tujim imenom proda, in se na tak način za krivo izkaznico tako varno skrije, da ga ni moč ne oslediti, no najti. (Je ravno ni znano, da bi so omenjena goljufija že kje bila zgodila, vendar bi bilo vsakemu kupcu nasvetovati, živino brez poroka ne kupovati, če prodajalec tudi izkaznico ima.
Nepotrebna raba živinskih izkaznic spominja na tistega človeka, ki je, kor je enkrat deževalo, vedno omrelo seboj nosil. Veudnr se važnost živinskih izkaznic s tem ne odrekuje, samo bati se je, da bi nepotrebna raba ne ogulila važnosti, ktera tem izkaznicam oh času goveje kuge gre, bati se je da hi se tačas ž njimi ravno tako mlačno ravnalo, kakor se je ž njimi že zdaj ravnati začelo. Rilo bi tedaj prav, da hi mini-sterstvo svoj predlanskem dani ukaz preklicalo, in namesto tega ostro izvrševanje drugih za zdaj važnejših postav, kakor n. pr. gozdu ar ske in druge postave, zapovedalo.
V Gorici 14. marca. |Izv. dop.] Brici in drugi goriški Slovenci so gotovo še dobro spominjajo lanskega tabora na Reki v Biljanski županiji. Ena poglavitnih točk tega tabora, o kteri edini so nam je zdelo, da se ni prav soglasno sprejela, je bila ta, da se napravi za Brda posebna sodnija in da se pridružijo slovenske občino Bilja tia, Meda na in Dolenje, ki spadajo zdaj k ital. okraju (JradiŠčanskemu, slovenski goriški okolici. V tem smislu ste podali pozneje tudi županstvi Medansko in Biljansko prošnjo deželnemu zboru. Gledo pa da županstva ne morejo prav za prav občin postavno zastopati, ampak da gre ta pravica le celini starešinstvom ali občinskim zborom, jo dež. zbor izročil prošnjo dež. odboru in mu naložil, naj pozvo želje in zahtevo vseh dotičnih občin, ki hi se moralo izraziti po starešinstvih.
V ta namen jo, kakor vemo iz zanesljivega vira, te dni razposlal dež. odbor všoin Briskim županstvom okrožnico in jim naročil, naj predložijo to zadevo svojim starešinstvom, da je resno in vestno pretehtajo in sklenejo, kar se jim bo o tem primerno zdelo.
Dotično sklope predloži potem dež. odbor s svojim poročilom zboru, da priporoča vis. vladi posebno sodnijo za Brda in razdruženjo slovenskih občin od ital. okraja —- ali pa da zavrne prošnjo Biljanskega in Modanskega županstva, kakor bo večina starešinstvenih sklepov vgodna ali nevgodnn omenjenima zahtevama.
Tedaj jo zdaj skoraj popolnoma od Briskih občinskih zastopstev odvisna konečna rešitev teh prevažnih vprašanj. Vlada, ako hočo dosledna biti, mora posebno omenjeno razdruženjo dovoliti, če bo večina Briskih  starešinstev  tako  sklenila,   ker je že na neko
Tonkli-evo interpelacijo v predlanski sesiji odgovorila, „da, ako deželni zastop vladi kako željo v tem obziru razodene, bodo njena skrb, da so ta reč v obravnavo vzame in da so koristi deležoncev ustreže."
Da bi bilo pa  razdruženje  slovenskih  občin od
if.nl. okraja in njihova zveza s slovenskim okrajem, in tla bi bila enako tutli posebna sodnija za Brila na v9e strani v resnici koristna — je jasno ko beli dan.
Važna  i u koristno  bi bilo  ono  razdražen je posebno v narodnem ožini,   /veza s politiškim okrajem •Gradišćanskim in s snduijskim Kamninskim, vedno občevanje 1 dotičniroi  uradi,  kjer se,  so t« da.  vse iz-ključljivo le v ital. jeziku uradnje,   mora   biti  za Slovenec, in je tudi prav pogubljivo.   Nasledki so že zdaj od leta tlo leta čedalje očividnejši ;  prisvojili so si dolari ji Brici  žo vse polno  italijanskih  izrazov   in s tem ogrdili in popačili  lep slovenski  jezik,   da jih je prav grdo  poslušati,   kader govore.   Tudi imena  vasi so v toh krajih zelo popačena in zlasti v uradnih spisih \sa poitalijančena.   Naj navedatn lo nektere izglede: borno viko      Drenovek. Merniko     mernik. Skrio Skril-jevo. Ilurso      Hrušovljc.  Stdesenkia    " Senožeče. Ko-lobtida      (iolo Brdo  itd.   hi  tako  poitalijančanje se čedalje bolj siti in se je  posebno v Dolenjski županiji že tako vkoreninilo, tla se tam tudi v domačem uradu le italijanski  urad uje in da celo   županstvo  protest nje proti slovenskim odlokom,   ki   jih dobiva od dež. odbora. Od kod izvira to V — Ker so se začeli Italijani, ki imajo v Brdah tu pa tam posamezna posestva, vrivati   celo v občinske zbore  in ker ni bilo do zdaj po vseh Brdah prav nobeno redne šole. So le zadnje leta t»e je osnovala ena taka šola v Medani vsled posebnega truda izvrstnega   rodoljuba in  župana  gosp. Franca Zuchiatti-n. Yse druge Briske občine so še vedno brez rednih  ljudskih šol.   Kjer ni  niti  iskrice omike med ljudstvom, tam se pttiji element še dosti ložej vriva in narodnost se nagleje pogublja. — *
Tudi posebna sodnija bi v tem oziru jako koristila, kajti v Brda med samo Slovenec bi vendar ne mogla vlada ital. uradnikov pošiljati, ampak morala bi na vsak način za to skrbeti, da postavi za izključljivo slovensko sodnijn vsaj take uradnike, ktere bi zamoglo ljudstvo znstopiti.
In to jo tudi v materijal nem obziru za vsakterega ki ima kaj pri sodniji opraviti, neizmerne koristi; kajti s tem se v okom pride vsem krivicam, ki se pogostomn strankam naklanjajo zarad tega, ker ne morejo sodniku svojih razmer in razlogov tako razložiti, kakor bi hotele, ali ker jih on celo krivo znstopi in zarad tega tudi krivično sodi.
Posebna sodnija bi bila pa tudi iz drugih ozirov prav koristna za Brda, in posebno zastrnn tega, ker je pri nas vsled posebne deželne  postave vsak sodnijski okraj — ob enem tudi skludovni cestni okraj z lastnim cestuim odborom.   Brda so že sama na sebi vsled posebnih naravnih razmer ena celota, ki bi ne smela na noben način raztrgana biti.   Tu so povsod enake zem-Ijiščno  razmere,   enako  obdelovanje,   enaki pridelki, enake navade i. t. d. in sam Bog si ga vedi,  kako so se mogle  te občine, ki so, rekel hi skorej, stvarjenc da so v zvezi med seboj, ločiti  pod dva okraja. Po sebna zveza med njimi so, se  ve, da ceste in vsim Briskim občinam mora biti enako mar, da se te dobro vzdržujejo in koder treba, navoravajo.   V tem obziru je pa ravno sedanjo razdruženjo Briskih občin naj ne priličaejši, kajti  v cestnih  zadevah so prav nerodno zvevana garanja  Brda z Goriškim  okrajem  šo velika nerodnejsi in  v  neprecenljivo škodo  dolanjc Brda s Karolinškim okrajem.   V Knrminskini okraji je večina cestnih odbornikov (6 proti 2) italijanska in ta prezira in zanemarja   popolnoma   Briško   cesto,   tako  da so kmnlo no bo moglo  več po  njeh  voziti.   Lo poglejte kakšna je bila cesta od  Mcduno  proti Karminu pred 2 letoma, ko jo jo še občina  sama vzdrževala  in ka-košna je zdaj, ko je prišla v oskrbovanje Karminskega cestnega odbora V In kakošua jo še-le Doleujska cesta ! Na drugi strani pa povdarjajto neizmerno važnost cest, in neobhodno potrebo, da so dobro vzdržujejo posebno tam, kjer se veliko viua in sadja prideluje,  in   kjer je s temi pridelki tako živa kupčija,  kakor v Brdah. Se par let naj Karmiuski cestni  odbor z vašimi cestami gospodari,  potem  jo boste pa  somi  pili Vašo Božjo kaplico, — saj k Vam no bo mogel nikdn več ! —
(Konec pri h.)
Politični razgled.
Cesar namerava baje v kratkem potovati v Dalmacijo.
V državnem .boru je rlasner izročil predlog ministarstva, naj so dovoli 50.000 ,-a ministerski dispo< tietjonsfond. — Dr. Koser vpraša Giskro, ali ve da je 26 otrok v Sumiji na spodnjem Štajerskem iHtlitičnO zbolelo vsled stavljenja koz, in kaj se ie storilo, da se kaj enaoega ne pripeti.
V Za dru so pri mestnih volitvah zmagali dalmatinski narodnjaki.
V Sleinachu na Tirolskem je ondotni c. kr poglavar dal zapreti necega duhovna „zavolio agitacije." Izročen jo deželni sodniji. — Tudi ea kos naše avstrijsko politične svobode.
V Parizu je to dni umrl eden najslovečijih katoliških politikov  grof Montalembert.   Znan je kot ka tolišk pisatelj, zagovornik katoliških Ircev,   turških kri stijanov, Poljakov itd.
V a n g l e ž k e m parlamentu je minister Gladsto
okraj na Moravskom priganja, da si naj naredijo velike akcijne predilnice in banka bo to početje podpirala, kar bo v njeni moči. Vsi predlogi so bili enoglasuo potrjeni in seja ie bila končana.
* (Is Cerknice) smo zvedeli. Rodoljubi našo okolice   nameravajo  napraviti   v  Cerknici tabor, prvo pomenkovanje  bode prihodnjo  sredo v restavraciji na Rakeku. (J. Obreza misli na program staviti sledeče točke: 1. Zeđinjene »sth Slovencev. 2. Vpeljavo slovouščiuo v vse urade.   3. Razširjenje  avtonomijo  zlasti  pri župani jah.   4. Tirjanje  naj   bi se razvozlavo V gozdnih zadevali k malo izvršile.    •  Znhotevanje naj bi c. k. deželna vlada obrnila svojo pozornost na Cerkniško jezero in bi preskrbela, da bi se pnžiravniki in odtoki posna-žili in sicer pomagalo , da bi so voda hitreje odtekala. G. Na cesti iz Blok do Rakeka naj  bi so privolila naprava mitnice, ali bi se občinam I drugimi pripomočki pomagalo cesto v dobrem stanu obdi/avati.  7. Prošnja do  vlade, ona naj bi preskrbela,  da bi sc vozni na na železnici za prevažanje   lesa premoga in vina ponižala. Naš ohčespoštovani vrli  župan Obreza jo bil zadržan ne napovedal  postavo,   ktera bode  na Irskem delala se nrj posvetu v Celji udeležiti, nenadoma je moral od „mir in red". Ako ho treba se bodo odpravile porotne doma, popred mi je pripovedoval, da misli 10 akcij za
sodnije, prepovedalo se bo Ircem orožje nositi, po noči okoli hoditi; tiskovna postava se bo poostrila. — Ne mara da so liberalni Angleži jeli se učiti o naših cis-lajtanskill Nemcev.
Španjski kortesi bodo po dokončanem izdelovanji osnovnih postav izrekli, da jo njih ustavodajalno delo končano. Ako kralja ne bodo mogli voliti, bode kraljevsko pravice najbrž dobil Se rano.
V Madridu je bil 12. t. m. dvoboj med znanim vojvodom Montpc-nsier-oni in infantom Henrikom Sorbonskim. Poslednji kraljevskih dvobojcev jo iismr-ten. Nasprotnika , ktera sta oba poželjivo po praznem kraljevskem stolu gledala , ktera sta iz sorodnih rodo-vin. morala sta zelo razdražena biti , ker sta streljala po trikrat prodno c s smrtjo enega zmagal drugi. Vojvoda Montpensier je zdaj, naj bodo vzroki tega dvoboja kteri koli, najbrž nemogoč ponudnik za španjski prestol. Tako je špnnjsko predstolno vprašanje še dalje od svojo rešitve odmakneno.
Kazno stvari.
—-v. („S l a v i j a"   vzajemno   z a v a r o v a 1 n a banka   v  Pragi.)   '20. februarja t. 1. jo bila seja preglednega odborništva III. oddelka zavarovanja za življenje   pod   predsedništvom   gosp. Stanislava Papka,   župana Smolniškega.   Gosp.  dr. Chlcbo-rad naznanja stanje premoženja III. oddelka „vznjem-na podedovanjskega društva" do 26. februarja 1870, ktero znaša do  te dobo goldinarjev 2,0G7.0i>5 a. v, Daljo predlaga, da bi so za 25.000 goldinarjev kupili hipotc-karno-zastavni listi zastavnice česke kraljevine. Gosp. Hrabal predlaga, da bi so dvojno lahko denar dobil in sicer, naj se napravi shodiščo za kupčijo, in kupčija za zastavo nepremakljivega blaga ;  prvo jo čisto zavrgel in je bolje čislal dingo nego prvo,   in je rekel, da pri drugem ni nobeno nevarnosti. Gosp. M i 1 i t k v predlaga vzdatno podporo in povzdigO kmetiškega stanu vsega slavjanstva.   Gosp, dr   Globo rad  stavi predlog, da bi se kupilo veliko čosko posestvo, ktero bo v kratkem na prodaj  in  ktero  zna lehko  priti  v  tujo sovražne roke.   Gosp. M i lit k v govori iz lastnega prepričanja, kaka je v nekterih  krajih obrlnija za konoplje in lan, ktera  so  nahaja  v   tujih  in brezvestnih rokah, kteri vzrok le izvira iz premajhne  vzajemne podporo ; dalje predlaga, naj bi banka „Slavija" zdaj kmetovalce tacih krajev priganjala, da bi ustanovili velike skupno akcij ne predilnice.   Ko je  te   predlogo veliko gospodov na vse plati dobro dokazalo, bilo je sklenono, da so oskr-bovanjskemu  odborništvu  priporočili naslednje: J. nakupljeni hipotekami zastavni listi veljavni gobi. 25.000 naj bodo za varščino zgorej omenjenega velikega posestva, o kterem  bode daljo  govoril gosp. dr. J. Palacky. Rahljenje gotovega  premoženja za   kupčijo knu-tiških sladkornih   akeijuil«    fabrik.    3. Banka  „Slavija" naj Chrudimski  in Caslavski okraj  na Češkem in Iglavskij
tiskarnico vzeti.
— i. (Dramatično društvo) napravi svojo šesto javno predstavo na ljubljanskem gledališči v nedeljo 20. t. m. in so bodo igrala izvirna veseloigra v 3 dejanjih. „V h j ubijano jo daj m o" od Jož Ogrinca In zraven to se bodo ponavljala opereta „Se-režan." Tako se jo nadejati zopet prav veselega večera, kakor nam jih je napravilo dramatično društvo duzdaj s svojimi predstavami, ki so občinstvu prav priljubljene. Po željah od več strani so so uvedlo tudi pri slovenskih predstavah posebue vstopnico za dijako in vojake, tako imenovani garnizon-biljeli. S tem so jo posebno ustreglo naši domoljubni mladini, ktera bode gotovo šo v većem številu obiskovala slovenske predstave, nego dozdaj.
* (Osebnosti). Adolt knjez Auersperg je imenovan za deželnega predsednika solnograškegn. Kranjski deželui predsednik K o n r a d pl. E y b e s f e 1 d in pa vodja gališke namestnijo Possinger sta dobila red železne krone II. stopnje. Skoda, da so pri takih prilikah no prioboujejo tudi zasluge, zarad kterih so jo ta ali oni red podelil — nam vsaj so Konradovo zaslugo tako malo znane, kakor dan naše smrti.
* (Okrajni glavar F r a n z) slavnoznan iz bokeljskoga upora jo dobil od vlado obljubo, da postane namestuijski svetnik v Zadru. Znoreli hudodelec grof Korinskv šo zmerom ni imenovan za profesorja fi-lozolijo ali pa moralo na dunajskem vseučilišči.
t (Umrl) je kranjski slikar Karinger v Ljubljani. Dola tega mladega umetnika so bila na umetniških razstavah večkrat s pohvalo omenjena.
* (Dr. Pfliigl), dozdaj avskultant v Mariboru, ie imenovan za c. k. pristava v Celji.
* (Dr. F ra n n L ju b i č), naš rojak, pride za c. k. vojaškega nadločnika v garnizonsko holnišče v Ljubljano.
* (Jugoslovanski š t u d e n t j c) na dunajskim vseučilišči so poslali škofu Strosmajerju adreso z 200 podpisi.
Poslano *)
Odgovor na odprto pitmo tiottittgo yonjjoda vikarja a n «/ 1' n j a  % u iti ar i i e q   na 1'onikvah.
Vi m! pišete, da je došla meni kot davkarju meseca januarja dvakrat Vaša pobotnica, spisana v slo-Venakem jeziku, za 39 gld., ktera pa so je Vam vrnila prvič /. n i; m š k i m . drugič z italijanskim podukom, ki pravi namreč, da ste imeli dolžnost priti po tistih 20 gld. od 25. do TU. minolega meseca. S tem hočete pokazati, da jaz nisem tako ravnal, kakor bi bil po svoji uradni dolžnosti ravnati moral. Naj to nekoliko pojasnim.
Vašo pobotnice davkarija ni mogla sprejeti, kajti dotični nakaz, kterega sc mora oua držati, bil jo že zastaran, in da Vam, kar Vam gre, davkarija smo plačati, treba je novega nakaza. To je bilo možu,  ki sto
*) Š tem je pravde koneo.  So več sprejmemo lo kot imei-at.
Vredn.
Ra bili po denar poslali, v uradniji naznanjeno, in sicer v slovenskom jeziku; druge dolžnosti ni davkarija imela v t j zadevi ne do Vašega poslanca, ne do Vas, >,i-sebno ni bila njena dolžnost, Vam pisanega odgovora dajati, in to tem manj, ker tudi Vi nit te bili njej davkariji/ nobene pisano proioje poslali. Ce je torej zraven poduka, ki ga jo dobil nstmeno Vaš poslanec, eden izmed uradnikov (pa nt jas) gori omenjeni podali tudi na pobotnico znpisal \ Vam dobro razumljivem jeziku, je to posebna ljubav, ki jo je hotel Vam lltSP zati ; čo Vi -e za-njo DOČete zahvaliti, to ni«* ne do. po pravici nimate, /arad tega njega ali pa mene grajati, kajti nihče ni imel, kakor tem rekel dolžnost Vam kuj pisati. Sicer no najdete pod tem podukom nobenega podpisa, in zato uma niti jas, niti moja uradnija za zapopadek in za cddiko tega popolnoma privatnega pisanja odgovorna. Hodite, gospod vikarij! prepričani, da bi Vaša slovenska pobotnica, broz omenjenega zadržka, gotovo bila sprejeta, kakor se spre jemajo druge redno narejene  slovenske pobotnice.
in da bi tudi Vaša slovenska vloga, ki bi bila došla uradniji, stovensti odlok dobila.
Po tem takem ni mi so bati, da mi ljudstvo, kakor Vi plavite, ne bo moralo še davkov zaupati, kakor m ni r-i' bati, da bo ono. kakor Vi. sodilo. „da mejo uradnija nima glave." ("'•■ je res, da ona nima glave, so tudi moji viši, kteri o njej sodijo dingači, kakor Vi, brez glave, česar pa Vi, Ceatiti gosp vikarij' ne boste tako lebko dokazali.
V Temino, 12. marca i*7o.
F e li k s  M i 1 p t i i-, C. k. davka r.
Dunajska boraa 16. marca
Knotni dri. dolg v bankovcih .  . .	ta	n.	40	kr
i* a metaliko r. obresti v maji  111 nov	_		_	
Knotni drž. dolg v srebrn    .   .   . .	; i	„		
			yo	i,
Akcijo narod, banke......	725		—	
Kreditne akcije........	281		—	l
London ...........	194		50	
Srebro   .   .   .   . '.......	Iti		10	
			&1	t.
Dr. J. R. Razlag,
do  sedaj odvetnik (advokat)   v Mrežicah, se je preselil v
1^1 n hI j lili o ,
kjer ima na starem trgu. it. 168. tik železnega mosta svojo odvetniško pisarno.
CoiiiiiiiN,
slovenščine in nemščine popolnoma zmožen, se takoj sprejme v špecerijsko ptodajalmeo (1)
trgovca na graščinskem trgu v Mariboru.
fi^JT lloher kii|i kine "^gpt
spoj
Ta kine izdelan ir. novo kovi (iiuenovann novo zlato) odvisen delu pravi kinč, ker tu novi izdelek v barvi in obliki ne sloji za pravim, in ima to dobroto, da vsa stvar no velju 4. »lol tcgq, kur se mora pri pravem plačati za obliko; torej si tem čeiče lnliko vsakdo omisli najnovejšo in najmodernejše. Celo strokovnjuki so lahko motijo |>ri tem delu, tnko natanko
je vse ponarejeno. ,
Naj no vej i i kinći vso modifino oblika is novega zlata, ktero zmerom ohrani nlato barvo In je torej motljivo podoben pravemu kinču s ponarejenimi kamni m posteklje-njem hakor oldika tirja.
liro »e, fino po kr. 40, 00, 80, t. najfinejt* po f. 1.60, 1.80, 2. -2.50.
Uhani, finih pur po kr. 50, 80. t'. 1, nnjfinoji po I. 1.50, 9, 2.50. •
Celo garniture, broie In uhani, so kr., f. 1.90, l.oo,
najlepšo delnin; 1. 9, 2.50. .'t, 8*50, 4, 0.
Ura al el i, fini po kr. T.0, dO, f, 1. nnjiineje delnni f. 1.50, 2, S. 3-50.
N a j I o p š i k o 1 i c r i i po kr. U0.   t. 1.90, 1.50.
M e đ a i Ion i, fini kr. 20, 4n. IJ0, najlineji kr. 80, I. 1 1.50.
Glavniki za v lase. /. novo zlato lepšavo ]io kr HO. i. 1, 1.50, 2, 3, .   . .
Prstu ni, motljivo izdelani, z raznimi ponarejenimi kamni po kr. 80, 40, 50, 00, 8», f. I«
Naj 1 a p le urno verižico za gospode . kratke po kr. 50, 80, t'. 1, 1.80, 2. I) o 1 r o beiiečansko oblike f. 1.40, 1.80, 9.
Iglice zn gospodo po kr. 20, -10, liO, so.
U u m b c n u a ra j ce po kr. 10, 15, 'JO 80.
M e ni e ta e gumbe po kr. 20, f>o, 40, uo. 80.
O v rut no gumbe po 5 in 10 kr.
tele garnituro srajčnih in m u n m e t n i b gumbio najlepše delo po kr. 50, '«0 t*. 1, 1.50.
Snopič m u 1 e n k «■ h t i k uram, prnv lepo sestavljen po kr. U0, 80. f, 1.
Pravi z, lati prstani s kumni po I. 1.50, 2, 2.60,
lMlotno p u n o i r u n t) • rebrne verigo. VOganji pozlačena, kratke po 1, 8.50, 4.   dolgo po I. d, 7.
lSlotni sroberni m e d u I i j o n i, v ognji pozlaćeni in po-
■teklenjenl f. 2.50, a.
Najmodernejši jekleni A i uri.
sestavljeni iz mnogih lepobrušonih jeklenih iglic. 1 b r o S a po kr. 40, O0, 80, f,  1 :    1 broš n srebrno obroli-liona po T. 1.50, 2, 8.;   1 par  uhanov  po kr. 50, G,'l, 80, f. t ; 1 parn ha no v srebrno obrobljenih po gl. 1.50, 9, 8,8.60*
Nrcbriiiiiu* iiujfiiii'jit l&loliui. iiajiiovejfte? obliko.
Novi večni kol r da v.
v podobi mcdalijonov, ki si? more k uri oliesiti jo kot koledar z mehaniko tnko sestavljen,   da natanko kažo dun , iromeo in datmii  in je vedno  rabljiv,  pO kr. 5, fino kr. 20, prav po-ilaoen 45 kr.
Najlepša izdelan hr i lan ten Line
Celo strokovnjak ga no ho lahko ločil nd pravega. Ta kine je s pravim zlatom obrobljen, s zlato podlago in iglo oskrbljen, ponarejeni brilauli so iz fino lirušonili studie, ki žive«u ognja nikdar ne zgube • tudi so drugi biseri natanko ponarejeni.
I h r o š a f. 4, 6, H. 1 pur uhanov !', I, !>. 1 par b r n j e n i h gum b f. 2.50, 3.50, 4.511.
i iglica z u gospode I". 1.80, 3.80. '■'>, 4; lu-iliinten prstan zlat i'. 1.20, 1.50, 9,      križi 111 srčki za knlier f.3,4.
Crni kine.
nsjlapie delan, jako trajljiv , steklen . jetost ,  lavatt, havolo-
koioen.
I broš a. kr., 80, 80, 50, 80, f. I.
I par uhanov kr. -J5, 40, 50. so, f. 1.
1 b rasle t kr. 50, <;0, SO f. 1.
1 vratni koli r kr. 50, HO, f. 1.
1 kratka urinu veriga kr. 35, 80, 60,
I dolga vratna veriga kr. 80,       I. 1.
1 smizotnn giunbiea kr. 4.
J par luanšetnih gumb kr. 15, 20, 80, 10,
I glavnik zn lase kr. 20, 40, 60, sit.
5(1^* Večno dišeč kinč*
iz naravnega indiškogu /.Hišču,  ki vedno naravno dobro diši, po najnovejši modi.   Ta kine jo v aleganal    ncprekoieii in /aiud vonjavo jnko priljubljen   uko  gospoja  /  garnituru teg« kinča stopi v dvorano, jo v nekterih minutah parfimira. 1 broie kr. so do f. I, 1.20, 1.50 J pur uhanov kr. HO do f. 1. 1.20, 1 .KO.
l braalet kr. 50, go, 80 do 1. i, j.r.o.
1 kolier kr. G0, 80 do »'. 1, 1.50, _\ 2.60. I verižica za gospodske ure, dušeča I". I t"
B uradno marko c.  fijl  kr. dunajske puncarije.
Le ker sem na debelo po runi nakupil staregu R rebra,   mi   je  mogočo,   po sledeči coni pravo arebrnino prodajati; stnro
srebro jemljem v zameno.
1 dor.eiel 110/ 15 f., 1 ded. vilic 15 !'., 1 ded. di-sertnili nož 10—50 f., I ded. desernih vilie 10—50 L, 1 ded.žlie tešk 58 f. otročjih žlic H5 t', kavinili 20 F., 1 velika žlica za juho 18 t, 1 žlica za sočivjo '2 f., 1 žlica za ribo 12 f., 1 rujni preee-jelnik S I'., sladkorni rnzsipavoo 10 t'., razsipavec za poper 8 I'. 50, klešče za sladkor G—50 I'., povoj zu prtiče 4 f., solni-ea, pripr. tik 5 f., Bolnica, dvojna 10 f., jajčni drobljač 5 L, 1 kupica za vino krasna iS t', posoda zu jesib in olj«« 80 f .
korbič ra sadjo dobro delo aO t', ročni svečnik 9 t, 50, itd. itd.
Vso to blago so dobi  za to ceno v  tej  kakovosti edino pri podpisanem trgovcu.   Cena so zastonj naznanja,   Zapisnik ceno jo vsakomu zanimljiv. lil)
Krasobazar, A. FRIEDMANN-a na Dunaji, Praterstrasse Nr. 2t>.
Izvirne  državne srečko
se smejo povsod kupovati in igrati.
Ponudilo *^i^o<3i roko!
kot nujviši dobitek ponuja   nujno\ejše   veliko ire-liunjc,  ktem je vi«i >k:i vladu  privolila   in «_r a ran tirala.
Potegniti se bodo nno dobitki in sicer po gotovem črtežu so bo v malih nn-seeih 2N.OOO ilobitkov gotovo določilo , mod Umni so glavni dobitki po M. •25O.000, laO.OOn. 11)0.000, 50.000, 10.000, .'10.000, 25.000, i!krat 30.000, .tkrat 15,000, d krat 12.000, Ikrnt 10.O0O, okrat 8000, Tkrat 60QO, *2lkrat BOOO, 35krat 8000, 126k rat 2000. 20ftkrst 1000, 25.r>kr.-\t 5oo, S60krat 200, 13.20 ikra I 110 itd.
Prihodnje dobitno irebanje to veliko od drisva garantirano denarno igr«' ji oiailno določeno in 9e bo vršilo
±v SO. aiprilai Il*e9»
in zanj volja
1 cel« izvirna državna iroflka le ""b -j. — 1 pol       „ „ „ t. 2. —
I četrt    „ „ „ t. 1. —
ako so ta svota dopošlje v avstrijskih bankovcih.
Vsa naročila k»j tnkr.j izvrše z najvočo skrlinostjo, in ilobi vsakdo ud ims izvirne ib/avno srečke sani v roke.
Naročilom se potrebni uradni črteži gratis pridado in po vsakem žrebanji pošljemo svojim deležnikom brez naročilu urudiio liste.
Dobitki se pošteno plačajo pod državno g a i-a litijo, in se ali neposredno pošiljnjn ali po žel ji deležnikov izvršujejo po naših zvezah v vseh večih mostili Avstrijo.
Nas dobit jo zmerom srečen in smo nednvno imeli mod drugimi bistvenimi (ioliitkl :ikrat par*vl $2;li1^'lll rloliltcsl«. ]iri treh igrah vsled oficijelnih dokazov in smo jih našim delež.nikom sami plučali.
Seveda se sme pri tako solidnem početji povsod gotovo računi)i nu živo udeleževanje, torej naj se že zarad bližnjega žrebanja vsa nnrnčibi brž ko brž pošljejo na
S. Steindeeker & Comp..
bakinu in meujiska kupčija v Hamburgu.
K upu j«; jo in prodajajo se vsakojake državne obligacije-, že-leznižke akcije in posojilne srečke.
Da bi se nihče ne mogel motiti, izrecno pristavljamo, da no bo nobenega enacegaod države res garantiranoga žrebanjn pred zgorej uradno po Ortcžu odločenem /.robnem obroku, in da moremo vsem tirjatvatn kolikor mogoče ustreči, naj so izvolijo naročila na naše izvirno drž. srečko brž ko brž neposredno nam poslati.     /. p. (i)
(ludoži novejega časa
so izvrstno regulirano ur«', ki se s poroštvenim pismom zn sledečo prenizka ceno prodajajo, samo da bi so dosegel veči konsum. Torej naj Iti nihče ne zgrešil dobro prilike in naj se vsakdo preskrbi s tem za vsako bite potrebnim in koristnim predmetom.
Za vsako uro se daje garantija.
1 prav čedna  urn z lepo okinčanim bronsatdim
ščitom  in posteklenjenim kazalom       .   .   .   f|. | .40
1 ravno taks z. lepo posteklenjenim porcelanastim
ščitom   ..............„1.60
I iste vrste z lulom .......... 2 80
Ž budilnikom [ropoteom] zu 20 kr. dražja. "
1 ura, voljka oblika, prav lepo izdelana s porcelauaštim Soitoin......fl. 390 j() «j .>q
1 ravno taka, najlepšo okinčnun, krasno
dekorirana, z bilom......||, 8*90 do 4.51)
l ura z najlepšo malanim prednjim delom in prav pozlačenim okvirom nli lepo rozluulni Švicarskim podohurskim delom, vse z bflom.......II. 5, G, 7, 8.—
Salonsko uro iz bronsn s steklenim pokrb
valom in stajaloin, prnv lope, vsaka   II. 2 do il. 2.60
1 ura srednje velikoiti..........jj  .{ 2o
I ura velika............ .   0. 4.50
1 nnibolje izdelana nngležka popotna urn ■ bilom, kj gotovo o pravem fiaau abodi, velja z vti-kom vred.............fl. 6,—
Dobro regulirane švicarske žepne ure I dvoletno garantijo, prav čedna obliku /. lepo  novozlato  verižico   . (1.4.80
Vsakovrstno ure, tudi take ki tli niso omenjene, prodajajo se ceneje nego kjo drugje.
Dobro regulirana soliirua ura s kompotom, v žepni obliki,
po kteri se more vroditi vsaka mehanična urn, velja samo 'J5 kr. Dobiva so edino v novem velikem
kraso-bazarji A. Friedmanna na Dunaji.
P r a t c r a t r a s s o Nr. 2fi. (7)
IrtUttdj in vrodnik Anton ToniHič
ImBtniki: Dr. Jot> VoHtijak tu driiKl
Jiukar 1,(1 on r<1 .fnnilc