Neracionalno gospodarjenje z gozdovi Organi lludske o^Usti v Sl«-veniji že dalj čas pmeujejo organizacijo gozdarske službe in siušajo nahi ustrezne organiza-cijske mblike upravljanja z go-zdovi, ki bi najbolj adg«varjala ffospiMiarskim fn drinbeaa poli-ličnini interesom socialistične skupnosti. , V svojem razvejn je orgaJdi-sacija gospodarske slažbe *•«»-vela ie vrst« spretnemb in de-polnitev v skiadu z razvojeai ilružbeaega in delavskega m>ravljaji,ta na drugih področih naicga gospodarsiva. Kljub te-m« pa ne moremo bitj v cdoti iadovoljnj s sedajnjo organizici-jo, saj nosi v sebi veliko po-manjkljivosta, ki imajo lahko težje posledace za naSc gozdno gospodarstvo, ic jih ne bomo čimprej ndpravili. Glavna značiinost Slovecije v odnosn na dmge reputolike je v tem, da je pretežna večina, t. j. okroR «3 odsto4kov površine Slovenije poraščenih « goidovi, in si lahko predstavl.1ajia», ka-ko velifco na-rodno bogastvo jc to in da je vsa družba opravi-(*no Eaintcresirana na seepo-darienju tudi v ttstib goedovih, ki so last privainik«v. Pras taJu lastninska struktn-ra gozdov pa poraja razne or-ganicacijske ležave, oz. speci-fični način obravnavanja tega vprašanja. To vprašanjc zasluži posebn« p«tornoLt tudi iz čisto gospodarske strani, čc bočemo ua enj sirani prcprcfiti prcko-merno in nenažrlno sečnio, na drugi siraui pa dvignitj v LoLpo. darskem smislu todi rascbne ^ozdove na ustreeno višino. 3Ii iuoramo p«stoponia odetranje-vati težke podedice slabega L0-spodax]eaja z gozdovi v stari lugosla-vjji, ki je posledaca oA-visnosti kmela ad lesuih l,rgor-oev, bajik ia drugih izkorište-valcev, ki so izvažali ogromne ksličine »krogiega ati rezanega lesa in si polnili šeite * profiti v konjukturnih letih. Tako ima-mo okrog 200.000 ha gozdov, ki so precej nničeni, in to na tastih padračjili, koder lesa za lastno nporabo primanjkuje, tako da obstoja resna ncvarnost popol. ncga nničenja teh gozdov. Da bi se prcprcčila preko-mema sečnja v privatnih gozdo-vih je bHo pedvzctih po Ictu 1951 vrsto ukrepov, ki rnnogoča-jo organom »udskc oblasti naJ-eor pri e«sp«darieniii v pri-vataih goedovih. Vendar se ob-čtrti p•>-dobnn. Okrajoa uprava za goz-darstvo Maribor je skjenila po-godbe » gozdnira gospodarsirom in s 11 kroeiijskimi radmgami. S lemj posodbami ie tem pod-jetieni in kme*niKtira radruirani popolncma prepuSčeno iiva'a-nje vseh rozdno gospodarskih del t go74«vil». Ker z zakonskiml predpisi aiso določene drnge obverncsti občinskih ljudskih odborov do gozdav, kot najbolj splošna skrb nad gozdovi in pravica dn iz-dajanja sečnega dovolienja do 16 knbičnih metrov lna, obuin-skj Ijudski odborj mmajo po-sebnega interesa obravnavatl probleme gci daritva. Tako je sodelovanje me4 revirnitni gm-darskimj vod^t^i in občinskimi Uadekimi odtiotf balj odvisno od široke razglcdanosti vodečib !,iu. di in ajihove dobre volje. Od-sekov za gozdarstvo pri občin-skih liadskih odborih ni, so ;a pnnekad komisije z?. gozdarstvo, ki se«*avl,ia'o p"ane sečn.ie y zasehnjh gozdovih. o katerih po-tem razpravl.1a.io obcinski liud-ski odbnri. O gozdo^rih splošne-ga Ijntlskega prer""?enj» pa "b-činfkl liudskj o^bori ne vodi.io nobenib skrbi To vrzel bi b'!o treba prav tako izp«j»«lniti. To je tudi eden od vzrokov, da ne-katcri cbf.'"n?ki ljudski odbnri vidijo v go7.dovih reeerve «a krH>e ra^nih izdn'k»r !»ri p"sk-trifikatiii izgradaii raznh rto-mov ild Ce bi iineli obPin^kl ijudski odbori več možnost: na-črlnesa i»korišča,n'a tJstcga rie-la govAnih fon-^iv. ki so name-nien"' za inve«tsLije m tcritori-ju n^ihove oWne. bi bi)o vclo koristno. TVdi cd"«si loirHri<*v do km^TVaiccv in do pbsi)il;!'.;h org»Jiov niso v^elei pravi'\ii. kcr so od^ovoirni saiw» navzrnr Problemor v gaadarski s'nžbi Je 7Pt-> vefiko, za